v CFIJU
UJAj
Celje - skladišče
D-Per
65/1987
5000013541,4
RUDAR
GLASILO KOLEKTIVA RUDARSKO-ELEKTROENERGETSKEGA KOMBINATA FRANC LESKOŠEK-LUKA, TITOVO VELENJE
LETO XXI
COBISS o
TOREK, 21. JULIJ 1987
ŠTEVILKA 4
Iz kataloga prve predstavitve mednarodne likovne zbirke Junij v Ljubljani leta 1985 - likovno delo brez naslova Ahmeta Gez-gina, Turčija, v foto-kombinirani tehniki (izsek)
O dnevu vstaje malo drugače
Običajno se ob praznikih spominjamo revolucionarnih dogodkov iz ne tako daljne preteklosti. Polni smo prazničnega zanosa, poveličujemo socialistične pridobitve, vse prevečkrat pa pozabimo v razmišljanja vključiti temnejšo plat medalje. Verjetno je že prav v človekovi naravi nagnjenje za prikazovanje stvarnosti v svetlejši luči. Vsakdo izmed nas nosi v sebi trohico idealizma.
Obstaja tudi druga skrajnost. Nekateri zvesto sledijo reku, da ni nič tako slabega, da ne bi moglo biti še slabše. Ti ljudje se obnašajo svoji miselnosti primerno. Ob vsaki priložnosti najprej poskrbijo zase, drugo jih ne zanima. Ljudje zelo radi posplošujemo: črno je črno, belo je belo, tako je vedno bilo in bo vedno ostalo. Iskanje vmesnih odtenkov nam je preutrudljivo. Živimo vsak s svojim tempom, rešujemo vsak svoje probleme, globoko nekje v sebi pa čutimo, da nekaj ni v redu. Tako minevajo dnevi in leta, dokler si nenadoma ne priznamo, da smo se znašli v težavah ,in se zavemo, da stvari ne potekajo tako, kot bi želeli. Takrat je trenutek, ko moramo za hip zastati v svojem vsakdanjiku in se zamisliti. Naj bo torej danes ta dan.
Sonja Lokar, izvršna sekretarka za teoretična in idejna vprašanja pri predsedstvu CK ZKS, je pred kratkim dejala:
"Če hočemo imeti več socializma v naši družbi, se moramo resneje lotevati bistvenih razvojnih vprašanj, ki so že tu, ne pa jih maskirati, zamegljevati ali odrivati, bodisi da jim potem pripišemo nacionalni ali razredni status bodisi da se začnemo ideološko prepričevati, kateri ’izem’ je bolj odrešilen."
To je dobra iztočnica za razmišljanje. Vemo, da niti družba niti politični sistem nista nekaj abstraktnega, ampak da smo to živi ljudje, ki delamo, ustvarjamo, izboljšujemo. Skratka vsi , ki si prizadevamo, da bi spremenili razmere. Vsak po svojih močeh seveda; ali pa malo manj, ali pa sploh ne. Ta zadnja možnost se pojavlja vse prevečkrat.
Kakšno zvezo ima tole z dnevom vstaje, se bo kdo vprašal. Veliko! Okoliščine so bile leta 1941 precej drugačne, kot so danes. V to ne kaže dvomiti.Takrat je bila narodu vzeta svoboda, ogrožena so bila življenja ljudi. Edini možni odgovor je bil govorica orožja, vstaja. V tistih trenutkih so bili izjemno pomembni pogumni ljudje - ljudje, ki jim ni bilo vseeno, kaj se dogaja okrog njih.
Danes se spopadamo z drugačnimi težavami. Zašli smo v gospodarsko krizo, njej se je pridružila politična. Postajamo nestrpni, črnogledi, krivdo prelagamo na tuja ramena. Le redkokdaj se vprašamo, kaj smo sami storili, da bi dosegli večjo storilnost pri delu, boljše samoupravne in medčloveške odnose. Glasno oznanjamo tuje napake, svoje največkrat pozabljamo. Zapadamo v malodušnost, kot da nam je že počasi vseeno.
Ravno v teh trenutkih pa bi se morali najprej zazreti vase, se opreti na svoje moči in zaupati v svoje sposobnosti. Poseči bi morali po drugačnem orožju: po družbeni akciji, ki se začenja pri posameznikovi pripravljenosti za sodelovanje pri razreševanju razvojnih vprašanj. Svet bo postal boljši samo, če bo vsak človek prispeval svoj delček k temu cilju. Pri tem je včasih treba pozabiti na ozke osebne interese, predvsem pa je nujno veliko volje in poguma.
Veliko resnice ima v sebi star slovenski pregovor: zgubil si denar, nisi zgubil ničesar; zgubil si čast, zgubil si pol; zgubil si pogum, zgubil si vse!
Jasna LEŠNJAK
NADALJNJA VSEBINA ŠTEVILKE
(strani 2-5) Praznovali smo naš praznik 3. julij, dan rudarjev- Proizvodnja premoga v našem rudniku v juniju 1987 - Načrt proizvodnje premoga za julij 1987 - Energetik 6/87 e (STRAN 6) Jubilej naše delovne organizacije Tiskarne e (STRAN 7) Zahvali - Povečan nai-večji možni znesek posojila pri blagajni vzajemne pomoči našega kombinata - Obvestilo Ljubljanske banke-temeljne banke Velenje • (STRANI 8-16) Naše letošnje delavske športne igre - Izlet za ljubitelje gora iz REK na Stenar - Obvestilo velenjskega kina - Obvestilo prijavljencem za zdravstveno preventivni oddih septembra v Fiesi - ELEKTRA XXXI - Za malo smeha - športne prireditve ob našem prazniku 3. juliju - Obisk delegacije iz Sovjetske zveze v RLV
Praznovali smo naš praznik 3. julij
SKOK ČEZ KOŽO
Slavnostni govor pred njim
Tovarišice in tovariši,
vsakoletno proslavljanje 3. julija - dneva rudarjev in praznika naše sestavljene organizacije - ni zgolj priložnost za leporečje o naših dosežkih niti ni samo izpeljava ceremoniala za sprejem novincev v rudarske vrste.
Tradicionalno praznovanje tega praznika je brez dvoma posebna priložnost za sprejem usmeritev, kako naprej. In odgovori na to vprašanje se zlasti letos še bolj kot prejšnja leta ne ponujajo sami od sebe.
Pri tem gre za nujnost takojšnjega razreševanj a problemov na področju proizvodnje električne energije in odkopavanja premoga, za nujnost iskanja poti iz naraščajoče grožnje z ekološko katastrofo, in kar je najpomembnejše - povezano pa je s tema obema problemoma: gre tudi za nujno spreminjanje dialoga med vsemi subjekti, ki imajo interes, in na tej osnovi za spreminjanje v bližnji preteklosti močno poslabšanih medsebojnih odnosov v šaleški dolini.
V takih razmerah je razumljiva nuja za strnitev naših vrst in za odločno odpravljanje negativnih posledic našega minulega in sedanjega dela.
Zato smo še toliko bolj veseli, da so danes med nami vsi tisti, ki nam morejo in hočejo pomagati. Človek namreč potrebuje prijatelja tudi tedaj, ko mu gre slabo.
Dovolite mi, da v našem skupnem imenu med nami pozdravim Franceta Popita, predsednika predsedstva SR Slovenije in častnega člana naše delovne organizacije, Miha Ravnika, predsednika republiškega sveta ZSS, in vse druge predstavnike ožje in širše družbenopolitične skupnosti, upravnih organov, ustanov ter sredstev obveščanja.
Obenem vsem želim, da bi se med nami dobro počutili.
Tovarišice in tovariši,
moderniziran RLV pridobi tretjino vsega premoga, pridobljenega iz podzemnih kopov v Jugoslaviji. Zgrajene kapacitete v delovni organizaciji TE Šoštanj obsegajo tretjino vseh slovenskih kapacitet za proizvodnjo električne energije. Delovna organizacija E SO se uvršča med največje proizvajalce rudarske opreme v Evropi. Tehnološko posodobljeni SIPAK se vse bolj prebija na svetovno tržišče avtomatskih strojev za pakiranje. Iz majhnih enot in proizvodnih obratov so zrasle delovne organizacije, kot sta APS in TISK.
Rudnik lignita Velenje in Termoelektrarne Šoštanj dosegajo visoko produktivnost, veliko proizvodno in obratovalno pripravljenost. Veliko napora premagujejo delavci v medsebojnem dogovarjanju, skupnem planiranju in skupnem nastopanju.
Zal ugotavljamo, da zaradi neustrezne cenovne politike poslujeta oba kolektiva z izgubami, ki se pokrivajo z različnimi intervencijskimi ukrepi; največkrat na račun amortizacije, dohodka in čistega dohodka. Takšen ekonomski položaj prizadene poleg samoupravnih pravic delavcev v TEŠ in RLV tudi druge delavce v občini Velenje, in to zaradi neizpolnjevanja obveznosti iz čistega dohodka zlasti za komunalno in družbeno infrastrukturo.
Delavci v sestavljeni organizaciji zahtevamo in podpiramo sprejem takšnih ukrepov, da bomo vnaprej vedeli za pogoje gospodarjenja, da bomo lahko planirali in odločali tudi o doseženem dohodku. Ne zahtevamo nemogočega, ampak tisto, kar nam gre na osnovi dela in po rezultatih dela. Pri tem smo prepričani, da je sedanje aktualiziranje dvomov v obseg naših proizvodnih in drugih
RUDAR - INFORMATOR, glasilo kolektiva sestavljene organizacije REK Franc Lesk okek - Luka, Titovo Velenje
7.a izdajanje glasila skrbi uredniški odbor. Odbor sestavljata:
a)	delegacija samoupravnih organov ln družbenopolitičnih organizacij: Peter Rezman (RLV - J.mehanizacija) - namestnik lwi Krejei (RLV - J.mehanizacija), Jože Kotnik (RLV - J.Pesje) - namestnik Polde Rober (RLV - J.Skale), TE Šoštanj - Zinka Moškon (namestnik Stane Lipnik), ESO - Alojz Iršič (namestnica Nada Fedran), SIPAK - Tatjana Knez (namestnik Roman Rebernik), APS -Frmc Krajnc (namestnik Rudi Janič), Tiskarna - Marija Boruta (namestnik Silvo Pešak), Družbeni standard - Jože Mirtič (namestnica Dragica Pohar), Zavarovanje - Franc Špegel (namestnik Anton Krajnc), DSSS SOZD REK - Peter Klemeniek (namestnica Tanja Gol-
b)	delegacija delavcev In njihovih stalnih sodelavcev pri glasilu: Konstantin Kuzmin (KPO SOZD REK - odgovorni urednik), Rafael Batič (DSSS SOZD REK - glavni in tehnični urednik), Diana Janežič (DSSS SOZD REK - novinarka reporterka) - nadomeščanje: Tatjana H udom al J, Draga Lipuš (DSSS SOZD REK - novinarka lektorica), Vesna Šmergut (DSSS SOZD REK - tajnica in stavka glasila) -nadomeščanJetEva Biškop, Irana Seme-Tlrnanič (referentka za informiranje v TE Šoštanj) ter predstavnik OK SZDL Velenje LjuUia
Predsednik uredniškega odbora: Jote Kotnik e Naslov ureAiištva: Titovo Velenje - Rudarska 6 (11. nadstropje, soba 23 - telefon
855 231, interno 260)
Tiska DO Tiskarna REK Franc Leskošek-Luka, Titovo Velenje (Titovo Velenje - Štrbenkova 6, telefon 855 521, interno 301) e Glasilo pre
Jernejo vsi člani kolektiva brezplačno e Izhaja po potrebi e Naklada 6 500 Izvodov
Letos je pri nas skočilo čez kožo 105 rudarjev novincev in prvič vsi niso bili moški - med njimi je bila tudi rudarka novinka Staška Krnel, rojena v Novi Gorici.
