Pionirski horuk eH„nHruš®Vcu Pri Straži n. dni naselje z _ naJnr»lajšimi brigadirji 1.»*» pn Straži je v jo zaključila delo prva ie ^ft i >el0Vna ^ngada, ki jo L. ^tavljalo 40 pionirjev KS goža v starosti od 7. do 15. Teden dni je »ngadirsko naselje v »otova šola mladih’ ^kem času bilo malo v Hruševcu V dopd- dirii 'T“ 80 mladi briga- Z^no cesto Straža — nampA POp- ki čas Pa Je biI ^njen izobraževanju in spo- oreani7JU P10nireke in mladinske d^e Srk n^°0dnoosvobo- ^ Z & Kultnri^-i5portno ndejstvovanje. StefcE.*-** s“" druoj, n^i tn* nekaterih Po^čan^ajeVnih skuPnc>stih nos« ^ Pmmalo pozor- ki * p° aktivno , b1novm šoli težko ZSMS ” ^d^jo v vrste cijski vnJ-01nridejm in organiza-So ki! A »Hmševec 80” dir V Jr^c> prekaljeni briga-stažem p etnim brigadirskim mlade Je znižala zato jih V nSevne skupnosti, težko n„- . prednjem letu ne bo j 2ko pndobiti za drugo.” mn^gočem^11 so v S JISS5*'. s po do« u’ naslednje leto krenfli * mševskih pionirjev skupn^^ V katCli kfajevni J. PAVLIN Dolenjci radi prispevajo Na območju naših devetih občin od 1975 do letos izglasovali 256 samoprispevkov — Novo mesto največ TEDEN DNI BRIGADIRJI - Štirideset pionirjev KS Straža je dodobra popravilo makadamsko cesto od Zaloga do Straže, uredilo prostor za načrtovano železniško postajo za potniški promet v 'truševcu in pomagalo pri gradnji nogometnega igrišča v Vavti vasi. (Foto: J. Pavlin) Zadruga posluje občutno bolje Celotni prihodek najbolj porastel pri enoti Transport, pri kateri so odprli mehanično delavnico — Odkupili več mleka Kmetijska zadruga Ribnica je v prvih šestih mesecih letos v primerjavi z enakim obdobjem lani poslovala precej bolje. Celotni prihodek je porastel za 49 odstotkov, dohodek pa zaradi počasnejšega porasta strošcov celo za 91 odstotkov. Zal so se zvišale tudi obveznosti iz dohodka in sicer kar za enainpolkrat (za 146 odst.). Osebni dohodki so naraščali nekoliko počasneje in so letos zanje izplačali 34 odstotkov več. Ibsebno razveseljivo je, da je občutno porastel ostanek čistega dohodka, predvsem sredstva za Požar upepelil hlev *iVi* hlev, gospodarsko poslopje in 70 ton sena -So rešili — Vzrok požara še raziskujejo, kaže pa, '—■-------------------- da ga je zakrivil človek * **» hle^^ P' av«usta OKQl1 8°*P0^a Kočevje tozd poldu. pL v Zajčjem polju pri s* ® hleva za 54 krav je te*ečnjakom80Sp,odais’C0 poslopje s lojnico ^amo, krmilnico, Prestoij.' P° za damo in drugimi Ogen« _ širili,?!®11 °b 21.50. Požar P^estva ^ _ ° hitro. Delavcem °^°iišlti ?. reSevanju pomagali v^ao hitro n\- Na spomoč so k°Čeyja, a P“hiteli tudi gasilci iz "Jozlja, kj 86 vas*. Livolda in pretiti, ivi požala niso mogli t*li|n Rwl?VCem. Posestva in cem je uspelo rešiti vseh 54 krav in H telet. Ogenj je upepelil tudi 70 ton sena. škode še niso ocenili. Preiskovalci uprave javne varnosti Ljubljana-okolica, ki so si pogorišče ogledali naslednje dopoldne, še vedno niso ugotovili pravega vzroka za požar. Po dosedanjih podatkih je izključeno, da bi požar izbruhnil zaradi slabe električne naprave. Očividci trdijo, da je zagorelo najprej v šupi za slamo, kjer električne napeljave sploh ni bilo. Tako sta ostali v glavnem le še dve možnosti. Lahko je prišlo do požara zaradi odvrženega cigaretnega ogorka ah je nekdo po nesreči ali nalašč zanetil ogenj. j. p. razširitev materialne osnove dela oz. investicije. Lani so le tri zadružne enote od trinajstih poslovale donosno, zadruga pa je kot celota imela le 110.000 din ostanka čistega dohodka. Letos je šest enot prikazalo izgubo, vendar je zadruga kot celota ustvarila 2,680.000 din ostanka čistega dohodka ali za dobrih 23-krat več kot lani. Izguba, ki so jo letos zabeležile enote Mesarija, Odkup in Zadružnik ter v veliki večini Dom Sodražica, je le posledica neplačane realizacije. K> bodo dobile te enote svoje storitve, blago in ostalo plačano, ne bodo imele več izgube razen Doma, ki bo izkazal še 10.000 din izgube. Izgubo bosta še edno imeli trgovini KZ na Gori in Svetem Gregorju, ki imata za majhen promet razmeroma veliko stroškov. Odkup zadruge se je letos povečal za 42,9 odstotka. Ta porast pa ni toliko odraz večjih količin odkupljenih kmetijskih proizvodov kot nižjih cen. Količinsko so odkupili za 5 odstotkov več mleka, za 9,2 odstotka več starega klavnega goveda, za 600 odstotkov več (kar pa dejansko pomeni od lanskih 3 letos 21) konj hi za 43,3 odstotka več plemenskih telic. Močno je upadel količinski odkup telet in prašičev (za 57,5 oz. 50 odstotkov), mladega pitanega goveda (za 10 odst.), plemenskih bikov (za 12,5 odst.), sena (za 6 odst.). Vzrok za zelo občutno znižanje odkupa prašičev je, da je edini kooperant preurejal svinjski hlev in se bo odkup zato izboljšal v drugi polovici leta. Na območju dolenjskih in posavskih občin se ljudje, po podatkih sodeč, radi odločajo, da iz svojega žepa primaknejo potrebni dinar za investiranje v infrastrukturne in v objekte družbenega standarda. Za ureditev in modernizacijo cest, mostrov, za komunalno ureditev naselij, za gradnjo šol, vrtcev, kulturnih domov in drugo so od 1975 do letos izglasovali 213 samoprispevkov, samo v lanskem letu pa 43. Daleč pred drugimi je po številu samoprispevkov novomeška občina, kjer so se občani in krajani odločili za 130 samoprispevkov, s čimer so v Sloveniji na drugem mestu. V obdobju od 1975 do letos so se odločili v metliški občini za 41, v trebanjski za 26, v krški za 15, v kočevski za 12, v brežiški za 10, v ribniški za 9, v sevnišla za 7 in vi črnomaljski občini za 6 samoprispevkov. Lani le v ribniški občini niso glasovali za noben samoprispevek, medtem ko so se v vseh drugih občinah odločali za enega do štiri samoprispevke. Novo mesto je tudi lani po številu sprejetih samoprispevkov v vrha Z 28 samoprispevki je novomeška občina zasedla prvo mesto ne samo na območju, ki ga piokriva Dolenjski list, temveč tudi v vsej Sloveniji. Bevladovali so predvsem samoprispevki za gradnjo šol in vzgojnovarstvenih zavodov. Vse to kaže, da pristaja samoprispevek pogosto uporabljen način investiranja. Kot pripominja I. Berločnik v Občanu pa se na račun samoprispevka bistveno ne poveča obseg razpoložljivih sredstev za investicije v osnovna sredstva v občini Prav tako pri razpisovanju in! sprejemanju samoprispevkov pozabljamo, da ni dovolj objekt le Zgraditi, temveč je treba upoštevati, da bo zgrajeni objekt zahteval sredstva za svoje delovanje in povečeval skupno porabo v občini, kadar gre za objekt družbenega standarda. Skratka, ko pripravljamo plane, ne. smemo pozabiti nanje! OBISK CELOVŠKIH MATURANTOV Na povabilo republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo so od 18. do 28. avgusta na potovanju po Jugoslaviji maturantje Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu. Prvi dan obiska so se ustavili v Novem mestu in si ogledali proizvodne prostore tovarne zdravil Krka, kjer so se srečali tudi s predstavniki OO ZSMS. V pogovoru so se seznanili s samoupravljanjem in s pložajem mladine v družbi Obisk so nadaljevali z obiskom Beograda, kjer so se poklonili spominu tovariša Tita. KDAJ ASFALT NA TRAVNO GORO? Travna gora je pribljubljena izletniška točka ne le Sodražanov, Ribničanov in Kočevcev, ampak tudi Ljubljančanov in drugih. Bila bi še bolj obiskana, če bi bil asfaltiran cestni odsek od Sodražice prek Vagovke do Travne gore. Ni pravega pomanjkanja zdravil Kljub težavam v preskrbi zdravstveno varstvo ni ogroženo - Tudi zdravila na zalogo? — Doklej zdravila v uvozu blago široke potrošnje? Čeprav se letos v Sloveniji, še bolj pa v drugih republkah, srečujemo z občasnim pomanjkanjem nekaterih vrst zdravil, zdravstveno varstvo ljudi vendarle ni ogroženo, saj v Sloveniji pravega pomanjkanja kateregakoli od žhijenj&o pomembnih zdravil še ni bilo, so poudarili na tiskovni konferenci, na kateri so EroUeme v preskrbi z zdravili osvedili predstavniki republiškega orni tej a za zdravstveno in socialno varstvo, izvršnega odbora dcupščme zdravstvene dcupnosti Slovenije, SIS za ekonomske odnose s tujino, izvršnega odbora združenja lekarn Slovenije, Krke in Leka. Poudarjeno je tudi bio, da je nevzdržno, ker so zdravila uvrščena med blago široke potrošnje in da zanje veljajo iste uvozne omejitve kot za kavo, pralne praške in drugo bič, Gorenc) 4, 3. Maribor 2,4. Kranj 0. Po 4. kolu vodi v skupnem seštevku Ljubljana s 36 točkami, Novomeščani pa so drugi s 26 točkami. - Tako so se zadnjo nedeljo ob ki 7P f zb™li otroci z Jelše na letošnji prvi peki Povedali »„”3 ] sočna, če je odtrgana na sosedovi z mlpsL- koruza še ni dobra, da je potrebno * lp trm ?_ ^ Poiskati tvtorl C tsihstl • • • n n tv Ir • * -»-ril 4 ______ wwm _v _ ve le še kmečka otročad, menda « to večemo poslastico, ki je še okusnejša s 'j^oruzo Dekn t, n}?StOTn- ve le še kmečka otročad, menda & Pavlin) po mestih naših južnih republik. (Foto: Volja zmaguje bolezen 4. kolo republiškega prvenstva v košarki na vozičkih Novem mestu — Domačini na drugem mestu Novomeški paraplegiki so v soboto ob pomoči polaovitelja IMV Novo mesto organizirali 4. kdo republiškega prvenstva v košarki na vozičkih. Čeprav je bila udeležba nastopajočih v športni dvorani nekolikanj okrnjena, ker ni bilo ekip Celja, Kamnika in Ponikev, so maloštevilni gledalci vendarle prišli na svoj račun. Poglavitna odlika sobotnih bojev je bila ob odlični organizaciji velika borbenost nastopajočih, kar velja še ppsebej za domačine, ki so na koncu zasedli odlično drugo mesto za paraplegiki Ljubljane. Slednji so imdi v svojih vrstah še najboljšega igralca turnirja, Jožeta Žgajnarja, medtem ko sta se pri Novomeščanih odlikovala Jože Okorn in Slavko Golobič. REZULTATI: Ljubljana— Kranj 59:28, Ljubljana-Mari-bor 51:22, Ljubljana—Novo mesto 33:17, Kranj-Maribor BORBENO IN ZANIMIVO - 25:30, Kranj-Novo mesto Ljubljančani (v temnil dresih) 13:35, Maribor-Novo mesto so bili zmagovalci sobotnega 4. 