•‘••'""'"'Pravica Glasilo Krščanskega dlelovnegci Ajudtstva ■asmagwmwwi—————■i^—————i———m——■ Izhaja vsak četrteK pop.; t slučaju praznika || Posamezna številka Din 1'—. ~ Cena: za 1 mesec l| Oglasi, reklamacije in naročnina na upravo dan poprei — Uredništvo: Ljubljana, Mikloši- II Din 4‘—, za četrt leta Din 10'—, za pol leta Din 20'—j za II Delavska zbornica, Miklošičeva cesta 22, L nad. čeva c. — Nefrankirana pisma s« ne sprejemajo II inozemstvo Din 7'— (mesečno) — Oglasi: po dogovoru II Telefon 2265. — Ste v. čekovnega računa 14.900 Na prelomu Eksistenčni položaj ne le delavstva, ampak vseh delovnih slojev je vedno slabši. Ako se ozremo po tovarnah, moremo ugotoviti, da so ponekod dohodki globoko, izpod eksistenčnega minimuma. Vzrokov za tako težki položaj je več. Kriza, slaba ko-njuktura, pohlep delodajalcev po dobičku so faktorji, ki vsi skupaj padajo na ramena delavca, ga dušijo in pritiskajo k tlom. Delavec se že davno več ne bori za delovne pogoje, ki bi mu omogočali človeka dostojno življenje, gre mu le za to, da si ohrani golo življenje. V tem pogledu je na slabšem, kakor žival. Kdor jo potrebuje, ji jamči za vse pogoje, ki so potrebni, da jo ohranijo pri življenju in sposobno, da izvršuje določene namene. Delavec-človek, ki je radi njega Bog ustvaril svet in vse, kar svet rodi, nima tega jamstva. Krivdo nosi sedanji družabni in gospodarski ustroj, ki ne vodi narodnega gospodarstva z gledišča narodove skupnosti. Tovarne, obratovalnice nastajajo večkrat, ne da bi bila za to podana dejanska potreba. Odločilen za to je le moment, če upa lastnik, da bo njegov denar čim varnejše in čim boljše naložen. Tudi nove veje industrije v že obstoječih obratih se vpeljujejo, kljub temu da so starejši tozadevni obrati že v precejšnji stiski in da so delavci plačani jako nizko. Ako se ustanovi nov tak obrat in ako upa podjetnik na uspehe, so ti mogoči le, da izpodrine dosedanje konkurente z delovnega trga. To pa predpostavlja vsaj pri isti kvaliteti nižje cene. Ker je cena surovinam na splošno ustaljena, so nižje cene mogoče pred trojnimi pogoji: Da so režijski stroški nizki, dobički man j šil, delavske in naimeščefn-s k e plače nižje. O normalnem znižanju režijskih stroškov v novih podjetjih ne more biti govora, ker so starejši obrati že upeljani in imajo izveden do podi^obnosti poenostavljen delovni red. Kako je z dobički vemo. Dobički so pljuča kapitalistčnega gospodarskega sistema, so edina gonilna sila pri vseh gospodarskih osnovah in podvzemih. Zato se noben podjetnik dobičkom prostovoljno ne odpove. Nasprotno. Njegova edina skrb je, da dobiček zviša ali ga pa vsaj ohrani na dosedanji višini. Tega Podjetniki sicer ne priznajo, ampak govore na raznih pogajanjih le o izgubah. Zato preostane le tretja možnost. Slabši delovni pogoji. In to je tudi dejstvo. Ti slabši delovni pogoji pa ne ostanejo omejeni le na dotični obrat. Tudi konkurenca hoče biti konkurenčna, in hitro pograbi za to kost ter zniža plače. Eno zlo rodi drugo. Rezultat tega pa je, da je delavstvo vedno bolj potisnjeno ven iz človeških razmer. Prišli smo že tako daleč, da poznajo podjetniki edini izhod iz krize v tem, da poslabšujejo delovne razmere svojih uslužbencev. Če so zvišane uvozne ali pa izvozne carine, takoj čuti to delavec. Podjetnik namreč trdi, da mora tudi delavstvo, ki že itak strada in živi v pomanjkanju, pomagati prebroditi krizo. Zato je potrebno 20—50% zni- i