OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine

QUAE.IT
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXVII.—LETO XXXVII.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), MARCH 2, 1954
ŠTEVILKA (NUMBER) 42
KDO JE MARIO SCELBA
HIM, 2. marca—Danes se predstavi italijanski spodnji zbornici novi predsednik vlade Mario Scelba. Prejšnji teden je dobil v senatu potrebno, dasiravno malenkostno vecmo, in Scelba upa, da bo dobil potrebno večino za svoj Program tudi v spodnji zbornici. Napoveduje se burna debata, morda celo obstrukcija od strani komunistov in levičarskih socialistov, ki so pristaši Nennia.
Jugoslovani v starem kraju se m°rajo zanimati za italijanske razmere, zlasti še Slovenci. Italijansko politično življenje je razburkano in negotovo. Če se v tem razburkanem morju pojavi nova politična osebnost v ose-bl Predsednika vlade, je od te osebe in njene kvalitete odvisno, akšna bo notranja in zunanja Politika, v konkretnem slučaju Italije.
Vsaj politično zanimivi bodo za Prijatelje "Enakopravnosti" Podatki o novemu predsedniku. Mario Scelba se je rodil dnfe 5. SePtembra 1901 v kraju Caltagi-rodne, Siciliji. Družina je obdelovala zemljo, katere lastnik je rW. znani italijanski duhovnik ^uigi Sturzo, ki je bil ustanovitelj in vodja italijanske ljudske (katoliška) stranke, ki se je sedaj prelevila v krščansko demokratsko stranko. Za mladega Marija se je zanimal Luigi Stur-20 in ga dal študirat v Rimu za Pravnika, nato ga pa vzel za svojega osebnega tajnika.
Italijanska ljudska stranka, Ustanovljena po prvi svetovni v°jni, se je hitro razširila in sodelovala pred nastopom Mus-solinija v vladi. Mussolini jo je eta 1926 z drugimi meščanskimi in opozicionalnimi strankami razpustil. Scelba je odšel na-ZaJ v pravo, v advokaturo. V v°jnem času je bil zoper fašizem in nacizem in so ga Nemci, k° so imeli Italijo zasedeno, tudi aretirali, ker je izdajal opozicij-e liste. Po končani vojni, oziroma ko je septembra meseca 43 Italija zaprosila za premirje, so zavezniki dovolili skupšči-110 italijanskega parlamenta, seseda pod njihovo kontrolo. Scel-a Je bil član tega parlamenta, eta 1947 pa je v vladi De Gas. Perija postal notranji minister.
^ tej dobi je Scelba organizi-, v enotno italijansko policijo, _®teje 200 tisoč članov, jo do-
bro oborožil in ji dal tudi klopne vozove. Ustanovil je tudi posebne oddelke, ki naj udušijo morebitne nemire. Scelba si je vzel na piko komuniste in fašiste. Kot minister za notranje zadeve, kateremu je bila podrejena tudi policija, se je izkazal kot mož trde roke. Njemu ni za podlago postava, marveč "stoj na straži," to je, da mu gre v prvi vrsti za interes stranke, cerkve; izbira sredstev mu ni važna.
Kot Človek je skromen, ože-njen in ima dve hčerki. V Rimu nima lastne hiše in živi v najetem stanovanju. Notranje politično ga smatrajo za zmernega pristaša sredine, četudi mu nekateri očitajo preje levičarstvo kot desničarstvo.
V vladi Maria Scelbe je tudi voditelj desnega krila italijanskih socialistov Saragat. Italijanska socialistična stranka se je leta 1947 razcepila in je šlo njeno levo krilo za znanim Piet-ro Nenniem, ki dela skupaj s komunisti, desno krilo pa za Sara-gatom, katerega smatrajo za oportunista. Pri zadnjih držav-nozborskih volitvah lanskega leta je Saragat izgubil polovico volilcev, vendar pa je njegov položaj v sedanji vladi važen, ker je kakor jeziček na tehtnici.
Mario Scelba razpolaga v spodnji zbornici s 16 glasovi večine pod pogojem, da so vsi poslanci navzoči in glasujejo z njim, ko gre za politične skupine, ki naj podpirajo vlado. V senatu razpolago Scelba pod istimi pogoji s 13 glasovi večine.
Scelba je pristaš zapadnega bloka, s tem pa pristaš ameriške pomoči Italiji. Iz dosedanjih njegovih političnih izjav bi se dalo sklepati, da je Scelba s svojo vlado odločen, da vlada Italiji ne samo začasno in prehodno, marveč, da ima njegova vlada značaj poslovne vlade.
Znašli smo se v pravi zimi
V nedeljo proti večeru se je čutila sprememba vremena. Nihče pa ni pričakoval, da bomo dobili 15 palcev snega, posledice česar so bile resne. Mnogo telefonskih linij je bilo pretrganih. Mestna policija je z vsemi razpoložljivimi sredstvi, tudi preko radija in televizije, opozarjala prebivalce, naj pustijo avtomobile doma, ker ulice niso bile očiščene snega, vsled poledenelosti pa je bila vožnja sama na sebi nevarna. Videlo se je, da mnogo delavcev ni moglo iti na delo. Mestni avtobusi se niso mogli držati voznega reda in je mnogo od njih obtičalo v snegu, kar se je zgodilo tudi s privatnimi vozovi. Vse šole v območju mesta Clevelanda so bile zaprte.
Današ. je stanje
Mestna občina javlja, da ima popolno kontrolo nad položajem. Dosedaj je bilo v Clevelandu 11 oseb mrtvih, bodisi v zvezi z vožnjo ali pa s kidanjem snega.
Vse šole, ki so bile zaprte včeraj, bodo zaprte tudi danes.
Tovarne in delo sta bila zelo prizadeta. Mnogo clevelandskih tovarn je v jutranjem delovnem času moglo opaziti, da večina delavcev ni prišla. Ker so se snežne razmere slabšale, je bil odpovedan drugi delovni in nočni čas. Tovarne so tudi za danes odpovedale delo, seveda ne vse.
Vremenska napoved Washing-tona napoveduje mraz, toda še sneg. Snežni valovi pa prihajajo iz Michigana v smeri proti New Yorku. Temperatura v Clevelandu bo tekom dneva narasla na 35 stopinj, zvečer pa padla na 12 stopinj. Cleveland sam ne napoveduje novega snega.
HRANO
BREZPOSELNIM!
WASHINGTON, 1. marca — Demokratski senatorji Hill, Clements in Fulbright, so vložili zakonski osnutek, ki pooblašča tajnika za kmetijstvo, da se dajo živila, ki jih ima nakopičena federalna vlada v svojih skladiščih, takoj na razpolago družinam brezposelnih delavcev.
PONAVLJAMO TUDI MI!
Ta teden bodo cleveland-ski staroupokojenci dobili po pošti penzijske čeke. Mestna občina je poleg čeka sama dala v kuverte tiskano opozorilo, ki pravi:
"Dva od treh smrtnih slučajev v cestnem prometu zadeneta ljudi, ki so stari nad petdeset let. Cenite svo-življenje, hodite pazljivo, ker tudi Cleveland ceni vaše življenje."
Podčrtamo tudi mi.
Nemški socialni demokrati osamljeni; so proti združeni obrambi Evrope
Sirija in Egipt
WASHINGTON, 1. marca— Po današnjih poročilih iz Srednjega vzhoda je politični položaj naslednji:
V	Siriji v Palestni trajajo notranji nemiri že peti dan. Radijske postaje so pozvale prebivalstvo, naj se drži doma in naj neha z manifestacijami. Gre za upor med vojaštvom. Pri manifestacijah je bilo do sedaj več oseb ubitih in ranjenih.
V	Egiptu se položaj bliža k normalnosti. V Kairu je bilo več manifestacij, predvsem študentov, ki so za Naguiba. Več študentov je bilo ranjenih, univerza zaprta, predsednik republike Naguib je obiskal ranjene osebno. Politično vprašanje je to, kakšno bo bodoče razmerje med predsednikom republike Nagui-bom in med predsednikom vlade Nasserjem. Po znanem izreku, "Tebi čast, meni oblast," je razdeljeno tudi območje sile med obema tekmecema. Nasser je močnejši od Naguiba, ker je predsednik vlade, Naguib pa le predsednik republike.
Sestanek šivalnega kluba
Sestanek šivalnega kluba krožka št. 2 Prog. Slovenk se vrši v sredo dopoldne ob 11. uri na domu Mrs. Frances Gorshe na 1116 E. 72 St., na katerega se vabi vse članice. Krožek št. 3 Prog. Slov.
Članicam krožka št. 3 Progresivnih Slovenk se sporoča, da se vrši redna seja v sredo zvečer ob 7.30 uri v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave. Podani bodo računi o zadnji prireditvi. Vabi se članice, da pridejo v polnem številu.
Kongresnik Blatnik bil Prt Titu glede Trsta
Znani ameriški novinar Drew Pearson, ki redno ko-^ntira tudi v radiju, je objavil v svoji dnevni koloni, ki Se °bjavlja v ameriškem dnevnem tisku širom dežele, čla-iz katerega izhaja, da se je ameriški kongresnik John latnik nedavno tega mudil v Jugoslaviji in imel s predalnikom Titom konferenco o vprašanju Trsta. Pearson tettiu razgovoru med ameriškim kongresnikom slovenske-ga Porekla in glavarjem jugoslovanske države pripisuje 2godovinski pomen. On piše: demokratski kongresnik John
Blat«ik iz države Minnesote se Je vrnil z osebnega obiska v Jugoslaviji, Trstu in Italiji, o ^terem dnevni tisk sicer ni do-11 Poročal, ki pa utegne izdatno Pomagati, da se ublaži napetost med Titom in Italijo.
Blatnik je bil med drugo sve-°vno vojno v Jugoslaviji kot ^•stopnik ameriške tajne službe, tt govori jezik domačinov in je al rama ob rami z jugoslovanskimi vojaki v njih bori proti emcem. On pozna jugoslovan-voditelje in ljudstvo, in kar celo bolj važno, tudi oni njega Poznajo in mu zaupajo.
Ko je bil Blatnik na zasebnem ' tanku pri Titu, ni izbiral be-
sed. Nekaj dni pred tem sestankom je Blatnik obiskal Trst in osebno proučil položaj. Naraščajoča napetost ga je vznemirila in sklenil je torej, da bo govoril naravnost in brez vsakih ovinkov, imajoč v mislih končne koristi Jugoslavije same. O tem je pozneje svojim prijateljem povedal takole:
"Povedal sem Titu, da ne bo šlo do eksplozije, nakar bi bila glede Trsta, ker v nasprotnem slučaju ni izključeno, da bo prišlo do ekspozije, nakar bi bila vsaka nadaljnja kontrola nemogoča. Tito je pozorno poslušal, ko sem opozarjal, da sta Italija in Jugoslavija druga drugi po-
trebni. Rekel sem mu: Italija potrebuje vaš les, a vi potrebujete fine italijanske električne stroje in podobno. Z vojaške strani, maršal, vam je potrebna zaščita letalskih oporišč za bombnike v Italiji, če bi prišlo do ruske invazije. Nasprotno pa tudi Italija potrebuje vas, ker bi vi otopili ostrino ruske vojske."