29:31. kda republiškega prvenstva za Vrstni red 1. Ljubljana 6, 2. paraplegike—košaikaije, ki je Novo mesto (Okorn, Hočevar, bio v novomeški športni Koščak, Franko, Ahlin, Gdo- dvorani. (Foto: Budja) blago široke potrošnje, zaradi česar se otežkoča in zavlačuje uvoz zdravil in surovin zanje. Zato je zvezni izvršni svet že sprostil uvoz nujnih zdravil, sanitetnega materiala in osnovne medicinske ■opreme. Dana je tudi pobuda za zmanjšanje izvoza doma izdelanih zdravil in zahteva za dovolj velik uvoz surovin zanje. Sprejet je tudi seznam okoli 300 življenjsko pomembnih zdravil in zahteva o višjih, ekonomskih cenah domačih zdravil, ki se že leta niso spremenile. V letošnjem prvem polletju je slovenska farmacevtska industrija proizvedla za 20 odstotkov več zdravil kot v enakem lanskem obdobju, v slovenskih lekarnah pa so jih izdali za 10 odstotkov več, kar priča, da so si ljudje tudi pri zdravilih skušali ustvariti zaloge. Kajti slovenska poraba zdravil se umirja in je že nekaj let precej manjša, kot je povprečje za federacijo. K temu je pripomogla večja denarna participacija bdnikov pri receptih, pa tudi zavest zdravstvenih delavcev in možnost kontrole porabe zdravil z računalniško obdelavo receptov. Nujno potrebna bi bila tudi (dansko poslovna skupnost za Slovenijo - in posebna za vso Jugoslavijo, v kateri bi bili združeni proizvajalci, porabniki in distributerji, kar bi omogočilo hitrejše dogovarjanje in reševanje problemov pri preskrbi z zdravili Kar 95 odstotkov vseh zdravil dela naša farmacevtska industrija, nekaj iz domačih, največ pa iz uvoženih surovin, za katere si morajo proizvajalci sami zagotoviti devize, saj uvozni ukrepi zdravila in surovine zanje še vedno uvrščajo med potrošno blago. Izdelki posebnega družbenega pomena postanejo zdravila šele v potrošnji Zaradi ukrepov se je že dogajalo, da tudi, ko - so imeli devize, niso smeli uvažati, zaradi česar je trpela stalna proevpdnja vseh zdravil. In kljub nekaterim sklepam za nemoten intervencijski uvoz zdravil imajo uvozniki še vedno težave s postopki kijih morajo izpeljati prek bank. Motnje v preskrbi z zdravili zahtevajo tudi čim večjo usmeritev v bazno proizvodnjo in v raziskave, da bi se kar najbolj otresli licenčnih odnosov, ki še vedno prevladujejo v farmacevtski industriji To pa bo mogoče le, če se bo zanjo dogovorila in združila sredstva vsa jugoslovanska farmacevtska industrija, pa tudi druge, vzporedne panoge. Z. LINDIČ / N TRAKTOR POKOPAL LASTNIKA 44-letni Alojz Huč iz Biške vasi je v soboto okoli 19. ure vozil traktor po kolovozni poti v Biški vasi. Med vožnjo po klancu navzdol se je vozilo, na katerega je bil pripet tudi vpreženi voz s krmo, zaradi prehitre vožnje v nepreglednem ovinku prevrnilo in pod seboj pokopalo voznika. Poškodbe so bile tako hude, da jim je Huč podlegel na kraju nezgode. ■s_________________________ NESREČA V RUDNIKU V soboto ob 19.10 je prišlo v kanižariškem rudniku - na odkopu št 4, kota 108 - do delovne nezgode, pri kateri se ie noškodoval 25-letni Teufik Amidžič iz Kanižarice. Do nesreče je prišlo pri nakladanju premoga na transporter, ko se je zataknila nakladalna (opata in je njen ročaj udaril Amidžiča po obrazu. Poškodovanega rudarja so prepeljali v ZD Črnomelj, nato pa še v novomeško bolnišnico. V&TM is t •»s« Do konca tedna bo prevladovalo sončno vreme s temperaturami, ki so povprečne ca ta čas. ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED 4 :wjsi« list 50.000 stavkajočih, pomanjkanje nekaterih osnovnih živilskih potrebščin, napeto politično vzdušje -to so samo nekateri izmed elementov, iz katerih je mogoče izluščiti podobo Poljske, ki preživlja enega svojih najbolj mučnih poletij v zadnjih letih. V osnovi želijo Poljaki samo eno: Jtoljše življenje, toda v tej na videz preprosti in vsakomur razumljivi zahtevi je skritih toliko vidnih in nevidnih čeri, da je izhod iz nastale stiske še vedno nejasen in negotov. Poljska: mučno poletje Nekatere kronične slabosti poljskega sistema dela in življenja (predvsem pa zastrašujoča neučinkovitost gospodarstva) se vlečejo že leta dolgo in na dlani je, da jih ne bo mogoče odpraviti brez izjemnih naporov in odrekanj. Toda tisto, kar pesimistom vzbuja največ skrbi, je vprašanje, ali bodo Poljaki pripravljeni na nova odrekanja, ko pa v marsikom prevladuje prepričanje, da so se že leta dolgo odrekali zaman. Ali rečeno drugače: ali ne bodo terjali (ob pristanku na odrekanje) tako korenite spremembe v vodenju države ali družbe, da bo to eno in drugo bistveno spremenilo? Poljska kajpak mora računati s politično realnostjo, s svojim zemljepisnim in globalnim političnim položajem znotraj vzhodnoevropske .socialistične skupnosti, ki ga ne more spreminjati in znotraj katerega edino lahko išče svoj novi maneverski prostor. Vprašanje je samo, kako in v kolikšni meri je mogoče izvajati spremembe, ki naj približajo boljše življenje. Država je dosegla zgornjo dopustno mejo zadolževanja v tujini Večina deviz, ki jih zaslužijo z izvozom, gre za odplačevanje tujih kreditov. Gospodarstvo je neučinkovito, še posebej pridelovanje hrane, temu pa so se letos pridružile še poplave in druge ujme. V poljskih trgovinah je marsikatera polica prazna, izbira blaga je skromna, kakovost pogosto zelo slaba. Stavke so otipljivo opozorilo za poljsko vodstvo, da ljudje niso pripravljeni več prenašati teh slabosti Delavci terjajo učinkovitih ukrepov In izboljšanj, toda veliko vprašanje je, koliko je mogoče to uresničiti, ne da bi :Se v temeljih spremenil tudi sam družbeni sistem. Na februarskem kongresu Združene poljske delavske partije so se opredelili za več dela in več odgovornosti, ne da bi, v celoti gledano, terjali odločilnih sprememb v samem sistemu. sToda kaže, da parola „še več istega" jii tisto, kar lahko izboljša sedanji položaj in odpravi zadrege. Poljski premier Edward Babiuch je na televiziji izjavil, da se vlada zaveda napak in želja po spremembah. Treba bo spremeniti način vodenja gospodarstva, je dejal, hkrati pa preprečiti poslabšanje političnega položaja in morebitnih še hujših družbenih nesoglasij in sporov. Vlada že več mesecev pripravlja konkretne rešitve. Sedanji nemiri in stavke na Poljskem niso prve. V državi je po vojni že večkrat prišlo do podobnega položaja. Novost je za zdaj to, da tokrat, niso zabeležili hujših incidentov, saj ostajajo stavke in demonstracije v okviru „dovoljenega” obnašanja in se ne sprevračajo v fizične spopade, ki bi jih bio treba preprečevati z vojsko in policijo in kaznovati z zapiranjem A kljub temu je položaj napet in tudi potencialno nevaren. Poljakom se v tem dolgem, mučnem poletju ne obeta preveč dobrega, toda po drugi strani je bržkone tako soočenje z dosedanjo prakso nujno potrebno, če naj bo prihodnost boljša -in milijoni Poljakov si v bistvu ne želijo nič drugegfi, kot živeti bolje. JANEZ ČUČEK TEMNOPOLTI STAVKAJO — Tukaj še vedno traja stavka 10.000 temnopoltih delavcev, zapodemn pri nekem zasebniku. V zgodovini Južne Afrike je to največja in najdaljša stavka temnopoltih delavcev, zaposlenih pri kakem zasebniku. Sicer pa so osebni dohodki temnopoltih delavcev v tej državi praviloma desetkrat manjši od dohodkov belcev. Na siki: delavci med stavko. (Telefoto: UPI) NAJSTAREJŠI SIN pokojne- ga iranskega šaha Reze Pahlavija* devetnajstletni princ Azade Safik, je v Parizu v nekem intervjuju izjavil, da se bo vrnil v Teheran in obnovil kraljevsko dinastijo. „Mislim, da bodo Iranci pozdravili povratek mo; narhije in da bodo z vstajo vrpj sedanji režim,” je dejal princ, w bo lahko tudi uradno postaj vladar (tako izjavljajo v krogih njegove družine), ko bo dopolni* dvajset let. To se bo zgodil . konec leta. Hkrati je njegov* mati zanikala, naj bi bil pokoj® šah za svojega prestolonasledn* ka na smrtni postelji prinčevega mlajšega brata, tn najstletnega Ali Rezo. „To samo govorice,” je saJ je od 342 lastnjK ?. Prašičkov zamenjalo p0nudba m i ŽiVali’ Zat0 pa Je bi,a Piodajj „ * maniJa, saj niso bili v mesecev £lčk‘ v starosti od 3 do 6 °eni od ^?daiali so prašičke po 0Bam žive tefe. ?6 dinaijeV za Rastlinski „čudežni” napoj ; P° dveh poteh5° *et Je znano, da lahko pride gnojilo v rastlino n^in . skozi korenine ali skozi liste, vendar se je slednji liste^im 3 v zadnjem času. Gnojenje kot ®nujem° tudi foliamo gnojenje in je priporočljivo ^ Vnanjih znav i^3 dognojevanja. Postopek je preprost: po J “8°t°vimo rclh> predvsem po slabotni zeleni barvi listja ^ -J!°jilo ure’ a rasthna na primer strada dušika, nato dušično J v vodi, dodamo škropivu proti plevelu s elo. m m z enkratnim škropljenjem opravimo dvojno ^ Navzlic te T^i ^ PoKfcrrt da poznajo tovrstno delovanje J 61 znanstva Se. ^ ne zaupajo povsem v novost. > liAi?®6 Presene?* raz‘s*cave so (*a*e nesporne ugotovitve, ki y a*«0 toPno ir 80 s Poskus* ugotovili, da je imalo > ,1 Savine; dušilf01?P , SI?° gnojilo, ki vsebuje vse tri bistvene > Inj ne: dnfilr » 7 . gnojno, ki vsebuje vse trt bistvene t b*10 skozi 1!«j 1 r m kaUi ^večji izkoristek, če je bilo J 8no^skovalci^ ^pa zem,i° “korenine. 5 pov^!? ^.nesporno dokazali, da se je ob foliamem ^ fosr11!116- Odkar izkoristek gnojila, ki prihaja skozi S kaliia aliS°i ?dkr.ai radioaktivne izotope dušika, $ Dri^bati njih™, dedovnih elementov, je mogoče zlahka S f^noček za ^ ..P0* P° rastlinah in prav to je postalo ^ ^•arn« raziskave. 5 (u^ViZT J® uporabno že v široki praksi Zlasti z s 'astlinai^ “p^ učinkovito dognojiti titu, krompirju, > gC toPnr^tir° je s fosfornimi gnojili, ki niso tako ^ S?