Predaja in prevzem simbolične rudarske svetilke in ključa vrat za "skok v rudarski stan" med dvema generacijama na letošnji osrednji proslavi našega praznika 3- julija
Kakor vsako leto pa se je tudi letos osrednja proslava našega praznika 3- julija končala takole!
■mmi
wm
Skok čez kožo rudarjev novincev 3- julija na kotalkališču našega rudarskega mesta si je letos ogledal'tudi France Popit, predsednik predsedstva SR Slovenije in častni član delovne organizacije našega kombinata RLV; na sliki ga vidimo ob prihodu na kotalkališče v spremstvu Srečka Meha.
stroškov oziroma umetno zmanjševanje teh stroškov s posegi od zunaj, pokrivanje izgube na koncu leta in indeksiranje vse prej kot izražanje zaupanja v naša prizadevanja, saj ne vzbuja niti gospodarnega ravnanja niti varčevanja in uspešnega dela.
Rudarji in električarji smo prepričani, da bo energija cenejša, če bomo vnaprej vedeli, pod kakšnimi pogoji bomo gospodarili. Realna cena energije pa mora biti eden od elementov štednje z njo. Poleg primerne cene, ki omogoča gospodarjenje na dogovorjenih osnovah, je to možno doseči tudi drugače: z dodatki, kompenzacijami in podobnim. Pri analiziranju stanja energetike zavračamo prakso, da ima zvezni izvršni svet pravico odločati (v našem primeru o ceni energije), da pa ne odgovarja za posledice svojih odločitev.
Tako so v Jugoslaviji za pokrivanje energetskih bilanc odgovorne republike in pokrajini, cene določa zvezni izvršni svet, izguba pa v veliki meri bremeni gospodarstvo občine, v kateri je OZD elektrogospodarstva. Takšno stanje je nevzdržno in nujno terja spremembe. V naši SOZD podpiramo uveljavljanje enotnih meril za ugotavljanje cene energije, vendar mora biti zaradi prej naštetih dejstev upoštevan tudi način pridobivanja. Cena energije, pridobljene v našem kombinatu, ne more biti enaka tisti, ki je pridobljena na dnevnem kopu.
Poleg tega se danes v našem kombinatu srečujemo še z dvema vprašanjema, in sicer glede:
-	organiziranosti energetskega gospodarstva SRS in
-	nalog ter aktivnosti po končanih javnih razpravah in sklepih, sprejetih v skupščini občine Velenje, o odpiranju jame Šoštanj in izgradnji TEš V.
Ko govorimo o reorganizaciji elektrogospodarstva SR Slovenije, moramo dati prav tistim, ki trdijo, da je ta že dvajseta po vrstnem redu.
Tovarišice in tovariši, nimamo ne časa ne materialnih možnosti za izvajanje nenehnih sprememb in reorganizacij. Na to nas opozarjajo delavci na svojih zborih, ki obenem zahtevajo, da moramo več delati pri izpolnjevanju proizvodnih nalog in pri reševanju problemov iz vsakdanjega življenja. Zahtevajo tudi, da predlagatelj predvidi posledice in efekte sprememb tako z vidika njihovega uvajanja, predvsem pa, kakšen vpliv bodo imele na nadaljnji razvoj družbeno-ekonomskih odnosov in na poglabljanje samoupravnega položaja delavcev v EGS z vidika dejanskega odločanja o rezultatih njihovega dela. Delavci odločno zahtevajo, da se predlagatelj podpiše z imenom in priimkom pod analizo vzrokov, zakaj je sedanja organiziranost neuspešna oziroma zakaj še sedaj veljavni družbeni dogovor o organiziranju elektroenergetskega gospodarstva ni zaživel.
Pri tem smo prepričani, da je ne glede na predvideno reorganizacijo treba zagotoviti trdno povezanost pri proizvodnji električne energije med temeljnimi organizacijami RLV in TEš. Ta povezanost v SOZD REK Franc Leskošek-Luka, do katere nismo prišli lahko, je pokazala dobre rezultate tako v medsebojnem dogovarjanju, planiranju, nastopanju navzven kot tudi v prihrankih. Argumentov za takšno povezanost nam torej ne manjka, kljub temu pa so med nami še vedno skupine ljudi, ki mislijo, da so delavci iz TE Šoštanj bolj povezani s preostalim delom EGS kot pa z rudarji iz RLV. S takšnim gledanjem se ne moremo strinjati.
Ob razpravah o predvideni organiziranosti je treba spregovoriti tudi o položaju delavcev v tistih OZD v naši SOZD, ki ne sodelujejo pri proizvodnji električne energije. Skladno s predlogom reorganizacije bi v velenjsko energetsko OZD spadali samo delavci, ki neposredno delajo v procesu proizvodnje električne energije. Vendar delavci menimo, da je treba tudi z OZD, ki sedaj sestavljajo SOZD REK, po izvedbi nove organiziranosti energetskega gospodarstva obdržati določeno obliko povezanosti.
Menim, da je ne nazadnje treba povedati nekaj misli tudi o razpravah glede odpiranja jame Šoštanj in izgradnje TEš V ter o sklepih, sprejetih v delavskem svetu SOZD in zborih skupščine občine Velenje. V teh razpravah smo marsikaj pogrešal v predvsem ugotovitve, da v SOZD dosegamo in presegamo planirane naloge, da povečujemo produktivnost z zmanjševanjem zaposlovanja in nadur in da premagujemo velike napore, da bi racionalno uporabljali materiale. Te razprave so namreč izzvenele tako, kot da uresničevanje teh osnovnih nalog, ob dejstvu, da nismo poskrbeli za izgradnjo čistilnih naprav v TE Šoštanj, ne pomeni prav nič. Še več: doživeli smo precej kritik zaradi prevelike proizvodnje tako premoga kot električne energije in prevelikega zaposlovanja, predvsem delavcev iz drugih krajev; doživeti smo morali celo odločno zahtevo za takojšnje zmanjševanje proizvodnje premoga in električne energije. Posamezniki so zahtevali tudi takojšnje zmanjševanje števila zaposlenih.
Tovarišice in tovariši, dovolite, da o problemih ekologije uporabim uvodne misli iz Rudarja, glasila našega kombinata.
"Ekološki problemi, ki so postali pereči zadnja leta, so letos udarili na dan z vso ostrino. Poškodovana drevesa, onesnažen zrak in voda nas z vso svojo surovostjo opozarjajo, da tako ne moremo in ne smemo več delati naprej. Zaradi tega moramo skupaj z vso šaleško dolino zastaviti vse moči in znanje, da bomo v najkrajšem
možnem času namestili čistilne naprave, do takrat pa z možnimi ukrepi zmanjšali emisijo škodljivih snovi.
Nujno je, da se z vso resnostjo lotimo reševanja narave, da bo tretji julij še naprej res naš praznik in praznik cele Šaleške doline."
V	našem kombinatu se že nekaj let zavedamo posledic negativnih vplivov, ki jih ima naša dejavnost na okolje, in temu dejstvu smo že doslej namenili veliko pozornosti.
2e pred časom smo ustanovili dve delovni skupini: ena je sestavljena iz strokovnjakov delovnih skupnosti SOZD, RLV in TEš; ta je že dosegla pomembne uspehe na področju sanacije jezera z drugačnim načinom odlaganja pepela - s proizvodnjo tako imenovanega emulgata.
Druga skupina, ki jo sestavljajo strokovnjaki SOZD REK, se ukvarja z razreševanjem ekoloških problemov, nastalih zaradi proizvodnje električne energije.
Poleg domačih strokovnjakov sodelujejo pri reševanju problemov tudi zunanje institucije.
Delavci SOZD REK bomo tudi naprej angažirali vse moči, znanje in čas, da bomo čimbolj preprečili onesnaževanje in odpravili posledice proizvodnje električne energije v šaleški dolini. V ta namen smo sprejeli v delavskih svetih operativne naloge za odpravo posledic.
Danes nam ob vseh nakopičenih problemih in razvojnih dilemah ne manjka zaletavih razmišljanj in napotkov, kako naprej.
Nekateri bi vso zapletenost nakopičenih problemov, predvsem pa negativne posledice energetike v naravnem okolju, razrešili na sila enostaven način, ne zavedajoč se posledic takih rešitev.
Naj spomnim, da smo leta 1965 problem energetike v naši dolini že reševali na tako poenostavljen način!
V	naši sestavljeni organizaciji in v občini smo spričo sklepov, sprejetih v delavskih svetih in skupščini občine Velenje, pred obsežnimi in odgovornimi nalogami, in to še posebej na področju sprememb že sprejetih planskih usmeritev. Dobro moramo pretehtati posledice, ki jih lahko imajo spremembe, in razčistiti dileme o nadaljnjem razvoju gospodarstva ter skupaj z njim energetike v naši dolini.
Dovolite nekaj besed še glede odpiranja jame Šoštanj, saj je bilo v zadnjem obdobju zaradi tega mnogo hude krvi.
V	RLV z odpiranjem jame Šoštanj ne povečujemo količine proizvodnje premoga, ampak zgolj ohranjamo sedanjo višino proizvodnje. Tako kot bomo v jami Skale postopno prenehali z odkopavanjem, moramo, če želimo zadržati kontinuirano proizvodnjo, pričeti z odkopavanjem v jami Šoštanj ali zmanjšati proizvodnjo premoga in s tem proizvodnjo električne energije.
Pri tem ne smemo spregledati dejstva, da bodo imele danes sprejete odločitve posledice šele čez 10 leL Toliko časa namreč potrebujemo, da nova področja pripravimo za odkopavanje.
Dilema o odpiranju jame Šoštanj: da ali ne, je že eno od vprašanj, ki vpliva na družbene plane v občini in republiki.
Prve posledice, ki se nanašajo na sklepe delavskih svetov in skupščine občine Velenje o moratoriju odpiranja jame Šoštanj, so že tu: v sredo v Ljubljani investicijski plan ni bil finančno sprejet in moramo zato za objekte, ki so namenjeni sedanji proizvodnji, izdelati nov investicijski program. Tudi to vpliva na planske usmeritve.
Tovarišice in tovariši!
Poleg zagotavljanja planirane količine energije za potrebe Slovenije se bomo še posebej angažirali pri odpravljanju posledic te proizvodnje v naši okolici. Razvoj mora potekati tako, da bomo uskladili interese tako delavcev kot občanov. Ob zadovoljevanju današnjih potreb bomo morali najti tudi sredstva za potrebe prihodnjih generacij.
Zato pozivam vse, ki žele dobro, da nam pri tem pomagajo. Tudi s tem, da takrat, kadar kdo česa ne ve ali v kaj dvomi, vpraša. Tako bomo storili tudi mi. Danes ni čas za verbalne napade in dialoge, ampak je čas, da skupno dogovorjene cilje operacionaliziramo in se dogovorimo, kako jih bomo dosegli. Naš skupni cilj mora postati: ohraniti zdravo dolino, v kateri živimo. Za vse to pa potrebujemo veliko znanja, volje, razumevanja, denarja in tudi zdravega razuma. In če bomo vsi skupaj poprijeli, nas še vedno ne bo preveč.
Tovarišice in tovariši!
Danes sprejemamo v vrste našega kolektiva 26. generacijo mladih rudarjev. Njim izrekam naše iskrene čestitke in željo, da postanejo aktivni člani kolektiva.
Vsem skupaj pa čestitam ob 3. juliju, prazniku rudarjev in naše sestavljene organizacije.
Srečno!	Srečko MEH, delavec
RLV in član sveta ZSJ
Srečanje jamskih reševalcev
Zadnje popoldne v juniju so se v kavarni REK za svečano podelitev priznanj za požrtvovalno delo v jamski reševalni četi zbrali jamski reševalci RLV. Najprej jim je zapel Rudarski oktet, potem pa jim je spregovoril Avgust Terglav, ki je takole sklenil svoje razmišljanje:
"Želim, da bi bilo v prihodnje potrebnih čimmanj akcij, v tistih, ki pa bi se jih vendarle morali lotiti, pa da bi čim bolje intervenirali.”
Zatem so Slavko Janežič, Avgust Terglav in Ivan Mijoč podelili priznanja za pet, deset in petnajst let požrtvovalnega dela v jamski reševalni četi.
Posebno priznanje sta ob odhodu v pokoj dobila Ludvik Glavnik in Emil Orož, ki smo ga tudi povprašali, kakšno je bilo delo v jamski reševalni četi pred dvajsetimi leti. Povedal nam je tole:
"Takrat, ko sem začel delati v njej, je bilo malo aparatov. Sploh smo bili opremljeni slabo. Vaje smo imeli enkrat na mesec po dve uri in v primerjavi z današnjimi reševalci smo bili tehnično slabše usposobljeni. Tudi kadrovska sestava reševalcev je danes neprimerno boljša. Mislim, da je razlika med takrat in danes res velika."
In kaj pravijo o delu v jamski reševalni četi mlajši reševalci?
Miran BOŽIČ, ki je zaposlen v DSSS RLV, je dobil priznanje za pet let dela v reševalni četi in o njem povedal tole:
"Čeprav mora nadzorno-tehnično osebje po delovni dolžnosti	med
jamske reševalce, sploh pomislil nisem, da ne bi bil jamski reševalec. A po pogovorih s prijatelji, znanci, sodelavci, po prvih spoznanjih, da mora biti reševalec pripravljen na marsikaj, da mora veliko	žrtvovati	-	izpostaviti celo
svoje življenje, če je potrebno - so se začeli	v	meni	pojavljati dvomi in
strah. Pa ne za dolgo. Že prvi ’pravi krst* - konec leta 1983, ko je bil v jami požar - me je osvobodil vseh pomislekov. In danes mi ni več težko biti jamski reševalec."
Veliko več izkušenj pa ima Miro JE-GRlSNIK, zaposlen v DSSS RLV, saj je med reševalci že "star maček". Pa ne samo zaradi let, ki jih ima za sabo kot jamski reševalec - letos je prejel priznanje za 15 let dela v jamski reševalni četi. Za njim je že veliko pravih, resnih akcij, in zanimalo nas je, katera od njih se mu je najgloblje zasidrala v spomin.
S srečanja jamskih reševalcev,...
delovnih jubilantov delovnih skupnosti našega kombinata,...
naših upokojenih delavcev po 3- juliju lani ter...
iz galerije velenjske knjižnice ob odprtju razstave ustvarjenih del v rudarski likovni koloniji!
"Je že tako, da ostanejo človeku vedno bolj živo v spominu tisti trenutki, ko je sam ogrožen - ko je v nevarnosti njegovo lastno življenje, pa čeprav akcija, ki jo nevarnost sproži, v splošnem merilu ni obsežna," je skoraj opravičujoče začel pripovedovati Miro in nadaljeval: "Taka akcija, iz katere pa sem jo po spletu okoliščin kljub vsemu srečno odnesel, se mi je najbolj vtisnila v spomin in bila zame velika šola in dobra izkušnja za naprej. In če bom zdrav, bom tudi zaradi nje reševalec ostal do svojega 45- leta.
Povem naj še, da je napredek pri usposabljanju mladih kadrov za reševanje velik in tudi opremljenost za reševanje je vedno boljša. Ves čas pa je čutiti prostovoljno zagnanost posameznikov in zaradi njihove močne volje in energije smo dosegli, da je delovanje naše jamske reševalne čete na visoki ravni."
Tatjana Hudomalj
Srečanje delovnih jubilantov iz delovnih skupnosti naše sestavljene organizacije
Devet jubilantov iz skupnih služb SOZD, štirje iz Zavarovanja in enajst iz Družbenega standarda je 10, 20 ali 30-letnico svojega dela slavilo v četrtek, 2. julija, v Delavskem klubu. Pred podelitvijo jubilejnih nagrad jim je v zahvalo za dolgoletno delo in kot spodbudo za prizadevnost še naprej nekaj besed spregovoril vodja skupnih služb SOZD Janko Vovk. /D. L./
Srečanje delovnih jubilantov E SO
Kot je ob dnevu rudarjev v OZD našega kombinata običajno, so tudi v delovni organizaciji ESO podelili jubilejne nagrade svojim delavcem za večletno delo; nagrade je dobilo 27 delavcev, ki imajo deset let delovne dobe, 21 delavcev, ki so zaposleni že 20 let, in 8 delavcev za 30 let dela. Ob tej priložnosti jim je spregovoril direktor delovne organizacije ESO Vili Jelen in se jim zahvalil za prizadevno delo. Pozdravil pa jih je tudi predsednik poslovodnega odbora našega kombinata Slavko Janežič. /D. L./
Kako so se poslovili po lanskem 3. juliju upokojeni delavci REK?
Lahko bi rekli, da veselo, nasmejano, a tudi s kančkom otožnosti. To je tudi razumljivo, saj ni lahko zapustiti svojih dolgoletnih sodelavcev, s katerimi se v letih skupnega dela napletejo tudi prijateljske vezi. Toda prej ali slej je slovo od dela neizogibno za vsakogar.
Že več let je srečanje upokojenih delavcev našega kombinata v letu dni vključeno v prireditve ob dnevu rudarjev in prazniku naše sestavljene organizacije. Običajno po kratkem kulturnem programu, podelitvi tradicionalnih priznanj in spominskih daril vsem upokojenim delavcem zaigra na njem ansambel, in srečanje postane veselo, Živah-
Med podeljevanjem priznanj in spominskih daril jubilantom 20 let zvestega dela pri OZD našega kombinata v domu kulture Titovo Velenje na slavnostni seji delavskega sveta našega kombinata!
no. Tudi v sredo, 1. julija, v Delavskem klubu je bilo podobno.
število upokojenih delacev po 3. juliju lani je bilo letos manjše kot od 3. julija predlani do 3. julija lani: upokojilo se jih je 12F Najprej pa jih je na njihovem srečanju nagovoril predsednik konf renče osnovnih organizacij sindikata RLV Stefan Meršak. V nago voru je dejal tole:
"Vsak izmed vas je prispeval svoj kamenček v mozaik zgodovine. Vaši delovni uspehi zaslužijo priznanje, saj je bilo nekoč s slabšimi delovnimi sredstvi težje uresničevati zastavljene načrte kot zadnja leta.
Prepričan sem, da tudi odslej ne boste držali rok križem, da boste ustvarjali in gradili še naprej, pestovali svoje vnuke, se posvečali svojim konjičkom, hodili po naši lepi domovini pa tudi delali v političnih in drugih družbenih organizacijah, pomagali pri delu v krajevnih skupnostih in tako svoje bogate izkušnje in znanje prenašali na mlade rodove.
Za vse, kar ste doslej prispevali k izgradnji, razvoju naše samoupravne socialistične družbe in našega kombinata se vam v imenu vseh delavcev SOZD REK iskreno zahvaljujem, za naprej pa vam želim še mnogo srečnih trenutkov in veliko trdnega zdravja"
Ob podeljevanju priznanj in spominskih daril se je vsakemu posebej za delovni prispevek k skupnemu delu zahvalil še Slavko Janežič, predsednik poslovodnega odbora naše sestavljene organizacije.
Po tem svečanem delu pa se je srečanje razživelo in preraslo v splet izmenjav izkušenj, spominov, načrtov za preživljanje jeseni življenja, nazdravljanje vsemu minulemu in vsemu, kar še pride, pa tudi v veselo rajanje na plesišču. /Draga Lipuš/
RUDARSKA LIKOVNA KOLONIJA
Rudarska likovna kolonija, ki jo pripravimo vsako leto ob praznovanju rudarskega praznika, je letos potekala že osmič. V njej je petnajst likovnikov teden dni pridno ustvarjalo svoje izdelke, pri čemer jim je bil v veliko pomoč mentor in "duša" naših rudarskih likovnih kolonij akademski slikar Alojz Zavolovšek.
Ob sklepu likovne kolonije je bila v galeriji velenjske knjižnice prirejena vsakoletna razstava ustvarjenih del v koloniji, ob odprtju katere so nastopili člani velenjskega amaterskega gledališča.
Trije likovniki pa so ob odprtju razstave dobili tudi nagrade. Prvo je dobil Arpad Šalamon, drugo Celjan Jure Godec in tretjo Božo Mohorko. /L. Ojsteršek/
OSNOVNOŠOLCI IZ PESJA SO ZAPELI IN ZAIGRALI RUDARJEM
Kot vsako leto ob tretjem juliju so otroci iz osnovne šole v Pesju tudi letos obiskali naše rudarje, jim zapeli in zaigrali. V četrtek, 18. junija, so s svojim nastopom razvedrili rudarje v Skalah, dan kasneje pa rudarje v Novih Prelogah.
Slavnostna seja delavskega sveta našega kombinata je končana - in kakor vsako leto so se njeni udeleženci tudi letos po njej odpravili na družabno srečanje s pogostitvijo v Delavskem klubu...
Ob prisrčnem kulturnem programu, v katerem so poleg mladih pevcev nastopili tudi rgladi tamburaši, sta bili v obeh "prezivni-cah" odprti tudi razstavi likovnih del osnovnošolcev Iz naše občine z motivi iz življenja in dela rudarjev. /L. O. in D. L./
Proizvodnja premoga v našem rudniku v juniju 1987__
V primerjavi s proizvodnimi nalogami iz osnovnega, letnega načrta 1987 in proizvodnimi nalogami iz mesečnega načrta za junij, ki je bil privzet tudi v rebalansu letnega načrta 1987, izdelanega v juniju - in sicer tako, da je v njem upoštevana dosežena proizvodnja v mesečin od januarja do maja in predvidena proizvodnja po temeljnih organizacijah do konca leta za dosego letnega odkopa premoga v celem rudniku 4,9 milijona ton! '
Jama Preloge Jama Pesje Jama Skale Priprave Izobraževanje
118 960 ton 63 580 ton 101 150 ton 29 690 ton 77 620 ton
( 94,43 %, (118,49 %, (135,50 %, (106,04 %, (114,72 %,
94,41 %)
118.40	%)
135.41	%) 106,04 %) 114,82 '%)
RLV	391 000 ton (111,73 %,	111,71 %)
Delovnih dni smo imeli v juniju 23 1/3.