"Nujno je torej"—je povedal Blatnik Titu—"da enako vi kot Italija spravite spor s prvih strani časopisja in ga ponesete v konferenčno sobo. In ko govorite o Trstu, pozabite vse svoje nekdanje izjave, ki so bile izraz vaših čustev.
"Po vašem naj bi se torej uklonil načelno?" je vprašal Tito.
"Nikakor," je odvrnil Blatnik. "Moja želja je, da o vprašanju mislite z drugačnega vidika—z vidika svetovnega miru, z vidika gospodarske prosperi-tete. Poživljam vas, da odstopite od prastare politike oblasti in da mislite v čisto novem stilu."
Ko je Blatnik nadaljeval s svojim vnetim apelom, je Tito začel kimati z glavo, kakor, da njegove besede odobrava. Blatnik je nadaljeval: "Danes ljudstva vsega sveta zaskrbljeno zro na vprašanje Trsta, v upanju,
da se tukaj v Beogradu in v Rimu pokažejo znamenja, da je stara politika oblsti in pritiskanja v zatonu. Obstoje vprašanja, ki se enostavno ne morejo več rešiti s starimi metodami. Možje, ki so odkrili atomsko energijo, bodisi, da bo rabljena za vojno ali mir, so bili vsi mladi možje—večinoma manj kot 30 let stari. S tem so odprli novo, sveže poglavje trasno drugačnega problema. Bili so mu kos, ker njih razum ni bil top in poln strahov. To je tisto, kar je potrebno tukaj in v Rimu. Sveže gledanje na stari problem. Nove ideje v diplomaciji in voljnost priznati, da stare metode niso vselej najboljše."
Tito je prikimal, da razume. Če je kimanje pomenilo, da tudi soglaša, se utegne nekega dne izkazati, da je bilo potovanje Johna Blatnika zgodovinsko.
BRZOVLAK MED PEKINGOM IN MOSKVO
MOSKVA, 28. februarja — Med prestolico Sovjetske zveze Moskvo in med prestolico kitajske ljudske republike Pekingom, se je. uvedla redna brzo-vozna zveza. Brzovlak, ki zapusti Moskvo ali Peking, prevozi 5,623 milj. Vlak je opremljen z vsemi modernimi zahtevami potniškega prometa, čas vožnje je osem dni in 23 ur, če ni zamude. Sestavljen je iz sedmih potniških vozov poleg stroja in poštnega voza.
VERSKI FANATIZEM
Jakarta, Indonezija, 1. marca. —Muslimani so znani verski fanatiki. Politikom so očitali, da so v svojih govorih smešili muslimansko vero. Nad 250,000 ljudi se je zbralo pred vladnim poslopjem in v manifestacijah ubilo enega stotnika, večje število vojaštva pa ranilo. Manifestantje so zažgali tudi dve vojašnici.
hlodi grcbcrt
Streli v kongresu
WASHINGTON, 1. marca — Na galerijo poslanske zbornice v prestolnici Capitol Hill je prišla med zasedanjem spodnje zbornice skupjna treh moških in 6ne ženske—domačinov iz Puerto Rico, ki sicer živijo v New Yorku. Med poslance so iz galerije naenkrat začeli padati streli, ki so pogodili pet poslancev, po strankarski pripadnosti trije de-mokratje in dva republikanca. Poslanec Alvin Bentley iz Michigana je dobil strel v prsa. Krogla mu je šla skozi pljuča v želodec. Bentley je najtežje ranjen in zdravniki pravijo, da bo kritično stanje ali ostane pri življenju ali ne, trajalo gotovo še tri dni. Ostali štirje poslanci niso težje ranjeni.
Aretirani Puerto-ričani so priznali, da so hoteli obrniti pozornost vsega sveta na to, da se Puerto Rico da svoboda. Zarotniki prihajajo iz vrst iste nacionalistične organizacije Puerto Rico, ki je pred dvemi leti po dveh članih streljala na bivšega predsednika Harry Trumana.
Angleške zanimivosti
Ne bo seje
Redna seja podružnice št. 14 S.Ž.Z., ki bi se imela vršiti nocoj, je bila preložena na prihodnji torek, to pa vsled slabega vremena. Prosi se članice, da tozadevno upoštevajo in pridejo na sejo prihodnji torek namesto nocoj.
LONDON, 1. marca—Iz predloženega državnega proračuna, kakor tudi iz računskega zaključka za preteklo leto izhaja, da je angleška državna blagajna prejela visoke vsote na vstopnice gledaliških in kino predstav. Statistika izkazuje, da gre vsak Britanec 27 krat na leto v kino. (Amerikanec gre le 23 krat). Televizijskih aparatov je v Veliki Britaniji tri milijone. (V U.S.A. jih je nad dvajset milijonov.)
Britanski finančni minister prejema v državno blagajno dve milijardi dolarjev, ki jih plačujejo industrijci in kadilci tobaka. Ta postavka je v britanskem proračunu druga za dohodnino!
Ko govorimo o dohodnini, je govor o mezdah in zaposlenosti. Velika Britanija ima deset milijonov vseh zaposlenih, bodisi ročnih ali umskih delavcev.
ADENAUER PONUJA SKUPNO DRŽAVLJANSTVO NA ZAPADU
BRUSELJ, Belgija, 1. marca—Socialistična interna-cionala, katere se na občnem zboru udeležuje odposlanstvo iz 12 držav, je imela na dnevnem redu tudi vprašanje skupne oborožitve zapadne Evrope. Pri glasovanju je osem delegacij glasovalo za skupno oborožitev zapadne Evrope, dočim so bili nemški socialisti proti.
Vodja nemških socialnih de-'----
mokratov Erich Ollenhauer je zadržanje svoje delegacije utemeljeval s tem, da morajo socialisti s svojega načelnega strankarskega programa biti zoper vsako oborožitev.
Britanski socialisti so glasovali za oborožitev zapadne Evrope, skupno z nemško soudeležbo. Vodja britanske delavske delegacije, ki je tudi tajnik stranke, Morgan Phillips, je očital Nemcem, da se bojijo, da bi zo-petna oborožitev Zapadne Nemčije delila še naprej, morda celo trajno, vzhodne in zapadne Nemce. Morgan Phillips je zadel v živo nemško militaristično dušo, ko je nemškim socialistom očital, da se bojijo, da bi Nemci v skupni zapadno evropski armadi imeli podrejeno vlogo.
(Med drugimi zahtevami, ki so jih nemški socialisti stavljali in ponavljali v zadnjih letih, je tudi ta, da naj bi nemški vojaki v skupni zapadno evropski armadi, če naj že za njo glasujejo, bili popolnoma enakopravni in da bi, recimo Francozi, ne imeli nobenih privilegijev.)
Zanimivo pri tem glasovanju je bilo dejstvo, da so za to resolucijo glasovale socialistične stranke iz držav, ki So članice Severno atlantske zveze, med njimi tudi francoska delegacija. Izjava kanclerja Adenauerja
Kancler zapadno nemške vlade Konrad Adenauer je izjavil, da nima nič proti temu, če gre zbližanje med Nemčijo in Francijo, tako daleč, da se ustanovi tudi skupno francosko nemško državljanstvo. To skupno francosko nemško državljanstvo bi pregnalo francoski strah pred Nemci,
Kancler Adenauer gre še dalje in zagovarja poleg politične tudi gospodarsko zvezo zapadne Evrope. Sodelovanje med Francijo in Nemčijo je absolutni predpogoj, če naj pride do miru v Evropi. Adenauer je optimističen, da bo do tega cilja tudi prišlo, računa pa tudi s politično potrpežljivostjo. Adenauer zagovarja potrebo, da se ameriške oborožene sile še naprej obdržijo v Nemčiji in na drugih evropskih postojankah.
NEHRU PROTI AMERIKI
NEW DELHI, 1. marca— Predsednik indijske vlade Nehru je odločno odklonil vsako ameriško vojaško pomoč Indiji, istočasno pa je pozval Ameri-kance, ki se nahajajo kot člani nevtralne komisije v provinciji Kašmir, naj zapustijo to pokrajino. Stališče Nehruja, ki je proti-ameriško, je v zvezi z ameriško pogodbo o vojaški pomoči muslimanskemu Pakistanu.
Rojstni dan
Danes obhaja svoj rojstni dan poznani Mr. Joseph Perko iz 24601 Hawthorne Ave. Sorodniki in prijatelji mu izrekajo svoje čestitke ter mu želijo še mnogo let zdravja in veselja.
FRANK LAVRICH
V nedeljo zvečer ko se je nahajal na predpustni zabavi v šoli sv. Vida, se je nenadoma zgrudil Frank Lavrich, st., stanujoč na 6209 Edna Ave. Odpeljan je bil v Lakeside bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da je mrtev. Star je bil 62 let in je bil doma iz vasi Šmihelj pri Žužemberku. Zadnjih 35 let je delal pri Dill Mfg. Co. Bil je aktiven pri podpornih in pevskih društvih. V prvi svetovni vojni je imel čin kapetana v srbski armadi. Bil je član m blagajnik pri društvu Janeza Krstnika št. 37 A.B.Z., predsednik podr. št. 6 Slov. moške zveze, član društva Državljan št. 33 S.D.Z. in Jugoslovanskega veteranskega kluba.
Tukaj zapušča soprogo Jennie, rojena Krašovec, p. d. Tavčarjeva, doma iz Vrhnike pri Ljubljani, sina Franka ml., hčer Jean in vnukinjo, v stari domovini pa brata Feliksa. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj ob 8.30 uri iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9. uri in nato na pokopališče Calvary.
*
HELEN BELICH
Po tritedenski bolezni je preminila v Mestni bolnišnici Helen Belich, rojena Tadeus, rodom Hrvatica. Stara je bila 66 let in je stanovala na 4333 York Ave. Doma je bila iz sela Pribič, pri Krašič na Hrvatskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 48 leti.
Tukaj zapušča hčer Mrs. Mary Juratovac, sina Johna, vnuke, sestri Mrs. Maxine Dušek in Mrs. Mary Rivačuk ter brata George v Pittsburghu, v starem kraju pa brata Jakoba. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj ob 8.45 uri iz pogrebnega zavoda Louis Ferfolia v cerkev sv. Juda ob 9.30 uri in nato na pokopališče Calvary.