> Kjer ®° 16 v uporabi kombinirana foBama * polifprJi ?r. učinkovito deluje. Naj jih nekaj ^ Hjtai^^i, foJiaTrn ^ * * uporablja v 0,15 odstotni ^ . ^ J*®. ^ odst.), fertigal (0,3), bayfoIan, ^ I oj] oliame primeren'pa bolj kot Pri običajnem gnojenju > vremenu S' Priporočljivo je škropiti v $ j ‘ma zrai, ^.raanemo veliki relativni vlagi, proti > d°volj ce^ziia- Takrat bo imela S M T - Ni vse zlato, kar se sveti Prvi podatki o polletnem gospodarjenju na Dolenjskem kažejo, da so bili Črnomaljci najuspešnejši — Novomeščanom zmanjšujejo dohodek visoke obresti zaradi zadolženosti, izgub ni veliko rastjo, Metlika pa je na zadnjem mestu z 59 odst. porasta. Značilno za vso Dolenjsko je, da ie dohodek na delavca povsod precej porasel, da pa kljub temu donosnost nima zadovoljive ravni. Zelo so narasli izdatki za obresti, razne premije in druge obveznosti, Var zmanjšuje dohodek. Glede izgub zaenkrat ni potreben preplah, čeprav jih je nekaj več kot lani V novomeški občini znaša skupna izguba nekaj čez 9 milijonov din v treh delovnih organizacijah, med katerimi je problematična edinole Brazda kmetijske zadruge. V trebanjski občini je izgub za 66 odst. več kot lani, pri čemer največ odpade na starega znanca Industrijo Obeta se rekord ^------------------------------ V krškem Agrokombinatu pričakujejo rekordno leti- ______________no_______________ Vinogradnikom iz krške občine' in odkupovalcem lanskega grozdnega pridelka v kleti v Leskovcu so prav gotovo še v spominu težave, ker še niso imeli zadostnega števila cistern za spravilo pridelka. Te dni v tej enoti krškega Agrokombinata zagotavljajo, da so pripravljeni na obete, da bo količina letošnjega pridelka rekordna, četudi ne bo dosegel lanskega po kakovosti. Ra čunajo, da bodo v Leskovcu tokrat odkupili okoli 250 vagonov grozdja, 200 iz zasebnega sektorja in 50 iz lastne proizvodnje, kar bo za sto vagonov več kot lani. Zaenkrat še ne vedo, ali bodo odkupno ceno grozdja povišali, saj je znano, da zahtevam po višjih prodajnih cenah vina ne ugodijo. Scer pa v krški občini še naprej' nadaljujejo s posodabljanjem vinogradov in se »držijo tempa” okoli 30 hektarjev na leta Tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju bo tako, zato se bodo temu procesu orilagajali tudi s povečevanjem! predelovalnih zmogljivosti v leskov-ški kleti. Tam naj bi v 5 do 10 letih dosegli do 300 vagonov predelave. Ta čas so zastavili in bodo kmalu uresničili načrt, s katerim bodo odprli novo polnilnico in dobili še tri vinifikatorje ter novo preša Pravijo, da bo tako opremljena klet zmogla domačo predelavo še kakih pet do šest let, že danes pa lahko rečemo, da bo to jesen že okoli 80 odstotkov grozdja iz zasebnih vinogradov predelanih v kakovostno vino prav v Leskovca Z. ŠEBEK VEČJI ODKUP gradbenega materiala, kjer manjka več kot 22 milijonov dinarjev. V črnomaljski občini sta med izgubarji v prvem polletju samo Rudnik Kanižarica in gostinstvo. Izgub je za polovico več kot lani v tem času, vendar vsota ni velika. Metlika pa je glede izgub na najboljšem, saj se je ta pokazala samo v dveh tozdih tekstilne industrije in sicer v skupnem znesku 2 milijona din. Izvozno-uvoznih podatkov ta trenutek še ni, zagotovo pa je izvoz na Dolenjskem lepo napredoval Ugotavljajo še, da se investicijska ekspanzija umirja in da so bistveni premiki v politiki delitve dohodka. Veliko več ko^ prej dajejo v sklade, žal pa ustvarjeni dohodek pri vseh skupaj ni tak, da bi bili lahko zadovoljni glede na številne želje in potrebe. R. BACER Spodbudne primerjave Statistika je zabeležila, da je obiskalo slovenska naravna zdravilišča v letošnjem prvem polletju 17 odstotkov več gostov kot lani v enakem obdobju, medtem ko se je število nočitev povečalo za 9 odstotkov. Na povečanje so prav gotovo vplivale nove zmogljivosti ih večje povpraševanje za zdraviliško ponudbo. Terme Čatež (Cateške Toplice) so izkazale ob polletju več kot podvojeno število gostov in za 8 odstotkov več nočitev kot lani v prvih šestih mesecih. Nove zmogljivosti so tudi v tem kraju povzročile nekatere značilne premike v strukturi gostov, v dobi bivanja itd. Podatki povedo, da se je med gosti zelo povečalo število samoplačnikov, kar pripisujejo splošni skrbi ljudi za lastno zdravje. Terme Čatež imajo že štiri petine samoplačnikov. Vse te spremembe se kajpak odražajo v tujskem prometu, saj so v Čatežu zabeležili celo za 120 odstotkov več tujih gostov in za 144 odstotkov več nočitev kot v lanskem prvem polletju. Te „visoke” številk e kajpak še ne potrjujejo, da so nove zdraviliško turistične zmogljivosti rezervirane le za tujce, saj se je znatno povečalo tudi število domačih gostov, ki v Termah Čatež prevladujejo. Omembe vredna je še ugotovitev, da se je bivalna doba tujih gostov povečala za 11 odstotkov, na kar sta vplivali boljša zdravstvena dejavnost in celovitejša turistična ponudba. ŽIVLJENJSKI STROŠKI VIŠJI Podatki za prvo polovico letošnjega leta govore, da so se življenjski} stroški v Sloveniji, če jih primerjamo z lanskimi v prvem polletju, dvignili za 29 odst. Najobčutnejši skok so naredili stroški, povezani s podražitvijo bencina in električne energije, medtem ko so se izdatki za hrano zmanjšali za 2 odst. predvsem zaradi nižjih cen zelenjave in sadja. MLEKA Slovenske mlekarne so v letošnjem polletju odkupile skoraj 159 milijonov litrov mleka, s čimer se je odkup v primerjavi z lanskim prvim polletjem dvignil za 13,6 odst Četudi se je v poletnih mesecih odkup umiril, pa kaže, da bo letošnje leto rekordno. S 327 milijoni litrov mleka, kolikor utegne na koncu leta pokazati zaključni račun, bi slovenske mlekarne presegle vsa predvidevanja in napo- Preveč za osebne dohodke V novomeškem Cestnem podjetju so v prvem polletju za 3,31 odstotka prekoračili dovoljeno mejo zvišanja osebnih dohodkov V letošnjem prvem polletju so slovenska cestna podjetja in podjetje za vzdrževanje avtocest prekoračila dovoljeno povečanje sredstev za osebne dohodke skupno za 0,9 odstotka, med kršitelji pa je pdeg cestnih podjetij iz Ljubljane in Maribora tudi novomeško cestno podjetje. gasiicev Cestno podjetje Novo mesto je v letošnjih prvih šestih mesecih sicer ustvarilo za 43,1 odstotka več dohodka v primerjavi z lanskim prvim polletjem, osebne dohodke pa je povečalo za 26,65 odstotkov, oziroma za 3,31 odstotnih enot več, kot bi smelo. Pri tem je treba povedati, da so dogovorjena merila a resolucije in iz dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letošnjem letu kršili le v TOZD Gradnje in mehanizacija in sicer kar za 46,7 odstokov, medtem ko so v drugih 5 temeljnih organizacijah in delovni dcupnosti skupnih služb razporedili za osebne dohodke od 1,58 do 27,84 odstotka manj sredstev, kot bi jih lahka Delovna skupnost dcupnih služb v Cestnem podjetju Novo mesto pa je edina, ki dogovora ni kršila, kot so ga vse delovne skupnosti skupnih služb v slovenskih cestnih delovnih organizacijah, Id imajo v svojih sestavih temeljne organizacije. V novomeškem cestnem podjetju kot razlog za prekoračitev dovoljene meje za zvišanje osebnih dohodkov navajajo reorganizacijo samoupravne TEKMOVANJE TRAKTORISTOV Na posestvu Draškovec pri Šentjerneju bo počastitev 35-letni-ce osvoboditve in 30-letnice samoupravljanja od 29. do 31. avgusta pod pokroviteljstvom Kmetijske zadruge Krka iz Novega mesta in skupščine občine Novo mesto 24. republiško tekmovanje traktoristov in 8. republiško tekmovanje mladih zadružnikov. Tekmovanje se bo začelo v petek, 29. avgusta, s preizkusom teoretičnega znanja. Uradna otvoritev tekmovanja bo v soboto ob 8. uri, ko bodo startali orači, obenem pa bo manjši letalski miting. Čez dan se bodo nadaljevali preizkusi različnih spretnosti. Istega dne, to je v soboto, bodo pobelili priznanja najboljšim tekmovalcem. Zvečer bo družabna prireditev. Malo dolžnikov stanarin Ponekod po Sloveniji imajo samoupravne stanovanjske skupnosti velike težave z izterjavo stanarin za stanovanja; nekateri stanovalci odlašajo s plačilom po nekaj mesecev, nekateri celo po nekaj let. Kako je pri nas? V Kočevju razpolagajo z 2.030 družbenimi stanovanji, vendar je samo 10 stanovalcev, ki že tri mesece niso poravnali stanarine, je povedal tajnik stanovanjske skupnosti inž. Dušan Oražem. Se pa najdejo med njimi tudi taki, ki niso plačali že nekaj let. Nekdo med njimi ni plačal stanarine štiri leta. Vendar, kot pravijo v Kočevju, se zaradi tega niti ne razburjajo preveč, saj gre za manjša, stara stanovanja, za katera je majhna najemnina. Zdaj se pripravljajo, da bodo stanarine zaračunavali po sistemu položnic. Nekateri so s položnicami že preplačali stanarino, tako da se zdi, da se bo pri rednih plačnikih na takšen način stanje izboljšalcr. Sicer pa , IZRAVNATI »OVINEK SMRTI”! Kopica zaporednih nesreč na že tolikokrat kritiziranem ovinku pri Mozlju je z zadnjo smrtno nesrečo v noči od 15. na 16. avgust dobila krvav klicaj. Mozeljčani in drugi uporabniki te ceste nismo presenečeni Vedeli smo, da bo „ovinek smrti’’ prej ali slej terjal človeško življenje. Zle slutnje so se uresničile in čas je, da zahtevamo, da se odgovorni zbude in poskrbe za izravnavo nevarnega ovinka. Pod črto računa, ki bi sešteval materialno škodo, bolečine in strah, se je nabralo že preveč! I. STANIČ . OBLJUBE ZA OLJE Po poletni zapori za kurilno olje bodo v kratkem kupci dobili prve litre tega vse dragocenejšega kuriva. Na Ifctrolovih bencinskih črpalkah bo lahko dobil posameznik dnevno 50 litrov kurilnega olja. V sodih bo moč kupiti 400 litrov olja. Kmalu, kot obljubljajo, ga bodo začeli razvažati tudi s cisternami. Petrolovem skladišču v Novem mestu imajo 2.100 naročil. Prve pošiljke, in sicer bo šlo 1500 litrov v eno »domačo” cisterno, v novomeškem Petrolu obljubljajo okrog dvajsetega avgusta ali prvega septembra. Približno teden dni pred dobavo bodo naročnikom skupaj z obvestilom poslali položnico. Olje bo mogoče dobiti samo s predlo-ž ivijo potrdila o plačanem računu. organiziranosti v podjetju, ki so jo izpeljali v drugi polovici lanskega leta, s čimer so precej spremenili delovna področja. Vse nove gradnje' iz temeljnih organizacij za vzdrževanje so združli v TOZDGradnie inP mehanizacija in pri tem prerazporedili v to temeljno organizacijo veliko delavcev od drugod. Na prekoračitev je vplivala tudi za 5,9 odstotka povečana zaposlenost v leto&ijem prvem polletju, kar ni bilo sorazmerno s povečanjem dohodka. Do konca septembra jih torej čaka resna naloga. Ustrezno bo treba povečati dohodek ali pa pri oblikovanju sredstev za osebne dohodke pošteno zategniti pasove. Družbeno dogovorjena merila je) treba uresničevati, sicer se družbenim ukrepom, ki jih predvideva zakon o združenem delu, ne bo moč izogniti NOV DOM — Prostovoljno gasisko društvo Sv. Gregor nad Ortnekom je slavilo v nedeljo, 17. avgusta, osem desetletij uspešnega delovanja v derbi za varnost in premoženje družbe in občanov. Ob tej priložnosti so izročili namenu nov gasilski dom. Slovesnosti so se udeležila gaslska društva občine Ribnice in nastopila v paradi, davnostni govornik pa je bi predstavnik pokrovitelja Gozdnega gospodarstva Kočevje - TOZD Gozdarstvo Jelenov žleb. (Foto: France Modic) Z morja se vračajo zadovoljni Na Sentjanah nad Portorožem tudi letos taborijo dolenjski taborniki — Pester dan — Najmlajše nič ne daje domotožje — Prenosna fototemnica in jutranje razstave stanovalci dolgujejo stanovanjski skupnosti le 14.869,80 dinarjev. »Pri nas v Krškem ni problemov z izterjavo stanarin,” je povedala Doroteja Žigante, ki je bila trenutno dosegljiva po telefonu. Če pa se problem pojavi, ga sproti rešijo, najprej z opominom, potem pa s tožbo. Podobno je tudi v Brežicah, kjer se sicer pojavijo dolžniki za en ali dva meseca, potem pa to uredijo z opomini, včasih tudi s tožbami, je povedala Dragica