Poštnina platana v gotovini Posamezna številka 50 para GBaseEo narodne demokracije za mariborsko oblast. Telefon it 276 - Cek. račun št. 12853 O Cene Inseratom po dogovoru. O Rokopisi se ne vračajo. - Reklamacije (nezaprte) so poštnine proste. BZHAJA VSAK PETEK Uredništvo in upravništvo „Narodnega Lista" je v Mariboru, 3určičeva ulica it 4 Naročnina: Mesečno D. četrtletno Din 3.75, polletno Din. 7'50, celoletno Din. 15, Izven SHS 20 Din. Naročnina se plačuje naprej Štev. 28 V Mariboru, v petek 24. novembra 1922. Leto I. Poglavje o predpravicah. Damidaines fcađankoli čujete na kakcem političnem shodu ali pa berete v kakšnšm časopisu besede, ki vam nikakor ne ©rodo prav v ©lavo. Tako n. pr. klerikalci trdijo, da imajo oni izključno pravico do tega, da kmete organizirajo, ker so edino oni stranka, ki sloni jna verskih načelih in njim valed tega pripada predpravica, da na-ie verno ljudstvo organizirajo. Na drugi strani pa zopet gospodje od Sam. kmetijske stranke pravijo, da nihče drugi nima pravice iti na kmete kakor oni. Zlasti odkar je demokratska stranka ob času volitev 1. 1931. Samostojnim nekako prepustila deželo — seveda le začasno — v najboljšem namenu, da se proti klerikalizmu doseže čim največji uspeh, je Samostojna vsak korak demokratske stranke na deželi gledala zavistno in sovražno m je nam demokratom odrekala vsakršno nadaljno pravico do udejstvovanja na kmetih. Danes pa — ko vidimo, da je napredna misel na kmetih vsled razcepljenosti naprednjakov v več raznih strank zopet zelo potiemena v ozadje, danes ko vidimo, da klerikalizem vsled nespretnosti in delne nesposobnosti voditeljev novih strank zopet pričenja aavKemati svoje stare pozicij©, danes »videvajo vsi treznejši možje in mladeniči na deželi, da tako naprej ne gre ▼eč in da, je nujno potrebno na deželi storiti in združiti v eno fronto vse, kar je napredno, ako nočemo, da bo sadove plodonosnoga dela bivše napredne narodne stranke vzel vrag. Uspehi Samostojne kmetijske stranke so daleč zaostali za upi vseh dobrih in iskrenih naprednjakov. Odbijali so 80 trgovci in obrtniki z vednim pov-darjranjeni interesov zgolj enega stanu, odbijala se je tudi inteligenca. Povrh je pa na deželi tudi premalo moči aa razpolago, da hi se mogel boj za na- Politični pregled. V ministrskem svetu se bije zadnje dni oster boj med onimi, ki hočejo draginjo omiliti in med zastopniki vele-agrarne pplitike, ki hočejo vse, kar živeža doma pridelamo, izvoziti in tako ©ene zopet pognati kvišku. Za tiste, ki nimajo kaj izvažati, za male kmete, u-nadnike in delavce se odločno poteguje demokratski minister dr. Žerjav, doeim se minister Pucelj peha za tisie veleposestnike, bi imajo veliko živine in žita, da ga lahko izvažajo. Radićevska politika začenja izgubljati tla 'tudi med. hrvatskim kmečkim fiudstvom, ki se je skozi 4 potna leta ae naveličalo čakati na Radičevo republiko brez davkov in brez vojaštva. Ker Radić vidi, da začenja izgubljati tla, zato hoče sedaj spremeniti svojo taktiko. Iti hoče v Beograd, sodelovati v narodni skupščini, vreči sedanjo vlado in izsiliti nove volitve. Poslal je v Beograd kot izvidnike nekatere svoje poslance v svrho »pogajanj«. Vse to seveda le navidezno, da bo svoje kmete nafarbal z bajko o kakšnih uspehih in da tako prikrije svoj umik od dosedanje politične taktike. V soboto bodo Radićevci končno sklepali 0 tem, ali pojdejo v Beograd ali ne. S princem Jurjem, bratom kralja Aleksandra, se je na posebno prizadevanje kralja samega v zadevi njegove predno idejo ■roditi v več frontah. Ponesrečen pa je zlasti poskus, iztrgati kmečki stan iz celote prebivalstva in ga izigravati proti drugim stanovom. Saj so vsi stanovi navezani drug na drugega, morejo skupaj živeti in se skupno truditi v življenjskem boju. Sprva gotovo zelo zdravo kmečko gibanje je pomenilo prav oster odpor proti klerikalizmu. Danes pa žal pomeni le še izigravanje in zorabljanje kmečkega čuta zoper druge stanove, v senci njegovi pa se skriva nesposobnost in brezdelnost večine voditeljev. Neprijetno pa dime dobrega naprednjaka, če sliši enega izmed roditeljev te stranke, kako poje slavo — dr. Šušteršiču, temu nekdaj naj večjemu trinogu napredne misli. Še bolj neprijetno dime človeka, če sliši, da se voditelji Sam. kmečke stranke najbolj pehajo za to, da se povrne Šušteršič nazaj v našo deželo. Samostojuoži so napram demokratom proglašali monopol na deželo, na kmete — pri tem pa so vsled njihove hrezdelnosti zlasti v severnem delu Slo venije klerikalci zopet vdrli v našo hišo in so danes zopet močnejši kot so bili pred leti. Zato pa pravimo: spoznanje, da treba enotno napredne fronto, vedno bolj prodira in demokratska stranka si ne 'bo dala jemati pravice, da zopet v kakršnikoli obliki razvije svojo zastavo na deželi. Voditelji demokratske stranke so leta 1906 začeli z narodno stranko orati ledino na polju napredne politike in ne bodo pustili sadov svojega dela mimo odpadati z drevesa našega zdravega naprednega Ijnstva radi pnemale sposobnosti in premale delavnosti drugih, ki bi radi — a .ne morejo sami držati napredne fronte. Predpravic za delo ne priznavamo niti sebi niti komu drugemu. apanaže končno dosegel sporazum. Kralj mu je nakazal lepe prostore za stanovanje v svojem dvorcu. Pri volitvah v angleški parlament je dobila veliko večino takozvana konzervativna stranka, to je stranka veleposestnikov in industrijcev. Draga najmočnejša stranka je delavska stranka. V Turčiji še ni pravega miru. Sultan je moral pod angleškim varstvom pobegniti na angleški otok Malto. Odrekel pa se ni svojim vladarskim pravicam. Mirovna konferenca v Lansanni (v Švici), ki naj končno razreši spor med Grško in Turčijo in uredi tudi razmerje med Turčijo in ostalimi velesilami, se je 20. novembra otvorila. Tudi naša država je zastopana na konferenci po dr. Ninčiču. * Širši odbor mariborske krajevne organizacije Demokratske stranke je imel v soboto zvečer štiriumo izredno zanimivo sejo ob skoro polnoštevilnem 'obisku vseh sočlanov odbora. Po poročilu poslanca dr. Kukovca o političnem položaju in o potrebi poglobitve strankinega dela na političnem in kulturnem ter gospodarskem polju zlasti v Mariboru kot važni obmejni točki ter bodočem centra samoupravne enote so^ je razvila temeljita razprava o načinu razširjenja in poglob-Ijenja strankinega dela v mestu in okolici. Sklenila se je ustanovitev novih političnih organizacij za razne dele mesta in okolice, ustanovitev kulturnega dela potom mariborskega odseka Zveze kulturnih društev itd. Razpravljalo se je zlasti tudi o komunalni politiki sedanje magistratne večine, o kateri se je na podlagi konkretnih dejstev izrekla ostra sodba. Sobotno zborovanje pomeni pričetek nove ere v političnem razvoju mariborskega naprednega slovenstva. * Novi državni proračun za leto 1923-24 izkazuje 8 milijard 934.611209 dinarjev 50 para izdatkov in 8 milijard 936,426.819 dinarjev 50 para dohodkov, torej 1,815.610 dinarjev prebitka. To je prvi aktivni proračun naše države. Med izdatki najdemo za vrhovno državno upravo 1„159,141.153.20 dinarjev, za ministrstvo prosvete 542.237.186 dinarjev 06 para, za ministrstvo ver 61,403.174.32 din., za ministrstvo notranjih del 400,905.486.70 din., za ministrstvo narodnega zdravja 250,158.826 din. 80 para, za ministrstvo financ 1„059,425.000 din., za ministrstvo vojne in mornarice 1„508.129.109.40 din., za min. pošte in brzojava 328,749.318.70 din., za min, zgradb 410.523.230, za ministrstvo prometa 1„544.135.892 25, za min. trgov, in idustr. 