HČERKA BERIJE
RIM, 1. marca — Italijanski časopis "II Tempo" poroča, da je šla preko Italije v švicarsko Lausanne hčerka pokojnega sovjetskega notranjega ministra Laurentia Berie, ki je bil, kakor znano, usmrčen. Gre za Lidijo Berijo Viskin, staro 27 let. Njena mati se je od Beri je ločila leta 1928, zapustila Rusijo in z njo odšla v Švico. Lidija se je poročila z Rusom po imenu Ivanom Kurken in z njim odšla v Šhanghaj na Kitajsko. V Milanu, kjer je za nekaj časa obstala, se je z odvetnikom Molinari posvetovala o možnosti razporoke.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
Potek življenja
EUCLID, Ohio—še vedno piha vlažni, mrzli veter. Dolgočasni mesec marec je še pred nami, kateri, upamo, da bo zaključil življenje zime. Nastopila bo zelena pomlad v vsej svoji razcve-toči gloriji.
Naredila šopek ti bom iz vijolic dušečih na grudi pripela in te sladko objela.
V mislih nazaj ko še mladi smo bili in šopke nosili smo vsi.
Zelena pomlad. Najlepi čas v letu. Človek se počuti mladega ko gleda v bujno cvetje narave. Po par mesecih cvetočih polj, pritisne žgoče poletje in zadnji cveti pomladi zginejo. Odpre se drugovrstna flora. Žita zore na bogatih poljih pod žarki veličastnega solnca. Še malo naprej pa stopimo v škrlatno jesen. Listje začne padati in spet prične pihati mrzli veter. Ponovno nastopi zimica, ki nas priklene za zaprta vrata.
Tako že dolgo hodimo. Pol stoletja in več. Pa še vedno smo korajžnji, čeprav malo puklasti v zimski dobi, pa se še dobro zravnamo v pomladnih dneh. Ko se pa spozna, da se je nemogoče več upirati muhavim spremembam narave, se začne gledati za solncem v krajih, kjer najdlje sije.
Pametni ljudje so pred par desetletji začeli plašiti krokodile in komarje na skrajnem jugu v flo-ridskih močvirjih. Pregnali so krokodile in na njih zemlji začeli zidati lepa mesteca in vasice ter posadili ogromne oranžne nasade in se nato še sami naselili v ta solnčni raj.
Tukaj na industrijskem vzhodu cena starejšim ljudem pada kot cene starim avtom. Za v tovarno si prepočasen, na ulici isto tako. Če greš v halo ter se ob zvokih brenkajoče harmonike spozabiš in pograbiš kako precej zastavno Kranjico in se ž njo malo zavrtiš, se ti drugi bolj mladi smejejo in menda tudi sam veš, da nisi več za v kolo. Človek je živ avtomat, avtomobil pa mehanični. Cene obeh padajo pararelno z letnico.
Tako, tako je, pravi, odnoso pritrdi, naš John Gabrenja, edini slovenski čevljar v lepem Eucli-du ter tajnik društva S.N.P.J. z nadaljšo dobo službovanja. Člani društva Cleveland št. 126 S.N.P.J., katerega člana sva tudi jaz in moja žena Mary ter hči Evelyn, smo lahko ponosni, da imamo tajnika, ki je položil na altar Jednote najvišji rekord— 34 let tajništva.
Brat Gabrenja je zaslužil tudi nekoliko počitka nekje na gor-kem, tam doli na jugu pod palmami, kakor tudi najvišje priznanje za svoje delo v imenu vsakega člana društva št. 126 S.N.P.J.
Čas gre naprej svojo pot in po tej poti s časom hodi tudi človek. Za človekom ostane mnogo dela. Dela za sebe in dela za druge. Ko pa udari nesreča iti upih-ne življenje ti za zadnjo popotnico položajo Unijski račun, kateremu dolgoletna zavarovalirtina ni kos. Treba je doložiti. Take so delavske in bratske doktrine.
Tisti, ki so prišli v Ameriko in takoj začeli listati po Wall Street Journalu, so si napravili v par urah za pogrebne stroške, tisti pa, ki smo čitali o bratski ljubezni ter se v imenu nje objemali, delamo že skoraj polsto-letja pa še ni zadosti za onega, ki je v biznesu prevoza kadar ne moremo več hoditi. Če nisi danes milijonar, za to ni Amerika kri-
PORAZ SENTORJA BRICKERJA
d)
Ohijski senator Bricker je nastopil značilno pravno borbo. Oblast predsednika Amerike, kadar sklepa mednarodne pogodbe in dogovore, naj se omeji. Ohijski senator Bricker je star lisjak, obenem zelo verziran na politično upravnih poljih. V Ohiju in v republikanski stranki je opravljal pomembne funkcije. Senator Bricker je ultra reakcionarni republikanec, hud pristaš ameriškega izolacionizma. Če bi ne bilo zadnjih dvajsetih let pod vodstvom demokratov, bi Bricker ne prišel na dan s svojm predlogom. Ko pa je prišel, se je prav po republikansko na zunaj skliceval na znani dve konferenci v zadnji svetovni vojni, na Jalti in v Potsdamu. Na prvi, kjer so se reševala povojna politična vprašanja, je Ameriko zastopal pokojni Franklin Roosevelt, na drugi Harry Truman. Bricker je trdil, da sta oba demokrata izdala ameriške in terese, oba da sta izrabila svojo predsedniško moč.
Vprašanje Brickerjevega sedanjega predloga je prav no politično. O njem se je pisalo na dolgo in široko v vseh listih, je bilo torej ja«vno vprašanje prvega reda. Trdilo se je celo, da gre za ugled sedanjega predsednika Eisen-howerja, kateremu se hoče njegova oblast omejiti. Povda-rimo—vprašanje javnega interesa. Kljub temu, da gre za veliko javno vprašanje, bodo te vrstice zanimale vsaj del čitateljstva "Enakopravnosti." Dober državljan se mora znajti v vseh njenih perečih vprašanjih.
Senator Bricker je za predlog, ko ga je predlagal, dobil 62 senatorjev. Naša Unija ima 96 senatorjev. Za take predloge kot ga je stavil senator Bricker, je potrebna v prvi vrsti dvetretinjska večina, torej 63 senatorjev. Ko se je koncem zadnjega tedna glasovalo o predlogu Bricker j a, je Bricker dobil za svoj predlog le 60 glasov v senatu, torej premalo in tako je propadel.
Kaj je predlagal senator Bricker:
Prvič: Noben dogovor, ki bi bil v nasprotju z ustavo Združenih držav, ne more biti veljaven.
Drugič: Tak dogovor postane veljaven kot notranje obvezen v Združenih državah le, če ga sprejme posebna domača zakonodaja.
Tretjič: Ameriški kongres ima moč, da ureja take dogovore, pri tem pa je tudi on omejen na ustavo.
Stvar sama na sebi namreč ni čisto jasna. Člen šest ameriške ustave določa, da postanejo vse mednarodne pogodbe najvišji zakon tudi doma, brez ozira na to, če ustava Unije ali če zakoni posameznih ameriških držav odločajo kaj nasprotnega.
Sedanja vladujoča teorija o mednarodnem pravu in njega veljavnosti pravi, da je mednarodno pravo po svoji veljavi nad domačim državnim pravom. Če se torej nekaj po pravilni poti mednarodno dogovori, je ta dogovor važnejši od domačega zakona in domače ustave. S tega stališča vzeto, če vzamemo še v poštev, da je današnja svetovna tendenca "mednarodna," bi bil položaj jasen posebno še, ko ameriška ustava sama pravi, da taki mednarodni dogovori imajo tudi za Ameriko višjo veljavo kot pa so domači zakoni.
Ameriška ustava pozna tudi vrhovno sodišče s funkcijo, da lahko razsodi o vsakem ameriškem na novo sprejetem zakonu, ali je ta v duhu ustave ali ne. Tu ni razlike ali gre za delo osrednjega, ali za delo kongresa posameznih držav. Kljub temu, da bi bili na primer ti zakoni pravilno sprejeti, kakor pač določa postopek posameznega kongresa, bi ameriško vrhovno kot ustavno sodišče tak /akon lahko proglasilo za protiustavnega in o njem izreklo, da je izven veljave. Kaj pa, če bi prišli pred to sodišče mednarodni dogovori, o katerih bi tisti, ki se pritožuje trdil, da so protiustavni? Na prvi pogled bi bil odgovor ta, da ima ameriška ustava itak določilo, da so ti mednarodni dogovori za Ameriko obvezni in celo nad federalnimi in državnimi zakoni.	L.Č.
Urednikova pošta
va. Za to napako moraš grajati svoje srce, ki te je sililo v objem bratstva, kjer ni bilo trga za sol-de. Naj živi prošlost in sije soln-ce tam doli v deželi starih španskih mornarjev, kjer se šetajo naše delavske aristokratinje, pa bo vse dobro.
Pridi k meni pod okono, saj veš, da sem sam, ljub'ce nobene zato ker svet postal je že star.
Tiho bodi, tiho, pa kuhaj kavo, ne sanjaj ničesar kar ni za tebe.
Michael Chok.
V spomin Anionu Zorniku
CLEVELANDU, O,—Narava ne izbira; vsak mora umreti. To je pač še edina pravična stvar, dasi smo v mnogih slučajih na škodi. Naš Tone bi bil lahko še agitiral za delavski tisk, kajti ameriško delavstvo potrebuje delavski tisk bolj nego kdaj prej, toda usoda življenja se ne ozira na nedokončano delo nobenega posameznika.
Toneta sem spoznal leta 1917, ko sem prvič potoval po naselbinah v zapadni Pennsylvaniji. Takrat je imel trgovino z grocerij-skimi potrebščinami. Tudi otro ci so bili še majhni. Potem sem ga še večkrat obiskal in pri tem spoznal, da je bil iskren delavski zagovornik. On se ni ustrašil borbe za delavske pravice. Žali-bog je takih rojakov premalo med nami. Dasi ni bil sam premo-gar, je pač živel in trpel z njimi; z njimi je delil mizerijo od začetka do konca v vseh številnih stavkah in preganjanjih, ko so bili vsi veliki reveži. Vlačili so jih po sodnijah in zaporih ker niso klonili v svoji pravični borbi za dostojno življenje. Premogovne družbe so proti njim poskušale vse znane intimidacije in grožnje. Mnoge osebe so na-šuntali proti njim, da jim niso v trgovinah hoteli zaupati niti grižljaja kruha. Kompanijski bi-riči so jim bili vedno za petami in metali njihovo pohištvo na cesto.