Načrt proizvodnje premoga za julij 1987
navedene proizvodne naloge iz
(V oklepajih so načrta!)
Jama Preloge Jama Pesje Jama Skale Priprave Izobraževanje
RLV
93 000 ton 4 500 t/dan 57 870 ton
2	800 t/dan 76 470 ton
3	700 t/dan 22 730 ton
1 100 t/dan 66 130 ton 3 200 t/dan
316 200 ton 15 300 t/dan
rebalansa letnega
( 98 180)
( 4 750)
( 57 670)
(	2	790)
( 69 250)
(	3	350)
( 22 740)
( 1 100)
( 66 140)
(	3	200)
(313 980) ( 15 190)
V juliju bomo imeli 20 2/3 delovnega dne. (Zadnji dve soboti, 11. in 18. julija, sta bili redna delovna dneva, 2. julija pa sta delali L In II. tretjina.)
ŠE TO: V prvih šestih mesecih 1987 smo odkopali 2 461 000 ton premoga v 136 1/3 delovnega dne in tako proizvodno nalogo za to obdobje po osnovnem načrtu izpolnili 110,50-odstotno, po rebala-lansu osnovega načrta pa 101,70-odstotno.
Proizvodni sektor DSSS RLV,
služba za tehnične plane in analize
Energetik 6/87
Delavci TE Šoštanj so v 6. letošnji številki svojega glasila, ki je izšla sredi junija, lahko prebrali tele prispevke in sporočila:
Urugi polčas s podaljšanjem (Pri remontu 4. proizvodnega bloka TE Šoštanj so ugotovili nevarno stanje treh vencev lopatic turbinskega rotorja in se odločili, da ga bodo odpravili še letos in tako čas remontnih del podaljšali za en mesec.)
Leto v Egiptu - prispevek Franca Zakeršnika (Franc Zakeršnik, sedaj delavec temeljne organizacije TE Šoštanj Inženiring, je bil eno leto svetovalec investitorja za elektroenergetsko področje pri graditvi bloka SUEZ III termoelektrarne A taka Povver Plant v Egiptu.)
Delavski svet TE Šoštanj (Glede na to, da bodo predvidene in-vesticije v preprečevanje onesnaževanja okolja TE Šoštanj uresničene šele po sedanjem srednjeročnem planskem obdobju, je delavski svet TE Šoštanj na seji maja letos na osnovi poprejšnjih obravnav predloga srednjeročnega plana DO TE Šoštanj 1986-1990 sklenil, naj se odločanje o sprejetju tega planskega dokumenta preloži in izvede obenem z odločanjem o sprejetju ekološkega sanacijskega programa DO TE Šoštanj.)
S sestanka predsedstva konference osnovnih organizacij ZS v TE Šoštanj (Ta sindikalni organ v TE Šoštanj je na sestanku pred izidom te številke Energetika med drugim razpravljal tudi o financiranju izgradnje 7. osnovne šole v Titovem Velenju in glede na to, da so se delavci v TE Šoštanj na svojih zborih odločili, da za graditev te osnovne šole ne bodo prispevali enodnevnega zaslužka, odločitev o udeležbi TE Šoštanj pri financiranju izgradnje te šole prepustil delavskemu svetu TE Šoštanj.)
Iz samoupravnega sporazuma o ustanovitvi stanovanjske zadruge Streha v Titovem Velenju (V naši občini že imamo stanovanjske zadruge Lipa, Trnava in Gorenje, ki pa naj bi odmrle tako, da bi jih nadomestila vseobčinska stanovanjska zadruga Streha.)
Skupna prizadevanja pri reševanju ekoloških težav (V TE Šoštanj si bodo prizadevali, da bi njihovi projekti za varstvo okolja bili tudi s finančnega vidika upoštevani v družbenih planih, planih elektrogospodarstva in premogovništva Slovenije ter planih interesne skupnosti te dejavnosti.)
Inovacijska dejavnost - prispevek Jožeta Počivalnika (Komisija za inovacijsko dejavnost v TE Šoštanj je delavskemu svetu temeljne organizacije Vzdrževanje predlagala, da potrdi izplačilo nagrad avtorjema koristne rešitve BV-PASS za prečrpavanje mazuta.)
Mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje (V začetku junija so v TE Šoštanj svečano podelili nagrade mladim raziskovalcem iz naše občine.)
Kultura, kultura (Nadaljevanje prispevka Antona Cebula-Zvoneta o kulturni dediščini Šoštanja in njegove okolice!)
Občinsko tekmovanje gasilskih enot civilne zaščite - avtorica I. T. (Na tem tekmovanju se je na prvo mesto uvrstila gasilska enota TE Šoštanj.)
Naši veliki možje (Križanka in prispevek o akademskem kiparju Ivanu Napotniku!)
Poleg teh je v tej številki Energetika izšlo še nekaj drugih, večinoma krajših prispevkov.
Uredništvo Rudar j a-Informatorj a
Jubilej naše delovne organizacije Tiskarne
Prvega julija letos je minilo deset let, odkar sta se v skladu z usmeritvami v planu občine Velenje za srednjeročno obdobje pred letom 1980 združili temeljna organizacija REK Tiskarna, z zaposlenimi šestindvajsetimi delavci, in temeljna organizacija Tiskarna doma kulture Velenje.
Tako ustanovljena nova OZD s skupno osemintridesetimi delavci je postala nosilec grafične dejavnosti v občini Velenje, in vesticijski program razvoja tiskarske dejavnosti v občini, sprejet novembra 1974, pa je bil osnova, da so se leta 1978 delavci te OZD s treh lokacij lahko preselili v skupne nove, večje delovne prostore.
V novi proizvodni hali s 1 360 m* uporabne površine so uvedli linijski sistem dela, prešli na dvoizmensko delo, pri vlaganju v materialno osnovo svoje dejavnosti pa so poleg svojih lastnih sredstev in bančnega kredita uporabili tudi prva združena sredstva delovnih organizacij REK za njihova skupna vlaganja.
Kolektiv Tiskarne REK je potem vrsto let glede na sorodne OZD po dejavnosti v Sloveniji in tudi v širšem jugoslovanskem prostoru posloval nadpovprečno dobro in v zadovoljstvo naročnikov svojih izdelkov, lani pa je zašel v tehnično-razvojne, komercial nefinančne in kadrovske težave, nastale v veliki meri zaradi neugodnih družbenogospodarskih razmer za celotno grafično dejavnost.
Grafična dejavnost v Jugoslaviji ni nepomembna, saj je leta 1984, recimo, bilo v njej zaposlenih 48 tisoč delavcev, pri proizvodnji premoga, na primer, pa je v tem letu delalo 64 tisoč delavcev.
O njeni pomembnosti govori tudi podatek, da je v letu 1984 ustvarila za okrog 43 milijonov dolarjev izvoza. Sicer pa je v družbenem sektorju bilo v zadnjih letih okrog 300 grafičnih OZD in večinoma vsem se je zaradi omejevanja sredstev za reklamo in založniško dejavnost postopoma krčil notranji trg.
Tudi pozoren bralec zgolj lokalnega tiska je lahko o neugodnem družbenogospodarskem položaju grafične dejavnosti v občini in nasploh zasledil že pred nekaj časa več opozoril; na primer v številki Našega časa z dne 3CL 1. 1986 in v številki Rudarja z dne 28. 11. 1986. Zal pa vsa opozorila in vsi predlagani in sprejeti ukrepi niso razmer za grafično dejavnost v občini zadosti izboljšali. Delovna organizacija REK Tiskarna je v letu 1986 resda ustvarila 499 milijonov dinarjev celotnega prihodka ali za 112 odstotkov več kot v letu 1985 in tako poslovno leto končala brez izgube. A pri tem ji je ostalo za oblikovanje skladov pol manj čistega dohodka od načrtovanega. Vzrok: zneski nekaterih stroškov so narasli prek vsa-
Leta 1978 (decembra) so se delavci Tiskarne s treh lokacij preselili v skupne nove, večje delovne prostore.
Slovesno odprtje nove proizvodne hale Tiskarne pa je bilo 26. aprila 1979; simbolično odprtje je tako, kot vidimo na gornji sliki, opravil zdaj že nekaj let upokojen delavec Tiskarne Ludvik Fujs - pionir reprofotografije za ofsetno tiskarstvo v Velenju!
ke razumne meje; stroški transportnih storitev, recimo, za 457 odstotkov, stroški neproizvodnih storitev za 2 373 odstotkov, znesek obresti za najete kredite za obratna sredstva za 351 odstotkov, plačila za nadurno delo za 288 odstotkov in tako naprej.
Letos v prvem trimesečju so v naši delovni organizaciji Tiskarni ustvarili 186 milijonov dinarjev celotnega prihodka in pri tem jim je na porabljene surovine in drug repromaterial odpadlo kar 40 odstotkov celotnega zneska proizvodnih stroškov, preostale postavke stroškov pa so bile udeležene takole: revalorizacija zalog materiala s 5 odstotki in enako proizvodne storitve, amortizacija s 3 odstotki, obveznosti iz dohodka s 14 odstotki, bruto osebni dohodki s 23 odstotki in vse drugo z 10 odstotki.
Spričo takega gibanja stroškov jim je znesek najetih kreditov na rasel na 70 milijonov dinarjev. Za stanovanjsko izgradnjo in za sklade jim ni ostalo nič, saj so imeli celo okoli 4,6 milijona dinarjev izgube.
Gospodarski položaj delovne organizacije Tiskarne je torej treba sanirati. To pa tako, da bodo v njej povečali proizvodnjo, izboljšali kvaliteto izdelkov, zmanjšali "škart", odpravili v proizvodnji "ozka grla", ponovno preučili kooperacijo in tudi možnosti, da bi več delali za druge OZD v našem kombinatu. Poleg tega bodo morali raziskati možnosti za dvig izkoristka delovnega časa vseh zaposlenih delavcev, nenehno skrbeti za čim manjše stroške, si prizadevati za zmanjšanje ali celo začasno oprostitev plačevanja nekaterih obveznosti, za posodobitev opreme (za ofsetni tisk) ter izboljšanje in izpopolnitev kadrovske strukture.
Eden njihovih glavnih problemov v zadnjih letih je bilo pomanjkanje akumulacije, sredstev za razvoj. Zaradi tega niso premogli prodornega razvoja in občutno se jim je povečal znesek najetih kreditov, zlasti kratkoročnih.