62,000.550.38, za ministrstvo kmetijstva 168.107.760 d munje v, za ministrstvo šum iu rud 307,194.485.68, za ministrstvo soc. politike 423,329.814.97, za ministrstvo za agrarno reformo 70,678.554.30, za min. za izjednačenje zakonov 511.877, proračunski rezervni krediti 81 mil. Med dohodki pa: carina 318 mil., pristojbine 1,393.500, monopoli 1,742.210, davek za poslovno obrt 250 mil., inv. davek 50,150.000, posredni davki po novem zakonu 650 mil., državna posestva Belje in Topolovac 23,260.034, neposredni davki 657 mil., prometne naprave 1.900,096.700 itd. * V italijanskem parlamentu je povodom Mussolinijeve vladne izjave slov. poslanec dr. Wilfan ostro nastopil proti politiki vlade ter zahteval jasno izjavo glede politike fašistov napram drugorodnim državljanom. Mussolini je izjavil, da iz mednarodnih razlogov ni govoril o jadranskem vprašanju. Ponoviti mora — ]e dejal — da Italija ostane na Snežniku, ker jo v to sili nujna potreba. Fašistovski Usti pozivajo vlado, da razpusti zbornico. — Kitajska — dežela razbojnikov? Glasom poročila »Chicago Tribune« iz Newyoi-ka so predale vlade Zedinjenih držav, Anglije, Francije in Italije kitajski vadi v Pekingu ultimatum, v katerem zahtevajo, da kitajska takoj izpusti onih 10 inozemcev, ki so jih kitajske tolpe oropale svobode in jih drže zaprte, v nasprotnem slučaju pa bodo imenovane vlade razglasile Kitajsko kot deželo, v kateri vladajo rajzbojniki. t Dr. Vice Ivčević. V Zadru je 14. t. m. umri g. dr. Vicko Ivčevič, bivši drž. poslanec in predsednik dalmatinskega dež. zbora, v starosti 78 let. Bil je v prejšnjih letih ena najmarkant-nejših osebnosti v političnem življenju in dolga desetletja voditelj nacijonal-ne politike proti Italijanom od katerih je mnogo pretrpel. Vrlemu rodoljubu blag spouru! * Italijansko prijateljstvo do Jugo-slovenov in do Jugoslavije v pravi inči. Pri razpravi o Mussolinijevi vladni izjavi v rimskem parlamentu v so- boto sta podala dva voditelja italijan-kega fašizma in obenem sedaj tudi italijanske notranje in zunanje politike v odgovor na izvajanja našega poslanca dr. Vilfana tako jasne izjave, da ne ostaja več nikakih dvomov o tem, kakšno je italijansko fašisrovsko prijateljstvo do Jugosloveuov v Italiji ter do naše države. Tržaški fašistov-si poslanec Giunta je rekel glede avtonomije Primorja in Trentina sledeče: »Zastonj je, da si delajo Slovenci in Nemci kake iluzije glede avtonomije, fašistovska vlada jih ne bo nikoli dovolila!« Na Wilfanovo izjavo, da slovansko prebivalstvo zahteva od vlade, da pove jasno, kak j enjen načrt, je odgovoril Mussolini: »Na Snežniku smo in bomo ostali!« Glede jadranskega vprašanja pa je rekel, da ga jo nalašč izpustil iz svojega poročila. »Težnja jadranske zone« — je rekel — »je v naših srcih: imamo začrtano smernica Moram pa v tem ozira ohraniti najstrožjo rezerviranost. Lahko vas samo zagotovim, da za Reko že ukrepamo. Ko se je obrnil ponovno k Wil-fanu je rekel: »Poslanec Wilfan mi ne nameravamo uničiti vašega jezika, nameravamo se ga — naučiti. Nasproti vam hočemo voditi politiko dostojnosti, ne bomo pa dovoljevali izsiljevanja. Nahajamo se na Snežniku in Brenerju ne samo po naravnih pravicah, temveč tudi vsled drage hude potrebe.« Iz navedenih izjav je razvidno dovolj jasno, da je postopanje Mussolinijeve vlade napram našemu ljudstvu v Italiji kakor tudi proti naši državi kot taki neodkritosrčno, da se za vsem tem skrivajo posebni gotovo ne prijateljski nameni in načni. Kaj jx>reče k temu naša oficijozna beograjska »Samouprava«, ki tako slavi Mussolinijevo prijateljstvo do naše države, da zmerja na nedostojen način celo listo in novinarje, ki v to prijateljstvo ne verujejo? * Italijani onemogočnjejo delovanje naših primorskih poslancev v rimskem parlamentu. Italijanski parlament je po sestavi Mussolinijeve vlade itak v celoti pravzaprav le karikatura, oziroma bolje lutka, ki mora plesati tako kakor jo fašisti potegnejo za vrvice, toda še bolj brez pomena in iluzorna pa ja postala še navzočnost naših jugoslovenskih primorskih' poslancev v rimskem parlamentu. Naši poslanci smejo pač še sedeti v poslanskih klopeh, ne smejo, oziroma ne morejo pa govoriti in delovati, kajti tega jim italijanski tovariši ne puste. Vselej, kadar so te dni pri zasedanju italijanskega parlamenta hoteli govoriti naši poslanci, vselej so italijanski zagnali tak hrup, da se ni nič slišalo in da je ostal vsak govor brezpomemben. Prisostvovanju naših poslancev v rimskem parlamentu je postalo tako brezpredmetno in pojavlja se med njimi že resna misel, ali ne bi bilo »volje parlament sploh zapustiti. Proti eksodusu pa govori močno potreba prisostvovanja, če tudi le radi kontro-je in se tako sodi, da bodo naši poslanci vseeno še ostali v Rimu. Domače vesti. Odlikovani so bili sledeči celjski častniki: gg. polkovnik Ivan Naumo-vič z redom sv. Saro 3. vrste, oolkov-nik Borivoje Tošič z redom sv. Save 4. vrste ter majorja Supmt in Plaskan z redom belega orla V. reda. Slovenski Narod« skuša zopet iz zastopnikov državne in Južne želez- šole. — Čisti dobiček od prireditve je niče ter se je na licu mesta pogajata v znašal 668 dinarjev. Šolsko vodstvo se varati javnost glede mariborske oblasti Demokratski poslanec Gjorgjević je namreč vložil predlog, da se poleg že določenih oblasti v Srbiji osnuje še dvoje novih. Znano je, da bi nekateri Srbijanci želeli v Srbiji manjše oblasti nego so dozdaj določene. Manjše oblasti osnovati je po ustavi moigoče, ne pa takih, ki hi obsegale nad 800.000 prebivalcev. Zato so upi »Slov. Naroda«, da bi se dala pokopati tudi ustanovitev mariborske oblasti, le drzno varanje javnosti če bi kak tak predlog naletel na odpor pri radikalcih iu demokratih. Je križ, če se hoče delati politika z vidika ljubljanskih cerkvenih stolpov! m Škriatinka v Mariboru. Nujno potrebno je, da se škriatinka, ki se je v mestu zelo razširila, začne v interesu prebivalstva energ čno pobijati. Prebivalo se opozarjajo na to, da se mor-, vsako obolenje za Škrlatico ali smit njo obolelega bolnika, tudi vsa* sum ie bolezni ali smrti nemudoma prijaviti mestnemu magistratu (fuikatul Kot sanitetni oblasti. Cbebe, ki sr dolžne .trnoviti,so razen zdravnikov tudi bab ce, b i • strežnice, poglavarji družine, nrtdsnnntKi javnih in zasebnih učilišč, st« oda det, posestniki gostiln in vinotočev, t r h im posestniki. V vsakem slučaju u