Tone Zornik je bil izjema. On jim je šel na roko, dokler mu je bilo mogoče, to se pravi, dokler ni premogovna družba uničila tudi njega. Toda Tone Zornik se je dobro zavedal, da je to tudi borba vseh poštenih ljudi, zato je vztrajal do zadnjega. Dosti si se trudil in pomagal delavcem materijalno v dolgih stavkah. Vsi zavedni delavci ti bomo ohranili trajen spomin. Lotil si se drugega poštenega dela pri šir jen ju delavske literature. Veliko si naredil za našo Prosveto in druge napredne časopise, ko si potoval s svojo zalogo po naselbinah, kjer so te naši rojaki razumeli in spoštovali tvoje prizadevanje, dasi niso bila tvoja pota posuta z rožicami. Imel si velike sanje in upanje, da bomo doživeli boljše čase, zato ti ni bilo mar truda. Priznanje gre tebi in tvoji vrli družini, ki je razumela tvoje srčne nagibe, da ti ni ovirala nehvaležnega dela.
Veseli me, da se ti je izpolnila ena srčna želja, namreč da si pred smrtjo še enkrat videl svoj rojstni kraj, kjer si v otroških letih prebil nekaj neskrb-nih let. Zdaj počivaj v miru in zavesti, da si storil svojo sveto dolžnost napram svojemu delavskemu razredu. Soprogi in otrokom pa najino globoko sočutje. Anton in Cilka Jankovich.
V SIRIJI JE MIR
WASHINGTON, 2. marca— Današnje poročilo iz Sirije v Palestini javlja, da je notranja revolucija formalno končana. Novi predsednik je El Attassi, star 79 let, ki se že nahaja v prestolnici Damasku.
Za vseameriško sodelovanje
CARACAS, Venezuela, 1. marca—Danes se je v navzočnosti ameriškega državnega tajnika Dullesa otvorila vseame-riška konferenca, katere se udeležuje 20 delegacij držav iz za-padne poloble. Konferenca se bo bavila v prvi vrsti z vprašanjem komunizma v Južni Ameriki, dalje pa z gospodarskimi odnosi južno ameriških držav do Združenih držav.
Zadnja taka konferenca se je vršila meseca aprila 1948 v mestu Bogota v Columbiji in je prišlo v tej zvezi do takih nemirov, da je bilo 1,500 človeških žrtev. Ko se imenuje vprašanje komunizma v Južni Ameriki, gre v prvi vrsti za republiko Guatemalo, ki naj bi bila središče komunizma, ne samo za svoje državno območje, marveč propagandna centrala za vso zapadno poloblo. V Guatemali je namreč na krmilu levičarska vlada, o kateri se trdi, da je popolnoma pod vplivom komunistične stranke.
(Združene države so z republiko Guatemalo v političnem sporu. Ameriška družba United Fruit Company ima tam svoja posestva, katera je sedanja vlada zaplenila. Gre za 230,000 akrov zemlje. Ker je šlo za imovino ameriških državljanov, je predsednik Eisenhower postopal po načelu "zob za zob" in je dal zapleniti jeklarne, ki so last državljanov Guatemale. Ti so se zoper ukrep predsednika Eisen-howerja pritožili in je šla pravda skozi vse instance do najvišjega sodišča; ki je končno odločilo, da se mora zaplenjeno premoženje vrniti nazaj državljanom iz Guatemale. Politični spor med obema republikama je še vedno akuten.)
V gospodarskem pogledu je vprašanje uvoza iz južno ameriških držav v Zedinjene države zelo perče. Prvič gre za visoko valuto dolarja, kar samo na sebi preprečuje uvoz v USA. Dalje: V zadnji svetovni vojni in v času oboroževanja, zlasti za časa vojne na Koreji, je ameriška industrija rabila veliko surovin iz držav Južne Amerike. Ta uvoz je sedaj odpadel. Južno ameriške države se na splošno pritožujejo nad visoko ameriško carino.
Ob Tihem oceanu
VROČINA NA JAPONSKEM
TOKIO, 1. marca—Japonsko je zadela prava poletna vročina in je barometer kazal 74 stopinj nad ničlo. Vročina je povzročila, da se je začel taliti sneg po hribih, kar je zopet povzročilo nove poplave. Poroča se tudi o smrtnih slučajih.
V Limi, republiki Peru, je delavstvo popravljajo ceste, ko so se z vrhov pogorja Andes sprostili vsled silnega deževnega vremena zemeljski plazovi in ubili pet, ranili pa 14 delavcev na cesti. Plazovi so vlekli s seboj težko kamenje, kar je glavno povzročilo smrtne slučaje.
LASTI SI REKORD
NASHUA, N. H., 28. februarja—"Pripada mi ameriški rekord. V enajstih mesecih sem porodila tri hčerke. Zadnji dve sta bili dvojčki in sta se porodili v enajstem mesecu po rojstvu prve hčerke," zatrjuje o sebi ga. Lucie Boucher.
PLEVEN V PARIZU
PARIZ, 1. marca—Iz Indokine se je vrnil z letalom francoski vojni minister Rene Pleven. Trdi se, da bo priporočil francoski vladi, naj na vsak način s pogajanji skuša končati vojno v Indo-rini, ki traja že osem let.
Piše FRANK KERŽE
Minila je zima—to se pravi: v Kaliforniji jo sploh nismo imeli. Tukaj smo v večnem soncu. Jutra vstajajo v nepopisno lepi zarji in se razvijajo v tako krasen dan, da čutiš v sebi neko tiho zadovoljstvo nad vsem, kar je okoli tebe. In ko lega dan k večnemu počitku svojih prednikov, naznanja to preko polovice vsega neba. Zarje se kažejo, spajajo se z največjim svetovnim morjem in odsevajo zopet nazaj, odkoder so prišle.
Večkrat si mislim pri sebi, kako si srečen, da ti je dano živeti v takem raju, kakoršnega ne pozna ostali svet. Da je zima sploh na svetu, nam pričajo samo vrhovi visokih gora, ki so tako lepo beli kakor lilije na vrtu. Po dve milji visoke gore, pa ti kažejo vse štiri letne čase kar ob enem pogledu. Po dolinah je leto, greš pa eno miljo v višino, pa čutiš pomlad ali jesen, kakor si izbereš.
Ko začneš iti drugo miljo gori, pa te pozdravljajo snežene krpe, ki se od začetka nekako skrivajo za gosto zelenje, potem pa prihajajo vedno večje in gostejše, dokler ni pred tabo vse belo, kakor bi bil kdo celo goro ovil z belim platnom. Ozreš se doli v dolino—samo kako poldrugo miljo si nad njo, pa je taka izprememba. Človek se nehote čudi, da so take izpremembe sploh mogoče, da so v daljavi dveh milj štirje letni časi.
V	spomin mi prihaja otroška doba v stari domovini, štirje letni časi—kako so bili daleč narazen, kako so se vlekli polah-ko in skoro nevidno, kakor bi imel pred sabo same stare može. Kar je bilo prijetnega, je kar nekako minilo. Ko je pa začela bela zima, je pa vse zlezlo na polževo pot. Kar je ni hotelo biti konec, pa če smo si še tako želeli. Res, kot otroci smo se razveselili prvega snega, a nikdar ne tako, kakor tistih zgodnjih pomladanskih dni, ko prvo gorko sonce razdere vse ledene jezove, da teko vodice na vse strani.
Kar je bilo tam lepega in prijetnega, je bilo tako kratko, kakor življenje prve cvetke, ki se zmoti v grmovju med suho travo in pokaže proti nebu kljubovalno svoj prvi cvet.
Vsa narava je v Kaliforniji ena sama visoka pesem, ki pri-vhaja iz nevidnih globin narave isame in se izgublja v človeški ;duši, koder je prostora samo za lepo, blago, plemenito. Vse to uživa človek v polni meri, a ne tako popolno, kakor bi kdo želel. Naše življenje je kakor tiha sreča. Pride nenadno od nekod, se igra okoli tebe in s teboj, potem se pa nagne in gre—kam? Kdo jo odnese in zakaj? Prijatelj, to so sama večna vprašanja, ki pridejo in gredo kakor tiste ptice, ki se selijo vsako jesen in vsako pomlad.
V	Kaliforniji bi lahko navedel drugo primero, recimo, kakor sivi kiti, ki prihajajo v ti dobi nekje iz vodovja Alaske in gredo v spodnjo Kalifornijo. Tam rode svoje mladiče, potem se pa kmalu obrnejo in gredo zopet nazaj, od koder so prišli. So tukaj posebni opazovalci, ki zasledujejo vse življenje v naravi. Ti stoje po razglednih točkah z daljnogledi v roki in čakajo, kdaj se bodo prikazale velikanske živali. Zakaj vedite, da so ti kiti povprečno po 60 čevljev dolgi in vagajo po tri in več ton. Pravijo, da so ljudem nevarni in zato se jih ribiči pošteno boje.
Mislil bi, da imajo ti ljudje in te živali nekak sporazum med sabo. Kiti plavajo sicer ob obali, pa ne preblizu. Navadno so kakih deset milj daleč od suhe zemlje. Kiti se boje bližine suhe zemlje, ker pridejo lahko na preveč plitvo vodo, potem pa ne morejo nikamor. Nimajo nobenih
telesnih udov, razen plavuti. Z gibanjem si pa svoj položaj še bolj poslabšajo, posebno tam, koder je morsko dno peščeno.
Včasih se primeri, da se zažene kit proti suhi zemlji baš pri kakem mestu ali naselbini. Žival pogine, potem pa začne razpadati, kar pomeni boj za zdravstvene organe. Pravijo, da plava leto za letom po kakih 800 kitov v svoja vališča, koder se jih tudi dosti ponesreči. Zadnjič so našteli 40 kitov, ki so končali svojo življenjsko pot v plitvi vodi. To se je zgodilo v veliko veselje Meksikancev, ki so prišli z vsem potrebnim orodjem in začeli pobirati mast ali ribje olje. Dobili so ga od 40 kitov več tisoč sodov, kar je precej pomagalo ljudem v tistih krajih.
Zima v Kaliforniji prinese človeku nenavadne prizore. Pridejo dnevi, ko zleze živo srebro na 85 stopinj. To porabijo navdušeni kopalci, pa jih je kmalu po več sto v vodi. Zdaj pa pomislite, če gre vse to skupaj. Tukaj kopalci v morju, kakih 20 milj preč gorovje, pokrito z belim snegom. Vmes pa dolina, koder raste vse, če je dovolj moče. Če to ni idealno razmerje, pa res ne vem, kaj bi bilo.