žanje mezd; ali pa da dela preko zakonito j določenega delovnega časa in sicer brez 50% : poviška. Tako se dosledno uničujejo v za- | konu zajamčene in pridobljene pravice delavstva. Najbolj žalostno je pa pri tem to, da ni podjetnika ali kake druge osebe, ki bi iz-previdela, da je tako postopanje silno ne- InteUgenca Vsak pokret in vsaka organizacija tem bolj in hitreje napreduje, čim bolj sposobne ljudi ima v svojih vrstah. Sposobnost je gotovo naravna, po naravnih talentih, pridobljena, z učenjem izpopolnjena. Za uspeh pri delu je seveda predvsem potrebno notranje prepričanje in ljubezen do stvari same. In vendar v današnjem kompliciranem gospodarskem sistemu ne zadostuje za dosego spremembe golo prepričanje in ljubezen, ampak temeljit študij, spoznanje vseh vzrokov in učinkov, medsebojne povezanosti, odvisnosti, mnenja interesnih sfer itd. Naravno je torej, da bi zlasti v strokovnih organizacijah morala aktivno sodelovati inteligenca. Višji študij si ni nihče pridobili le po svoji zaslugi. Šole in vse znanstvene institucije vzdržuje ves narod z direktnimi in indirektnimi davki. Kdor je torej študiral, je jemal nekaj na posodo od vsega naroda. Kdor pa je vzel nekaj na posodo, naj vrne. In inteligenca je moralno dolžna. Ni pa še vsak i n tel i ge n t a priori voditelj naroda. Kdor hoče delati za narod, ga mora poznati, mora z njim čutiti, z njim delati, trpeti, z njim se veseliti, mora z njim živeti. Zato je nastala tolika diferenca med ljudstvom in inteligenco, ker se inteligenca ne zna vživeti v dušo delavca, ki ga je kapitalizem na naglo ni a potegnil iz območja patriarhalnega kmetskega načina življenja. Delavec je v resnici najnaprednejši del v narodu, ker ga civilizacija, racionalizacija in celotni kapitalistični sistem naravnost silijo dnevno, da živi proti temu toku. In ravno zato mora poznati vso kompliciranost življenja. In pri tem spoznanju mu more biti zdrava, z njim čuteča inteligenca v močno oporo. varno in škodljivo. Take razmere morajo uničiti zdravje najširših plasti naroda, družabne razmere poslabšati, družabna nasprotja povečati in ubiti vsako vero v avtoriteto, pa tudi vsako vero v pravičnost in v socialno poslanstvo raznih družabnih ustanov. Brez pomena je, ako govorimo o potrebi vzajemnega sodelovanja in vzajemnega sožitja, če pa potiska življenje z nujno doslednostjo delovne množice, zlasti delavce, v nasprotno smer. Edino zdravilo je: Narodno gospodarstvo se mora voditi po enotnem načrtu in z vidika skupnosti, ne pa z vidika poedinca. Z ozirom na plače se mora določiti minimalna plača, ki bo zajamčila delavcu vsaj najskromnejšo eksistenco. Podjetja, ki ne bi zmogla take plače, morajo , priti pod državno nadzorstvo ali pa naj izginejo. Niti delavstvu niti narodnemu gospodarstvu ne bo v škodo. in delavstvo Slovensko krščansko delavstvo je pred vojno imelo razmeroma še nekaj prijateljev, zagovornikov in borcev med inteligenti. Dr. Krek je znal pridobiti zlasti mlajše in-tdligente za delo v delavskem pokretu. Zbiral je akademike na Dunaju in v Gradcu, vabil jih je na Sv. Jošt, učil, bodril, navduševal iz vse svoje bogato duše, iz ljubečega srca in res širokega obzorja. Krek je bil velik in širokogruden. Človek bi pričakoval, da bo po vojni vsa ta njegova okolica, da bodo vsi ti mladi fantje z mladostnim’ zanosom nosilci njegove celotne ideje in koncepcije. In med Krekove ideje spada bistveno delavska strokovna