Del udeležencev 11. redne seje koordinacijskega odbora osnovnih organizacij ZS našega kombinata
Poslovodni delavci naše sestavljene organizacije so letos večkrat obravnavali gospodarsko problematiko delovne organizacije Tiskarne in ugotovili, da bi ob uresničevanju dogovorjenih ukrepov in doseganju načrtovane proizvodnje delovna organizacija Tiskarna lahko sklenila poslovanje letos v prvem polletju brez izgube, s pomočjo drugih OZD našega kombinata pri reševanju njenih kratkoročnih likvidnostnih težav pa bi se dalo nasploh izboljšati tudi njeno likvidnost.
Ob 10-letnici delovne organizacije REK Tiskarne želimo, da bi njen delovni kolektiv, ki zdaj šteje 76 delavcev in upravlja družbeno premoženje, vredno približno 430 milijonov dinarjev, ob pomoči glavnih naročnikov izdelkov pri njem in delavcev drugih OZD našega kombinata saniral izgubo, zmanjšal znesek najetih kreditov in si s posodobitvijo proizvodne opreme zagotovil stabilnejše pogoje za delo in poslovanje. Na tak način bi v letu 1989 tudi najlepše proslavil trideset let razvoja grafične dejavnosti v naši občini.
Miroslav Žolnir
ZAHVALA
Ob težki izgubi dragega očeta in moža Ivana Cerkovnika se iskreno zahvaljujemo vsem njegovim bivšim sodelavcem v TOZD RLV Jamski transport in drugim, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali cvetje.
Povečan največji možni znesek posojila pri blagajni vzajemne pomoči našega kombinata
V	sredo, 1. julija 1987, je bila v sejni sobi DSSS REK 11. redna seja koordinacijskega odbora osnovnih organizacij ZS REK.
Na začetku seje je predsednik upravnega odbora blagajne vzajemne pomoči našega kombinata Jure Tovornik člane koordinacijskega odbora seznanil s predlogom upravnega odbora BVP za povečanje največjega možnega zneska posojila pri BVP. Po razpravi so člani koordinacijskega odbora sprejeli sklep, veljaven od 1. 6. 1987 dalje, za povečanje tega zneska na 100 tisoč dinarjev, za posojilo ob elementarni nesreči ali smrti (svojca člana BVP) pa na 150 tisoč dinarjev.
Sprejeli so tudi sklep, da naj izvršni odbori osnovnih organizacij ZS v OZD REK hkrati z obravnavo polletnih poslovnih poročil speljejo akcijo za povečanje članarine za BVP od 100 na 200 dinarjev.
V	nadaljnjem delu seje so člani koordinacijskega odbora sprejeli sklep, da se strinjajo z listo možnih kandidatov za predsednika in sekretarja občinskega sveta ZSS Velenje, ki jih je evidentiralo predsedstvo sindikata DO RLV. Vendar še vse osnovne organizacije ZS v OZD REK morajo v čim krajšem roku obravnavati ustreznost teh kandidatov, lahko pa iz svojega okolja evidentirajo še druge.
Treba je začeti tudi postopek evidentiranja možnih kandidatov za predsednika koordinacijskega odbora osnovnih organizacij ZS REK.
Pri zadnji točki dnevnega reda seje so se člani koordinacijskega odbora seznanili s predlogom sestave konference delegacij na nivoju SOZD REK za delegiranje delegatov na seje skupščine SIS za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe za občino Velenje. V tej konferenci bodo po eno delegatsko mesto imele delovne organizacije RLV in TEš ter DSSS REK, ki bo tudi nosilka dela konference, vse druge OZD REK pa bodo imele izmenoma eno delegatsko mesto v konferenci v vsakem mandatnem obdobju - v prvem DO ESDI
Prva, ustanovna seja skupščine te SIS je bila 9. julija.
Tatjana Hudomalj
Obvestilo Ljubljanske banke - temeljne banke Velenje
Od 1. julija 1987 veljajo za vezane dinarske hranilne vloge nove letne obrestne mere:
55 % za vloge, vezane nad 3 mesece,
92 % za vloge, vezane nad 6 mesecev,
95 % za vloge, vezane nad 12 mesecev,
97 % za vloge, vezane nad 24 mesecev,
99 % za vloge, vezane nad 36 mesecev.
Obrestna mera za hranilne vloge na vpogled ostaja nespremenjena in znaša 7,5 odstotka.
Hranilne vloge, vezane nad 3 ali nad 6 mesecev, se obrestujejo po zmanjšani obrestni meri, ki jo banke uporabljajo za predčasen obračun in izplačilo obresti.
Pri letni obrestni meri 55 odstotkov znaša zmanjšana obrestna mera 46,32 odstotka, pri letni obrestni meri 92 od stotkov pa 77,13 odstotka.
ZAHVALA
Sodelavcem v TOZD RLV Zunanja dejavnost se zahvaljujem za sočutje in darovarto cvetje in venec ob smrti očeta.
Šport, kultura, rekreacija
Naše letošnje delavske športne igre
Ribe so se pa skrile...
V soboto, 20. junija, so ribiči iz OZD našega kombinata preizkušali svojo srečo v Velenjskem jezeru. Zbralo se jih je okrog 130, vendar pa večini med njimi ribiška sreča ni bila naklonjena. Nekoliko bolj hladno vreme, kot je običajno za poletni čas, je namreč ribe zadržalo, da iz globin niso nič kaj rade priplavale po hrano, ponujeno na trnkih. Ribiči so tako vsega skupaj nalovili le devet kilogramov rib. A to jih ni spravilo v slabo voljo, saj so se tolažili z mislijo, da bodo že julija lahko lovili bolj požrešne krape; do začetka julija
časno vzamem v roke ribiško palico. Danes nisem ulovil še nobene ribe, pa se tolažim z mislijo, da se tudi drugim tekmovalcem ne godi veliko boljše. Če ne bi videl, da v tem jezeru živijo ribe, bi si zaradi današnjih slabih izkušenj mislil, da je jezero mrtvo."
Danijel CIGLER, upokojenec RLV, na tem tekmovanju pa sodnik:
"Večina rib se je danes skrila v globino jezera pred slabim vremenom, nekaj pa jih je iz plitvine zbežalo pred krapi, ker se drstijo. Zato jih za ribiče res ni ostalo veliko.
Primož MARINŠEK
Večini ribiška sreča ni bila naklonjena.
Danijel CIGLER in Franc OŠTIR
Jože PRAZNIK
se namreč krapi drstijo ,in jih je prepovedno loviti.
Medtem ko so ribiči vztrajno namakali trnke v vodo, sodniki pa pazili, da je ribolov potekal po pravilih, so se nekateri med njimi takole razgovorili za naše glasilo!
Vlado OREMU2 iz Sipaka:
"Do sedaj je samo ena riba malo pocukala za mojo vabo, pa še tista se je odločila, da si bo hrano poiskala kje drugje. Kaže, da bom danes ostal praznih rok. Sicer pa tudi na lanskem tekmovanju ribičev našega kombinata nisem ulovil veliko več kot danes in tudi ob tistih redkih dnevih, ko se odpravim na ribolov za svoje zadovoljstvo, nimam posebne sreče."
Primož MARINŠEK
iz TOZD TE Šoštanj Vzdrževanje:
"Nisem strasten ribič, le ob-
Ribič sem že petnajst let, največja riba, ki sem jo doslej ulovil, pa je bil trikilogramski krap. Ribe rad lovim, rad pa jih vidim tudi na krožniku."
Franc OŠTIR, upokojenec Gorenja, na tem tekmovanju pa sodnik:
"Ribe sem začel loviti pred približno osmimi leti, že nekaj let pa sem aktiven tudi v velenjski ribiški družini. Zdi se mi, da bi kar umrl, če ne bi smel ali mogel več loviti rib. V tem našem jezeru je veliko rib, a danes nočejo prijemati za vabe."
Jože PRAZNIK, delavec TOZD E SO Elektro obrati:
"Ribe lovim že skoraj celo svoje življenje, bolj resno pa se z ribolovom ukvarjam zadnjih deset let.
Danes sem ulovil le ploščiča in dva ostriža, kar je zelo malo. Mogoče ribe v Velenjskem jezeru ne marajo mojih vab zato, ker me ne poznajo, saj le
Drago ZLODEJ - pri prejemanju priznanja!
redko lovim v tem jezeru. Sicer pa za pravega ribiča ni važno, koliko in kaj ulovi, ampak mu je več do miru in spros titve v naravi. Marsikomu je to v sedanji ekonomski krizi edina tolažba.n
Tone KLAVS, delavec TOZD RLV Izobraževanje:
"Letos sem že velikokrat lovil v tem jezeru in tudi precej ulovil. Največja riba, ki sem jo potegnil iz vode, je bila krap, težak štiri kilograme in pol. Še nikoli pa nisem ulovil tako malo rib kot danes. Vendar pa upanja še nisem izgubil. Mogoče pa mi bo v zadnji minuti tekmovanja le še prijela kakšna riba."
Oskrbovali se bomo na tem dvochevnem izletu iz nahrbtnika. Zato naj bo v njem tudi vsa potrebna oprema za primer nenadnih vremenskih sprememb - bunda ali vetrovka, pulover, rezervno perilo, dežni plašč ali dežnik, rokavice, kapa, očala, visoki čevlji ali gojzarji.
Nekaj hrane in pijače pa bo mogoče dobiti tudi v kočah, v katerih se bomo ustavili.
Na izlet se bomo odpeljali že ob štirih zjutraj izpred avtobusne postaje v Titovem Velenju in za prevoz morali vsi prispevati 3 000 dinarjev.
Pri tehtanju rib se je izkazalo, da so bili najbolj uspešni ribiči iz temeljne organizacije RLV Jamska mehanizacija. Drago ZLODEJ, ki je nalovil največ rib, Robi URANJEK, ki se je na tem tekmovanju uvrstil na drugo mesto, in Ignac MERNIK, ki je bil tretji najsrečnejši tekmovalec, so namreč vsi trije iz Jamske mehanizacije.
Tako so se ribiči iz Jamske mehanizacije tudi ekipno uvrstili na prvo mesto; ulovili so skoraj tri kilograme rib.
Drugi najboljši so bili s slabim poldrugim kilogramom ulovljenih rib ribiči iz TE Šoštanj, tretja pa ekipa ribičev iz temeljne organizacije RLV Jama Preloge, ki ji je tehtnica pokazala nekaj manj kot kilogram ulovljenih rib. /Draga Lipuš/
I zlet
za ljubitelje gora iz REK na Stenar
V soboto, 22. avgusta,se bomo ljubitelji gora iz našega kombinata odpravili na naš tretji letošnji izlet - to-
Pogled na Triglav - 2863 metrov!
krat prav v osrčje Julijskih Alp. Ta izlet bo dvodneven in med njim bomo obiskali vrhove nad Kranjsko goro, Pogačnikov dom na Kriških podih, se povzpeli na razmeroma lahko dostopen Stenar (2501 m) in sestopili v dolino vrat pod Triglavom.
Z avtobusom bomo potovali skozi Šoštanj, Šmartno ob Paki in dalje čez Trojane ter skozi Kranj in Jesenice do Kranjske gore (810 m) in v njej imeli krajši postanek. Po njem se bomo odpeljali do prelaza Vršič (1 611 m) in se tam razdelili na dve skupini. Tisti, ki se radi vzpenjajo na vrhove ali hodijo po transverzalah, bodo lahko - pogoj je primerno vreme - obiskali vrhova Prisojnik (2 54? m) in Razor (2 601 m); s sestopom do koče ta tura terja 7 do 8 ur hoje.