Ker sem že pri morskih živalih, bi rad povedal še kako posebnost. Veste, kaj je labster? Velik morski rak, kakoršne se vidi po mestih, katera leže ob morju. Posebnost rakova so škarje, kakor smo rekli dvem nogam, ki sta pri rakih posebno veliki in razviti. Zdaj pride pa posebnost Tihega oceana. Tukajšnji labstri nimajo škarij ali tistih dveh razvitih nog, s katerimi primejo vse, kar dosežejo. Imajo precejšno moč v tistih škarjah in je varnejše, da ne prideš z roko preveč blizu.
Vsi raki v Atlantskem oceanu imajo te škarje, raki v Tihem oceanu pa ne. Sicer se primeri, da raki izgube tiste škarje v bojih za obstanek. Pa to ne pomeni dosti za raka, zakaj pride mu na pomoč narava. Koder 30 bile pri raku škarje, tam zač-le rasti nova noga, pa je zadeva končana.
Ne vem, če je to pravilno ali le, da bi bile ribe v Tihem oce-inu dosti boljše od onih v Atlantskem oceanu. Meni se vsaj ;di, ker pridem večkrat do rib, ki so mi tuje in so neizrečeno dobre. Seveda, najboljše so take, ki so zunaj na oglju pečene, kakor jih znajo pripraviti naši Dal-itiatinci. Povedati vam morami da je bilo ribarstvo ob naši obali dokaj slabo razvito, dokler niso prišli v te kraje naši Dalmatinci. Ti so napravili tukaj tako industrijo z ribami, da prinaša na leto mnogo milijonov dolarjev. Zaposlenih je veliko Dalmatin-cev pri tem in so nekateri kar popolni milijonarji.
Love vse mogoče ribe, toda največ tuno. Gredo z ladjami daleč na morje in kadar se vrnejo, pozovejo po telefonu vse svoje delavce. Ribe ne smejo in ne morejo čakati. Če hočeš, da se ti ne spridijo, je treba hitrega dela.
Če pride ladja s tuno ali sardinami ponoči domov, pokličejo delavce kar ponoči in priti morajo takoj na delo. Tam se dela, kadar je material. In delati je treba hitro, da se kaj ne pokvari. Kadar vse dodelajo, gredo domov in tam čakajo, da jih iznova pokličejo, kadar se vrne kaka ladja z ribami. Tukaj gredo ladje lovit ribe po tisoč in več milj daleč, koder pač dobe blago.
Kadar love ribe salmon, pa gredo v Alasko, koder se najbolje lovi. Tedaj imajo ladje sabo, da vse sproti kar na morju delajo, kar je potreba. Včasih je bilo tega blaga toliko, da se je mislilo, da ne bo nikdar zmanjkalo rib. Tisti, ki je tako sodil, ni poznal ameriške požrešnosti. (Dalje na 3. strani)
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)_________________________________________$10.00
For Six Months—(Za šest mesecev)____________________ 6.00
For Three Months—(Za tri mesece)______4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year—(Za eno leto)_______________$12.00
For Six Months—(Za šest mesecev)____________________ 7.00
For Three Months—(Za tri mesece)___________________________ 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1916 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
<^3^104
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
PAR LAGERKVIST
Pri resničnosti v gosteh
(Odlomki iz romana)
(Nadaljevanje)
Splezal je s podzidka in šel skozi izbe. Zunaj v veži so bila vrata, ki so vodila v kuhinjo, ustavil se je, prislonil uho na les ln prisluškoval. Mati in Signe sta se pogovarjali .. . Kaj sta dejali? Ni prav dobro slišal, ker sta obenem drgnili perilo in je voda šklopotala v škafih. Vse, Jar je bilo slišati, je bilo le spokojno mrmranje. Ne, tja noter se mu ni dalo. Rajši bo postal tu ZUnaj in nekaj časa prisluškoval. Zdaj je rekla mati: Kaj me-mš Sikne, ali ne bi bil že čas, da si skuhava skodelico kave? Saj Sva si jo zaslužili. Gotovo, mati, da sva si jo. No, potem pristavi kotliček, jaz bom pa sklaknila brisače. Ojej, ojej, je rekla Signe, kako dobro dene, če se človek spet lahko malo zravna. Nato se Je nasmejala. Potem se je začu-
0 rožljanje obročev na štedilniku.
Izmuznil se je po mračnih stopnicah navzdol in ven na dvo-risče. Obrobljale so ga dolge lo-Pe- Sonce je žgalo prav nanje, toda tega skorajda ni opazil. V enem od odtočnih jarkov so se "e nabrale pomije, ker so za-maški in limonine lupine zama-sile mrežo; to si je moral ogledati- Zraven je stalo vedro, v kate-rem je me(j kavino goščo in pepelom mrtev ležal šopek ovene-|lh nageljnov. Nato je šel ob loPinih zidovih dalje. Na eni Strani so štiri vrata vodila k straniščem. Bolj zadaj v kotu Je bil velik kup zabojev s prazniki steklenicami od piva, tam je dišalo po ostankih, ki so še bili v njih. Od tu je šel k zidu na nasprotni strani, toda napravil Je ovinek, da ne bi prišel preblizu majhni lopi, ki je bila zbita na sredi dvorišča. Ni hotel, da bjse to opazilo. Lopa ni imela .en, samo črno luknjo v eni 12med sten; če si se je dotaknil z roko, te je kar streslo. Kajti £lla Je polna ledu ... Ne, šel 0 rajši k drvarnicam in si jih ogledal. Vrata vseh treh so na odprta, da bi se drva sušila; dišalo je po brezah, kakor da bi taknil glavo v brezov gozd. V ^Jhen mož in žagal. Imel je adnjem izmed gozdičev je stal f'ajhne solzave oči in dolgo belo ado, bele brke pod nosom so lle vse porumenele od njuhal -a. Sicer pa ga v poltemi ni bilo Prav videti.
P°ber dan, človeček, kaj poč-
tu? je rekel. Jaz—nič, je rekel mali. ri ^ako, tako, mislil sem si. Sta-Jonsson pa žaga drva. Delal , to, ko še ni bil mnogo večji kor ti. Od jutra do večera, dan a dan, dokler ni postal tako ar> kakor je sedaj. In vse to garanje samo zato, da ljudje ne '^rznili. Kaj meniš, koliko bi bilo že zmrznilo, če ne bi bilo .. rega Jonssona, ki vse svoje
tis J-en''e	drva- Da> nekaj
g. °c- Tvoj oče in tvoja mati in k^ne in gostilničar in vse nata-rske candre—vsi bi bili že ^ ed mnogimi zimami zmrznili. °da na to nihče ne pomisli. Ali morda kdo prišel in se zahva-2a to, da ni že mrtev? Niti ^ en- Menijo, da se^ni za kaj za-ahti. Toda lepega' dne se Jons-d®nu ne bo yeč jjubjjo. Pretru-n bo in prestar in ne bo več ^gel, da bi stal tu in garal.
P°tem bodo vsi skupaj zmr-, 11—Ali ne misliš, da se jim D° godilo prav?
Anders je stal nepremičen in strmel vanj.
Da> tako in nič drugače se Jim ne bo zgodilo. Kajti prekle-mraz je tu na tem svetu, če 0 ne kuri, ti pravim.—No, no, c stoj tako in ne bodi zaradi va1atak° zaskrbljen, je nadalje-
rah- S°nce S teboJ' fant' iz' let-1 to in Srej se, dokler je po-Je> Potem bomo že videli, ka-
ko bo pozimi.—In zadovoljno se
je muzal, čeprav je bilo čudno.
*
Ko je bil Anders star dvanajst let, je nekega jesenskega dne odšel v gozd zunaj pred mestom, kjer je imel kamen. Deževalo je in viharno je bilo—ne preveč, ampak tako, kakor je to navadno jeseni. Šel je ob progi, kar je za nekoga, ki stanuje tako kakor on, najprirodneje, kadar hoče v gozd. Vreme je bilo sivo in vlažno mrzlo. Na postaji je videl očeta, kako je hodil okrog in zapisoval številke vagonov, hrbet je imel premočen od dežja. Splazil se je po drugi strani ob vagonih, da ga ne bi videl, kajti gotovo bi ga bil vprašal, kam je namenjen ob tem vremenu. Začul je njegove korake, ko sta šla drug mimo drugega; stopal je prav tiho, da ga ne bi bilo slišati.
Pravzaprav ni mislil, da bo moral tja ven, potem pa je le tako naneslo. Še pomislil ni bil na to, zamotil se je bil z nečim drugim. Tudi je bilo nekaj časa lepo vreme in takrat ni zahajal tja. Potem pa se je domislil in uvidel je, da bo tako najbolje.
Dež je curljal, toda ni se mu mudilo. Stopal je resno in skoraj potrto, z rokami v žepih, s kratko, tesno suknjo z rumenimi gumbi na sebi. Lokomotiva je pri ranžiranj uvozila sem ter tja, lepo je grelo, ko je pripeljala mimo njega . . .
... Bil je na cilju, spustil se je po železniškem nasipu navzdol, splezal je skozi ograjo v gozd. Z dreves se je vsipal dež, kadar se jih je dotaknil in se prerival skozi. Tu je bilo ob tem slabem vremenu še mračno, čeprav še ni bilo tako pozno. Globlje v gozdu je ležal v mahu
[ploščat kamen, ki je gledal samo nekaj pedi iz tal. Sicer ni bilo prav nič posebnega na njem. Če je bilo na tem sploh kaj čudnega, je bilo pač samo to: da je tu ležal kamen, kajti sicer jih tu sploh ni bilo, šotasta tla so bila zelo močvirna. Previdno in pazljivo se je oziral okrog sebe in na progo, čeprav ni kazalo, da bi od tam mogel kdo priti. Potem je pokleknil na 'kamen in molil.
Za Andersa se je pričel čas mladosti. Sam ali s prijatelji se je začel potepati po mestu in daleč naokrog po deželnih cestah, kakor da mu doma ne bi bilo več obstanka. Bilo mu je tam, kakor da ga nekaj tlači k tlom. Nekaj tesnobnega je bilo v vsej tej nesproščenosti in teži doma. In to, da je bilo tam vse med seboj povezano: da so bili ljudje in vse, kar je bilo okrog njih nekaj edinega in neločljivega. Staro pohištvo in zrak v izbah, na deželi stkane preproge iz krp in ljudje, ki so po njih hodili—vse to je bilo natanko isto. Če si stopil skozi vrata in voščil dober dan tistim, ki so bili v prostoru—to ni pomenilo drugega, kakor da si prišel domov. In če so sedeli po večerji okrog svetilke in so sestre kvačkale in je svit luči segal do polovice stene in si od zunaj slišal vlake —je to bil samo večer doma. Oče in mati sta prebirala biblijo, kakor sta to delala že od nekdaj: resna in s strahom prevzeta od tega, kar sta brala. Kakor da se ti je zvalilo breme na prsa. In vendar je mir preveval vse to. Povsod je bilo zatišje in spokojnost. Zakaj je bilo tako ?