ustme te prijave se bo postopalo s * s str >-gostjo po zakonu. Nadalje se ore. > Utvo opozarja na to, da se mora do n o ega za vsako odsotnost iz šole v vs n Im doprinesti najpozneje 3. dan ottsot i »sti zdravniško potrdilo o kakovost en a odsotn ga učenca. i Otvoritev uradnih dni trgovske in obrtne zbornice v Celju. Trgovska in obrtna abomica v Ljubljani »pozarja vse interesente iz Celja in celjske o-kolice ter Savinjske doline, da se bodo pričenši z 21. novembrom vršili vsak torek uradni dnevi v Celju in sicer v uradnih prostorih javnega skladišča in prevozne delniške družbe. Pred otvoritvijo uradnih dni se je vršil v pon-deljek, dne 20. novembra zvečer ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma sestanek interesiranih krogov, ra katerem se je pojasnilo pomen, namen in delokrog zborničnih uradnih dni. — Zaščita stanovanjskih najemnikov pred previsokim zvišanjem najemnin tndi v novem stan. pravilniku ne odpade popolnoma. Dr. Žerjav je pripravil k stan. zakonu novelo, ki ho dala ministru za soc. politiko pooblastilo, da predpiše meje, do katerih se sme po 1. jan. 1923. gospodarsko sla-bejšim slojem zvišati najemnina, klin. svet je novelo v principn sprejel, podrobno bo o njej še razpravljal. m Žrtev svojega poklica. Včeraj je v tukajšnji vojaški bolnici umrl orožniški kaplar g. Franc Škerlec, katerega je obstrelil svoječasno znani pohorski razbojnik Kampi, ko se je iztrgal o-rožnikom, ki so ga zasledili v neki gostilni na Teznu. Škerlec je na zadubljeni rani bolehal neprestano in videlo se je takoj, da ne bo okreval; včeraj je podlegel bolečinam in tako zapustil v bedi svojo mlado ženo in obitelj. Pogreb moža, ki je izgubil svoje življenje v obrambi varnosti drugih, se vrši jutri v četrtek 23. t. m. v Hočah. Bodi mu ohranjen hvaležen spomin! m Proslava 50-letnice vinarske in sadjarske šole v Mariboru združena z otvoritvijo srednje kmetijsko sole ^ se je vršila minulo nedeljo ob številni udeležbi zastopnikov oblasti, korporacij in bivših gojencev tega zavoda po določenem vzporedu. Po nagovoru pokr. namestnika Ivana Hribarja je ravnatelj Žmauc obrazložil zgodovino zavoda. Svetnik Rohrman je predavali o kmetijskem vodstvu v naši državi. Ministra za kmetijstvo je zastopal načelnik ministrstva Jovanovič. S kratkim nagovorom je izročil pokr. namestnik Hribar uslužbencema zavoda Juriju Komarju za njegovo 26-letno in Francu Frasu za njegovo 14-letno službovanje na zavodu priznalno pismo iu vsakemu po 1000 K nagrade, nakar je bila slavnost z odpevanjem državne himne in vzkliki na kralja zaključena. Povabljenim gostom je priredilo ravnateljstvo banket. Železnica Ormož—Ljutomer—Morska Sobota. Komisija, ki je pred kratkim dospela v Ljutomer, je sestojala zadevah, ki se tičejo pri gradbi omen- tudi tem potom iskreno zahvali vsem, ki jene proge obeh strank. V Ljutomeru so z lepim prizadevanjem in z darili o-ostane dosedanji kolodvor ter se le ne- mogočih lep gmotni uspeh. Zahvala gre koliko razširi. Proga se zgradi sicer tudi g. gostilničarju Štrausu, ki se je kot večja železnica, toda zgornji u- trudil, da je prireditev čim najlepše stroj, kolodvori itd, vse to se zgradi uspela. za lokalno progo in to iz gmotnih ozi- Društvo lesnih trgovcev v Celju se r(>v. V potrebi se proga lahko v krat- ustanovi dne 27. novembra rib pol dveh kem času ojači. Varijanta prekmur- popoldan v hotelu Balkan. Delokrog skega dela proti Beltincem je izmerje- društva obsega politične okraje Brežina; zdaj se dela na varijanti skozi ka- ce, Celje, Konjice ter sodne okraje lio- eje grabe — razvodje med Dravo in Muro — ki obeta zgradbo precej poenostaviti in poceniti. gatec, Šoštanj in Slov. Gradec. Dvojna smola. V nedeljo dopoldne so neznani fantalini vzeli nekemu — Moška in ženska podružnica »Druž- Leopoldu Korenu v Brezju njegovo ko-be sv. Cirila in Metoda« v Trbovljah sta lo, povrh pa ga še pošteno premlatili. imeli svoj letni občni zbor v nedeljo, 12. novembra v dvorani ge. Forte. Po iskrenem pozdravnem govoru predsednika g. Orožništvo je uvedlo preiskavo. Vlom v Dolgošah. Pred nekaj J. Velkovrha se je izvršil običajni dnev- d™v^. ^ trijo »Prijatelji« ^ Maribora ni red Tonle besede obeh p, in iških nnrn- ouprh stanovanje Ivana Tkalčiča v č!l so našli med zbo^ovald^ zani- te. odnesli približno 4000 manje in odobravanje. Nato so se vršile ^TOn denarja. Dolgosprstn^e je orozm- volitve per acclamationem. Izvoljeni so do malega vsi stari odborniki, vsi vrlo i- štvo izsledilo ter izročilo sodišču. Ne prepuščajte dece same! dealni in za narodno stvar požrtvovalni Lučah se je od Bratanioove komaj člani. Po oficijelni rešitvi programa se je leto stare deklice odstranila postanja, razvila prijetna domača neprisiljena za- Dete udari po svetilki, ki se prevrne in bava. Pripomniti je treba, da je bilo med ubije, petrolej pa razlije po detetu in zborovalci prav mnogo narodno zaved- vname. Kevče se je seveda opeklo in v nega delavstva, ki se živo zanima za na- mukah preteklo nedeljo izdahnilo. šo prosvetno društvo. Vzorna harmonija Krvoločni oče. Peter LackovF, bo- cele družbe je vzbujala v srcih vseh ude- gat kmet v Sremski Mitroviči, je bil zelo 1'žene e v prijetna čustva in lahko trdimo, udan pijači in ni ga skoraj bilo dneva, da da se polagoma otresemo materialistične vojne psihe. Občni zbor je posetil odposlanec glavne družbe g. Fr. Škulj, ki je bi se ne bil nasrkal božje kapljice. V takem stanju je bil zelo razborit, kar je posebno občutila njegova rodbina. Tudi navzoče v imenu glavne družbe toplo pred par dnevi je v takem razpoloženju pozdravil ter jih z gorkimi besedami vz- prirobantil domov. Začel se je prepirati, podbujal k novemu delu, dokazujoč zbo- nazadnje pa je začel pretepati svojega rovalcem, da bo naš narod le takrat do- ISletnega sina, ki je ležal bolan ter ga segel višek svoje moči in sreče, ko bo tepel tako dolgo, da je zdihnil. Posuro-srce vsakega posameznika plamtelo v velega očeta je orožništvo izročilo so-nesebični požrtvovalnosti v zavesti gor- dišču. ke ljubezni do domovine. Moralni uspeh Nesreča ali zločin? Dne 11 .no- je velik in tudi gmotni ne bo izostal. Za- Vembra se je v potoku Ščavnica našlo '•'luga je obeh odborov, posebno pa g-Velkovrha, ki je priredil za ta večer originalen plebiscit z narodnimi kolki. Ko truplo najbrž dne 4. novembra ponesrečenega, 66 let starega Alojza Miinhofer iz Sv. Petra pri Radgoni. Ni še dognano, bi vse CM podružnice sledile temu vz- ajj se je ponesrečil isti večer vsled hude gledu! — Smrtna kosa. je umrl tamošnji gostilničar in mesar Franc Z angl, star 45 let. nevihte in padel v potok ali je bil oropan, V Gornji Pad goni ker mu manjka večja svota denarja. — Odkritje novih rudnikov v Bosni. V bližini Bosanskega Broda so zadnje — Novo gerentstvo za ok. zastop v dni odkrili večje plasti kanlina (gline za Slov. Bistrici. Za geremta je namesto izdelovanje nafte). Novo odkrite rudnike umrlega g. P. Novaka imenovao g. prevzame baje