organizacija. Pa ni jih bilo, ali le prav redki so se redko prikazali med delavstvom radi strokovne organizacije. Velikanski odstotek slovenske katoliške inteligence se je nasrkal liberalnega duha v pogledu družabnega življenja. Ločilna stena med katoliško in liberalno inteligenco je bila svetovnonazorna, a druge diference, socialne, gospodarske ni bilo, ali vsaj logično in konsekventno se dejavnostno ni pokazala. Vsa slovenska politika se je pa itak sukala samo okoli klerikalizma in liberalizma. Iz tega je nastalo še klerikalno in liberalno kmetsko vprašanje, klerikalno in liberalno gospodarsko reševanje itd. Od tega pa nima danes kmet ničesar, ne drugi stanovi ničesar. Edino delavstvo je s strokovno organizacijo vsaj nekaj rešilo. V tej atmosferi je živela inteligenca in zato ni videla delavskega vprašanja. Le v tej atmosferi je bilo razumljivo, da je strokovno delo ostalo osamljeno, da »o strokovne organizacije pogrešalo živega štrokoviffiga (ne političnega) so- Poročila z delavskih hmtsč Iz centrale Vsem zvezam in strokovnim skupinam JSZ! Od velese jmske uprave smo obveščeni, da bo za dosego polovične vozne cene po železnici postopek nekoliko preurejen. Vsled tega Vam dajemo za dosego polovične vozne cene po železnicah naslednje informacije: Vsak posetnik velesejma mora kupiti! na odhodni postaji celi vozni listek do Ljubljane in obenem zahtevati, da se mu izda še posebna železniška izkaznica za obisk velesejma. Ta izkaznica bo veljala 5 Din. V to železniško izkaznico bo vpisala železniška blagajna številko vozne karte in jo žigosala. Velesejmska uprava bo bo železniško' izkaznico potrdila, da se je lastnik te izkaznice udeležil velesejma. Pri povratku bo moral vsak dati to izkaznico skupno z vozno karto žigosati pri železniški blagajni in bo tako veljala za brezplačen povratek. Vsled tega uaj nihče od delegatov kakor tudi ostalih, ne odda voznega listka, ker mu bo skupno z izkaznico, ki jo bo dobil, kakor gori navedeno, na domači postaji, veljal za brezplačen povratek. Vsled tega velesejinskih legitimacij delegatom in ostalim ne bomo pošiljali. Vsi udeleženci jih dobijo, ko pridejo v Ljubljano, v centralni pisairni na Miklošičevi cesti 22/1. Prosimo, da se vsak takoj po prihodu vsled tega oglasi v centralni pisarni JSZ. Nihče naj tedaj ne pozabi na odhodni postaji kupiti železniške izkaznice za1 poset velesejma. Iz uprave: Vse skupine1, ki nam še niso sporočile, koliko izvodov naročajo jubilejne številke, naprošamo, da nam to sporočijo najkasneje do ponedeljka, dne 28. t. m. Na poznejša naročila se ne bomo mogli ozirati. Rudarji Zagorje ob Savi. V soboto se je vršila pri nas proračunska občinska seja. Za sejo je vladalo tako zanimanje, da je večina sploh omejila število poslušalcev. Zanimivo je to, da tekom 7 ur ni prodrla opozicija niti z najmanjšim predlogom. Celo postavka za brezposelne, kr je kričeče malenkostna, delovanja inteligence. Bili so res bele vrane — inteligenti v delavskih organizacijah. Pa še na te so ostali gledali z neke višine kot ekstravagante, manj vredne kolege. Če ni delavstvo v svoji metodiki ubralo vedno najboljše poti, ni krivda teh, ki so sodelovali, ampak tistih, ki so stali ob strani in so še delo drugih podcenjevali, ali celo ovirali. Eksistenca inteligence se je že davno pomaknila iz »boljših krogov« navzdol. S silno brzino modernega gospodarskega življenja se pomika tudi že iz kroga »srednjih