(Dalje prihodnjič)
Osebje in priprave za tiskanje "Enakopravnosti"
Piše FRANK E. LUNKA
OB TIHEM OCEANU
(Nadaljevanje s 2. strani) Zmanjkalo je železne rude v Minnesoti in primanjkovati je začelo rib v morju. Žlahtnih rib vrste salmon je od leta do leta manj, enako tudi sardin. Za dober lov na tune morajo iti lovit prav v havajska otočja, koder se še včasih dobi kaj prida rib.
Prej sem omenil kite, ki so največje živali, kar jih je v naravi. Kiti se drže stalno v Severnem ledenem morju, koder jih love na veliko. Kit ne spada med ribe, diha s pljuči, kakor žival na suhem. Kadar se potopi, zamore vzdržati v vodi največ kake pol ure, potem pa mora priti na vrh. Tam izpušča pri dihanju vodo v zrak. Zato se ga lahko najde na velike daljave.
Kitov polove na tisoče vsako leto. Tudi teh živali je začelo zmanjkovati v naravi. Zato imajo tozadevne države zakone, kdaj se jih sme in more loviti in pa do kakšne velikosti. Kit predstavlja danes celo tovarno. Ni samo dragoceno olje, ki ga dobivamo od te živali. Vse se porabi, tudi meso, katerega posebno cenijo Japonci in Kitajci.
Če ima človek priliko, da živi nedaleč od morja, si nehote želi, da bi imel kje kako hišico tako blizu morja, da bi bil s par koraki kar pri vodi. Če stojiš v lepem vremenu na obrežju, se ti kar dobro zdi, ko ti plavajo oči daleč po morski gladini vse do tam, koder se ne loči več voda od neba. Ampak Tihi ocean je dokaj nevaren. Včasih se dogode v naravi stvari dokaj daleč od obrežja. Potresi, vulkani in druge naravne sile rode valove, o katerih pravijo, da so do 30 čevljev visoki. In ti zadevajo ob suho zemljo in razdirajo vse, kar dosežejo.
Vse ob morju imamo naselbine, katere dosti trpe pred morjem. Ljudje so kupili svet ob lepem vremenu, od časa do časa pa vreme odpove in tedaj se začne boj na življenje in smrt. Mor-
ski valovi izpodjedajo obalo, rušijo domove, zalivajo ceste— skratka, človek ne more drugega, kakor bežati kar najbolj mogoče naglo.
So nekatere naselbine, ki stoje prav nad vodo. Navadno so zavarovane od morske strani, pa ne preveč. Ljudje, ki žive tam, so vajeni bojev z vodo in valovi. In kaj se vse dogodi nenavadnega v takih naselbinah, boste najbolj razumeli, če vam povem zgodbo o nekem Italijanu, ki mu bomo rekli Pepi, kakor je bil splošno znan in je še danes. Ta Pepi je po poklicu brivec, ampak ne navaden brivec. Ima za kostu-merje moške, ženske in otroke in vsi so ga navajeni tako, da niti ne vprašajo, kako in zakaj.
Povest je namreč sledeča: kadar naš Pepi striže ali brije koga, večkrat kar preneha, gre nekam ven in se kmalu vrne. To se pravi: včasih prej, včasih kasneje.
Med drugimi je to posebnost opazil tudi neki časnikarski poročevalec, ki je vtaknil svoj nos v to brivčevo posebnost in nazadnje pronajdel, kam drže briv-čeva pota. Dal si je ostriči lase. Pazil je previdno, kdaj in zakaj hodi Pepi ven. In prišlo je baš med njegovim striženjem do tistega, da je brivec tekel ven in ostal precej časa zunaj. To se pravi: brivec je šel naprej, časnikarski poročevalec pa za njim. In prizor? Baš ko pride poročevalec dobro ven, zapazi, kako brivec vleče iz vode lepo ribo. Oba se spogledata in se nehote nasmejeta. Poročevalec je hotel nekaj vprašati, pa ni prišlo ničesar iz odprtih ust. To zapazi brivec.
"No, zdaj sem pa tudi jaz vjet," pravi. "Nerad vidim, da se baš med delom vlovi kakšna riba, ampak tako je. Jaz lepo nastavim vselej in kadar se kaj vjame, zazvoni tisti mali zvonček v brivnici. In potem je treba hiteti. Saj veste, ribe ne čakajo."
nost zame je bil namreC stroj lajnotajp (Linotype), na katerem se stavijo črke. Tedaj so imeli stroj modela 14, ki je vseboval štiri predale (magazines), v treh so bile po dvovrstne črke, v enem pa večje oblike.
"Ko sem prišel domov, sem z vso ihto pripovedoval domačim, kje sem bil in kaj sem videl. Povedal sem jim tudi, da me je Bili vprašal, če bi hotel se učiti tiskarstva pri 'Enakopravnosti.' Doma tega niso vzeli za resno. Pa je moj dobri oče vporabil priliko in sam šel v urad poiz-vedit. Pa je bil zopet Bili, ki ga je zagotovil, da bi me v resnici potrebovali. Končno so domači prepustili odločitev meni.
"Tistikrat je bil pri 'Enakopravnosti' uslužben tudi Mr. Louis F. Truger. Kot znano, je bil Mr. Truger, ki je začel s skromnimi sredstvi izdajanje in tiskanje lista 'Enakopravnost,'
VAS MUČI GLAVOBOL?
Nabavile si najboljše tablete prof glavobolu v naši lekarni. Cena 50c. MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. 15702 Waterloo Rd__KE 1-0034
Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli.
Lastnik sam prodaja
dohodek donašajoče posestvo. Hiša z 4 stanovanji in trgovski prostor. Stanovanje 5 sob prazno. Blizu šole sv. Vida.
Za nadaljne podatke pokličite med 5. in 6. uro zvečer. KE 1-7419
in po razmerah opremil tiskarno. Priznati moram, da mi je bil Mr. Truger v vseh ozirih zelo naklonjen, za kar sem mu še sedaj hvaležen. Pokazal mi je pogostokrat, seveda vselej v prostem času, kako se stavi črke na linotajp stroju. Še sedaj se spominjam, kako v slabem stanju je bil dotični stroj; menda je bil vzrok, ker ga je uporabljalo več neukih stavcev. Imeli so menda tudi premalo časa za celo nujne poprave. Pa sem se kljub temu tudi sam privadil stroja.
(Dalje prihodnjič)
HIŠE NAPRODAJ
Na ORIOLE AVE.
v fari sv. Viljema. Atraktivni Dutch Colonial tip s 6 sobami. Gorkota na plin. Garaža za 2 avta, dovoz in lep jard. Za podrobnosti se obrnite na
KOVAČ REALTY
960 East 185th Street KE 1-5030
IŠČE SE STANOVANJE
ZAKONCA
Z MAJHNIM OTROKOM IŠČETA STANOVANJE S 4 SOBAMI; ENA VELIKA ALI DVE SPALNICI. Kdor ima za oddati, naj pokliče IV 1-8790
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim * nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
19461 SO. LAKE SHORE BLVD.
Pokličite:
IVanhoe 1-9382
w/t/vrro save
t S,000?
The Carters did it on the Payroll Savings Plan—and you can, too!
W'bile Barbara Carter of Hickory, Tennessee worked as a nurse and her husband, Mack, worked for a coal company, they joined the Payroll Savings Plan and saved $5,000 out of their earnings.
* » *
No matter how often you may have tried to save and failed, you can get on the right road to financial independence today! Just like Mack and Barbara Carter, and 8,000,000 other ■working men and women. You don't have to be lucky. You don't have to be gifted with iron will power. All you have to do is join Uncle Sam's wonderful, guaran-teed-to-work Payroll Savings Plan! And be on your way to a nest egg as big as $3,000 . . . $5,000 . . . $30,000! Think what you could do with all that money!
Get on Payroll Savings where you work
It's simple. Just go to your pay office and sign up to save whatever amount each pay-day you think you can. (As little as a Couple of dollars or as much as you wish.) After
that, no more saving worries! The amount will be automatically saved for you each payday before you draw your check. You won't be tempted to spend it, because you won't have it in your hand. When enough has accumulated, it will be invested in a U. S. Series E Savings Bond, in your name, and the Bond will be immediately delivered to you. Then all you do is hold your Bonds and watch them grow and grow as they pile up 3% interest a year till maturity!
You can never afford not to save something
No matter how small your income or how high your living expenses, you simply can't afford not to salt something away for yourself. And you can't wait till tomorrow to start— or you'll never start at all. Saving can be easier than you think. So, for your family's sake, and your own, sign up in the sure, systematic Payroll Savings Plan where you work. Or join the Bond-A-Month Plan where you bank. Today!
The V. S. Government dots not pay tot this advertising. The Treasury Department thanks, for their patriotic donation, the Advertising Council and
ENAKOPRAVNOST
SAV/NG £/MPL£P THAN yoo THtNK.-WtTU U.S. £AVtNQ£ BONOS ON	PAYROLL SAUtNGS PLAN
(Nadaljevanje) Poleg vsega dela in skrbi, je Toni vselej pripravljen svetovati številnim osebam, ki se udejstvujejo v tiskarski stroki. Svetuje jim, kakšen papir naj vporabijo, črke, črnilo in drugo, i ki je v zvezi z naročilom. Pripomniti je treba, da Toni za take poizvedovalne primere, vse- i lej nudi pomoč tedaj, ko bi si mo- -ral dati .vsaj delnega oddiha iz- ' ven tiskarne.	1
Menda je vredno omeniti, ka- i ko se je Toni zainteresiral v i tiskarsko stroko. O tem mi je ob ; mnogih prilikah pripovedoval takole:	j
"Ko sem pohajal v šolo, sem j si zaželel prislužiti kakšen de- < nar. Mojih dobrih staršev nisem ( nikoli nadlegoval za denar, ker , sem se zavedal, kako trdo delo x je opravljal moj oče v znani ] Chisholm and Moore (pozneje j Lake City) Foundry kot livar t (molder). To sem opazil, kadar < mi je bilo dovoljeno iti v dotič- j no livarno.	j
"Ob neki priliki sem vprašal , razvažalca lokalnega dnevnika 'Plain Dealer,' če bi mi poveril < vsakdanje dostavljanje lista v i naši okolici. Moral sem čakati , nekoliko tednov, predno so me > odbrali za raznašalca lista vsak ( dan. Kmalu sva se bila sprijaz- , nila s tistim uslužbencem, ki je , dovažal list raznašalcem. Več- | krat sem se žnjim popeljal, ko j je dostavljal list številnim raz- , našalcem.	11
"Ob vsaki taki vožnji sem pa- , zil, kako je kretal volan pri avtomobilu in kako je uporabljal , druge naprave na vozilu. Dotič- ; ni voznik je bil zelo prijazen ; z menoj. Pozneje ml je celo za- -upal, da sem sedel za volan in j vozil 'truk.' V mnogih primerih , mi je celo toliko zaupal, da sem ; sam razvažal časopise, on pa je s šel po svojih opravkih.