Lazanski, ki ima na skrbi vzdrževanje v tej stanovanjski skupnosti. V Novem mestu razpolagajo z 2.700 stanovanji, od tega je 435 enomesečnih dolžnikov, kar pripisujejo dopustom, 29 je takih, ki dolgujejo za dva meseca, 15 pa jih je, ki dolgujejo za več mesecev, je povedal Zvone Sakelšek. Petnajst stanovalcev je, ki dolgujejo že več let, vendar od njin po naši zakonodaji ni mogoče izterjati dolga, ker so med njimi tudi brezposelni. Je pa med stanovalci tudi nekaj takih, ki velike vsote dolgujejo hišnemu svetu za kurjavo, vodo in komunalne storitve. Ena izmed takih dolžnic dolguje že 30.000 dinarjev, njene stroške pa solidarnostno pokrivajo drugi stanovalci. Kot kaže naša kratka anketa, so na Dolenjskem stanovalci reddjubenejši plačniki stanarin kot drugje, kar pa seveda ne pomeni, da bi lahko posnemali vzore od drugod. J. S. MARLES ZAMUJA Po skupnem sestanku trebanjske občinske izobraževalne skupnosti in Marlesom, ki zanjo gradi na Mirni prizidek šole in adaptira stare prostore, kaže da se bo šola vendarle začela septembra. Čeprav so se sprva dogovorili, da bodo šolo predali namenu že 1. septembra, so se zdaj zaradi različnih težav pri gradnji odločili za 6. september, ko bo šolski prizidek do kraja dograjen. Medtem ko je ta zakasnitev šolnikom in izobraževalni skupnosti povzročila mnogo sivih las, pa se je verjetno vesele šolarji, saj bodo po zaslugi Marlesa začeli s šolo šest dni kasneje kot običajna 4. avgusta je šotorsko naselje na Šentjanah nad Portoroškim zalivom spet postalo domovanje 85 tabornikov iz odredov v Straži, Bršljinu, Dol. Toplicah in Novem mestu Za 12 dni so se podali v poletno gozdno šolo, namenjeno pridobivanju taborniškega znanja, veščin in utrjevanju zdravja. Dan v taboru je pester in zanimiv, saj aktivnost ne preneha vse od 7. ure zjutraj, ko vstanejo, pa tja do 21. ure, ko zamro zadnji plamenčki tabornega ognja. Najprej je na vrsti telovadba pod vodstvom prof. Marjana Dobovška, nato sledi pregled šotorov, učenje v gozdni šoli, preverjanje znanja v številnih spretnostih in veščinah. Vse to napolnjuje dan, iznrd katerih vsak prinese kaj KRUHA JE DOVOLJ Svoje dni je preskrba kruha za Vinico precej šepala in ga je pogosto zelo kmalu zmanjkalo. Letošnje poletje je ta zadeva urejena in je kruha vedno dovolj. novega. Dežurni vod si vneto prizadeva pomagati, da teče delo v taboru po dobrem umiku Zvečer si sledijo na vsaki dve uri straže: v dvoje pazijo na nočni red, mir in varnost v taboru in krog njega. V 12 dnevih: 179 novih veščin m 60 preizkušenj iz raznih znanj. Igranje za novi dom Uspešno delo mladincev Drganjih sel V soboto, 16. avgusta, so krajani KS Straža slavili praznik, ki so ga pod geriom »Srečanje mladine z borci” pripravili mladinci Drganjih sel. Aktiv, ki je eden najmlajših mladinskih aktivov v občini, živi samostojno šele leto dni, pa se lahko pohvali z množico dejavnosti in uspehov. V majhni vasi pod Ljubnem se shaja 26 mladih. Na temeljih stare šole, ki so jo pričeli graditi pred dvajsetimi leti in je niso nikoli dogradili, so si mladi uredili prostor za sestanke in zabave. K uspešnemu delu so največ pripomogli člani ansambla »Drganjski fantje”, ki že dolgo igrajo za svoj aktiv, pravzaprav za dograditev dama mladih. Z denarjem, ki so ga zaslužili na plesih in drugih priložnostnih prireditvah, so že postavili novo ploščo in sezidali prostore, ki jim manjka le ostrešje. Vsa dela so opravili prostovoljno. Proslave sredi vasi so se udeležili številni borci, pionirska brigadirska četa iz Hruševca pri Straži in krajani. J. P. v IZOBRAŽEVALNI OBISK Pred kratkim so starešine vojaške enote, ki ji poveljuje Franc Tomažin, obiskali delovno organizacijo SOP Krško. Pogovor je potekal o samoupravljanju, doseganju poslovnih in drugih rezultatov ter o delovanju družbenopolitičnih organizacij. Obisk je bil vsestransko koristen, sodil pa je v okvir idejnopolitičnega izobraževanja starešin. ANSAMBEL DARUJE MLADIM — »Drganjski fantje” so v KS Straža kar dobro poznani, nanje pa so še posebej ponosni mladi z Drganjih sel, saj z njihovim zaslužkom in delom raste nov mladinski dom (v ozadju). Člani ansambla so: brata Igor in Andrej Avsenik, Jože Kramar in Zdravko Gorše, ki je obenem tudi predsednik OO ZSMS. Ansamblu včasih priskoči na pomoč tudi Avsenikov Jože. (Foto: J. Pavlin) nikov, vodijo pa gt taborniki iz Novega Straže. izkušeni mesta in S.HRAST Plina spet ni Zapravljanje energije in časa Kočevci v teh poletnih dneh težko pridejo do plina. Zasebni ključavničar Mihael Moritz, ki v imenu ljubljanske plinarne oskrbuje Kočevce s plinom, odklanja odgovornost za tako neurejeno stanje. Pravi, da mu pri ljubljanski plinarni na telefonska naročila in vprašanja niti ne odgovarjajo. Kočevci nagodujejo tudi zato, ker porabjjo za nakup jeklenke plina več energije in časa, kot je plin sploh vreden. Nekateri se pripeljejo petkrat, desetkrat aH celo večkrat z avtom po plin, ki ga ni. Tako porabijo veliko bencina, obračunana kilometrina pa bi skoraj odtehtala vrednost jeklenke plina. Vendar to še niso vsi stroški, ki nastajajo zaradi slabe oskrbe s plinom. Mnogi zaposleni občani tudi zapuste delo v dužbi, ko zvedo, da je prišel plin. Hitro * odpeljejo domov po jeklenko pa do razdeljevalnice plina. Seveda jih je velika večina prepoznih, ker so tisto malenkost plina že razprodali Naj napišemo še, da tak način »varčevanja” z energijo, pomeni le zapravljanje energije, časa in živcev. JOŽE PRIMC Boštanjska folklora vabi Letošnja posebnost; prenosna foto temnica, s katero sta Renata in Janez s sodelavci pripravila že vrsto posrečenih fotografij, ki jih razvijejo ponoči, naslednje jutro pa v iedilnici že razstavijo. Rdeča prehodna zastavica priča o najbolje urejenem šotoru dneva. Med medvedki in čebelicami je letos na taboru tudi nekaj 8—letnikov, ki so prvič zdoma; kaže, da za domotožje ni ne časa ne potrebe. Tabor je velika, prijetna družina. Tabor je organiziral novomeški Odred gorjanskih tabor- Komaj slabo leto je minilo, ko so prizadevni boštanjski amaterski kulturni ddavd (posebej Peter Simončič, predsednik domačega prosvetnega društva ,Anton Umek — Okiški”) uspeli oblikovati folklorno skupino, že pogumno širijo narodopisno izročilo. Deset parov boštanjskih deklet in fantov je pod vodstvom F. Pavliča razmeroma hitro obvladalo belokranjske in prekmurske plese. Nastopom po domačih krajih so se pridružila vabila za gostovanja izven občine. Boštanjčani so še zlasti ponosni, da jih niso prezrli niti organizatorji velike kmečke ohceti v Ljubljani. Ponos skupine so dokaj redke belokranjske noše, ki so jih sešili umi prsti zalih Boštanjčank. Za noše je nekaj prispevalo tudi domače prosvetno društvo, brez . sodelovanja folkloristov pa nikakor CANKARJEVCI V KOČEVJE Srečanje borcev Cankarjeve brigade bo 27. septembra v Kočevju. Posvečeno bo prazniku občine Kočevje, 3. oktobra. V Lapinjah v kočevski občini je bila septembra 1942 ta brigada tudi ustanovljena. Na srečanju, ki bo v Seškovem domu v Kočevju, kjer je od 1. do 3. oktobra 1943 zasedal Zbor odposlancev slovenskega naroda, bodo izvolili nov odbor brigade. Na srečanje bodo poleg borce^te brigade vabljeni tudi predstavniki domicilnih občin brigade, se pravi Črnomlja in Grosuplja, občine Kočevje in republiških organov. O podrobnejšem programu srečanja se bodo te dni predstavniki brigade in občine Kočevje še dogovorili VOJAKI GRADILI VODOVOD Vojaki iz enote Ribnica so 9. in 10. avgusta sodelovali pri gradnji vodovoda Kostel - Banja loka -Nova sela v kočevski občini Njihov učinek je bil precejšen. V soboto, 9. avgusta, so vojaki skupaj z domačini in predstavniki iz Kočevja organizirali miting. V kultumozabavnem programu so nastopili vojaki in harmonikarki iz Kočevja. Domačini so vojake pogostili in z njimi zaplesali. PLINSKE IZKAZNICE? Sevniški trgovci so zadnje čase najbolj oblegani zaradi pomanjkanja mesa in plina. Medtem ko je povpraševanju po mesu vsaj za silo zadoščeno, tega ne bi mogli zapisati za preskrbo s . plinom. Sevniško trgovsko podjetje dobi na teden le kamion jeklenk, kar je polovico manj, kot naročajo. Zadnjič so 160 jeklenk plina prodali v pičle pol ure. Kupci, ki prihajajo tudi iz sosednjih občin, se dobesedno gnetejo v vrstah. Trgovci predlagajo, da bi uvedli plinske kartice, kakršne so že v rabi v Radečah in Celju, da bi plin dobili vsaj domači potrošniki, torej tisti, ki so pri njih kupili jeklenko. ne bi bilo dovolj niti 2,5 star* milijona, poznavalci pravijo, da hi sicer za noše odšteli 8 težkih milijončkov! Ko bodo tokr*1 potrkali na vrata občinske kulturne skupnosti, odgovorni gotovo n* bodo prezrli navdušenih folld0" ristov. Tudi zato ne, ker bodo na jesen, ob 1. obletnici, skušali pritegniti še nekaj mladih; prevsefl) fantov ne bi smeli pogrešati, da hi ustanovili še eno skupino. Izkušeni folkloristi bi se naučili še štajerskih in pozneje gorenjskih plesov, nov* skupina pa bi gojila belokranjske n1 prekmurske plese. September j* blizu, zato pohitite s prijavami! P. PERC PRIPRAVE NA VOLITVE V osnovnih organizacijah Zveze komunistov v enotah tovariš* Nedeljka Ivkoviča potekajo temev te priprave na nove volitve. M sestankih komiteja in osnovo* organizacij so v teh dneh pregled** dosežke in slabosti, ki jih je tod* nekaj. Poudarili so potrebo po tak* vodstvih osnovnih organizacij, ** bodo s svojimi moralnimi Jr delovnimi kvalitetami krepila mo1*; no-politično enotnost in borbe00 pripravljenost enot.' > DUŠKO MAIL16 SREČANJE TABORIŠCNIC Komisija za bivše zapornike, internirance in izgn*hf pri RO ZB NOV Slovenije Ljubljani vabi vse tovarišice koncentracijskih taborišč Rave ^ brueck in Auschwitz na srečanje^ bo v Medulinu pri Pulju od 1 ■. 