slojev« med resnične proletarce. Ne le delavci, tudi mladi inteligenti so že brezposelni. Celi generaciji tega ni dopovedalo lastno opazovanje, pa tudi ne tuj prazen želodec. Prihajajo pa dnevi, ko jim bo to dopovedal lasten prazen želodec. Kar je ločilo mišljenje, bo združilo življenje! Quid statis otisi? Kaj stojite brez dela? Čas je, da se na strokovnem polju, v stanovskih organizacijah znajdejo vsi stanovi, da od tam branijo svoje lastne in tudi vsem skupne interese. Delavstvo je dalo dovolj jasen zgled. je bila od večine sprejeta. Proračun izkazuje Din 1,829.104.— izdatkov s prav toliko dohodkov, ki se krijejo 200% napratn lanskim 149%. Poleg tega je bila sprejeta še cela vrsta drugih davščin. Odpor Trbov. prem. družbe je proti sprejetemu proračunu tako velik, da se je bati najhujšega. Ce ustavi Trb. prem. družba obrat, bo s tem zadan našemu že itak revnemu delavstvu zadnji udarec. Trbovlje. Strokovna skupina rudarjev poživlja vse zaostankarje na članarini in strokovnem listu »Del. Pravica«, da poravnajo zaostanke. Clan je le oni, ki članarino redno plačuje. Vsakemu svoje, tako tudi organizaciji. Odbor. Huda jama. Mladinski odsek JSZ je uprizoril igro »Verigo« v nedeljo 13. maja v Laškem v hotelu Savinja, na binkoštni jjonedeljek 21. maja pa pod Zalokarjevim kozelcem v Rečici. Igralci in igralke iz Laškega in okolice so zadovoljivo rešili svoje vloge kljub temu, da so nekateri prvič nastopili. Opazilo pa se je pri ponovitvi, da so nekateri tovariši menili, da so popolni igralci in jim zato ni treba paziti na svoj nastop. — Imamo tudi redne sestanke. — V nedeljo 27. maja priredimo izlet na Šmohor. Ob 10 bo sv. maša. Viničarski vestnik Tajništvo Strokovne zveze viničarjev v Gornji Radgoni ima1 zaenkrat svoje uradne posle vsako zadnjo nedeljo v mesecu, in sicer v poslopju gornje^ radgonske posojilnice, v prvem nadstropju, v sobi knjižnice, poleg dvorane. Tajnik zveze ali njegov namestnik, ki pride vedno iz Ljutomera, bo na razpolago članom organizacije od 9 dopoldne do 5 popoldne. Tovariši skupin Kapela, Gor. Radgona in Sv. Ana v Slov. goricah, zdaj imate priliko v raznih zadevah priti osebno v stike z načelstvom zveze. Prošnje, pritožbe, posredovanja, pravne stvari, zastopstvo pri viničarskih komisijah, vse to se bo sedaj mnogo lažje reševalo. Le pridite v vsaki zadevi! — Načelstvo zveze. Zmagala je pravica. V eni zadnjih številk smo poročali o tragičnem dogodku, ki ga je imel s svojim gospodarjem Francem Cvikl, viničar Kozar Jakob od Št. Petra pri Mariboru. Delavka je prosila dotičnega, naj bi dal pijače, ta pa je navalil nanjo s pestjo in tako je v vinogradu prišlo do tepeža-med gospodarjem in njegovimi delavci, v katerem jih je seveda gospiodar zasluženo in pošteno dobil. Viničarjev sin ga je najbolj »namahal«, kakor se je tudi njega gospodar celo s kolom naprej lotil. Gospodar je zadevo predložil viničarski komisiji in zahteval takojšnjo odselitev viničarja. Tako se je nedavno vršila tozadevna razprava v občinskem uradu Košaki. Dotični gospodar je trdil, da so viničarjevi ljudje bili pijani, da so vsak čas njemu nevarni in razno. Viničar pa je dovedel s seboj na razpravo vse tiste delavce kot priče. Izpovedale so; da dotični gospodar res ni dal nobene pijače pri kopi, da je ravno on brez povoda in prvi s pestjo navalil na eno delavko, potem pa s kolom na viničarjevega sina. Izpovedali so tudi to, da ta vsakega viničarja