"Ko me je dotični razvažalec { lista včasih vzel v poslopje, kjer ( se je tiskalo list 'Plain Dealer,' ( sem z vnemo in pozornostjo opazoval obratovanje v vseh oddelkih. Toda najbolj se mi je dopadlo v oddelku, kjer se stavi črke (Composing room). Tam sem prvič videl stavne stroje, ki so bili izdelka 'Intertype.' To je bilo zame nekaj izrednega.
"Tedaj so že poučevali tiskarsko stroko tudi v višjih razredih javnih šol. Takoj sem si zaželel in se vpisal v tiskarski oddelek. Seveda, v šoli niso imeli strojev za črkostavo, pač pa so poučevali le sestavo črk na roke. Kmalu je inštruktor opazil moje zanimanje za tiskarsko stroko. Vporabil je vsako priliko, da mi je natančno razložil vse potankosti, ki so v zvezi z tiskarsko stroko.
"Vsaki razlagi inštruktorja sem pazljivo sledil in on je moje zanimanje pouspeševal. Priporočal mi je, naj bi v prostem času dobil stike s kakšno tiskarno, kjer bi dobil več prakse in prilik za dovršenost. In res , se mi je bilo ponudilo naključje, da sem bil dobil uposlitev za , nekaj' ur na teden, seveda po šolskem pouku, v neki mali tis-i karni. Tam sicer niso imeli stro-, ja za sestavljenje črk, izvrševali pa so tiskovine raznih vrst in oblik. To je bil zame torej ne-, kak začetek v praksi. Plačali so mi nekoliko dolarjev na teden in sem si bil prihranil nekoliko desetakov.
"Zaželel sem si bil avtomobil in z prihranjenim denarjem ; sem si bil kupil star Ford, mo-| dela 'T,' za katerega sem bil plačal 60 dolarjev. Razume se, da ' tisti avtomobil ni bil kaj poseb-1 nega celo za tiste čase. Mnogo časa sem uporabil s popravami, : in končno sem se z njim vozil l kot kakšen imovit človek. Po i nekoliko mesecev rabe avtomo-) bila, je bil odpovedal mehani-j zem na njem. Po natančni pre-- iskavi sem pronašel, da je bilo i prenosno kolesje (transmission) ' popolnoma obrabljeno.
"Tedaj je imel moj dobri oče svoj avtomobil, pa sem se ga drznil vprašati, če bi mi dovolil premestiti 'transmission' iz njegovega avtomobila v mojega. Oče je sicer vedel, da prenos kolesja njegovega avtomobila ni bilo napravljeno za mojo karo, ker je bil avtomobil drugega izdelka. Oče se ni nič obotavljal moji nameri, ker je vedel, da bom pronašel, da prenosno kolesje iz njegovega avtomobila se ne bo dalo vložiti v moj model 'T' avto. Kljub temu mi je privolil, naj se prepričam.
"In res, ko sem vzel prenosno kolesje iz mojega avtomobila, potem pa začel odvijati onega v očetovi kari, sem se prepričal, da je bila moja zamisel ali namen neizvedljiv. Seveda, oče mi je potem rekel, naj se v enakih primerih sam prepričam, ker je važno in dokazljivo. Od tedaj se zavedam važnosti, da se je treba vselej v vseh ozirih prepričati o izvedljivi možnosti in pogojih, posebno še v mehaničnem oziru.
"Ob neki priliki sem se bil sestal z mojim prijateljem Mr. William Sitterjem, ki je bil tiste čase uslužben pri podjetju 'Enakopravnost' kot tiskar. Tedaj sem pohajal še v šolo. Povedal sem mu, da delam po šoli v prej omenjeni tiskarni. Povabil me je, naj grem z njim v tiskarno 'Enakopravnost.' Šla sva v prostore, ki so bili nasproti Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
"Takoj, ko sem pričel ogledovati opremo, sem sprostil svojo radovednost s številnimi vprašanji. William pa tudi ni štedil z odgovori in pojasnili. Zame je bil tisti sestanek kot nalašč. Ko mi je vse razkazal, me je vprašal, če bi se hotel učiti tiskarske stroke pri 'Enakopravnosti.'
"Brez pomisleka sem ga zagotovil sprejeti ponudbo. Doma pa da bom povedal, kaj vse sem videl v tiskarni. Izredna poseb-
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
kor si rekel. Razumi me, spoznaj! Da, v mojih žilah kipi nemirna kri, kri mojega rodu. Jaz ljubim boj, jaz ljubim strast, pa naj bo to ljubezen ali mržnja ali spletka, naj bo sila, maščevanje ali rešitev. Ne morem mirovati, tudi če me stres. Zato iščem, zato prežim, da si najdem posla za svojo razplamenelo dušo. Ljubezni nisem našla, namreč ljubezni, ki je tako močna, da spravi žensko na kolena. Kaj sem hotela? Prijela me je želja po oblasti, gospodovati hočem. In vrgla sem se v vrtinec politike, hvala Bogu—kajti na tej poti sem našla tebe."
"Pardon," je rekel Jankovič, "nikakor na poti politike, temveč trgovine."
"Roga j se, le roga j! Pravico imaš; iz tega vidiš, kako sem slaba. Izpovedala ti bom vse: stokrat sem hlinila ljubezen za bežne strasti, iz muhavosti in zaradi političnih koristi, da — taka grešnica sem. Toda moje srce je bilo pri tem samo gruda razbeljenega železa, ki se naglo ohladi. Tvojega Belizarja sem tudi hotela premamiti, toda višji genij je med mene in fanta postavil tebe; če more ljubezen prinesti srečo, po tebi, sem postala srečna; ko sem srečala tebe, se je prebudilo srce v pravo življenje. Prej sem štela svojo ljubezen po dnevih, zdaj mi je še večnost prekratka. Zdaj mi napolnjuješ dušo, zdaj ne iščem kaj drugega. Ne vem, s čim si me pridobil. Večkrat se vprašam: je to njegova vnanja lepota, je to njegov izredni razum, bistri duh, nežno srce? Ne vem, s čim, toda vem, da sem premagana; in če sem hotela preslepiti Klefelda, je bilo le zato, da lahko ostanem tu, pri tebi."
In Terezija je boječe pogledala kavalirja, ki je stal kot marmorna soha in jo mirno opazoval.
"Vi ste že ljubili, grofica, to vidim predobro. Vaša strast govori tako hitro, tako spretno— samo z vajo. dosežeš tako moč. Gledam vašo lepoto, kakor bi gledal bleščečo morsko gladino, pa se vprašujem: kaj počiva na dnu morja? Ali biser ali strupeni zob morske kače? Verjamem, da me ljubite. Da me ne ljubite, ko takole klečite, drhtite, ko bledite in jokate, bi bila najbolj zavržena ženska na svetu, toliko večja grešnica, kolikor bolj ste duhoviti. Strah me je pred vami, ker bi vas rad ljubil, a se bojim, ker imate za žensko preoster um; ostrina uma razjeda srce. Verjamem, sem rekel, da ste res začeli ljubiti, ampak kdo mi je porok, da ta vaša ljubezen ne bo jutri prenehala?"
"Jaz."
"Vaše ime je Strast; ali ima strast lahko voljo?"
"Kaj zahtevaš od mene, kaj
zahtevaš?" je grofica skočila na noge in se udarila po prsih.
"Poroštvo, grofica."
"Mar ni ljubezen največje poroštvo?"
"Ljubezen?" je Jankovič v nasmehu potresel z glavo. "Menda nisem otrok; ali plamen varuje hišo pred požarom? Vi ste mnogokrat ljubili, na videz ljubili; vi ste menda slehernemu govorili kakor meni, toda potem? Od tistega ljubezenskega ognja je ostalo samo prgišče pepela. Poroštvo mora biti stvarno, tu ni fantazije ne čuvstev. Jaz vas želim ljubiti, toda zavarovan z vami proti vam."
"Saj ti govoriš o ljubezni kot o žitni kupčiji."
"Govorim brez fraz in črtim komedijo. Jaz ne sprejemam drobnih, bleščečih novcev, jaz zahtevam težko, čisto zlato. Zahtevam popolno pokorščino, Terezija, brez vsakega ugovora, in pravico, da vas ubijem, če se po kačje zlažete."
"Antoine, Antoine!" je zadrh-tela grofica in izbuljila oči.
Hotela je še govoriti, nenadoma pa je stopil v sobo grof Adam v domači halji in z obvezano glavo. Preletel je s pogledom ves prizor, vtaknil roke v žep in rekel mirnodušno:
"Zlomka sta me ustrašila; vstal sem s postelje, da vidim, kaj je. Bon jour, cher chevalier! Kot kaže, pripovedujete grofici zanimivo zgodbo."
"Bon jour, cher Pluto, hočem reči, dragi grof! Občudujem vašo ostroumnost. Uganili ste. Pripovedoval sem kontesi zgodbico o polnočni jablani."
(Nadaljevanje)
"Zadeva je čisto kratka in čisto preprosta. Jaz sem prvič prišel k vam. Poklicali ste me. Izvolite si to zapomniti. Našel sem prelepo žensko. Vaš jezik je govoril o kupčiji, oči so plamenele v strasti. Moški smo seveda otročji, sebični, domišljavi. Jaz sem tudi mislil, da je tisti plamen v očeh vžgan zame. No, priznali boste, da včasih moški s polno pravico postanemo prevzetni, ker je ženska ljubezen večkrat tako splošna, da sploh ne vemo, na koga meri. Naredil sem tudi jaz kakor sto drugih. Bil bi bedak, da se nisem vnel. To ni šala—najlepša Evina hči! Da, da! O tem ni dvoma, to ni dobri-kanje ne galantnost. Vžgal sem se in prav pošteno zatreskal. Za-mrzil sem grofa Adama, ker je utrgal najlepše jakolbo v Hes-
peridinem (Atlasove hčere Hes-pericle so varovale na vrtu zlata jabolka.) vrtu. Smejali se boste. Oprostite mi mojo hrvaško pro-stodušnost, ki verjame, da more biti ljubezen stanovitna. Francozi imajo frazo: 'Franchir la haie,' (Preskoči plot.) vsaj zdi se mi tako, in ta izraz ne pozna v velikem svetu nobenih ovir."