neka francoska družba, Alojz Pinter, trgovec v Slov. Bistrici, ki bo zgradila v Brodu tovarne za pre- v gerentski sosvet pa gg.: Hinko Gril, delavo rud, posebno za izdelavo porce-mesar v Slov. Bistrici, Pavel Zabošnik lana. pos. v Novivasi, Jakob Vehovar, pos. Upravno sodišče v Celju. Na svoje-in župan v Sp. Ložnici, Fr. Knmer, časno brzojavno sporočilo sklepa cel j-pos. v Sp. Ložnici, dr. Jože ^ Pušnik, skega obč. sveta glede nastanitve u-odv. v Sl. Bistrici, Jakob Pahič. pos. v pravnega sodišča v Celju, je pravkar Lokanjivasi, Al. Bračič, pos. v ^ Vrhlo- odgovorio ministrstvo pravde, ki se gi, Iv. Kos, trgovec v Sl. Bistrici. No- izraža laskavo o pripra vi j enos ti obč. vi gerent in sosvet prevzamejo v pon- zastopa, da dobi upravno sodišče pri- deljek posle. meme prostore. Radi podobnejših in- — Krvava rodbinska drama v Dal- formacij odpošilja ministrstvo kon-maciji. V Zernovci v Dalmaciji je živela oem meseca v Celje posebnega odpo-družina Jerkovič radi nekega posestva v slanca. Za enkrat se ne bodo stavile prepiru. Te dni je prišel Ivan Jerkovič na previsoke zahteve, ker se mora to so-svoj travnik, kjer je tudi nekaj sadja- dišče iz hudžetnih ozirov šele polago-Tam pa je zagledal svojega strica Anto- ma izpopolniti. na Jerkoma. Ute f g™ Stari kap„ci„sk, v Colja je puško ter zagrozit da jih pokreti, če ne f slabem etetjo, da tra ho nekega puste njegovega sadja. Ko se stric za nje- ]epega dnc odnesla Savinja. Ker za novi most še ni kritja in ho stavlje- sina navalila nanj, je brez pomisleka nje istega s predpripravami trajalo orar-^il nnči™ W čarnlrarro „o rrrraeh, P^bllZnO dv6 leti, JO sklenil ohC. odhOT, govo svarilo ni zmenil ter sta njegova sprožil puško ter svojega strica na mestu ustrelil. Takoj po storjenem zločinu je zbežal na orožniško postajo ter se sam prijavil. — Društvo nekadilcev se je osnovalo da se prihodnjo pomlad stari most temeljito popravi. Gradbena direkcija je preliminirala v to svirtho približno Din. 200.000. H kritju se pritegne tudi okr. zastop in okoliška občina. Istočasno se v Sarajevu ter si nadelo nalogo pridobi- vrSe predpriprave za zidanje novega vati dosedanje kadilce za to, da v pro- mos^xl test proti povišanju tobačnih cen opuste kajenje. Kakor poročajo listi, ima društvo že mnogo pristašev in izkazuje lepe us- Obrtno zadružno nadzorništvo v Celju se je s 1. t. m. preselilo iz dose- pehe. V »stavko« so vsled podraženja dajmih prostorov (v pisarni dr. Lazni-stopili tudi kadilci po drugih krajih naše ka - dr. Goričana v Prešernovi ulici države, čeprav se niso organizirali. Tu- št. 3) v lastne lokale v^ Vrvarski ulici di v Mariboru je več dosedanjih in to št. 1 (nasproti okoliški osnovni šoli), celo strastnih kadilcev sklenilo opustiti Uradne ure .začasno od 9.—12. in od kajenje, kar se tudi v trafikah že precej 15.—18. ure. čuti. Trafikanti splošno tožijo, da proda- ---------------~ -------------- jo sedaj mnogo manj tobaka kakor pa so Klerikalni napadi na Mest-ga doslej. Vprašanje je le, koliko kadil- * no hranilnico v Mariboru. Vsled neprestanih napadov od strani »Straže« na Mestno hranilnico v. cev bo ostalo zvestih tej »stavki«? Bati se je, da bo le preveč »Streikbrecher-jev«. — Zahvala. Dne 12. novembra se je izvršila v gostilni g. Štrausa v Zg. Kun- Mariboru pojavlja se vedno večja zbe-goti veselica s plesom, srečelovom, ša- ganost in nezaupnost med vlagatelji. Ijivo pošto in licitacijo v prid nakupu Opaža se tudi, da delujejo ueki elemen-šolskih potrebščin ubogim učencem tuk- ti skrivoma na to, da se ugled hranil- nice zmanjša in da se na prefrgan is zloben način sugerira občinstvu bojazen za prihranike. ki jih ima naložene t hranilnici. O tem priča posebno zadnji napad v »Straži« z dne 6. t. m., kjer se z vs* preciznostjo trdi, da ima dr. Irgolič pri Mestni hranilnici dolga nad 4 milijone, ki so v nevarnosti, da bodo za hranilnico zgubljeni, dočim je resnica, da g. dr. Irgolič ni dolgoval hranilnici niti polovico toliko in je to posojilo bilo vknjiženo na prvem mestu na njegova posestva ter je torej bilo povsem: izključeno, da bi bila pri tem posojilu pretila tudi le najmanjša nevarnost zgube. Danes je tudi ta dolg poruvnaa ter nima hranilnica niti pare tirjati od dr, Irgoliča. Kar se pa tiče morebitnih zasebnih dolgov dr: Irgoliča, je to njegova zasebna zadeva, kar vendar lahko vsak otrok uvidi, in ki ne brigajo hranilnice prav nič, kakor tudi ne morejo brigati Spodnještajerske ljudske posojilnice eventualni zasebni dolgovi njenih odbornikov. Namen napadov »Straže« na Mestno hranilnico je prozoren. Napadati, blatiti, sumničiti se hoče ta denarni zavod, ki je eminentne važnosti za celo Slovenijo, toliko časa, da se ga popolnoma diskreditira in to samo za to, ker ni v klerikalnih rokah in pa, da se a dvignjenimi vlogami okoristijo klerikalni denarni zavodi in banke. V pomirjenje vsej javnosti, ki s© je dala zbegati po noticah »Straže«, pa bodi povedano, da stoji Mestna hranilnica v Maribora na trdnih nogah, da se najlepše razvija, da so se vojna posojila tekom treh let zmanjšala za 6 milijonov in da jš denar pri tej hranilnici bolj vama naložen, kakor pri vsakem drugem denarnem zavodu v, Mariboru. Ovira v še lepšem napre-dovinju hranilnice so pa samo neprestani hudobno zaviti napadi »Straže«, njeno hujskanje, beganje občinstva in razširjanje zlobno potvorjenih podatkov, dobljenih direktno iz knjig, ki se na razpolago perglednemu odboru hranilnice, ki ga magistrat vs ak e as lahko pošlje, da pregleda poslovanje, kar se je tudi zgodilo dne 4. t. m. Hranilnica hi že davno nastopita sodnijskim potom napram tem hudobnim obrekovalcem Okoli »Straže«, kar pa ne more, ker ščiti odgovornega urednika »Straže« poslaniška imuniteta. Odtod tako siguren nastop v natolcevanju in obrekovanju. Hranilnica stoji pod državnim nadzor stvora, in je nadzorna oblast poverila posle vladnega komisarja pred d verni leti gospodu okrajnemu glavarju dr. Lajnšicu v Mariboru. Kot tak bi gotovo posegel vmes, če bi bile vloge posameznih strank le količkaj v nevarnosti, za kar pa ni bilo in tudi ni najmanjšega povoda. Lansko leto v novembru in decembru je pustil mestni magistrat mariborski, izzvan po napadih »Straže«, hranilnico revidirati po strokovno iz-vežbanem revizorju, kateri je izvršil revizijo z viso strogostjo, toda obiek-tvno, in konštatiral v revizijskem poročilu z dne 20. decembra 1921. da n-pravni odbor in ravnateljstvo hranilnice vestno izvršujeta svoje dolžnosti, da je knjigovodstvo v najlepšem redu, da uradništvo svoje službene dolžnosti redno izvršuje itd. Želeti hi bilo, da pošlje sedaj tudi nadzorna oblast svojega revizorja r s vrh o ugotovitve, ali so napadi na hranilnico opravičeni. Ako ne, mora v zaščito tega naj večjega papilarno varnega denarnega zavoda na bivšem Štajerskem storiti vse korake, da se zaupanje ljudstva zopet pridobi in utrdi. Le s tem ho vlada storila svojo dolžnost. Mestni hranilnici pa priborila u-gled, ki ji po vsej pravici gre. Upamo, da bo to nadzorna oblast storila iz lastne inicijative, ker si vendar ae bo pustila dopasti, da to časopisje (»Straža«, »Slov. Gospodar«, »Naprej« itd.) za hrbtom vladnih funkcijonarjev napada in z lažnjivimi članki obrekuje zavod, za katerega ima vlada po svojem zakonitem komisarju isto odgovornost, kakor odborniki hranilnice sami. Apeliramo na vlado, da tej naši želji ozir. zahtevi ugodi v pomirjenje vlagateljev. ___________________ Širite Narodni list‘! Ptujske novice. Nesreča s tovornim avtomobilom. 