tako izigra, kadar mu delo izvrši. Ko bi moral dobiti svoje plačilo, pa iztakne kakšen vzrok in ga požene čez prag. Priče so povedale, da je bilo tako tudi z viničarjem pred Kozarjem. Delo je napravil, ko pa bi imel s svojih njiv pobrati pridelke, ga je gospodar vrgel iz službe. Viničar je bil jxitem na zimo brez vseh življenjskih sredstev za svojo družino, dotični vinogradnik pa je vzel krompir in koruzo, ki je bila last viničarja, katero si je sam pridelal; to je bil njegov naturalni zaslužek za delo. Priče so tudi povedale, da je ta vinogradnik vsakega viničarja pretepal. Razprava je trajala nad tri ure. Viničarja je zastopal tajnik zveze tov. Rozman. Posrečilo se je doseči sporazum, tako da je gospodar svojo zahtevo, da se mora viničar izseliti, umaknil in viničar dobi v redu svoje plačilo, njive in vse. — Pravilno! Ako bi tu prišlo do tožbe, bi gotovo viničar zmagal, ker so njegovi ljudje pred nasiljem svojega gospodarja prišli v položaj silobrana. Vedno je bilo tako, kdor je brez pravega vzroka prvi udaril, ta je nosil krivdo vsega, tudi če je nazadnje še sam bil tepen. Viničarji smo prav tako iz krvi in mesa, in če padajo udarci, bi bil pač velik tepec tisti, ki bi držal roke navzkriž in bi se še potem morda gospodarju ali šafarju s klobukom pod pazduho za klofute ponižno zahvalil. Tega zakon tudi nikjer ne določa. Mnogi si seveda predstavljajo, da bi moral ravno njihov viničar vse prenesti, so pa tudi še viničarji, seveda neorganizirani, ki me- nijo, da je tako početje v redu. Ker je v tej zadevi zanimanje naših članov veliko, smo to objavili. Gospodar je moral podleči pravici. Viničarju je pomagalo samo to, ker je organiziran. Zato pridobivajte povsod viničarje v organizacijo, če nočete, da nam ne bodo še jermenja rezali raz naših hrbtov. Oblačilno delavstvo Škofja Loka. V zadnjem času je vladalo med delavstvom in vodstvom tovarne »Sešir« zelo napeto razmerje, katero se je z dneva v dan stopnjevalo. Vzrok tem razmeram, ki bi lahko dovedle do občutnih in kvarnih posledic za obe stranki, je bil v tem, ker delavstvo ni moglo še dalje prenašati krivic, katere je moralo trpeti že nekaj let. Nočemo osveževati dogodkov preteklosti, ker smatramo to z ozirom na novo nastali položaj, za nepotrebno. Ugotoviti pa‘moramo, da gre zasluga poravnave spora in upostavitve boljših odnošajev predvsem organizaciji in delavstvu, ki .je kot vedno, tudi sedaj pokazalo močno discipliniranost in veliko uvidevnost. Delavstvo je imelo v rokah močne argumente, s katerimi bi lahko prodiralo do skrajnosti. Od tega pa je odstopilo le zato, ker noče, da bi podjetje utrpelo kakršnokoli škodo in ker so bile pri poravnavi sporov s strani vodstva dane garancije, da se v bodoče ne bo več dogajalo, kar bi na kakršnikoli način škodovalo interesom delavstva. Upostavitev dobrih odnošajev, ki so najboljša garancija za red in mir v podjetju, pri čemer ima brez dvoma velike koristi tako podjetje, kakor delavstvo, pa ne zavisi le samo z ene strani. Hočemo reci, da je pri tem treba, da se tudi delavstvo izogiba vsakih dejanj, ki bi utegnila motiti dobre od-nošaje in upešno delo v podjetju. Vemo, da se v sedanjem produkcijskem in gospodarskem sistemu ne bo dalo urediti in uposta-viti popolnoma dobrih odnošajev med delavstvom in delodajalci, to na zato, ker se delavstvo pri vsaki priliki zapostavlja in se mu jemlje najosnovnejša pravica do človeka vredne eksistence. Gotovo