16. septembra letos. Prijave SP” ma komisija do konca avgusta. Plan bo preseže« rit- Brigadirji presegajo ^ Čeprav letošnje zvezne in o ške mladinske delovne akcije še zaključene, je že znano, da ^ brigadirji opravili vsa plazur80® kljub temu da so zaradi julijskega vremena na ^ < oOO akcijah izgubili več kot delovnih ur. jis V dosedanjih izmenah je ,0 mladinskih delovnih akcijah ^ 3.577 brigadirjev, ki s0 P fja normo za 49 odstotkov- ^ nekaterih delovnih akcijah v $e republikah je bil ta °dst0£)rUgil' večji, vendar v škodo brigadirskih dejavnosti, špor '^je-ture, idejnopolitičnega u mbite, vanja, ki so prav tako P°m^ij»h kot samo dela Na delovnih J je*' še vedno dela 1.739 Uriga . —jan bodo pripomogli, da bo let ^e\ v - v 500.000 urah opravljeh” y vrednosti 100 milijonov 1 , n- presežen. mladih*'11 Velik uspeh letošnjih mi§tevUari* delovnih akcij je tudi večja^,^ jgftj, udeležba, saj.se jih .. , mladih več, kot se jih je P začetku. o % pisma k in odmevi Avtobusi vozijo mimo Vaščane Otoka zanima, kaj je krivo, da vsem obljubam navzlic avtobusi ne ustavljajo na urejenem postajališču K1*. UH PRODAJATI drugače KL?olenjskem Hstu sem v ni1** novicah” prebrala čla- bticen TVOm.”MeSl0 brez doM0 v Plfe’ da b° Krško obdobiu ®ednjeročnem mi nroriaMrac° s ‘PeoiaUzirani-sadie ^ f"11 za ribe> meso, Z ? flenJavo. Članek ne za moHa- Z na tržnici oddelek ved i T ruha> da tega ne bi ^lenS^Tot"1’ k0t Sadje *" Prodaiain* u.m r,aPisala> ker zelenlav v trgovinah z Senovem odobni Primeri so na C3L? v„ Brestanici, kjer Tako ip Prgemajo z rokami, jeleni, St,ku s sadjem in topljeno ZaAhkar Vemo’ da Je strankam Je Prav- da čin’ i 7al, !:e j0 na tak na- kot na nrim ,ne zavijaj° krulia "a pnmer krofe? V. M. Brestanica Krajani vasi Otok pri Metliki so v okviru priprav za proslavo ob 35-letnici partizanskih letališč in spušč ališč v Beli krajini vložili prošnjo pri DO gorjanci” za odobritev avtobusnega postajališča na odcepu za vas Otok na cesti: Metlika — Črnomelj. Navedeno prošnjo je pri DO »Gorjanci” še posebej podprl Republiški odbor sindikata delavcev prometa in zvez Slovenje, vendar avtobusi ne ustavljajo. Krajani vasi Otok so v svoji prošnji opozorili na svojo navezanost na obe belokranjski središči Metliko in Črnomelj tako glede zaposlitve, nakupovanja, prodaje, zdravstvenih storitev, kot stikov s kmetijsko zadrugo, kulturno zabavnega življenja in administrativno-upravnih zadev. Obstoječi postajališči Primostek in Podzemelj znatno podaljšujeta peš pot do vasi. To je' zlasti ncprikladno v slabem vremenu, ko so bližnjice blatne, po glavni cesti kjer je pot še daljša, je pa življenjsko nevarno hoditi zaradi dokaj gostegc prometa na cesti Metlika - Črnomelj. Ker je dober del opravkov v obeh mestih vezan za nakupe, so vaščani vedno obremenjeni tudi z boij ali manj zajetno ročno prtljago. Razen tega imajo vaščani v okolici Metlike tudi svoje vinograde, do katerih je s takšnimi zvezami še otežen dostop. Skupina vaščanov, ki se vozi na delo v Metliko, vstaja vsako jutro uro prej, da ujame delavski avtobus, ki ima postanek na navedenem odcepu, čeprav bi z rednim avtobusom lahko pravočasno prišla na delo, vendar ta pelje uro pozneje in ne ustavlja. Zato se seveda tisti, ki imajo lastne avtomobile, raje vozijo z lastnimi avtomobili na delo. Ravno tako se vozijo z lastnimi avtomobili in traktorji po vseh drugih opravkih, ttA&NA DOLINŠEK magistra1™ *ega ie bila pokopana Poznali fe? DMolinfek’ ki s°i° ljudje iz hi« Novomeščani in “ -.S “T ? ti** novome.škp i„u J blla upravnica ^^Lni Iar,ne-Žed0,8°l - ^Dica kolektiva. IVA KRŽE > prej pa k a. (V(?“ua Blažena je Novomeščan-teik0 °. zivljenje v mladosti je bilo vdovsL81-’ ie študirala ob materini ni bji0 P°k°jnini, zato ji odrekanje je spn,,. Je' Po končanem študiju se Trebnje ZaPQslda na Jesenicah in v let ostal, L nato pa 2® iz predvojnih J® za lekarno in za bolnike. . vsakemu ustreči in z J® znala napraviti prijetno svojem okolju. Kot je •“ Z Pokopali smo Ivo Krže, korektorico Dolenjskega lista. Pravijo, da združuje časopis posebno vrsto ljudi, če je res tako, je bila Iva eden od njih. V postopku od ideje do časopisa, ki ga dobimo v roke, je na stotine opravil in korektorsko ni zadnje med njimi. Bistvo stvari pa je, da členi v verigi sodelujejo, si sledijo eden drugemu. Iva Krže je bila na obe strani trden člen, saj je v naši hiši veljalo: če je prebrala Krže to va, ne bo tiskarskih škratov, kot pogosto lepše rečemo zmotam in popravkom. Še nekaj je bila med nami Iva. Neke vrste univerzalna mati, teta, prijateljica. Vsak je rad prišel k njej, v njeno z rokopisi in stavkom prenapolnjeno delovno sobo. In govorili smo ji o zdravju otrok, kako nas je zapustila punca, kako smo ali bomo dobili stanovanje. In pokarala nas je, spodbudila, razumela in poslušala, kar je pogostoma najbolj važno. Časopisi in življenje tečejo naprej. Prav vsak človek je nadomestljiv. Kot življenje ali smrt trdna resnica pa je tudi, da je nekoga laže, drugega teže nadomestiti. SODELAVCI u ponoči ni miru 'Pitje 7T -------------------------------------------- otrniffr j3n'e mot' mirne občane — Kdo naj čuva _ . da ne bodo počenjali pobalinščin? Se ^-- L°*eStu ltriVP°zndl nočnih urah & 2f Priredij r’ u-Se Vračj0 z Pos„j Preme taJ ja->° oglasne Posode ,„metaVaJo po pločnikih d°zadnjeZVeStaNovemu mestu prav aSS**1 v«drm0 ''Zdušjg Priljubljena3 bda v kolektivu ?elavnosti m os®bnim zgledom farmacevtskem VeS,t"0Sti’ ki je v ^ažna lastni Poklicu še posebej dr°m pokaj’ iJe Jtevi,nim mlajšim kopajo. PN°i ^,pot; P° kateri zdaj Prebite^ v , b ° nikdar žal časa, °bičajne h,|6 ’ pa čeprav so krnile. Kot ?Vn® ure že davno v*ehj skrLdirektorica lekarne je “•delovanje , ^a dobro ?at° io » zdravstveno l^rilni zdravsh^° J" cenijo b 'enjski. 1 d®lavci širom JJpokojena ^ačala v?v^ega pa' nbBk in Se živo0lektiV na priJateljski 1 Pehe. Na hitrrf3mmaIa za del° in starabltr°Je zbolela m v 74. 8asnil0, Je njeno življenje službo, tudi po VSe do X"a^=bfla Pred tremi leti, se je rada Za table Japisne Mešuto, Marka Kravosa in Aleksandra Peršoljo. Ob tej priložnosti bo izšla tudi skupna pesniška zbirka nastopajočih avtorjev. Običajne vsakoletne gneče v knjigami, ki se je začenjala sredi avgusta in trajala do drage polovice spetembra, letos ne bo. V Mladinski knjigi poja-snujejo, da zato ne, ker bodo dobili osnovnošolci vse učbenike v šoli. To pa je gotovo razveseljiva novost. Ruža Zupanc in vodja knjigarne Mladinske knjige Janez Brale povesta: „Na priporočilo novomeške organizacijske enote Zavoda SRS za šolstvo so vse osnovne šale v novomeški občini razen bršljinske dokončno sprejele našo dolgoletno pobudo, naj nabavijo prek naše prodajalne učbenike enotno za vse učence, nadaljnjo distribucijo v oddelke pa uredijo, kakor se jim zdi najbolj primemo. Ta kolektivni nakup pa je šolam omogočila; občinska izobraževalna skupnost, ki učebnike sofinancira. Tako bodo dobili učenci knjige v šoli naposodo i in jih bodo na koncu šolskega leta vrnili za odškodnino. ” Kolikor bo gneča in individualnih nakupov, jih bodo »zagrešili" zlasti srednješolci ker šole, ki jih obiskujejo, še ne poznajo omenjenega poslovanja z Mladinsko knjigo po osnovnošolskem zgledu. Cestna ujema je Izobraževalni center za PO POTREBI ARANŽER -Janez Brale je v novomeški Mladinski knjigi po potrebi tudi aranžer, še posebej pa, kadar je treba opozoriti na kakšno novost. tehniške stroke, katerega ravnatelj inž. Božo} Kočevar se je osebno zavzel za organiziran in enoten nakup učbenikov za vse šole in smeri v okviru centra. V tem centru bodo zaposlili knjižničarko ki bo , skrbela za nabavo učbenikov in nabavo druge potrebne literature. Po dogovoru z novomeško Mladinsko knjigo bodo v centru začeli prirejati tematske knjižne razstave, kjer bodo na ogled izbori dostopne tehniške in druge literature. Založenost s knjigami za srednje šole je v Mladinski knjigi zadovoljiva, saj se dobijo tačas v knjigami -po izjavi njenega vodje Janeza Brulca - vse knjige za gimnazijo, ki so sploh dostopne, enako pa tudi učbeniki za druge srednje šole. Založenost najbrže ne ustreza dejanskim potrebam, saj knjigarna ne more vedeti koliko enot vsakega učbenika naj nabavi Nabava poteka bolj po posluhu prodajalcev in na podlagi izkušenj minulih let. Ni pa rečeno, da se v Mladinski knjigi tega ali onega ne dobi vprašljive so le količine. O tem pa bi morale razmišljati tudi šole. Vprašanje je tudi, ali je Mladinska knjiga, ki se stiska pod arkadami na novomeškem Glavnem tigu, sploh še sposobna storiti kaj več, kot more zdaj. Potrebe po dodatnih nrnstorih so že dolgo znane, želje kolektiva, da bi se naposled uresničili preureditve-ni načrti, pa tudi- , Dolgo napovedovani dan, ko naj bi se začelo, bo prišel na vrsto to jesen. »S preureditvijo bomo pridobli 550 m2 prodajnih površin, dodatno pa tudi nekaj ddadiščnih prostorov, Zdaj gre zares. Seveda bo poslovanje med adaptacijo delno moteno, zato se strankam že vnaprej opravičujemo. Upamo, da motnje ne bodo trajale čez rok, do katerega naj bi izvajalci opravili preuieditvena dela, ‘ pravi Ru Ti Zupanc. ■' Mladinska knjiga bi kajpak rada uresničila še vrsto drugih zamisli, predvsem uredila razstavišče za knjige, organizirala ki\jžni klub, kjer bi bile tudi literarne prireditve s sečanji z ustvarjalci in podobno. Uresničitev je za zdaj še v rokah drugih, še posebej kar zadeva pridobitev prostorov. Za zdaj ji ostaja le upanje, da bo morda prišlo to na vrsto v naslednji petletki (ali vsaj desetletki). I. ZORAN Knjige ne samevajo Brežiško knjižnico bralci tudi poleti marljivo obiskujejo — Oktobra se bo knjižnica preselila v novo stavbo Z lanskim prirastkom 1.400 knjižnih novosti se je zaloga občinske matične knjižnice povečala na 23.000 knjig. Knjižnična mreža je v občini aabo razvita, saj delujeta le še izposojevališč i v Dobovi in v brežiškem domu upokojencev. Zato je tudi to eden od razlogov, da na knjige ne lega prah. »Ljudje radi bero in obiskujejo knjižnico tudi poleti” je povedala upravnica Mija Sebek. „V teh vročih dneh, ko je čas dopustov, iščejo bralci pri nas zlasti lažje branje. Knjige z zgodbami, pa naj bodo avtorji domači ali tuji pisci Izkušnje kažejo, da se obiskovalci čedalje bolj odločajo za prebiranje del sodobnih pisateljev. Nemalokrat si posamezniki v oddelku za odrasle, ki je poleti bolj obiskovan kot Mija Sebek: ..Dopolnjevanje knjižnega fonda je pomembno opravilo knjižničarjev.” jvgusta 1980 mladinski naložijo po deset in več knjig, da jih doma ali na dopustu prebirajo v družini. Redko 9 kdo izposodi kpjigo samo zase. Mislim, da so to dobre bralne navade." - Zahajajo v knjižnico samo Brežičani ali tudi okoličani? »Največ je kajpak Brežičanov. Bralci pa so tudi od drugod, posebno iz krajev z dobrimi avtobusnimi zvezami, kakor so Artiče. Včasih pridejo v mesto nmo zaradi knjig.” - Kako pa je z obiski v mladinskem oddelku? »Poleti, med počitnicami, jih je manj. Bolj .zaseden' bo ta oddelek med šolskim letom, saj ni treba posebej poudarjati da so obiskovalci predvsem šolarji.” Matična knjižnica gostuje pod streho zavoda za kulturo.Tam bo še največ dva meseca, saj se bo oktobra preselila v nove, nalašč za njene potrebe grajene prostore v stavbi kjer bo pod isto streho tudi dom učencev. V novi knjižnici bo na voljo več kot 400 m2, od tega bo samo izposojevališče »zasedlo” kakih 200 ml Zdaj ima knjižnica za vse potrebe le 176 m2 površin. I. Z. kultura in izobra- ževanje -hrfujnm-; rfTluHl • - DOLENJSKI LIST TOREK, 26. VID. kraje, kjer so se udeležili odločilnih bitk. ©labod 17.55 POROČILA 18.00 COLARGOL, lutkovna nadaljevanka 18.15 ZDOMSKE PESMI MLADENA RODELLE 18.35 OBZORNIK 18.45 VELIKA IZKUŠNJA, oddaja iz cikla, Čas, ki živi V NOB so imeli veliko vlogo borci, ki so se kalili v Španski državljanski vojni. To so bili ljudje, ki so se pridružili španski republi-kanski vojski v boju proti fašizmu. O tem bo spregovorila oddaja, katere del so posneli pred časom, ko so naši španski borci spet obiskali SREDA, 27. VIII. (Dlabod 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 MEDNARODNA OBZORJA: GREŠNI KOZEL 20.55 PRIJETNI KOTIČEK, zgodba iz TV nanizanke AMERIŠKE NOVELE 21.35 V ZNAMENJU 21.50 IZ BALETNEGA ARHIVA NASE TV HI Se Tretja oddaja s tega niza bo gledalce seznanila z baleti iz začetka našega stoletja. Najprej bomo videli znani solistični ples „umirajoči 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 IGRE BREZ MEJA, prenos iz Diesta 21.35 V ZNAMENJU 21.50 625 l labod”, ki je preizkus za vsako boljšo balerino. Na gjasbo Saint-Sacnsa bo zaplesala ena najbolj znanih in najboljših balenn vsen časov Ana Pavlova. Odlomek a Fokinovega baleta „C3iop>n«an* » redhodnika kasnejših abstraktnih naletov brez vsebine, bodo P* stavili leningrajski baletniki; ti boo predstavili tudi odlomek bale ..Ognjena ptica”, ki je nastal ni glasbo Igorja Stravinskega. Videu Bomo h odlomek iz bateU Petruška, Faunovo popoldne, Ap Ion musagete. V naslednjih p* oddajah bodo predstavili balete, so nastali po drugi svetovni vojni. 17.40 TV dnevnik v mad^čini 18.00 TV dnevnik - 18.15 ftM«® TV studio - 18.45 Narodna - 19.30 TV dnevnik -Zabava vas Dick van Včeraj, danes, jutn - ^^' 21.45 dokumentarna serija -Poezija amaterii - 19.30 TV dnevnik - 17.50 POROČILA 17.55 VELIKE RAZSTAVE, dokumentarna serija 18.20 GLASBENI TRIANGLI: STOCKHAUSEN IN TOLKALA 18.45 OBZORNIK 19.00 NE PREZRITE 17.40 TV dnevnik v madžarščini -18.00 TV dnevnik - 18.15 Sezamova ulica — 18.45 Glasbeni 20.00 Festival srbskii 21.30 Včeraj, danes, jutn - ‘l-g Mexico - arhitektura — Glasbeni atelje ^ PETEK, 22. VIII. O labod 17.40 POROČILA 17.45 LETI, LETI PIKAPOLONICA 18.00 DRUŽINA SMOLA, madžarska risana serija 18.30 OBZORNIK 18.40 ROCK KONCERT : RY COODER V zadnjem času je bilo v oddaji „rock koncert” na sporedu nekaj odličnii izvajalcev: John Martyn, Emmvlou Harris, Taj Mahal. V današnji oddaji pa se bo predstavil ameriški kitarist in pevec Ry Cooder, ki ga imajo poznavalci za eisih kot „Tex-Mex”, se pravi, da gre za mešanico teksaške in mehiške fasbe. 9.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 MODERATO CANTABILE, zabavno-dasbena oddaja gy>0 BLAKOVIH SEDEM, serijski 21.50 V ZNAMENJU 22.05 NOČNI KINO: KORENINE, ameriški film Film je narejen po knjižni predlogi, za katero je pisatelj enega najzanimivejših rock glasbenikov. Cooder je znan tudi po tem, da izvaja stare pesmi iz ameriške glasbene dediščine, zlasti posega na področje bluesa in duhovnih pesmi. Igra tudi glasbo, ki jo označujejo Komain Gray prejel nagrado. Zgodba pripoveduje o pustolovcih, ki se odpravijo v Afriko. Na prvi pogled bi človek mislil, da gre še za en film o safariju, vendar je poanta nocojšnjega filma drugačna. Med pustolovci je tudi človek, ki gre v Afriko zato, da bi slone zaščitil pred iztrebljanjem. Ko se soočajo različni pogledi v tej pisani druščini,' pride tudi do komičnih prizorov, za kar ima precej zaslug Trevor Howard, ki na zanimiv in originalen način igra idealista. V filmu, ki ga je 1958 posnel režiser John Huston, igrajo še Juliet Greco, Errol Flynn, Orson Welles. 17.25 - Test - 18.00 TV dnevnik-18.15 Plavica, otroška oddaja -18.45 Muppet show — 19.30 TV dnevnik - 20.00 Gost urednik — 21.05 Portreti: skupinski portret ženske — 21.35 Glasbena oddaja — 21.55 Nenavadno dekle, italijanski film. SOBOTA, 23. VID. Olabod 1 15.40 POROČILA 15.45 KAKO OBUDITI PRINCESE, češkoslovaški film Film je posnet po znani pravljici Tmjulčica, le da so imena drugačna. Da bi kralj Dalimil in kraljica Eliška obvarovala svojo hčedeo Ruženko prerokbe zlobne tete Melanije, da se bo njun otrok pri 17. letih ranil in za večno zaspal, jo hočeta še pred tem letom poročiti, češ da bo mož še bolj učinkovito preprečil, da bi se prerokba uresničila. Vse že kaže, da zla ne bo moč preprečiti, vendar na koncu le zmaga ljubezen. 17.10 NAS KRAJ: MISLINJA PRI SLOVENJ GRADCU 17.25 JUGOSLOVANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO ČETRTEK, 28. VUI. Dlabod 1 18.10 POROČILA 18.15 TEHTNICA ZA NATANČNO TEHTANJE, otroška oddaja 18.45 OBZORNIK 18.55 DJERDAP V potopisni reportaži bodo sodelavci beograjske televizije predstavili djerdapsko sotesko, kjer je ob sodelovanju jugoslovanskih in romunskih graditeljev zrasla ena največjih hidrocentral v Evropi. 19.15 RISANKA 19.24 ZRNO DO ZRNA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 FILM TEDNA: ZADNJA NALOGA, ameriški film NEDELJA, 24. VIII. o labod 1 9.50 POROČILA 9.55 VIKING VIKI 10.20 UGRABLJEN, mladinska nadaljevanka 10.45 FESTIVAL MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV V CELJU V peti oddaji a bomo lahko ogledali posnetke z minulega mladinskega pevskega festivala v Celju. Predstavil se bo češki mladinski zbor iz Prage ter zbor iz Vante na Finskem. Oba zbora sta v Celju dobila srebrno priznanje. 11.10 D. Markovič: ODPISANI, TV nadaljevanka 12.10 TV KAŽIPOT TURISTIČNE ZANIMIVOSTI O labod (TELEVIZIJSKI SPORED) znajdeta v novi okolici. Helmut, ki mu je okoli 30 let, poučuje na gimnaziji in je s službo zadovoljen, pa tudi učenke se dobro razumejo z mladim profesorjem. Med njimi je tudi Sina, simpatično in privlačno dekle, ki ima seveda tudi fanta. Ko ta fant zaloti svoje dekle in profesoija ob jezeru v nenavadni situaciji, sc vsa stvar zaplete. 21.50 V ZNAMENJU 22.05 KULTURNE DIAGONALE 19.15 ZLATA PTICA 19.20 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 C. Dickens: NICHOLAS NICKELBY, TV nadaljevanka 20.55 MUPPET SHOW: DANY KAY 21.20 OSAMLJENI SO HRABRI, ameriški film Nocojšnji film sodi med uspešnejše vesterne; ustvarjalci so bolj kot je to običajno za ta žarn zanemarili akcijsko plat filma in več pozornosti posvetili osvetlitvi značajev in dramskim spopadom. Zgodba pripoveduje o ostarelem kavboju, ki vdre v zapor, da bi osvobodil prijatelja. Sledi pregon, kavboj skuša pobegniti čez mejo, vendar mu šerif v helikopteiju sledi tik za petami. Glavni vlogi sta odlično interpretirala znana igralca Krik Douglas in Walter Matthau. 23.00 TV KAŽIPOT 23.20 POROČILA 2 15.10 Test - 15.25 Split: jugoslovansko atletsko prvenstvo - 18.10 Vaterpolo Partizan : Mladost — 19.00 Dokumentarna oddaja TV Skopje - 19.30 TV dnevnik 20.00 čaz jazza - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.10 Tri življenja ene generacije - 21.40 Športna sobota - 22.00 Kronika struških večerov 12.30 LJUDJE IN ZEMLJA 13.30 JUGOSLAVIJA, DOBER DAN 14.05 POROČILA 15.50 POROČILA 15.55 SPLIT: ATLETSKO PRVENSTVO JUGOSLAVIJE, prenos 18.30 POTOPLJENA MESTA: RT STARI ULCINJ 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 M Stojevič: KITAJSKA/ VAZA, drama TV Zagreb Dogajanje nocojšnje TV drame mladega avtorja Mi orada Stojeviča 1 je postavljeno v Bakar in na Reko. Upokojeni kapitan Franc živi z ženo in hčerko edinko v razkošni hiši z mnogimi sobami in dragocenimi predmeti. Od vsega pa mu je nqjlubša dragocena kitajska vaza. Hči se odloči, da bo začela svoje življenje. Preneha študirati in se zaposli v ladjedelnici, spoprijatelji se z nekim fantom in z njim zanosi. Vendar očetova hiša z velikimi sobami in čudovito kitajsko vazo nima prostora za mlada človeka. 21.30 DOKUMENTARNA ODDAJA 22.00 V ZNAMENJU 22.15 RISANKA 22.25 ZABAVNO-GLASBENA ODDAJA 22.40 ŠPORTNI PREGLED 2 16.10 TV dnevnik — 16.25 Nedeljsko popoldne - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Sončno mesto -20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.00 Glasbena oddaja — 21.30 Japonski film PONEDELJEK, 25. VIU. KIT KMETIJSKA ZADRUGA ČRNOMELJ 17.15 KMETIJSKA ODDAJA 18.15 POROČILA 18.20 MINIGODCI V GLASBENI DEŽELI Sedemnajsta oddaja iz finske nanizanke o minigoddh prinaša nova spoznanja. Že znanim notam se bo tokrat pridružila še LA. Lutka pa bo otrokom povedala kratko glasbeno pravljico, v kateri bodo izvedeli zopet nekaj novega iz skrivnostne dežele glasbe. 18.35 OBZORNIK 18.45 MLADINSKA ODDAJA 6 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO.ZRNA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 H. Lichtenfeld: ZRELOSTNI IZPIT, zahodnonemška TV drama Dogajanje te deloma kriminalne zgodbe, kar primerne za poletni večer, se odvija v majhnem mesni v nemški pokrajini Šchlesvvig Hol-stein. Zakonca Fichte sta nova prebivalca mesta, _a_ se kar dobro Dva mornariška častnika morata odpeljati mladega Larryja na prestajanje osemletne zaporne kazni, na katero je bil obsojen zaradi tatvine. Čeprav sta na začetku poti trdno odločena, da bosta fanta čim prej spravila v zapor, se kmalu premislita. Po svoje prikrojijo pot, ustavijo se v Washingtonu, obiščejo Larryjevo mamo, v Bostonu preživijo noč v bordelu. Vse gre lepo, dokler jima zapornik zadnji dan ne skuša pobegniti. Film prikazuje smešno, a hkrati tudi kruto odisejado. Na začetku vojaška naloga se sprevrže v prispodobo umirajočega prijateljstva, ki se pretrga v prizoru nasilja ob Larryjevem poskusu pobega. Film je režiral Hal Ashby, igrajo pa Jack Nicholson, Otis Young, Carol Kane, Randv Ouaid. 