"Prosim vas, lepo prosim, pustite to pusto filozofiranje. Če sem jaz grešnica, niste vi Bog, da bi me smeli mučiti."
"O, vi ste očarljiva grešnica! Kakšna sreča, če bi bili tako iskreni, kakor ste lepi. Toda vi ste jabolko z zloglasnega rajskega drevesa. Ampak čemu to prerekanje ? V budnosti sem mislil samo na vas, v spanju sem sanjal o vas, bil sem celo tako zasužnjen, da sem spričo vas pozabil sleherno resno misel. In vi? Ujeli ste me v zlato mrežo svoje lepote, na teh božanskih licih ste hlinili ljubezensko strast, v nasmehu so se razcvele vaše razkošne ustnice v rožni popek, da bi človek kar ponorel. Objeli ste me z belimi rokami, kakor da je oživel pred mano kip medicejske Venere; vam sem hotel žrtvovati prihodnost mladeniča, postal sem vaš zastavonoša v vrvenju politike, ki se je neprenehoma iz-ogibljem. Toda vi, lepa gospa, ste se za mojim hrbtom pogajali s svojim krvnim sovražnikom—s Klefeldom, a žrtev naj bi bil jaz!"
"Groza! Ne govorite o tem!" je vrisnila Terezija in padla pred kavalirja na kolena. "Da, grešila sem, ne tajim. Preklet tisti trenutek, ko mi je v nori glavi za-blisnila ta zlokobna misel. Toda nič ni, prav nič, verjemite. Vse je prešlo, vse."
"Vse?"
"Da, Moj mož je zbesnel na Klefelda, Klefeld nanj. O pravem času! Ne vem, kako, zakaj, toda zame je sreča. Saj imam vas, imam tebe, Anton ti moj! Oprosti! Kaj naj storim? Poglej, jokam, klečim pred tabo. Prisegam, da Klefelda sovražim."
"Zaman! Ne verjamem, toda občudujem vaš dramatični talent. Kdo ve, če ne boste jutri taisto govorili Klefeldu? O, Terezija, to je podlo, to je žalostno!" je rekel Jankovič in vstal.
"Terezija, da," je grofica strastno pokimala, "reci mi samo Terezija. Zmerjaj me, psuj, toda reci mi Terezija ... Oh, ko bi se zdaj pisala Terezija Illeshazy! Da bi mogla daleč od sebe kot strupeno kačo vreči to priskutno ime Bacan, ki mi ga je vsilila kruta očetova volja! Ni tako, ka-
(RUŽENE ŠKERLJ)
DRUGA IZDAJA
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
JE KONČNO DOSPEL. Dobi se pri
August Kollander
B419 ST. CLAIR AVE.
CLEVELAND 3. OHIO
Cena s poštnino je
$5.25
TVRDKA KOLLANDER IMA NA ZALOGI TUDI
SLOVENSKO ANGLEŠKI SLOVAR BERILO
ter DR. F. J. KERNOVO
(DR. KOTNIKA) Naročite se na te knjige, preden zaloga poide!
BUSINESS OPPORTUNITY
HAMBURGER - SMALL ORDER GRILL—Busy loop. Small down pay. Easy terms.
714 S. Wabash, Palos Park 657
DOMESTIC FEMALŠ
COMPETENT WOMAN to act as companion for 1 adult (woman). Do light housework and plain cooking. Good permanent home for right party. D.P. acceptable (understand and speak English).
Call PUllman 5-3733
Nice South Shore home needs capable WOMAN for cooking. Assist with care of 5 children. Stay. Top salary.
BAyport 1-2577
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik
nahaja na St. Clair Ave. in East 62nd St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomesti) z novim. Vam ni treba imeW dolofeneea doaovora.
Dr. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVENUE Tel. ENdicott 1-5013 Njegov naslov je vogal East 62nd Street; vhod tamo na East 62nd Street. Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv. Dr. J. V. ŽUPNIK
CHILD CARE — 1 year old child, living-in. General housework. Middleaged preferred. Modern home. Own room. References necessary. English spoken. Top Salary.
ESsex 5-1346
WANTED TO RENT
VESELITE SE UDOBNOSTI in SNAGE
PREJE NIKDAR MOGOČE!
3 ADULTS (all employed), need 6 room unfurnished apartment. N.W. Moderate rental.
ARmitage 6-2509
Sedaj—POSKUSITE GA predno GA KUPITE! Poskusite čudovit PLINSKI CALCINATOR, avtomatično napravo za odpadke za 30 dni brez vsakršnih stroškov ali obveznosti. Veselite se udobnosti in snage, ki jo ima vaš dom s tem, da se iznebite VSEH odpadkov in VSEH zgorljivih smeti v hiši— ostanke jedi, jajčne lupine, kosti, oljnate krpe, stare čevlje, papir, trd papir zabojev, smeti iz čistilca preprog —skoro vse, razen kant in steklenic.
RESPONSIBLE Couple, 2 children, need 4-5 room unfurnished apartment. Good location North. Up to $90.
LAkeview 5-8416 no anwser call RAndolph 6-6125
V vsaki slovenski družini, ki so zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajbti
Chicago, m
ARCHITECT, wife and 3 grown > children, desire 6-7 room unfurnished apartment. South or North side. Moderate rental.
VIncennes 6-2451
če po 30 dneh sprevidite, da ste lahko brez PLINSKEGA CALCINATOR na domu—kar pokličite in prišli bomo brez vsakih vprašanj ponj. Vas ne stane niti enega centa za PLINSKI CALCINATOR ali njegovo inštalacijo, če se odločite obdržati ga—si PLINSKI CALCINATOR lahko nabavite na lahke pogoje z majhnim predvplači-lom. Zglasite se še danes za vašo 30-DNEVNO BREZPLAČNO POIZKUŠ-NJO NA DOMU.
7 ROOM Frame Residence. Modern kitchen. Large living room. Insulated. 2 car garage. Furnace heat. $18,500.
4634 N. Dover, SUnnyside 4-7349
RESPONSIBLE Couple, child, desperately need 2 bedroom, 4 room unfurnished apartment. To $75. Good location N. or N.W.
MAnsfield 6-5087
EVERGREEN PARK — 6 room brick Cape Cod; 3 bedrooms, 2 tile baths, tile kitchen, gas heat, full basement; 2 car brick garage. Cement side drive.
_ 8753 S. Francisco
LOMBARD — Lastnik prodaja hišo s 5 velikimi sobami; vse moderno, Aluminum siding, "knotty" Pine zaprt porč. Garaža. Blizu šole, cerkve in transportacije. Dobite dobre pogoje.
Lombard 779 W
PRODAJA se posestvo v Beverly Shore, Ind., 50x125, v idealnem kraju. Nadaljni 2 loti v prijetnem kraju v Malar, Wis., in 14 sobna hiša, s tremi stanovanji. Pokličite lastnika.
HUnter 5-7091,
___Brookfield, 111.'
BUSINESS OPPORTUNITY
Enakopravnost
FOOD SHOP AND DELICATESSEN — Doing $1,300 weekly. Money maker. 5 room apartment available with gas heat and basement. Call Portsmouth 7-9445. Ask for Jack. Selling due to other interests.
w* f. hann & sons
Zanimivo in podučno ctivo priljubljene povesti
'Sinet t907~
WILL LEASE — GROCERY CONCESSION to right party. Good live business. See to appreciate.
Call SPring 7-6516 after 7 p. m.
15533 EUCLID AVENUE at TAYLOR
Odprto vsak ponedeljek, torek, četrtek in petek do 8. ure zvečer
Mario Kolenc
■
I AVGUST ŠENOA:
m
| Diogenes ■
Zgodovinska povest iz 18. stoletja
■
HbhIbL • H I w • la JT• i • JH
timm IjjJJ BBk, L iflBulMii^iBliifclLli m ■ Im ml HM
L^J 11 fll B [^jHii »T /i 1 dflMl |1 L^^T^f iK^^^^rC^^WiSiiWMttifli
gasiBBbH
3© day/
\ //	N5 Bb H* Hm _ ™ f
v/	ho mb
wmw l0 triai e
iT L^^^noH /
Louis Planine
l os* največja in najzanesljivejša družba za
jlg—4	pošiljanje paketov- v slovenijo!
W //B U ^^ -	(Biciklji) — najboljšega evropskega
I	ff \\ \ EKSPRES KOLESA izdelka, ženski ali moški . <£42 00
V * / r n..... J "PUCHSTEYR" Rezervna guma (plašč) in
v«*/^	....... — - zračnica .................qq
Dinamo luč .............. $6.50
Pišite nam za cenike ostalih tipov
RADIO-APARATI najboljših evropskih in ameriških znamk za jugoslovanski tok in s skalo
evropskih radijskih postaj.
MINERVA "Allegro" 6 žarnica, kratke, srednje in dolge valovne dolžine........$53.50
SIEMENS "Grazioso" 4 žarnica, kratke in srednje valovne dolžine ............$30.75
KWRfl&f A naibol'še vrste "E" Grade Manitoba
Spring Wheat marke "THREE STARS" ..100 funtov	$11.50
Pošljemo takodjer kolonijalno blago v krasno asortiranih paketih.
Express Gift Parcel Service
230 WEST 41 sf STREET Telephone: BRyant 9-0252 NEW YORK 36, N.Y.—U.S.A.
angleško slovenski slovar
Grofica je začudeno pogledala Jankoviča, Adam se je zdrznil, priprl oči in za jecljal:
"O jab-la-ni ?"
"Da. O tisti, ki raste v vrtu Hesperid. Toda kaj vam je, grof?" je Jankovič pristopil k njemu.
"Mislim, da ste strupena kača, chevalier—ti vrtovi ležijo nemara v Mesarski ulici, ne v Španiji, je-li?" je tiho šepnil grof.
"Mogoče," je prav tako potiho odgovoril kavalir in skomignil z ramo.
! "Glava me boli," je rekel
[Adam glasno. "Grofica! Chevalier! Pojdita v moj kabinet na čokolado in partijo šaha. Pravijo, da je matematika zdravilo proti zobobolu, morda je proti glavobolu tudi."
"No, danes si pa židane volje," je pičila Terezija in ostro pogledala moža.
"O, zelo židane volje," je mirnodušno pritrdil grof in pošepe-tal Antonu: "Niti besede o nočni aferi."
"Da, šah je prelepa igra," je rekel Jankovič in prijel Terezijo pod roko.
(Dalje prihodnji?5)