pa je, da se z obojestransko uvidevnostjo dajo upostaviti vsaj znosi ji ve razmere. Razumljivo je, da je delavstvo v takem položaju mnogo 'bolj občutljivo in razburljivo', zlasti, če se vrhu vsega še obremenjuje z nepotrebnimi šikanami. Kakor že zgoraj rečeno, smo sklenili s podjetjem in prizadetim mojstrom mirno in obojestransko zadovoljivo poravnavo nastalih sporov. K temu nas je vodila široka uvidevnost, zlasti pa, ker delavstvo hoče miru in dela. Obveznosti, ki smo jih prevzeli pri poravnavi, bomo vršili do vse potankosti. Pričakujemo, to tudi od podjetja odnosno od predpostavljenih oseb, da bodo, čeprav strogi, toda vsestransko pravični in uvidevni. Delavstvo bo kot dosedaj tudi v bodoče znalo ščititi svoje pravice in to vselej in povsod in naj s tem računajo vsi oni, ki so zato odgovorni. Živilski delavci Slovenska Bistrica. Krasno solnce je posijalo^ na ljubko kapelico, ki stoji kakor cvetoča roža v zelenem vrtu vsa obdana z majniškim cvetjem. Kakor vsako leto tako smo živilski delavci tudi letos obhajali praznik sv. Florijana 12. maja. Imeli smo sv. mašo v kapelici sv. Ane v Kovačji vasi. Pred sv. mašo nam je naš vrli g. župnik Ivan Soline v ginljivih besedah orisal ljubezen do majniške Kraljice in nas bodril, da vztrajamo vsi, kakor en mož v boju za svoja načela in pravice. Nato smo se pozabavali do mraka, ko smo se vračali navdušeni in dobre volje vsak na svoj dom. Imeli srno tudi občni zbor skupine, ki je potekel v najlepšem redu. čas je ze bil, da smo se začeli zavedati, da brez strokovne organizacije ni zmage in brez truda ni uspeha, da le ramo ob rami strnjenih vrst korakamo za svojimi cilji in pravicami. To je pot, po kateri mora hoditi vsak elan strokovne organizacije. Poiožai v Duplici Delo v tovarni Remec & Comp. še vedno počiva Sicer je bilo že več pogajanj, toda brez uspeha Delavstvo se zaveda, da bi si samo podpisalo obsodbo ko bi se udalo zahtevam podjetnika. 2e pred predlaganim znižanjem plač je živelo zelo bedno. Ako bi pa pristalo na znižanje plač, bi bila tudi najskromnejša eksistenca onemogočena. Sicer daje podjetnik po časopisu različne izjave, s katerimi skuša utemeljiti upravičenost svojega postopanja. Trditve so pa tako za las podobne trditvam ostalih podjetnikov, kadar gre za znižanje plač —i kriza, zastoj v izvozu, padec inozemskih valut, obresti bank —, da jim delavstvo ni moglo dati polne vere. Podjetnik se tudi rad sklicuje na to, kakor da bi bilo delavstvo nahujskano od organizacij, dočim je pa to velika zmota. Zastopniki delavstva so pri več prilikah hoteli delati nekoliko na sporazum, seveda pod pogojem, da prej vprašajo za mnenje celokupno delavstvo. Kadar so pa prišli predlogi podjetnika tako rekoč pred plebiscit, so bili vedno odklonjeni brez oklevanja in eno-dušno. . . Tvrdka Remec & Comp. je bila vajena, da je delavstvo ubogalo brez ugovora. Zato verujemo, ua ne more zapopasti, zakaj kar naenkrat taka trdovratnost. Mi pa vemo, zakaj: Borba delavstva je namreč prišla že v položaj silobrana. Ce je človek v silobranu, ne sme popustiti niti za las. Vsaka popustitev je usodepolna. Kar je imelo delavstvo v podjetju Remec & Comp. pred izporom, je predstavljalo skrajno mejo eksistenčne možnosti. Če bi bili dohodki le ze nekaj odstotkov manjši, padejo življenjske razmere pod to eksistenčno možnost. Edino to dejstvo je delavstvo strnilo v enostno fronto, ga napravilo borbenega in nepopustljivega. Pa