Druga skupina se bo do Pogačnikovega doma povzpela po lažji in krajši poti iz Trente, še prej pa si ogledala alpi-
netum, muzej, bistro Sočo in se pomudila / koči Zlatorog (622 m). Okoli 4 ure hoje čaka to skupino.
V	Pogačnikovem domu se bomo vsi namestili za čez noč. Ne pozabite vzeti s seboj planinske izkaznice, da boste pri nočnini imeli popust.
V	nedeljo zjutraj, 23. avgusta, se bomo vsi skupaj podali po jugozahodnem pobočju na Stenar, ki slovi po odprtosti za razgledovanje po Triglavu, njegovi severni steni in sosednjih vrhovih. Okoli 2 uri zmerne hoje nas čaka na tej poti.
S Stenarja bomo šli čez Sovatno do Aljaževega doma v Vratih (1 015 m), kjer nas bo čakal avtobus. Vsega skupaj bomo tako drugi dan izleta hodili okoli 5 ur in se v Šaleško dolino vračali v večernih urah.
Vsem, ki se bodo odločili za udeležbo na izletu, priporočamo, da pred njim opravijo vsaj en večurni kondicijski pohod in sploh preverijo svojo telesno pripravljenost in primernost obutve, ki jo imajo na razpolago^za daljšo hojo. V sredo, 19. avgusta, bomo v ta namen organizirali tudi skupno turo na Radojč. Vsi interesenti se zanjo zberite pri gostilni Verdelj v Šaleku najkasneje do pol štirih popoldne!
Skupina udeležencev našega letošnjega delavskega tekmovanja v ribolovu pri likofu!
Prijave za izlet in vplačila za prevoz sprejemajo (dokler bo še kaj prostih sedežev v avtobusu):
Fanika Pozvek v kadrovski službi RLV (NOP, telefon RLV 1350),
Marija Cerovečki, v računovodstvu RLV (Škale, telefon RLV 1463),
Zdenka Čekon v DSSS SOZD (telefon REK 357).
Na svidenje na zbornem mestu za turo na Radojc in za odhod z avtobusom na izlet!
Za vodstvo izleta
Ivan Bogataj in Miro Žolnir
OBVESTILO
VELENJSKEGA
KINA
Na voljo smo vam pri vas v krajevni skupnosti ali delovni organizaciji -delovni skupnosti
Delavci velenjskega kina smo se odločili, da olepšamo vaš delovni vsakdan ali praznik. Kupili smo prenosni kinoprojektor, ki nam omogoča kvalitetno slikovno in zvočno reprodukcijo raznovrstnih filmov povsod: v majhnih dvoranah, šolah, cerkvah kot tudi v velikih delovnih halah in na prostem.
S prenosnim kinoprojektorjem vam lahko predvajamo filme, ki ste si jih sami priskrbeli, ali pa filme iz našega rednega sporeda, ki jih predvajamo v kinodvoranah.
Če je le možno, vam priskrbimo tudi filme, ki si jih posebno želite ogledati - za predstavo samo za vas.
Na izbiro so filmi iz redne distribucije (novejši) ali iz kinoteke (stari filmi) ter tudi kratkometražni filmi (dokumentarni in animirani).
Lahko se dogovorimo tudi za stalno sodelovanje.
V upanju, da bomo približali film tudi tistim, ki sicer ne hodijo v kino, a imajo radi film kot kulturno-zabaven medij za sprostitev in poduk, se veselimo filmskih želja in naročil, ki nam jih boste sporočili - z obiskom pri nas, s pošto na naš naslov KINO VELENJE, Koroška M, 63320 Titovo Velenje, p.p. 9, ali - do 1*1. ure vsak delovni dan - prek telefona 856-38*1.
Lep pozdrav! Direktorica
Mara Djordjevič
Obvestilo prijavijencem za zdravstveno preventivni oddih septembra v Fiesi
Prva septembrska izmena bo odšla na oddih 8. septembra in se z njega vrnila 18. septembra - torej tako, kot je bilo predvideno. Druga septembrska izmena pa bo odšla na oddih 19. septembra - torej dan pozneje, kot je bilo predvideno -in se z njega vrnila 29. septembra.
Srečno!	Služba SOZD REK
za zdravstveno preventivno dejavnost
Elektra XXXI - 31. letne športne igre delavcev elektrogospodarstva in premogovništva Slovenije - slovesno odprtje zjutraj ob osmih 27. junija na Titovem trgu!
V Rdeči dvorani med družabnim srečanjem udeležencev tekmovanj v okviru iger po razglasitvi rezultatov tekmovanj in podelitvi priznanj najboljšim ekipam
Na 31. letno srečanje športnic, športnikov in, šahistov elektrogospodarstva in premogovništva Slovenije je organizator -RLV - lahko ponosen!
"Prepričan sem, da bodo tudi letošnje igre igre prijateljstva, tovarištva in sklepanja novih poznanstev. To je vam, delavcem elektrogospodarstva in premogovništva, ki vas je družba v zadnjih letih postavila v nezavidljiv položaj, še posebno potrebno!"
S temi mislimi je župan velenjske občine Drago Šulek v soboto, 27. junija, na Titovem trgu pozdravil udeležence 31- poletnih športnih iger elektrogospodarstva in premogovništva Slovenije, ki jih je odprl Alojz Diacci, predsednik poslovodnega odbora Rudnika lignita Velenje - organizatorja iger.
Slabo vreme in dež sta resda ponagajala tekmovalcem in organizatorju, nista pa mogla spremeniti tega, da so bile igre odlično pripravljene in da so zato bile pohvale za brezhiben potek in dobro organizacijo tekmovanj v vseh devetih panogah iger več kot upravičene. K temu je svoj delež prispevalo tudi 21 mladincev RLV, ki so kot vodniki skrbeli za to, da so se ekipe od drugod v našem mestu lažje znašle.
Kar 900 tekmovalk in tekmovalcev je v dopoldanskih in zgodnjih popoldanskih urah v športnem duhu merilo svoje moči v krosu, malem nogometu, odbojki, namiznem tenisu, streljanju, kegljanju, balinanju, ribolovu in šahu, zvečer pa so vsi skupaj v Rdeči dvorani ob razglasitvi doseženih tekmovalnih rezultatov na igrah pošteno zaploskali najboljše uvrščenim.
KOSEC
i KOKALJ
Naše tekmovalke in tekmovalci - iz REK - so bili s svojimi uvrstitvami zadovoljni, saj so si (spet) priborili veliko medalj.
5e posebno veselje pa je bilo pogledati naše odbojkarice, potem ko so si z lepo, pošteno in zagrizeno borbo proti ekipi šoš-tanjskih termoelektrarn prvič priigrale zlate medalje.
A tudi tisti, ki niso dosegli ravno najboljših rezultatov, niso bili preveč razočarani, saj je bilo najbrž vsem tekmovalcem osnovno vodilo staro športno načelo, da je važno sodelovati in ne zmagati - in to so v pogovorih za naše glasilo potrdili skoraj vsi sogovorniki.
K Tomažu Koscu, mlademu tekmovalcu v namiznem tenisu, ki so ga igrali v telovadnici velenjskega centra srednjih šol, me je napotil njegov starejši in izkušenejši športni kolega.
"Fant je dober igralec," je zatrdil. "A naša ekipa ima smolo, da že v prvem kolu igramo z ekipo RLV, ki je na lanskih igrah zmagala," je koj nato dodal.
Tomaž KOSEC iz E1 ek tronabave-L j ubij ana je še pripravnik, saj je zaposlen v fi-nančno-računovodskem sektorju te OZD šele dva meseca.
Po odigrani tekmi je takole strnil svoje vtise o svoji udeležbi na igrah:
"Na teh igrah sem prvič in zelo mi je všeč ves pomp, ki ga je pripravil njihov organizator. Organizacija iger je res dobra!
Malo mi je žal, da sem dvoboj izgubil, a kaj si morem pomagati: premagal me je pač boljši nasprotnik - in to iz vaše ekipe - ekipe RLV.
Kar pa se Titovega Velenja tiče, moram reči, da ga poznam že od prej, saj
FURLAN
smo hodili na obiske k očetu, ko je bil v bolnici v Topolšici. Lahko rečem, da ste v Šaleški dolini še vedno doma prijazni ljudje, le mesto se je od takrat, ko smo mi hodili v ta konec Slovenije, precej spremenilo."
V našem mladem rudarskem mestu tudiJure KOKALJ iz Elektro Gorenjske^i je tekmoval v krosu, ni bil prvič. In kaj nam je povedal?
"Bil sem v Velenju, ko se je začelo graditi. Tudi v velenjski jami sem že bil in videl, v kakšnih razmerah delajo vaši rudarji.
Na letnih igrah naše gospodarske dejavnosti sem danes spet po precej dolgem premoru, na zimskih igrah pa redno tekmujem. Žal mi je, da ekipno nismo zmagali - domačini so bili pač hitrejši od nas.
Organizacija iger?
Vse ,klapa’, da je kaj! Celo vreme je za kros ugodno."
Podobnega mnenja glede vremena je bila tudi zmagovalka v krosu pri ženskah Zvonka BREGAR iz nuklearke Krško, saj je dejala:
"Vreme me sploh ne moti; za kros si boljšega ne bi mogla želeti. Zmage sem vesela — še posebno zato, ker nekaj časa nisem tekala, saj sem že štiri mesece na porodniškem dopustu.
Ko sem ponovno začela ljubiteljsko trenirati, sem včasih izgubljala voljo in bi jo tudi izgubila, če ne bi imela opore v možu, saj me je venomer spodbujal. Mislim, da bo sedaj spet šlo, saj zelo rada tekam."
Vreme pa niti najmanj ni motilo tudi odbojkaric in odbojkarjev, saj so se dekleta pomerila med seboj v telovadnici osnovne šole Anton Aškerc, fantje pa v telovadnicah osnovnih šol Veljko Vlahovič in Bratov Mravljak.
Odbojkarje iz Elektro v Mariboru sem zmotila med negodovanjem zaradi sodnikove (ne)pristranskosti:
"Vse je v redu, tudi organizacija, le sodnikove odločitve so bile včasih čudno pristranske do naših nasprotnikov - ekipe TEŠ. A važno je, da smo zmagali in se uvrstili v polfinale.
Na igrah sodelujemo od leta 1960 dalje, v tej sestavi pa tekmujemo tret-jič.
Skupaj igramo tudi v mariborski sindikalni A-ligi in smo v njej prvaki.
Danes smo dobro začeli. Lani smo namreč kot domačini izgubili že takoj na začetku, in z dobro uvrstitvijo ni bilo nič, zato upamo, da bo letos bolje in da bo ena od medalj naša."
Boj za bronasto medaljo so pred odločilno tekmo za 3- in mesto napovedale tudi odbojkarice iz inženirskega biroja Elektroproj ekt-Lj ubij ana, ko so dejale:
"Zbiralke medalj nismo, a v tej tekmi bomo igrale za tretje mesto. V skoraj enaki sestavi igramo že več kot eno desetletje in vse v odbojki uživamo.