21.45 JAZZ NA EKRANU: KVARTET GRAY BURTON 22.05 V ZNAMENJU 2 17.40 TV dnevnik v madžarščini 18.00 TV dnevnik - 18.15 Slonček Mamfi - 18.30 Sola za junake -18.45 Glasbena medigra - 19.00 Telesport - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Znanost - 21.00 Včeraj, danes, jutri — 21.10Cesar Birotteau - 22.05 Kronika struških večerov BOHINJ — V restavraciji CENTER imajo ob četrtkih ob 20. uri degustacijo sira in vina, v hotelu BELLEVUE pa ob torkih ob 20.30 uri predvajanjo diapozitive s komentarjem o Bohinju. CELJE - Ob sobotah in nedeljah je za ogled odprt FRIDERIKOV STOLP. Dostop za pešce je po Pelikanovi poti in čez Zagrad. GORNJA RADGONA - Od 23. do 31. avgusta bo 18. MEDNARODNI KMETIJSKI ŽIVILSKI SEJEM. Obiskovalci si bodo lahko ogledali razstavo goveje živine vseh pasem, plemenskih svinj, ovac in perutnine, prikaz kmečkega doma in okolja, ocenjevanje in razstavo vin. Organizirali pa bodo številna predavanja, posvetovanja, demonstracije in degustacije. Delovala bo posvetovalna služba. NOVA VAS NA BLOKAH - 24. avgusta ob 13. uri bo Kmetijska zadruga Cerknica organizirala TRETJE TRADICIONALNO SREČANJE KMETOV IN LJUBITELJEV KMETIJSTVA. Na sporedu bodo tekmovalne discipline: košnja, grab-Ijanje, spretnosti pri drugih kmečkih opravilih in nekatere športne panoge. Sodeloval bo klub za konjski šport iz Podnanosa. ŠKOFJA LOKA - V soboto, 30. avgusta, bodo mladi iz Podlubnika v Škofji Loki pripravili nastop pevcev amaterjev pod naslovom PESEM IZ MLADIH UST. Podlubničani vabijo I tudi starejše pevce, ansamble in amaterje. Prijave sprejema OK ZSMS Škofja Loka, telefon: (064) 60-232 od 7. do 14. ure. TREBNJE — V galeriji Likovnih samorastnikov je na ogled stalni izbor najboljših del, ki zajema dela najbolj znanih slikarjev in kiparjev iz Jugoslavije ter 11 evropskih, afriških in južnoameriških držav. LJUBLJANA — Jugoagent Ljubljana, Gregorčičeva 13, prodaja vozovnice in daje informacije po telefonu (061) 21—701 za mednarodne trajektne proge, hitre in 2 17.40 TV dnevnik v madžaišS*®* , 18.00 TV dnevnik - 18.15 Otro«V mladosti - 18.45 Poezija - y' TV dnevnik - 20.00 3—2 ‘j gremo - 23.00 Včeraj, danes, J" TOZD „2ivina-meso" Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in opravila v delovni enoti »Perutninska farma" Krasinc 1. OB R ATO VOD JO 2.2 DELAVCA ZA DELO NA FARMI pogoji: Ad 1: Veterinarski ali kmetijski tehnik. Ad 2: NKV delavec za dela v perutninski farmi. Od po pravilniku o delitvi dohodka in sredstev za OOD ^ Kandidati naj vložijo prijave na splošni sektor KIT & melj v roku 10 dni po objavi tega oglasa. OSNOVNA SOLA SKA v Metliki XV. SNOUB-BEL OKRA^ objavlja licitacijo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: •i 197^» 1. KOMBIBUS TAM 2001, diesel, letnik 'g0i prevoženih 119000 km, registriran do konc3 tavn0 v dobrem voznem stanju, primeren za do vozilo. •' Izklicna cena: 55.000 din. - 2. GOSPODINJSKI HLADILNIK ZOPPA»> litrov, v uporabnem stanju. Izklicna cena: 750.— din. oseb« Licitacija bo v petek, 29. 8. 1980. Za c*ru^^enos^gV0d 9- od 8. do 9. ure, za občane in druge pravne 11. ure (ponudbe v zaprti kuverti). ■ .5-u pri Ogled je možen 2 dni pred licitacijo na parkiri tjaviti se v tajništvu) od 8. do 10. ure. 627^^ Šol' -80 avgusta bo KMEČKI PRAfN'*'oje, prikazali Kmečke aVjto. iO različna kmečka gf#blj bodo tudi f'0*- se mlatiči. klasične potniške proge. Potniki naj si pravočasno (več mesecev vnaprej) razervirajo kabine. Pojasnila dajejo tudi za domače trajektne proge. PLEŠIVEC PRI VELENJU - 24. POTA IN STi|^ poročajo rO,DNESEL LE ZAVITEK CIGA-neznanpp vi„ ..soboto ponoči je Novomelčan t V-OSebni avtomobil ‘o je biln nQ u pa Turčlka- Vozi-splošno pred novomeško nasilno „H^ n.1Š??lca Stori„C” Matjaž Drinovec iz kranjske Save, pri pionirjih Bruno P S CESTE V PEŠAKINJO V četrtek ob 21.00ise je 22-letni Sevničan Samo Mohorkp peljal z osebnim avtomobilom po Kvedrovi ulici. Vozil je prehitro, preiskava pa je pokazala, da vozilo ni bUo brezhibno. Med zavijanjem v levo proti železniški postaji je zadel ob rob pločnika in presekal gumo, zaradi prehitre vožnje pa ga je potem zanašalo sem in tja, dolder ni po 50 metrih zadel pešakinjo, 18-letno Sevničanko Marto Blatnik, ki se je ob nesreči hudo poškodovala in so jo prepeljali v celjsko bolnišnico. Ugotovljeno je bilo, da je Mohorko vozil vinjen, zato mu je bil odrejen odvzem krvi. DEČEK NEPREVIDNO NA CESTO V ponedeljek ob 12.30 je na lokalni cesti v Birčni vasi prišlo do prometne nesreče, ko je 10-letni domačin Andrej Lokar z mopedom neprevidno zavijal s stranske na glavno cesta Po njej je takrat pripeljal tovornjak, ki ga je vozil Franc Vaupič iz okolice Šentjerneja. Prišlo je do trčenja, v katerem se je poškodoval Lokar in so ga morali prepeljati na zdravljenje v novomeško bolnišnico. VLOMIL V OKVARJEN AVTOMOBIL Sentjemejčan Gojko Bučar je v petek pustil svoj osebni avtomobil zaradi okvare na kolovozni cesti na Ratežu. To pa je izkoristil neznani vlomilec in mu do ponedeljka iz vozila odnesel radiokasetofon, de montiral pa je tudi dvoje koles z novimi gumami in jih zamenjal z obrabljenimi. Bučarje oškodovan za 3.700 din. PREHITRO PO SPOLZKI CESTI Minulo sredo ob 14.50 je 40-letni Franc Simončič iz Velikega Mraševa vozil osebni avtomobil od Brežic proti Kostanjevici, v Sajevcih pa ga je zaradi prehitre vožnje na mokrem cestišču pričelo zanašati, tako da je oplazil nasproti vozeči avtobus. V nesreči sta se hudo poškodovala voznik in njegov sopotnik, 26-letni Janez Hribar iz Podbočja, medtem ko je bilo gmotne škode za 30.000 din. „B” njegov klubski tovariš Jnino Pirih in pri pionirjih „A” Andrej Jeršin iz Grosupljega. Tokrat so vozile tudi članice. Zmagala je Marija Kurent iz Kranjske Save pred Nevenko Gošnik, članico KD Novoteks. V naizanimivejši kategori- {i članov „C’ je slavil domačin rranči Zrimšek pred Henigmanom iz Dola in klubskim tovarišem Stihom. Se rezultati veteranov: skupina „F” — Milan Žirovnik iz Roga, skupina „E” - Henrik Neubauer, skupina „D” - Ivan Škulj (oba KD Rog-Franek), skupina „C” - Gabrijel Hrovat (KD Rog), skupina „B” - Alojz Dežman (KD Mokrica), skupina „A” - Jože Hafner (KD Kokrica). V skupnem seštevku je zmagala ekipa KD Novoteks s 107 točkami pred KD Rog-Franek 66, Savo Kranj 64, Stražo Novo mesto 42, itd. B. B. ELAN - BELA KRAJINA 1:3 V nedeljo so se v prijateljski tekmi na stadionu v Novem mestu pomerili nogometaši domačega Elana in črnomaljske Bele krajine. To je bil za trenerja in igralce zadnji preizkus pred začetkom tekmovanja v slovenski nogometni ligi zahod. Črnomaljci so pokazali, da so za prvenstvo dobro pripravljeni in so o dobri igri premagali domačine s : 1 (2:0). Po igri sodeč, se bo Bela krajina spet borila za uvrstitev prav pri vrhu. V predtekmi pa so mladinci Elana premagali vrstnike Bele krajine s 3:0. ■ if p« El KRMELJČANI V U. SLOVENSKI LIGI V Andražu pri Polzeli je bilo 10. avgusta izbirno tekmovanje rokometašev za vstop v drugo slovensko rokometno ligo. Med štirimi moštvi so nastopili tudi Krmeljčani, ki so si s priborjenim drugim mestom zagotovili nastop v tem tekmovanju. Krmeljčani niso izgubili nobenega srečanja, premagali so Bakovce s 16:12, neodločeno pa igrali s Kovinarjem 16:16 in Radečami 23:23. Za uspeh so zaslužni vsi, še posebej pa veteran inž. Milan Papež. Nogometni start V nedeljo se začne slovenska nogometna liga. V zahodni skupini SNL igrajo tudi trije dolenjski predstavniki: črnomaljska Bela krajina, Kočevje in novomeški Elan; v tej skupini so še: Litija, Tabor Jadran iz Sežane, Primorje iz Ajdovščine, Jesenice in Stol iz Kamnika. V prvem kolu vsi trije dolenjski predstavniki igrajo doma: Elan s Stolom, Bela krajina s Taborom J. in Kočevje s Primorjem. Hkrati s članskimi tekmami bodo tudi tekme mladincev, ki se bodo vedno pomerili v predtekmah; za tak sistem, ki tekmovanje precej oceni, sta si še posebej prizadevala Jan in Kočevje. V pretekli sezoni se je od dolenjskih klubov najbolje uvrstila Bela krajina, ki se je vseskozi borila za vrh, na koncu pa zasedla tretje mesto; Elan je prav v zadnjem kolu prišel na četrto mesto, Kočevje pa je bilo peta NOVO MESTO -TREŠNJEVKA 10:23 (4:10) Novomeščanke, ki so tačas sredi priprav za bližnji pričetek tekmovanj v drugoligaski konkurenci, so minuli teden odigrale prijateljsko srečanje s prvoligaško ekipo zagrebške Trešnjevke, ki se prav tako v Novem mestu pripravlja na prvenstvo. Novomeščanke so se gostjam uspešno upirale le v prvem polčasu, v nadaljevanju pa so popustile, kar so bolj izkušene gostje s pridom izkoristile in zabeležile visoko zmago s 23:10 (10:4). INLESOVCI V ŠMARTNEM Rokometni klub Usnjar iz Šmartnega prireja v soboto ob svoji 15-letnici močan rokometni turnir, na katerem bodo nastopili štirje sedanji ali prejšnji drugoligaški klubi, med njimi tudi Inles iz Ribnice, poleg njega pa še: Jadran Timav, Partizan TUS, Jelovica ter domačina Usnjar in Radeče. SLAVIL NA KROŽNI MRKI — Zrimšek med zmagovalnim krogom v kategoriji članov C na nedeljski krožni dirki „Okoli Grma”. (Foto: Pavlin) Atleti razočarali v Celju Skromni rezultati novomeškega zastopstva na republiškem prvenstvu v soboto in nedeljo v Celju Letošnje republiško atletsko prvenstvo, ki je bilo v soboto in nedeljo v Celju je sicer postreglo s skromno bero dobrih (beri: solidnih) rezultatov, vendar je bilo od novomeškega zastopstva na njem pričakovati kaj več. Po napovedih bi naj os vejili vsaj šest prvih mest v moški konkurenci, ob skromni udeležbi drugih pa še kaj več. Tekmovanje je pokazalo, da je b3 to račun brez krčmarja. Novomeščani se vračajo domov s 13 medaljami, vendar sta le dve zlati, 7 je bilo srebrnih in 4 bronaste. Razočaranja so se za Novomešča-ne pričela vrstiti že v sobota Po zadovoljivem nastopu Kržana - 2. mesto na 100 m s časom 11,21 je povsem razočaral Žužek, favorit teka na 1.500 metrov, kije zasedel šele 4. mesto s skromnim časom 3:55,22. v Veliko presenečenje se je pripetilo tudi v metu kopja, kjer je favorita Cujnika in Globevnika premagal Ljubljančan Ceme, Cujnika za vsega 2 centimetra. Od sobotnih slabših izidov velja omeniti še 5. mesto Bučarja na 10.000 metrov, s časom 33:23,1. Nekaj vedrine je v novomeški tabor prinesla le nedelja, ko so Dolenjci zabeležili dve dvojni zmagi. V troskoku ie slavil Kranjčič s 15,19 pred Simuničem 14,63, v metu diska pa Okleščen z 49,82 pred Cunikom 43,% in Virantom (vsi Novo mesto) 43,42. Z nedeljskim nastopom je zadovoljil še Janez Penca v teku na 400 metrov z ovirami, ko je zasedel 2. mesto s časom 54,67. Ponovno je razočaral Žužek v teku na 3000 metrov z ovirami, saj je bil šele tretji z zanj skromnim dosežkom 9:03,3. Zadovoljila nista tudi Bučar v teku na 800 metrov s 4. mestom in časom 1:55,1 niti Koleta, ki je v skoku s palico preskočil vsega 400 centimetrov. AVGUSTOVSKI NASLOV DERSTVENŠKU IN BLASU Na turnirju ŠK Milan Majcen iz Sevnice za avgust sta prvo mesto osvojila Rudi Blas in Franc Derstvenšek s po 8 točkami, sledijo pa: Martin Povšc 