'Almj?, Repa na Ptujski gori se je dne 13. nov. 1922 težko ponesrečil. S tovornim avtomobilom je vozil kamenje iz Majšperga na Ptujsko goro ter se vračal s praznim autom navzdol v Majšperg. Pri tem mn je ušel auto čez cesto v globočino in se prevrnil. Repa ibo okreval. Smrtna nesreča. Sin udove Pulko v St. Lovrencu na Dr. p. je vozil kostanjev les za tovarno čreslovine v Maj-špergu. V Podložah, ko je peljal navkreber, je skočil z voza, pa tako nerodno, da je padel pod voz in nra je kolo glavo zdrobilo, da je bil takoj mrtev. 6 bikov in 12 telic mnropoljske pasme so kupili kmetovalci v ptujskem okraju po posredovanju vladnega komisarja g. Brenčiča in živinorejskega inštruktorja g. M. Zupanca na plemenskem sejmu v Št. Jurju ob j. ž. za zboljšanje živinoreje v ptujskem okraju. Dopisi. Slovenska Bistrica. Poročil se je v četrtek, dne 15. novembra v Laporju pri Slov. Bistrici gosp. Alojz Šifrer, napredni trgovec v Laporju, z gospodično Lojzke Vehovar, hčerko veleposestnika Franca in Marije Vehovar iz Videža. Iskreno častitamo! — Kakor lansko leto, bo čitalnica v Slov. Bistrici tudi v zimski dobi 1922-23 vprizorila več gledaliških predstav. Tako se vrši prva predstava v soboto, dne 18. novembra ob 20. uri zvečer v dvorani hotela »Beograd« in se otvori s trodejanko »Pereant možje.« — V nedeljo, dne 19. novembra ob 14. uri popoldne se bode ista igra ponavljala. Ker vlada za take prireditve tukaj vedno zanimanje — upamo, da bo dvorana kakor navadno — polna. Šmartin pri Slovenjgradcu. Na Martinovo nedeljo, dne 12. nov. so pri nas ustanovili orliški krožek. Seveda v kaplaniji. Gospod kaplan, ne izzivajte! Mi Šmarčani hočemo mir v fari. Hujskačev in zagrizenih strankarjev ne maramo, če ste prišli k nam delat sovraštvo, nemir in prepir, tedaj je boljše, da odidete takoj nazaj, odkoder ste prišli. Kaplanija, katero moramo mi farmani popravljati in vzdržavati, ni orlovsko gnezdo. — Na god našega cerkvenega patrona sv. Martina bi se pač spodobilo, da bi se okinčaia cerkev, ne pa kaplanija; da bi visela na stolpu cerkvena ali slovenska zastava, ne pa na kaplaniji orlovska. Zlorabo prižnice za agitacijske namene »orliške zveze« si pa enkrat za vselej prepovemo. Bodite tudi tako prijazni, pa ne jemljite na bernjo za bernjače nikdar več orlovskih izzivačev, ki nas pridejo na dom izzivat, potem pa tožijo. Še ljubše bi nam bilo, ako bi se v bodoče izogibali nas in naših hiš ter pobirali bernjo samo po orlovskih gnezdih. Po sprejemu je g. kaplan zaobljubil, oziroma zaprisegel, -— kakor so pravili nekateri •— vse ude (tudi nedoletne dečke in dekleta), ki so pristopili k orlom ter jih tako zavezal za celo življenje na orliško zvezo. Od koga imate, g. kaplan, to pravico? Od Boga?! G. dekan, vi ste soodgovorni na kaplanovem delovanju. Povejmo vam, dokler bo v naši fari slepomišil le še eden orel, vam ne damo za zvone, orgle in druge cerkvene reči — fičjaka več. Za vsako izzivanje s strani orlov, prepir in nemir, ki bo nastal med našo mladino, ter njih nasledke bomo vas kot povzročitelja klicali na odgovor. To na znanje! Iz Rogaške Slatine. Po dolgotraj-nem deževju, ki je odvrnilo v septem-|)ru marsikakega gosta od obiska našega . zdravilišča, je razlilo zopet blagodejno solnee svoje žarke po lepi Ito-gaški Slaitiut in nje okolici. Sramežljivo zakriva preje tako mnogobair-veni park svoje spremenjeno lice pod zimsko odejo, s katero ga je odel skrbni vrtnar, a po belih peščenih porih se ogrevajo gosti — prvi gosti zimske sonorne. Počasi, z nekakim nezaupanjem so se začeli oglašati in prihajati. Ni euda! Kdo si more predstavljati Rogaško Slatino, ee jo pozna iz letne se-aone, v zimskem miru. Razkošnost, mednarodno vrvenje, godba, koncerti, a sedaj vse tiho in mimo. če pogledam na ta park, se mi zdi, da gledam Eta jezero po burnem viharju. Preje valovi, sedaj mirna gladina. In zdi se ti, da se razlije vsa tvoja notranjost po tej gladini, kjer jo boža lahek vetrič tako blagodejno, da čutiš v sebi vso srečo življenja. V tem trenotku se ti zdi nerazumljivo, da morejo iskati ljudje zdravja v viharni dobi rerne sezone, ko more vendar ta rajski mir združen s tukajšnjimi zdravilnimi sredstvi najbolje učinkovati na proces tvojega zdravljenja. Prost vseh spon svojega poklica in družabnega živi j e-prav tako, kakor ti prija. In to je ravno balzam za tvoje razburjene živce, ki ti provaroeajo vse domnevane in tudi resnične bolezni. In zdi se mi, nja si urediš tu za nekaj dni življenje da nisem osamljen s temi svojimi nazori. Na obrazih gostov vidiš tako tiho zadovoljstvo, kot bi ne bilo na svetu ne bolezni in ne zabav. In če jih opazuješ v kavarni pri čitanjn časopisov, vidiš, kako hitro jih polože na stran. Le nič slišati od zunaj, dokler še trajajo dnevi miru in odpočitka. In čudiš se, kako oživi v tej naravi gost, ki je prišel sem nezadovoljen sam s seboj in mrzeč ves svet. Dober zrak Središče. Sokolska prireditev na Martinov večer je nad vse pričakovanje lepo uspela. Pod krovom Sokolskega doma se je zbrala številna množica, med njimi nad sto gostov az bratskih društev. Cakovča-ne je ovirala na udeležbi slavnost otvoritve nove bolnice, zato so pa v tem večjem številu prispeli dragi nam gostje iz Ptuja pa tudi Ormož in Maribor nista zaostajala. Po krasnem koncertu, za katerega smo dolžni Glasbeni Matici iz Maribora še posebne zahvale, se je razvila prisrčna zabava. Iz vseh govorov je odsevalo navdušenje. — Slovenec, Srb, Hrvat, Sokol in vojska so vpletali novih gotovo bi se ne maibila v takem obsegu, kakor se to danes godi ^ Gospodarji, ki imajo pomisleke proti dolbičkanosniosti umetnega gnojenja, jih imajo zaradi slabih izkušenj s temi 'gnojili. Te slabe izkušnje pa prihajajo od tod, ker se je ali nepravilno gnojilo ali pa, ker so to zakrivile neugodne vremenske razmere. Če so vremenski .vplivi vzrok nepovoljnim uspehom kakor na pr. lanska in letošnja suša, potem ni dajati krivde umetnim gnojilom, ampak slabemu vremenu. Še manj pa smemo pripisovati krivdo umetnim .gnojilom v tem slučaju, če jih nismo sami krivi, če se nam umetna gnojila ne izplačajo. Zaradi tega je važno in potrebno, da se najprej sami do dobrega poučimo o učinkovanju in o dobičkauosno-sti umetnih gnojil na maši zemlji in pri naših sadežih. Najlažje to dosežemo, če delamo gnojilne poizkuse. Taki poizkusi mas najbolje prepričajo, kako se umetna gnojila po naših kmeiijah sponašajo in kako se