Sodelovale smo tudi na športnih igrah gradbenih delavcev Slovenije, ki so potekale pred približno tremi tedni tudi v glavnem v Titovem Velenju, in že takrat smo si vaše mesto dobro ogledale.
Navdušene smo bile nad čistočo in zelenjem v mestu, danes pa smo kar malo razočarane. Pa ne zaradi mesta, saj še ni bilo časa, da bi se sprehodile po njem, ampak zaradi sanitarij tule, kjer tekmujemo; če pomislimo, da so takšne sanitarije v osnovni šoli..."
Grajali pa so tudi strelci. Pa niso bili nezadovoljni z organizacijo iger. Ne, organizacija je bila po mnenju marsikaterega strelca čisto v redu. Jezili so se zaradi tekmovalnih pravil, še bolj pa jih je motilo strelišče velenjske strelske družine Mrož.
"Glede na to, da dosegajo nekateri člani velenjske strelske družine zelo dobre rezultate, je takšnale urejenost njihovega strelišča - milo rečeno - nerazumljiva. Še bližnji bife je bolje urejen," je med vsesplošnim pritrjevanjem vseh drugih prisotnih dejal Alojz PETRIN iz nuklearke Krško, ki je bil sicer s svojo uvrstitvijo med strelci zelo zadovoljen, čeprav ni bila najboljša.
Z izbiro tekmovalnega mesta pa so bili povsem zadovoljni ribiči. Lovili so v Velenjskem jezeru, in čeprav je bila voda zaradi slabega vremena mrzla, so ribe pridno jemale vabe. Ulov je bil dokaj dober, zato so ribiči dobre volje sklenili svoje tekmovanje. Med ribolovom smo se zapletli v pogovor z dvema tekmovalcema.
Božo FURLAN iz Elektro Primorske je ribe lovil sede in tako dobro "oborožen" z vsem ribiškim priborom, da je bil videti kot ribič od rojstva. Pa se je izkazalo, da ni povsem tako, ko nam je tole povedal:
"Sodelavci so me prepričali, da sem se udeležil letošnjih iger naše gospodarske dejavnosti in da zdaj tekmujem v ribolovu. Drugače pa rib ne lovim, veliko pa se ukvarjam z ribolovom na suhem. Pri nas, v Novi Gorici, je kar precej ljudi navdušenih za ta šport. Naša mladinska ekipa je najboljša v Sloveniji, v konkurenci članov pa smo na drugem mestu. Nekaj naših tekmovalcev bo šlo letos tudi na državno prvenstvo.
Razlika med pravim ribolovom in ribolovom na suhem je ta, da pri prvem najdeš sprostitev, užitke v naravi, pri drugem pa je pomemben rezultat.
Po pravilih naj bi na današnjem tekmovanju vsi lovili ribe na vabo iz kruha, a se mi zdi, da imajo nekateri pripravljeno za ribe tudi boljšo hrano. To mi pa ni všeč!"
Tomaž SAJE VIC iz skupnih služb sestavljene organizacije EGS pa je "priznal", da ribe rad lovi. "To je moj šport," je rekel in dodal, da se poleg tega ukvarja še s podvodnim snemanjem.
"Ob vodi in v njej se sprostim, ulov pa mi sploh ni pomemben. Lovim v Savi, Sori, Cerkniškem jezeru in v morju. V Cerkniškem jezeru sem ulovil celo nekaj več kot meter dolgo ščuko. Kot navdušen ribič sem tudi zagovornik varstva okolja," je še povedal.
V	času, ko so ribiči krepko držali za ribiške palice, so moške ekipe - sedemnajst jih je bilo - v kegljišču v TE Šoštanj - podirale keglje. Dvanajst ženskih ekip pa je kegljalo v kegljišču hotela na Dobrni.
V	kegljišču v Šoštanju smo naleteli na Draga REPIČA iz Soških elektrarn, ki je pravi jubilant iger ELEKTRA. Letošnje igre so namreč že dvajsete po vrsti, ki se jih je udeležil.
"Vsako leto sem na igrah ELEKTRA tekmoval v kegljanju, včasih pa tudi v malem nogometu. Tudi sicer veliko kegljam. Lahko rečem, da je organizacija današnjih iger zelo dobra in da je tudi tole kegljišče primerno za naše tekmovanje.
Naši ekipi gre danes kegljanje dobro od rok, a to smo tudi pričakovali, saj že 20 let kegljamo skupaj. Domenili smo Se, da bomo letos zmagali. Vendar ne
Biserka TERNOVŠEK
hlarjan SENIČAR
Marjan KAJNČ
vem, če nam bo uspelo. Če se nam bo to prizadevanje ponesrečilo, se bomo pač potolažili z mislijo, da smo dobri kegljači, le ekipne rezultate imamo slabe;" se je zasmejal.
Tudi Biserka TERNOVŠEK iz delovne organizacije Informatika je bila po kegljanju dobre bol je, čeprav se je ekipa te OZD uvrstila na zadnje mesto. To je opravičila takole:
"Zase lahko rečem, da sem premalo trenirala, za celo našo ekipo pa, da ni uigrana, ker je sestavljena iz treh tekmovalk iz ERC Titovo Velenje, ene iz Ljubljane, jaz pa sem iz Maribora, vse pa skupaj še nikoli nismo kegljale.
Sicer pa je tudi delovna organizacija Informatika nekaj posebnega, saj je edini primerek enovite delovne organizacije, ki je razseljena po več krajih. Zato pa tudi mi v Mariboru ne vemo vedno, kaj se na primer dogaja v ERC Titovo Velenje."
K temu pripišimo še, da so vse udeleženke tekmovanja v kegljanju bile "zelo zadovoljne z organizacijo letošnje ELEKTRE.
Tudi šahisti so pohvalili organizatorja iger. Marjanu SENIČARJU iz Rudnikov rjavega premoga Slovenije je bilo predvsem všeč to, da jih je pri šahiranju obdajala tišina. Šahirali so v kavarni REK ob Kidričevi cesti, kjer jih pri tekmovanju res ni nihče motil.
K razmišljanju o igrah ELEKTRA je Marjan pridal še tele besede o svojem delu v jami Hrastnik:
"Tretje leto sem v tej zasavski jami elektro nadzornik. Delovne razmere v naši jami so zelo težke, saj imamo v njej vse od mulja do vode in nevarnih plinov. Strokovnjaki pravijo, da je jama Hrastnik ena redkih, v kateri zelo pretijo vse te nevarnosti."
Balinarjem na balinišču pri velenjskih kopališčih pa je nagajal dež.Marjan KAJNČ iz rudnika urana Zirovski vrh nam je sicer zatrdil, da balinarjev dež ne moti, a kot smo videli, so se nekateri med njimi pred nalivom le skušali obvarovati z dežniki. Tole pa nam je balinar Marjan povedal o sebi in svojem športnem veselju:
"Iger ELEKTRA sem se udeležil že lani in predlani, le da sem lani tekmoval v streljanju, ker tekmovanja v balinanju niso organizirali.
Vesel sem, ker letos lahko tekmujem v balinanju. V Žireh imamo balinišče od leta 1974, član žirovskega balinarskega kluba pa sem od leta 1975.
Nekateri menijo, da je balinanje rekreacija za upokojence, a jim ne dam prav, kajti pri balinanju si pridobim prav toliko kondicije kot pri nogometu, ki ga tudi rad igram."
ZA MALO SMEHA
"Kaj pomeni ta ogromni znesek v vašem potnem računu?"
"To je račun za hotel."
"No," je rekel šef," v bodoče, prosim, ne kupujte več hotelov."
-	Priporočite mi hotel, ki je v tem mestu najbolj miren.
-	To je hotel Tišina tamle za vogalom. Prejšnji teden so v njem ubili gosta, ki je preveč razgrajal.
Ekipa odbojkaric iz Elektroprojekta-Ljubljana
Uvrstitve ekip iz našega kombinata, vključno z uvrstitvami drugih ekip v vrh lestvice uvrstitev
kros - MOŠKI
Kategorija do 30 let
1.	RLV	12	točk
2.	TEŠ	23
3- Elektro	Maribor	25
Kategorija od 31-40 let
1.	RLV	6	točk
2.	TEŠ	34
3.	Elektro	Maribor	34
Kategorija nad 40 let
1.	RLV	9	točk
2.	Elektro	Gorenjska	12
3.	Elektro	Ljubljana	30
5. TEŠ	36
kros - Zenske
1• Nuklearna elektrarna Krško	17	točk
2.	TEŠ	19
3.	RLV	23
STRELJANJE Z ZRAČNO PUŠKO
1• RLV	710	krogov
2. Rudniki rjavega	premoga Slovenije	701
3- Termoelektrarna	Trbovlje	696
10. TEŠ	655
MALI NOGOMET
1.	TEŠ
2.	Dravske elektrarne
3- Rudniki rjavega premoga Slovenije 5. RLV
NAMIZNI TENIS - MOŠKI
1.	Nuklearna elektrarna Krško
2.	RLV
3- Elektro Maribor 15. TEŠ
NAMIZNI TENIS - ZENSKE
1.	Termoelektrarna Trbovlje
2.	Elektro Maribor 3- Elektro Celje
ODBOJKA - MOŠKI
1.	RLV
2.	Dravske elektrarne 3- Elektro Maribor 6.-8. Informatika
TEŠ
Soške elektrarne
ODBOJKA - ZENSKE
1.	RLV
2.	TEŠ
3- IB Elektroprojekt-Ljubljana
Stran 14
Elektra XXXI - navijači odbojkaric RLV med njihovo finalno tekmo, z odbojkaricami TE Šoštanj,...
s tekmovanja v kegljanju in...
ŠAH
1.	Termoelektrarna Trbovlje	35	1/2	točk
2.	Elektro Ljubljana	35
3.	Rudniki rjavega premoga	Slovenije	34
4.	RLV	34
9.-10. TEŠ	13	1/2
Elektro Maribor	13	1/2
KEGLJANJE - MOŠKI
1.	RLV	402	keglja
2.	Soške elektrarne	366
3.	TEŠ	358
KEGLJANJE - ZENSKE
1.	TEŠ	227	kegljev
2.	Dravske elektrarne	194
3.	Elektrotehna Ljubljana	191
BALINANJE
1.	Elektrotehna Ljubljana
2.	Elektro Gorenjska
3.	RLV
RIBOLOV
1.	Elektro Maribor
2.	RLV
3.	TEŠ
10 točk
12
13
TEKST IN SLIKE:
Tatjana Hudomalj in Draga Lipuš
Športne prireditve ob našem prazniku 3. juliju
ODBOJKA
Odbojkarski klub Partizan-škale je v četrtek popoldne, 25. junija, organiziral na odbojkarskem igrišču ob velenjskih kopališčih dvoboj v odbojki. Nanj so poleg škalskih prišli odbojkarice in odbojkarji iz našega rudnika. Zenska ekipa Partizana se je v tekmi z odbojkaricami iz RLV izkazala, saj je zmagala z rezultatom 2:1. Z enakim izidom se je končal tudi dvoboj moških, le da so bili v dveh njegovih setih boljši odbojkarji iz RLV. /D. L./
NOGOMETNO SREČANJE RUDAR-ŠMARTNO OB PAKI
Nogometaši Rudarja in Šmartnega ob Paki so tudi letos odigrali prijateljsko nogometno tekmo v počastitev 3. julija, dneva rudarjev. Zmagali so Rudarjevi nogometaši - z rezultatom 4:2.