tudi ni drugega izhoda. Napravili smo proračun za življenjsko možnost na temelju zadnjih, nekoliko omiljenih predlogov podjetnika. Za temelj temu računu smo vzeli delavca s 5 člansko družino. Njegov zaslužek bi na 96 ur, t. j. na 14 dni — po Din 3.25 na uro — znašal 312 Din. Od tega bi se moralo odbiti radi znižanja mezd 30% — 93 Din; socialne dajatve 15 Din, davek 3 Din, stanovanje 60 Din. Torej bi mu ostalo še 141 Din. Na 14 dni bi potreboval za svojo družino: špecerija in drugi predmeti za hrano 250 Din, mleko 35 Din, drva 30 Din, skupaj 315 Din. Torej primanjkljaj na 14 dni 174 Din. Približno isto sliko bi dobili pri vseh delavcih in delavkah, ako bi napravili za vsakega tak proračun. Torej večji ali manjši primanjkljaj. Nastane prav resno vprašanje: Kako naj krije delavstvo te primanjkljaje? Podjetnik je sprožil idejo skupnega engro nakupa. Toda delavstvo ne zaupa in je odklonilo to misel. Ali s privatnimi krediti? Kdo bo pa kreditiral delavstvu, o katerem je znano, da je plačano tako nizko. Ti primanjkljaji bi padli edino v breme celotnega organizma. Delavci bi bili še slabše hranjeni, njihove telesne sile šikbejše, storitev nižja, tuberkuloza bi zagospodarila v jx>lni oblasti. Zato pa ni vprašanje znižanja mezd le zadeva delavstva, ampak zadeva celokupne javnosti. Delavstvo se tega zaveda, radi česar drži disciplino in resnost, ki je primerna v tako važnih borbah. Prav zaradi tega je na njegovi strani ves kamniški okraj brez razlike stanu. Ne moremo pa trditi, da se drži pravih meja borbe podjetje. Ko se je spor pričel, je takoj of»-zorilo podjetja v okolici na to okolnost in skušalo vplivati na to, da ne bi vzela v delo delavcev iz tovarne Remec & Comp. Podjetje je hotelo pripeljati delavce in delavke tudi iz Štajerske. Ko so pa zvedeli, zakaj gre, so se vrnili domov in podjetje jim je moralo plačati tudi prevozne stroške. Pa tudi delavce iz okolice vabi v tovarno. Dosedaj brez usjjeha. Delavci nočejo postali janičarji svojih lastnih bratov. Delavstvo se je odločilo, da bo vztrajalo v tej borbi do konca. Kljub temu, da delajo nekateri že cela desetletja v tej tovarni, so pripravljeni, da raje zapuste tovarno pod pogojem, da jim jx>d-jetnik plača to, kar jim dolguje. Delavstvo stoji na stališču, da je bolje, da podjetja sploh ni, kakor pa da bi se moglo vzdrževati le s takimi žrtvami, «i |x>segajo naravnost v njegove življenjske sokove. Soc. gospodarske zanimivosti V tovarni elekt. žarnic »Corning: Electric Lamp Oompany« v New Yorku producirajo dnevno po 650.000 elektr. žarnic t. j. 550 krat vec kot je pred kratkim produciral en delavec. V neki drugi tovarni se producira danes 9000 krat več v eni uri kot se je v letu 1914. 1894 PROSLAVA 1934 40 lefmce gibanja in dela krščan.-social. delavstva v dneh 2. in 3. junija 1934 v dvorani Delavske zbornice, Ljubljana, Miklošičeva cesta 22. Sobota 2. junija. Ob 20: SLAVNOSTNA AKADEMIJA Vabimo Vas, delo naših prvih čega delavstva. Spored: Pevski oktet Strokovne skupine kovinarjev, Javornik. Deklamacija. Govor. Starosta tov. Jože Gostinčar, zborna deklamacija. Mladinski odsek Strok. skupine papirničarjev Dev. M. v Polju. Koračnica. Mladinski odsek Strokovne skupine kleparjev, Ljubljana. Pevski oktet Strokovne skupine kovinarjev, Javornik. Mladinski odsek Strok. skup. papirničarjev v D. M. v Polju. Mladinski odsek Strokovne skupine kleparjev, Ljubljana. da se udeležite te naše prireditve, s katero hočemo skromno počastiti pionirjev na polju delavske izobrazbe in borbe za pravice vsegra trpe- Vstopnina: Sedeži po 5 in 3 Din, stojišča 2 Din. 1. Lahajnar: Na delo, delavska himna. 