izplačajo. V tem oziru se je pri nas že veliko zamudilo. Umetna gnojila se najbolj uspešno rabijo na dobri zemlji in ob ugodnem letnem vremenu. V takih slučajih so se dosegli najugodnejši uspehi. Ob u-godnih pogojih sploh ne more biti nobenega dvoma o tem, ali se umetna gnojila izplačajo ali ne. To je dognana stvar. Gre tedaj le m slučaje nepravilnega .gnojenja ali pa za slučaje neugodnih vremenskih vplivov, zlasti suše, ki jo izkušamo sedaj že dve leti sem. Poglobimo živo plast! Ro raznih naših krajih smo primorani plitvo orati iz enostavnega vzroka ker je njivska zemlja plitva. To vidi- cvetk v vedno sveži venec bratske sloge mio ipo ^jih, kjer leži vrh globokih in ljubavi. Bil je lep večer in hvala vsem, ki so k temu pripomogli. Zdravo! Ljutomer. Dne 13. t. m. je uri novi hiši, ki jo gradi trgovec Krainc na Glavnem trgu, padel delavec Mihalič s prvega nadstropja kakih 8 m globoko. Onesvestil se je takoj, toda zdaj je kljub notranjim poškodbam izven nevarnosti. Nezgoda se je pripetila pri razdiranju odra; menda ne zadene stavbenika nobena krivda. Še isti večer so se posestniku Antoliču splašili konji; eden izmed njiju je drvel v mraku skozi trg, prevrgel hlapca trgovca Seršena, ki ga je potem še povozil voz tuk. župnjišča, čigar konji so se tudi splašili. Strli so mu roko in nogo. Polenšak. Naš župnik Podplatni k je mariborski ordinarijat speljal na letd, da je dovolil župniku ozir. naši cerkvi vložiti tožbo zoper župana Pr. Laha na odstranitev spomenika, ki je hil s stroški nad 30.000 K postavljen domačim žrtvam svetovne vojne v spomin. Samo župnik Podplatnih: je zmožen take srčne in kulturne sramote, da omečašča spomin na one domačine, ki so žrtvovali življenje v vojni. — Neumevno nam je, kako je mogel ordinarijat dati dovoljenje za tožbo, ki s svojim zahtevkom na odstranitev spo- piasti drobnega in debelega proda le tenka plast rodovitne zemlje, ali pa tam, kjer je zemlja oozlw eudk LSSS tam, kjer je zemlja tako kamenita, da me moremo s plugom globlje v zemljo. Tam, kjer imamo plitvo plast zemlje, so seveda tudi pridelki bolj pičli. Če ni prostora v zemlji, se tudi korenine ne morejo tako uspešno razvijati in dosledno tudi vsa rastlina ne. V taki zemlji je manj živeža, in tudi neugodni vremenski vplivi so bolj škodljivi. Je pač tista prikazen kakor pri roji živine, ki ob pičli in slabi reji ne more dajati tistih užitkov, kakor v dobrih hlevih. Ves drugačen pa postane položaj, če imamo na njivah globoko plast zemlje, in sicer dobre zemlje. Tukaj je pa škoda, če zemljo plitvo obdelujemo. Po takih legah naj se oranje poglobi in naj se živa plast nizdol poveča. Z globokejšo obdelavo pridobimo v vsakem pogledu in povzdignemo lahko še močno rodovitnost naše zemlje. Mi poživimo s tem del spodnje plasti, ki je ležala dosedaj nedotaknjena in mrtva, in jo pomešamo z oralno plastjo. Na ta način povečamlo živo plast, ki postane močnejša in rodovitnejša. Rastline se v taki plasti bolj vkoreni-nijo in dolbe živeža. Vsa prehrana se 'imenika globoko žali predvsem farane !na ta način izboljša. Izpremene se v in sorodnike, kojih sinovem je postavljen spomenik in žali tudi sicer — vsako pošteno srce. Sodišče je sedaj, v smislu predloga Lahovih zastopnikov odvetnikov dr. Senčar in dr. Šalamun razsodilo, da se tožbeni zahtevek zavrne kot neutemeljen in ima naša cerkev plačati vse pravdne stroške. Spomenik tedaj ostane na svojem mestu, kn. šk. ordinarijat pa prosimo: posu-rovelega župnika Podplatnika reši mas ugodnem izmisln pa tudi vse druge razmere v zemlji, zlasti v tem pogledu, da ise v taki zemlji rastline veliko lažje upirajo isuši in moči, kakor pa na plitvih tleh. Kaj to pomeni, smo se lahko prepričali lansko in letošnjo leto. Z glohiokejišim obdelovanjem se pa njive tudi bolj čistijo od plevela, kar je po naših krajih 'tudi veliko vredno, če pomislimo, koliko stroškov in dela in koliko škode nam povzroča nadlež- — o gospod! Če pa gospodje pri ordi- Plevel po naših njivah. narijath nočejo upoštevati menda soglasne in upravičene želje vseh faranov, poltem se naj ne čudijo — posledicam. Gospodarstvo. iVelike .vsestranske so koristi glo-bofcejišega oranja, če imamo pripravne lege za to. Če hočemo tedaj na globoki zemlji povzdigniti naše .pridelke, je treba, da poglobimo dosedanjo brazdo Globoko oranje se priporoča sedaj, na jesen, in sicer za okopavine, ki jim dobro gnojimo. Če nimamo pripravnega pluga, naj se kupi Zakov plug, Ali se izplačajo umetna gnojila? Mišljenje o umetnih gnojilih je med kije'čisto železen in pripraven za glo-priaktienimi kmetovalci še zmerom različno, četudi rabimo umetna gnoji- hofcejše obdelovanje. la že več desetletij. Vzrok tiči v tem, ker so se dosegli poleg dobrih uspehov [tudi posametzni neuspehi. Oddaja vinskih trt iz državnih trtnih nasadov. Drž- vinarsko nadzorstvo v Mariboru daje s tem vinogradnikom na zna- Vobče se lahko trdi, da se umetna nje, da se bodo spomladi leta 1923 odda-ignojila povsod izplačajo, ako jih pra- jale trte iz drž. trtnih nasadov v Slove-vilno rabimo. Najboljši dokaz za to nijji (podpisano nadzorništvo ima na raznom je rastoča poraha umetnih gnojil, polago okoli 50.000 cepljenk, 25.000 ko-A)ko bil se umetna 'gnojila ne izplačala, renjakov in 200.000 ključev) po sledečih cenah in sicer: 1) cepljenke la, 1000 komadov za 1500 D, 2) korenjaki la, 1000 komadov za 300 D, 3) ključi la, 1000 kom. za 150 D. — Pri delitvi trt se bo oziralo ▼ prvi vrsti na manj imovite posestnike, ki doprinesejo od pristojne občine tozadevno potrdilo. Nadalje veljajo te cene le na od-'dajnem mestu v pristojni držav, trtnici. Omot in dovoz na železnico in pošto se zaračuna posebej. Trte dobijo le vinograd niki iz Slovenije, ki se zavežejo, da bodo iste sadili na lastni zemlji. Pri dodelitvi korenjakov se bo oziralo v prvi vrsti na one naročnike, ki .nameravajo zasaditi lastni matičnjak, pri dodelitvi ključev pa na one, ki cepijo trte za lastni vinograd in ne za prodajo in ki doprinesejo tozadevno potrdilo pristojne občine. Naročila se sprejemajo pri drž. trtnih nasadih in pri gorej imenovanem nadzorništvu in sicer najkasneje do 10. dec. 1.1. Po tem roku se trte razdelijo sorazmerno med vse opravičene naročnike, katerim se dostavi tozadevna nakaznica. Vsak naročnik, ki se mu nakažejo naročene vrste trt, je obvezan iste prevzeti in plačati. Naročniki, ki dobijo dodeljene druge sorte nego so jih' naročili v nadomestilo, morajo nakaznice, če dodeljenih vrst ne želijo, tekom 14 dni s priporočeno pošto vrniti, drugače so tudi oni zavezani nakazane trte prevzeti in plačati. g Zagrebški trg 20. noevmbra. Vi kronah po 100 kg postavno bačka odn. vojvodinska postaja: pšenica 1600— 1630, rumena koruzt stara 1380—1420, nova umetno sušena 1110—1150, rž 1400—1550, oves 1050—1150, moka pšenična »0« 2350—2400, »2« 2250—2300, »4« 2150—2200. Tendenca neizpreme-njena. g Tržne cene v Celju 15. novem.; Govedina v mesnicah la 52 K, Ila 48, na trgu la 48 K, Ha 36 K; teleuna la 64 K, Ila 56; svinjina la 80 K, Ila 70; slanina domača 120 K, amerikausika. 