Tekmo - potekala je na stadionu Rudarja ob Velenjskem jezeru -sta si ogledala kar dva gledalca, omeniti pa velja še, da na tekmi ni bilo nikogar iz uprave Rudarja.
Da pa je bila tekma res prijateljska, pove tudi podatek, da so jo odigrali brez obeh stranskih sodnikov, glavnega sodnika - pa tudi ni bilo. /Lojze Ojsteršek/
TENIS
Vsakoletno teniško tekmovanje za rudarsko svetilko je letos dobilo novo obliko. Uprava šaleškega teniškega kluba, v kateri je veliko "rudarjev", se je odločila za drugačen, po njenem mnenju boljši in rudarskemu prazniku primernejši način tekmovanja: za to trofejo so se v vročem popoldnevu 1. julija med seboj pomerili teniški igralci iz obeh slovenskih rudarsko-elektroenergetskih kombinatov - Edvarda Kardelja v Trbovljah in našega kombinata, Franca Les-koška-Luke.
Igrali so posamično in v parih, rezultat turnirja pa je bil (prijateljsko) neodločen - 5:5.
Igralci so bili nad novim načinom tekmovanja navdušeni, zato so
Elektra XXXI - a tekmovanja šahistov,...
balinarjev in nogometašev ter ___
Nogometaši Šmartnega ob Paki in velenjskega Rudarja, ki so se pomerili med sabo ob našem prazniku 3- juliju.
se odločili, da bo takšna oblika turnirja postala ena izmed vsakoletnih prireditev ob rudarskem prazniku - izmenoma v Trbovljah in Titovem Velenju. /Tatjana Hudomalj/
KOTALKARSKI TURNIR PRIJATELJSTVA ZA SIMBOLIČNO RUDARSKO SVETILKO
Od petka, 3. julija, do nedelje, 5. julija, je na kotalkališču v našem mestu potekal tradicionalni mednarodni kotalkarski turnir ob 3. juliju, dnevu rudarjev, ki so ga velenjski kotalkarski delavci letos izjemno dobro organizirali, imenovali pa "turnir prijateljstva". Poleg kotalkarjev iz Pule, Domžal, Nove Gorice, Celja, Ljubljane in našega mesta so tekmovali člani enega od kotalkarskih klubov v ZRN in člani treh italijanskih kotalkarskih klubov.
Med pionirji kategorije C je zmagal Magli iz Bologne, med pionirkami kategorije C Jerebova iz ljubljanskega kluba Olimpija, pri pionirjih kategorije B se je na prvo mesto uvrstil Kovač iz ljubljanske Olimpije, pri pionirkah pa Martensova iz Nemčije. Med mlajšimi mladinkami je bila najboljša Korogovčeva z Opčin, med mladinkami pa domačinka Alenka Oven, ki že kaže, da bo dobro kotalkala tudi v mednarodni konkurenci. /Lojze Ojsteršek/
TEKMOVANJE MODELARJEV
Velenjski modelarji so tudi letos - to je že peto leto zapored -počastili 3. julij s tekmovanjem v radijskem vodenju modelov motornih čolnov. To tekmovanje je bilo v soboto, 4. julija, ob obrežju Plevelovega jezera, udeležilo pa se ga je nekaj čez dvajset modelarjev iz različnih krajev naše domovine, šest Jih je prišlo celo iz Madžarske in eden iz Avstrije. Tekmovanje je bilo torej mednarodno in je štelo za državno prvenstvo.
Organizacija tekmovanja je bila zelo dobra, zato je med tekmovalci vladalo prijetno razpoloženje, h kateremu pa so svoj delež pridali tudi gledalci, saj so letos že skoraj množično spremljali premikanje modelov po vodni gladini. Kot že omenjeno, je bilo tekmovanje ob velenjskem jezeru, ob katerem se tudi ob običajnih dneh zbere precej ljudi, bodisi zaradi lovljenja sončnih žarkov, deskanja na vodi ali pa česa drugega.
Tekmovalci so se pomerili v vodenju dveh vrst modelov čolnov z elektromotorji in treh vrst modelov čolnov z eksplozijskimi motorji. V vodenju obeh vrst modelov čolnov z elektromotorji je zmagal Peter Burkelc iz Ljubljane, v vodenju modelov čolnov z eksplozijskimi motorji do 3,5 cm’ Dejan štrbenk iz Ljubljane, v vodenju to-
Z ženskega dela odbojkarskega srečanja škalski Partizan-RLV ob 3. juliju
Športne prireditve ob našem prazniku 3. juliju
Nadaljevanje s prejšnje strani
vrstnih modelov čolnov do 6,5 cm’ in modelov do 15 cm’ pa Istvan Varady iz Madžarske.
Za sklep tekmovanja so se modelarji pomerili še v posebni vožnji "super het". V tem tekmovanju so sodelovali z vsemi tremi vrstami čolnov z eksplozijskimi motorji. V vodenju modelov do 3,5 cm’ je bil v tej vožnji najboljši Josip Zanko iz Zagreba, v vodenju modelov do 6,5 cm5 je zmagal domačin Avgust Škoflek, pri vodenju modelov do 15 cm’ pa se je najbolj izkazal Sandor Kosoros iz Subotice. /Draga Lipuš/
BALINANJE
Tradicionalnega balinarskega turnirja v počastitev dneva rudarjev in dneva borcev -potekal je v soboto, 4. julija - se je udeležilo štirinajst ekip - od teh so tri zastopale naš kombinat, vendar pa so bile njihove uvrstitve presenetljivo slabe, saj se je ekipa REK I uvrstila na 7. mesto, ekipi REK II in REK III pa na 11. oziroma 10. mesto.
Deset ekip - med njimi sta bili tudi ekipi iz pobratenih mest Splita in Pucareva z našim mestom - je tekmovalo na balinišču pri Kopališčih v Titovem Velenju, štiri ekipe pa so zaradi primanjkovanja stez morale svoje balinarske spretnosti preizkusiti na balinišču RTC Trebeliško.
V spomin
V ponedeljek, 22. junija, je za posledicami neozdravljive bolezni umrl Ivan CERKOVNIK, po poklicu rudarski nadzornik, zaposlen v TOZD RLV Jamski transport.
Rodil se je 18.	7.
1944 v rudarski družini v Hrastovcu pri Velenju. Po končani osnovni šoli je obiskoval in dokončal poklicno rudarsko šolo v Velenju, se po njej za kratek čas zaposlil v RLV, odšel potlej k vojakom in se po vrnitvi iz JLA ponovno zaposlil v RLV.
Za nadzornika se je izšolal ob delu in ta poklic v temeljni organizaciji Jamski transport začel opravljati leta 1974.
Bil je izkušen in sposoben delavec-, nobenega dela in odgovornosti se ni otepal. Dejaven je bil tudi pri družbenopolitičnem delu v krajevni skupnosti Skale, kjer sta si z ženo postavila svoj dom.
Vrsto let pred letom 1984, ko ga je zače lo zapuščati zdravje in s je potem vse do prerane smrti boril z boleznijo in trdno upal, da bo vendarle ozdravel, je opravljal
tudi poslovodska dela pri Jamskem transportu.
Pokopali smo ga na pokopališču v Skalah v sredo, 24. junija - ob navzočnosti številnih sorodnikov, krajanov Skal in njegovih stanovskih tovarišev.
Ohranili ga bomo v trajnem spominu!
Branko LEDINEK
Športne prireditve ob 3- juliju - s teniškega turnirja,...
nočnega tekmovanja smučarskih skakalcev ,...
tekmovanja kotalkarjev,...
tekmovanja modelarjev,___
srečanja balinarjev,___
turnirja treh generacij velenjskih rokometašev !
OBISK DELEGACIJE IZ SOVJETSKE ZVEZE V NAŠEM RUDNIKU
V okviru sodelovanja delavcev našega rudnika in rudnika Krasnolimanskaja v Sovjetski zvezi je bila od torka, 14. julija, do sobote, 18. julija, na obisku pri nas - v RLV in nekaj časa tudi v ESG - tričlanska delegacija iz tega rudnika v ZSSR, ki so jo sestavljali podpredsednik sindikata rudnika Krasnolimanskaja Eduard Ivakovič Kar-načušenko, namestnik direktorja rudnika Krasnolimanskaja Gennadij Aleksandrovič Miller in Grigorij Mihailovič A gej, zaposlen v tem sovjetskem rudniku kot elektrikar. Več o tem obisku prihodnjič! /D. L./
Med opoldanskim odmorom so se vsi tekmovalci zbrali na Titovem trgu pred spomenikom Josipa Broza, h kateremu je ekipa iz Pucareva položila venec. Po kosilu pa se je za prva mesta med seboj pomerilo osem ekip. Zmagala je ekipa iz Trebeliškega, na drugo mesto so se uvrstili Splitčani, na tretje pa tekmovalci iz Idrije.
Tatjana Hudomalj
ROKOMETNI TURNIR TREH GENERACIJ ROKOMETAŠEV
V soboto dopoldne, 4. julija, so v Rdeči dvorani rokometaši velenjskega Rudarja treh generacij (generacije 1952-1962, generacije 1962-1972 in generacije 1972— 1982) odigrali tri tekme in tako proslavili 35-letnico velenjskega rokometa.
Priprava turnirja je od organizacijskega odbora - v njem so veliko postorili Roman Repnik, Edvard Centrih, Vili Kerin, Avgust Oblak, Jože Silovšek, Jože Hriberšek in še nekateri - terjala zelo veliko dela, saj so velenjski rokometaši teh generacij razseljeni širom po Sloveniji. Pa so se turnirja udeležili domala vsi. Tudi gledalcev se je zbralo precej in imeli so kaj videti, kajti tekme so bile borbene - na ravni pravih prvenstvenih rokometnih srečanj.
Po odigranih tekmah so se rokometaši vseh treh generacij še poveselili na družabnem srečanju na Trebeliškem. /Lojze Ojsteršek/
RIBOLOV
39 ribičev iz trinajstih ekip je v zgodnjem nedeljskem jutru 5. julija pridno in vztrajno namakalo trnke na svojih ribiških palicah v Velenjsko jezero. Nekatere so že kar na začetku jezile prazne mreže, ki so jih imeli za zbiranje ulovljenih rib, in zato so negodovali tudi zaradi vsiljivcev s fotoaparati, a na koncu tekmovanja je bil ulov izredno dober.
170 rib, kolikor so jih nalovili, je skupaj tehtalo natanko 24 kilogramov in 478 gramov.
Najbolj so ribe prijemale 1. ekipi ribiške družine Titovega Velenja, ki se je zato uvrstila na prvo mesto, drugi so bili tekmovalci iz ribiške družine Paka, tretje mesto pa je pripadlo 2. ekipi ribiške družine Titovega Velenja. /Tatjana Hudomalj/
Srečno!