2. Kasai: Mi nismo stroji. 40 let strokovnega dela. 4. N. K.: Žar neba. 5. Zaje: U boj. (i. Gerdej: Večerna. Aljaž: Na dan. 7. J. Moškrič: Rdeče rože (odi. III. dej.). 8. Hruza: Savski valovi. Nedeljo 3. junija. Dopoldne: Ob pol 9. uri v frančiškanski cerkvi sv. maša za pokojne Slane in članice Jugoslovanske strokovne zveze. Ob 10: SLAVNOSTNI OBČNI ZBOR 1) Otvoritev in pozdrav. 2) Verificiranje mandatov. 3) Odobrenje zapisnika zadnjeg-a obč. zbora. 4) Slavnostni g?ovor — načelnik tov. Žumer S. 5) Poročila tajnikov, blag-ajnika in nadzorstva. 6) Volitev načelstva in nadzorstva. 7) Resolucije predlogi in sklepi. 8) Raznoterosti. Popoldne: Ob 13. uri skupno kosilo v javni kuhinji Delavske zbornice. — Ob pol 15. uri obisk grobov pok. dr. J. Ev. Kreka in Mojškerca na pokopališču pri Sv. Križu. Kratek nagovor. JUGOSLOVANSKA STROKOVNA ZVEZA Mladini prosto nedelšo Šol. pouk na obrtno nadaljevalnih šolah v Sloveniji V letu 1933-34 smo imeli na 77 obrtno nadaljevalnih šolah 5466 vajencev(k). Od teh je imelo nedeljski šolski pouk samo 23 šol s 1392 učenci, t. j. 26.47% in brez nedeljskega pouka je bilo 54 šol s 4074 vajencev in vajenk, t. j. 73.53%. Na dveh šolah se je poučevalo od 8 do 13, na 15 šolah od 8 do 12, ena šola od 8 do 11, dve šoli od 9 do 11, ena šola od jx>l 9 do pol 12 in dve šoli t>d 9 do 12. Dve šoli sta imeli ob nedeljah samo šolsko telovadbo, in sicer na Jesenicah in v Novem mestu. Kr. banska uprava Dravske banovine je pa že pred dvema letoma pod št. VIII. No. 4762-1 z dne 16. septembra 1932 izdala na podlagi novega zakona o obrtih v smislu § 301. cit. zakona: Pouk se mora na vseh strokovno obrtnih nadaljevalnih šolah in trgovskih nadaljevalnih šolah vršiti le ob delavnikih od 14. do 18. ure. Vodstvom šol pa ie naročila, kjer to iz kakršnihkoli razlogov ne bi bilo izvedljivo, da predlože kr. banski upravi obenem z otvoritvenim poročilom tudi poročilo z navedbo vzroka(ov), zakaj se ]x>uk na tej šoli ne more vršiti v odrejenem času. V brošurici »Strokovno nadaljevalno šolstvo in vajenci v Dravski banovini« čitamo na strani 7 v 4. odstatku sledeče: Na žalost se počenja to zadovoljivo stanje v zadnjem času tudi v Dravski banovini kršiti. V zvezi s tem ne sme ostati neomenjeno, da oblast v tem slučaju ni po- kazala dovoljnega razumevanja za čuvanje pozitivnih zakonov in velike etične dobrine, kakor je predstavlja nedeljski počitek. Ko je stopilo med kršitelje nedeljskega počitka na novo tudi mesto Celje, se to v rešenju pritožbe proti temu z vsemi mogočimi organizacijskimi težavami opravičuje. Za raz-loge* ki so delno gotovo upravičeni, pa pride tale značilen stavek: Tudi mojstrom in mojstricam je nedeljski pouk zelo po godu, ker imajo mirno zavest, da so njihovi vajenci pri šolskem jx)uku, ko bi sicer popolnoma jSrosti jK>hajkovali po ulicah in tukajšnji okolici. Za tedenski počitek pa mladini nedeljski popoldan tudi zadostuje. Predsednik nadzornega odbora Fordovih tovarn za Evropo Sir Percival Perry pravi: Pri vodstvu velikih tovarniških koncernov je najvažnejše vprašanje delavskih plač. Čim boljše so, tem večja in boljša je produkcija. Dobro plačan delavec bo svojo pridnost in delavnost kolikor mogoče stopnjeval, da bo tako obdržal svo