106—112 K, mast domača 124 K, ameri-kanska 112 K; 1 kg šunke 120 K, 1 kg kranjskih suhih klobas 120 K; 1 majhen piščanec 35—45, večji 60 K, kokoš 90 K, petelin 100 K, raca 120. do 130 K, gos 325—350 K, domači zajec 30—60 K, 1 divji zajec 150 K, 1 kg sime 70 K, 1 1 mleka K, 1 kg surovega masla 152 K, čajnega 240 K, masla 152 K, eno jajce 7.50 K, 11 starega vina 40—58 K, novega 28—40 K, piva 24 K, žganja 100 K, 1 kg belega kruha 26 K, črnega 22 K, 1 žemlja (mala) 2, velika 4 K; 1 kg jabolk la 12—16 K, Ila 10 K; sladkor v kockah 70 K, kristalni 60 K; 1 1 namiznega olja 80 do 100 K, bučnega 136 K; 1 kg moke št. 0 25 K, št. 2 24 K, št. 4 22.60 K, št. 6 20 K; 1 kg koruzne moke 15.60 K, ajdovo 30 K; 1 q sladkega sena 900 K, polsladkega 800 K, kislega 600 K, slame 500 K; 1 kg krompirja (na drobno) 7 do 7.50 K. — Tudi ustne kupne pogodbe o nepremičninah se morajo prijaviti davčnemu uradu v roku 15 dni, določenem! v členu 131 taksnega in pirdsitojbinske-ga pravilnika (Uradni list 104-1921), Prekoračenje tega roka ima za posledico kazen v petkratnem iznosu redne takse (glej razglas Delegacije ministrstva financ št. B U 1013-1—1922, ki izide v Uradnem listu). g Podaljšanje roka za žigosanje predvojnih posojil bivše Avstro-ogrske monarhije do 15. decembra 1922. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani objavlja uradno, da je gospod finančni minister z odločbo D br. 25.585 z dne 6. novembra t. 1. odredil: 1. Do 15. decembra 1922 se morejo v zmislu pravilnika D br. 4019 iz leta 1920 (Ur. list št. 97 od 23. avg. 1920.) še popisati1 in žigosati obveznice predvojnih posojil bivše avstro-ogrske monarhije, katerih lastniki doslej še niso bili dali žigosati. Popisale in žigosale se bodo tudi obveznice predvojnih posojil, ki so bile deponovane in so se nahajale v; inozemstvu ter so bile vrnjene lastnikom in vnešene v našo državo, brez ozira na to ali so žigosane z inozemskim žigom ali ne. Vse obveznice, ki so bile vnešene v našo državo, pa doslej še niso žigosane z našim žigom, se morajo predložiti radi žigosanja 2. Obveznice vojnih posojil se ne bodo ves popisovale in žigosale, zato naj so ne predlagajo več. 3. Gornji rok za žigosanje se po sporočilu reparacijske komisije ne bo več podaljšal. Lastniki nežigosanih obveznic predvojnih posojil, ki obveznic do gornjega roka ne iđaoo žigosati, bodo trpeli škodo, ker se Itake obveznice ne bodo upoštevale pri razdelitvi dolgov in jih naša država tudi ne bo mogla zamenjati. 4. Prošnje za naknadno žigosanje je z obveznicami vred predložiti generalni direkciji državnih dolgov v Beogradu. 5. Prošnje je opremiti s kolkom po zakonu o taksah. g Uvoz sladkorja iz Češkoslovaške je v zadnjem letu znatno padel. Glasom statistike sladkornega sindikata v Pragi je padel izvoz sladkorja v Jugoslavijo napram lanski sladkorni kampanji za 9426 ton. Lani se je izvozilo v Jugoslavijo vsega 14.938 ton sladkorja, a letos samo 7602 toni. Vzrok leži v 'tem, da se je letos pri nas pridelalo mnogo več sladkorja kakor lani, ko smo hili skoraj popolnoma navezani na uvoz. — Češkoslovaška bo kovala zlat denar. Na predlog finančnega ministra dr. Rašina bo češkoslovaška vlada v kratkem predložila parlamentu zakon o kovanju zlatega denarja. S kovanjem zlatega denarja hoče dr. Rašin doseči trajno utrditev češkoslovaške valute. — Prodaja lipovega lesa. Dne 6. decembra 1922 ob 10. uri se proda v državni protezni delavnici v Ljubljani, Aškerčeva ulica 3, nasproti tehnične srednje šole 51 kub. metrov suhega lipovega lesa (žagana bruna in deske), uporabljivega za rezbarje in mizarje. Varščina za udeležence dražbe znaša 50 dinarjev. Interesent si lahko ogledajo les v protezni delavnici vsak delavnik od 9. do 12. ure In dobe potrebna pojasnila pri upravi-teljstvu delavnice. Skrb naše vlade za invalide. i. Kaj in koliko je storilo ministrstvo za socijalno politiko v prilog invalidom, nam priča nedavno izišlo poročilo tega ministrstva o delovanju v letih 1918—1921. Poročilo se začenja s pregledom delovanja stalnega medzavezniškega komiteta za proučevanje invalidskega vprašanja, v kolikor se to delovanje nanaša na invalide v Srbiji, ki so bili invalidi že za časa evakuacje Srbije ali pa so postali invalidi v dobi okupacije. V Franciji se je osredotočila skrb za zavezniške invalide in tam so odbori, ki jim je bila poverjena ta Inaoga, skrbeli tudi za invalide iz Srbije. Poseben srbski pododbor pa je skrbel zlasti za zdravljenje invalidov in za nabavo protez; skrbel je tudi za njihov bodoči poklic in jih je dal učiti takega dela, ki je odgovarjalo njihovi delovni sposobnosti. Po osvobojenju Srbije in po ujedinjenju z ostalimi jugoslovenskimi deželami, je skrb za invalide postala važna in resna naloga nove države. Samo v Srbiji (kraljev. Srbija in Ma-cedonija) je bilo 137.663 invalidov, vdov in sirot. V celi državi je bilo priglašenih 137.984 samih invalidov, od katerih je komisija spoznala 66.981 neozdravljivih invalidov, 11.764 ozdravljivih, skupno tedaj 78.705 invalidov (brez vdov in sirot). Odklonjenih je bilo 53.422 vojnih poškodovancev. Invalidni odsek v ministrstvu za socialno politiko deluje v zvezi z organizacijo invalidov, ki ima svoje podružnice v, Zagrebu, Ljubljani in Sarajevu. Upravičenost do invalidne rente določajo invalidska sodišča, ki jih obstoja 39; najvišja instanca je vrhovno invalidsko sodišče v Beogradu. Po prevratu je bilo zelo malo naprav, ki so služile invalidom. Zagrebška bolnica je imela ortopeđičm oddelek in delavnico za proteze, kakor tudi šolo za slepe invalide ter sanato-ij za tuberkulozne. V Ljubljani je bila invalidska bolnica, v Banjaluki bolnica s šrio in z izdelovalnico protez s podružnicami v kopališčih Ilidža in Slatina. V ostalih delih države ni bilo nobenih specijelnih naprav niti za zdravljenje niti za vzgojo invalidov. Zato je bilo treba mnogo dela in s priznanjem mora vsak razsoden invalid ugotoviti, da je ministrstvo za socijalno politiko storilo mnogo dobrega za vojne invalide. Ustanovilo je v letih 1919—21 sledeče zavode in naprave. Ortopedične bolnice: Beograd, Niš, Ljubljana. Delavnice za proteze: Beograd, Niš, Ljubljana, Celje, Trebinje, Banjaluka. Kopališke sanatorije: Rogaška Slatina, Dolenjske Toplice, Vranja, Koviljača. Zdraviliške postaje: Vranjske, Mataruške, Ribarske, Niške, Topuske toplice, Lipik, Daruvar, Varaždinske Toplice in Palič (pri Subotici). Sanatoriji za tuberkulozne invalide so bili ustanovljeni v Golniku, Tuzli, Niški Banji in Surdlulici. Šole za invalide: Ljubljana, Celje, Zemun, Niš. Za slepe invalide so šole v Ljubljani in Zemunu. Postaje za prehodno bivanje invalidov obstojajo v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani in Kragujevcu. Za te naprave se je izdalo leta 1920 — 7,763.746 dinarjev, leta 1921 — 83,779.007 dinarjev, za letošnje leto pa je določenih 52,587.750 dinarjev. V treh letih je šlo tedaj samo za vdrževanje invalidov 144,130-503 dinarjev. Najpomembnejši zavod je oni v Zemunu, katerega vodi odlični strokovnjak g. Ramadanovič. G. Ramadanov:* je začel svoje delo že leta 1917 v Franciji in sicer v šoli oslepelih srbskih invalidov v Bizer-tu. Ko se je vrnil v osvobojeno domovino, je ustanovil v Zemunu »Kralja Aleksandra dom za slepce«. V tem domu so delavnice za poučevanje slepcev za razne obrti, šola za učenje čitanja in za splošno Izobrazbo; tu je celo tiskarna, v kateri delajo izključno slepi invalidi, ki stavijo in tiskajo čitanke ter zabavne knjige za slepce. Do-sedaj se je vzgojilo v tem zavodu 86 slepih invalidov, ki so nastopili samostojie življenjske poklice. Sedaj se nahaja v zavodu 77 slepcev in sicer 36 jugoslov. invalidov, 7 ruskih, 4 učitelji in dva mojstra slepca, 6 civilnih slepcev, 4 deklice, pet fantov in 13 otrok. Zavod bo postal cen-trum za vzgojo slepcev iz cele države. Razno. — Koliko ljudi je izgubila Rusija? Iz Varšave poroča »Centropress«, da je imel ruski sovjetski komisar Semaško v Znanstvenem domu v Moskvi predavanje o posledicah svetovne vojne. Po njegovih podatkih je izgubila Rusija skoraj 14 milijonov ljudi. Upadanje porodov izkazuje nadaljnih 4,855.000 iz- gube. Če prištejemo še hudi, ki so umrli od gladu in na nalezljivih boleznih, moramo računati, da je Rusija izgubila skupno 20 milijonov ljudi. — Ples v Nemčiji prepovedan. Padec nemške marke je imel med drugimi dalekosežnim! tudi popolnoma nepričakovane posledice — prepoved plesa. Težek gospodarski položaj sili Nemčijo k varčevanju. Radi tega je izdala vlada naredbo, da se morajo vsa zabavišča v Nemčiji — in teh ni malo •— zapreti. Tako bo letošnji pust v Nemčiji precej žalosten, posebno za zabave željni mladi svet. Silno v skrbeh so baje skrbne mamice, katerim je usoda poklonila mnogo naslednic, kako jih bodo spravile pod klobuk. — Glad v Rusiji ponehuje. Glasom poročila moskovskih »Izvestij« se je ruska gladovna katastrofa letos znatno zmanjšala in to vsled tega, ker je nila deloma boljša letina, deloma pa ker se je vsled glada, ki je vladal lansko in še letošnjo zimo, znižalo število prebivalstva za dva in pol mlijoua, to je za 16 odstotkov. V baškirski republiki je glasom »Izvestij« pomrlo od gladu 25% prebivalcev. Število živine je nazadovalo le v področju Volge za preko 2% milijona, a v 5 področjih Ukrajine le za prek 1 milijon glav. — Število tujcev v Švici. Kljub vsej veliki valutni razliki je v zadnjem času navalilo na Švico velikansko število tujcev, tako da šteje Švica poleg svojih 3,880.000 državljanov še 405.000 tujcev. — Zamorec s 40 ženami. V državi Ohio (Zedinjene države) de bil aretiran zamorec Jones, ki je priznal na policiji, da se je zakonito poročil s svojo 40. ženo in da se nobena njegovih žena noče ločiti od njega. Kakor je videti, imajo zamorci zelo dobre živce, da prenašajo kar 40 žena, dočim je »kulturnemu« možu še ena preveč... — Zaroke v vladarskih hišah. Kakor poroča »Daily News« iz Bruslja, se bo v kratkem vršila zaroka belgijskega prestolonaslednika princa Leopolda s špansko infantinjo Beatrice, najstarejšo hčerko španskega kralja Alfonza. Prestolonaslednik je star sedaj 21 let, infantinja pa 18. Druga zaroka, najbrže istočasno, se bo vršila med belgijsko princeso Marijo Jožefo in italijanskim prestolonaslednikom. — Velika potresna katastrofa je obiskala v soboto južno Ameriko. Več mest, med njimi Buenos Aires, Santia-go, Chile itd. ter mnogo vasi je težko poškodovanih. Potresu so sledile velike poplave. Oškodovanih je tudi mnogo ju gosi o vensk ih naseljenikov. — Popis predvojnih dolgov Avstro-Ogrske. Ministrstvo financ je dovolilo, da se more do 15. decembra t. 1. popisati in žigosati obveznice predvojnih dolgov bivše Avstro-Ogrske. Prošnje za naknadno žigosanje se morajo poslati generalni direkciji državnih dolgov v Beogradu. — Zvišanje železniških tarif na Ogrskem. Z 20. novembrom se na ogrskih državnih železnicah zvišajo tarifi v o-sebnem prometu za 100, v tovornem za 30 do 200 odstotkov. — Naš prvi aeropian brez motorja, Štefan Hosu, pilot novosadskega letalskega arsenala je izumil aparat za letanje brez motorja. Njegov aparat ima to prednost, da se lahko dvigne tudi iz ravnine v zrak, kjer vzdrži lahko 8 do 12 ur. — Italija odda telefonske urade v najem. Ker izkazujejo italijanski telefonski uradi in centrale deficit, je Mussolinijeva vlada sklenila, da odda celokupno telefonsko službo cele države z vsemi uradi in centralami v, najem privatnim podjetjem. — Nemiri v Judenburgu. V Judenburgu na Gornjem Štajerskem je prišlo do delavskih nemirov- Aretiranih je bilo več delavcev, kar pa je kritično razpoloženje le še poslabšalo. Pobunjeno delavstvo je oboroženo. Avstrijske oblasti so odposlale proti delavcem orožniške čete, katere podpira Heimwehr. Kaj je vzrok gibanju, listi ne poročajo, sodi pa se, da ima vsa zadeva politično, komunistično ozadje. — Naraščanje blaznosti v AmerikL Ameriški listi beležijo statistične podatke o naglem naraščanju blaznosti v A-meriki. Ta pojav pripisujejo alkoholni prepovedi. Brezpogojni častilci Bacha sa iznašli neko novo alkoholno pijačo, tzv. munšajn, ki jo izdelujejo skrivaj in katera ima skrajno škodljive posledice. Tako se je število blaznih pomnožilo samo v mestu Chicagu za 160 odstotkov. Na teden zblazni okoli 150 ljudi, - či- noma zaradi uživanja munšajna. — Alkohol določevalec državne usode. Nepričakovana zmaga demokratovi pri volitvah v ameriški senat je splošno presenetila, ker ni bilo nikakor mogoče proumeti, kako da se je politično mnenje v Ameriki tako naglo spremenilo. Razrešitev te zagonetke dobivamo komaj sedaj iz vesti ameriških listov, ki nagla-šajo, da je demokratom pripomogel do zmage — alkohol. Za vse področje $e-veroameriških Združenih držav velja prohibicija, to je prepoved alkoholnih pijač, kar pa večini Amerikancev ni pogodu; privoščili bi si včasih radi kako četrtinko vina, piva ali whiskyja. To odpornost večine Američanov proti prohibiciji so spretno izrabili demokrati za volitve ter obljubljali svojim volilcem, da bodo, ako zmagajo, uknili zakon o prohibiciji ter zopet dovolili prodajo alkoholnih pijač. To je vleklo in demokrati so si priborili že pri teh volitvah neznatno večino. Tako je v Ameriki alkohol, ki je poleg denarja najmogočnejši vladar sveta, odločil politično usodo države, če bodo mogli demokrati že sedaj uresničiti svojo obljubo, je drugo V-prašanje; počakati bodo morali najbrže še do prihodnjih volitev, da se še bolj okrepe. — 30 milijonov vstopnine. Seveda ruskih rubljev. V Moskvi se je namreč mudil sloviti češki virtuoz Jan Kubelik, ki ga je posebej povabila sovjetska vlada, da zaigra novi buržoaziji. Vstopnina je iznašala 30 milijonov rubljev. Ob istem času pa ruski umetniki in znanstveniki kot stari, nepotrebni »buržuji« umirajo od gladu —. _________________________ Darujte za Jugoslovensko Matico! TRIM SEC 98 ICupi s