6, Rudi Sopcr in Janko Blas 5, itd. V skupnem seštevku dosedanjih osmih turnirjev vodi Derstvenšek s 54 točkami pred Jankom Blasom 51, Jožetom Blasom 42, Kolmanom 31. itd. J. B. M B Mj! Al • li i/il foto sliial: Milan Markelj mrmu LONCA ZA JUHO PA NE DAM! dolenjski list pred 20 leti V Krki ni več kopalcev KRKA JE LETDS zaradi stalnega dežja tako mrzla, da si le redki upajo v vodo. Kopališče je zadnje dni skoraj prazno, piav tako travniki ob Krki, kjer je prejšnja leta kar mrgolelo kopalcev. Ker smo že v poznem poletju, skoraj ne veijamemo, da bi se voda kaj prida ogrela. PRETEKLI TEDEN je prišel na dopust na Studenec nekdanji domačin. Postavil si je šotor, napeljal elektriko in montiral — televizijski aparat. Na Studencu pravijo, da so domačini iz okoliških vasi spremljali program tja do ene ure ponoči in da se jih je zbralo tudi do 50 okoli aparata. To je dalo misliti prosvetnemu društvu; zdaj pravijo, da bodo zastavili vse sile, da bi jim zimske večere pomagal preživeti domač televizor. SLOVENSKI HMELJ je za varjenje piva odličen in ima lepo ceno na svetovnem tržišču. Ni se torej bati, da pridelka naših dolenjskih, belokranjskih in spodnjeposavskih hmeljarjev v prihodnjih letih ne bi mogli vnovčiti. ČAS BLAGOSTANJA je tudi v kmetijstvu blizu, seveda le če bodo hoteli naši kmetje z manjšimi stroški in hitreje več pridelati. To je seveda našim kmetom težko dopovedati, zato so potrebni odloki o agrominimumih. Našim kmetom gre vsak dan bolje, tudi tistim, ld nočejo gospodariti po novem. Saj prav ti priznajo, da niso pojedli pred vojno toliko belega kruha in da jim ni bilo nikoli tako lepo, kot jim je zdaj. S temi kot tepke trdimi posamezniki gre res težko in prav zaradi njih je treba sprejemati odloke o agrominimumih. NIKAKOR NE SMEMO več dopustiti, da bi stali gledalci okoli golov in okoli igrišča, ker so zanje pripravljene tribune. Na zadnji tekmi so bili prav gledalci krivi, da nogometna tekma ni potekala v redu. V mislih imam tiste gledalce, ki so za golom z neprimernim vedenjem motih igralce. (Iz DOLINJSIEGA LISTA 18. AVGUSTA 1960 m SVETU OKOLI NI POMAGALO- Vulkan na gori St. Helen spet kuha iezo, kar je zanesljivo znamenje, da ga niso pomirili nenavadni »strokovnjaki”, ki so po prvih izbruhih iz letala vrgli plastično lutko v ognjenikovo žrelo. Nameravali so sicer vreči mlado dekle — devico, kot veleva prastar običaj, a se nobena ni javila za prostovoljno smrt, ali E a ni bila devica. Naj bo kakor oli že, pomiijevalci vulkana so se odločili za plastično žensko lutko z izgovorom, da je plastična lutka bolj v skladu z izumetničeno sodobno družbo. Vulkan pa je še zdaj jezen in puha in kuha... HALO, SHAKESPEARE! - V telefonskem imeniku Londona je kar 11 Shakespearov, med njimi pa tudi William Shakespeare. Samo ne bo se oglasil duhovni oče Hamleta, Othela in Macbetha, temveč neki starinar, kar pa nič ne de, saj je važno, da se da po telefonu dobiti W. Shakespeara. Kdor ne verjame, naj gre pogledat v London. Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. Izvanredno lenobo kaznujejo (Kako) slabo ravnajo s kaznjenci v Zjedmjenih državah ameriških, je razvidno iz naslednjega zanimivega dopisa. Zvečer po jedi ženejo kaznjence v lesene barake, kjer so ob stenah trda ležišča. Vsak jetnik nima v baraki nič več nego 40 kubičnih čevljev zraka za dihanje; da se človek zdrav ohrani pa je potreba najmanj 250 kubičnih čevljev zraka. Nepokorščino ali izvanredno veliko lenobo kaznujejo s pretepanjem. Vjetnika slečejo, polože na tla in mu z debelim jermenom naštejejo 25 ali več udarcev. Nekteri dan izvršujejo to kazen nad večjim številom kaznjencev. Kdor poskuša uiti, dobi na nogo železen obroč, na kterega je pritrjena veriga s težko krogljo. Včasih mora kak nesrečen vjetnik krogljo s seboj nositi leta in leta. (Sedemdeseti) rojstni dan presvitlega cesarja praznoval se bo po vsi državi, fer je cesar odklonil vsake večje potratne slavnosti, se 1 a 3 1rn Za vsakdanjorabo zadosti natančno meri č rfld je lep primerek z Dolenjske), ko pa en naprava za merjenje časa na svetu - atomska ura. kolesje mehanske ute, primerna je tudi sončna ut»jP za mSijonhke sekunde, pride do veljave najnatan sn) »Prosim, koliko je točno ura r C• taes govorimo o točnem merjenju časa, mislimo na ki se v običajnem življenju meri z minutami, pri i lezultatih pa so dostikrat odločilne in pomembne stotinke . Strokovnjaki govore o točnosti šele takrat, ko gredo meritve v mDijoninke sekunde, torej ko gre za tako neznantne drobce časa, da si ga niti predstavljati ne moremo. Naprava, ki zmore človeku postreči s tako čudovito natančnostjo, je atomska wa. /Na zunaj je videti kot navadna kovinska škatlja, njena notranjost pa predstavlja vrhunski dosežek človeške spretnosti in znanja. Atomska ura predstavlja pre-okretnico v zgodovini meijenja časa V tem desetletju, kar so prišle v uporabo, se je merjenje časa naslonilo na dogajanje v notranjosti atoma in ni več odvisno od gibanja nebesnih teles, po katerem je človek tisočletja meril trajanje časa. Z atomsko uro je človeštvo preskočilo v drugo skrajnost; prej mu je kot časomer služilo neizmerno vesolje, zdaj mu rfuži neznansko majhen delček m o vi - atom. Pri konstrukciji atomske ure so uporabili spoznanje atomske fizike. Atomi nekaterih kovin imajo na svojem najbolj zunanjem robu elektron. Ta drobceni delec se s strahotno hitrostjo vrti okoli jedra in pri NE ZLEZE V GLAVO - Ce se bodo p>vci vina po svetu, navdušili za najnovejši izum francoskega enologa Henrija Margulisa, potem se bodo pijančki zaman nalivali z vinom, „od zore do mraka, od mraka do dne”; ostali bodo trezni kot kamni. Margulis je namreč odkril postopek za pridobivanje brezalkoholnega vina, ki po aromi, okusu in barvi v ničemer ne zaostaja za vrhunskimi vini. Izum naj bi zajezil naraščajoči alkoholizem. Vendar je vprašanje, ali bo žeja po brezalkoholnem vinu tudi tako močna kot po dobrem starem vinu, ki ima še to značilnost, da zleze v glavo. BREZ DOKAZA - Prav gotovo se ni napajal z brezalkoholnim vinom Detroičan Frank Boss, katerega je policija prignala pred sodnika pod obtožbo, da je v pijanosti do krvi ugriznil policista. Nažehta. ni Boss je obtožbo odločno zanikal in zavračanje krivde podprl z nespodobitnim dokazom Sodniku je pokazal, da v ustih nima niti enega zoba več. [Zvesti hoji človek se še najlažje navadi na redno sprehajanje bodo mesta večjidel razsvetlila in s zastavami okinčala, v cerkvah pa se bode zani molilo. (B r o d s k a) občina je hotela poslati na pariško svetovno razstavo hrast, ki gotovo nima na celem svetu sebi enakega, a zavolj orjaške velikosti ni mogla ga odposlati. Hrast meri v premeru 3 metre in 10 ctm. Stroški za peljanje hrasta iz gozda na kolodvor znašajo 300 kron. Na kolodvoru se je izkazalo, da se orjak ne more naložiti na noben železnični voz. Hrast je star blizu 1000 let. (Da m 1 e k o) na deželi kaj malo zaleže, to je pa gola istina, kajti resnica je, da ga družina skoro več uživati ne mara - v saj v toliki meri ne, kakor nekdaj. Istina je, daje tudi masla za domačijo kmalu zadosti, in kako se ga tudi lahko proda, da v primeri k porabljenemu mleku le malo odleže, odločno najmanj odleže gotovo prešičem pokladano mleko in naj •ode še tako posneto. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. avgusta 1900) V poplavi trimanja, tekanja, telovadenja in ostale-ukvarjanja s telesnimi vajami, ki naj bi omajano zdravje sodobnega človeka postavile na krepkejše noge, je še največ priznanja strokovnjakov dobila navadna rekreacijska hoja. Vse bolj jasno je, da navdušenje za tekanje, trimanje in telovadenje kmalu poide in človek se zavali nazaj v nedejavne navade in razvade, medtem ko hoja postane večini stalna navada. Analiza ameriških strokovnjakov je pokazala, da je najmanjši osip prav med ljubitelji hoje in da se ta zdrava navada ohrani pri ljudeh do pozne starosti. In kakšna so priporočila' za hojo? Predvsem opozarjajo, daje treba hoditi redno na daljše sprehode. Vsak drugi dan je treba hoditi najmanj pol ure, da ima hoja pravi krepčilni učinek. Pri tem niti ni važno, koliko kilometrov je dolg sprehod, temveč je pomembno le, da h <*asa manjša. Prav tako ^ pomočjo atomske ure eno od Einsteinovih ,{yj|. Slavni fizik je namreč za .Lv; da je v skladu z relativnostno teorijo ca* ^ gljiv pojem. Pred let1 ®Jji ameriška znanstvenika °P{[(jj poskus, ki je teorijo Vkrcala sta se na letak)s ■«,; atomskimi urami in ”j, obletela Zemljo proti vz» ( nato pa še proti zahodu- f predvidel Einstein, j* -j potekal za nekaj niiUJvjj sekunde počasneje, ko je i letelo v smeri Zemljine rot*j in hitreje v nasprotni ( vrtenja Zemlje. odčitali, ko so atomske ( letala primerjali z ^ Zemlji. » | Za vsakdanie življa, atomske ure res niso. zanimajo milijoninke ko je treba ujeti avtobus, pa ta vozi “pj starih minutah, pri Bin A natančnost omejena na» tko gor ali dol”? viafc pa milo zdihuje p° vendar se ----------- ^ zaslužku veliko lag*J nuje ; j, d°s^‘ od 4ik° lagLJli inr primorski puščavi. in tihe dolinice. ^ v fr* ki stanuje ’ ^ Dolenjec, m druge selice, ki g* U Pride. Prebije nekol* VV začne toževati, kle > i Li se nikdar ^ izmed deset dol^.d^ Primorju in še nj 8® nesrečno naključje‘ ^ t{jih . samo v takih kraj*.£o: od domačega, na P Minesoti. ^^ornnteie >n Bosna in Srbija; g pa ga bo got°v° ? ^ovek* K vf Najzanimivejej0je ^ Reki, je bil EgiP^ ( pomeni to une. jruž2 > da ga nezove nmee^^ lj mu je krstno i ^ to fabnko si je P .^ v f njene krasne Egipčanom so se ^ ji še bolj od po^ V domači obrtnosti^P ,et0, ple Dvor POP°wje nicajt>iV številki. Na primer 120/80 milimetrov. P, številka se nanaša na premer na ?ace vodišča, druga pa na ustje cevi. »» Vse do sredine 19. stoletja so kaliber označevali drugače, največkrat s težo žeJ®^rji) (pri topovih) ali kamnitih (havbice in A10 . top izstrelkov. Tako je na primer za 24-funtn' ^ pomenilo, da strelja 24 funtov težke ze izstrelke, medtem ko je 7-funtna ha streljala 7 funtov težke kamnite kf^j notranjost cevi pa je bila pri topu ali r1 približno enaka — okoli 15 centimetrov. Zanimivo je bilo tudi označevanje ročnega orožja. Med drugim so ga ?znka0g|ic. tudi s številom svinčenih ali železnih K ^ kolikor jih je bilo za funt. Mušketa i^le imela naboj 15 kroglic, ki so funt—približno pol kilograma. or0Žjs Na sedanji način označevanja kalibra |||* so prešli vojaki takrat, ko so okroflle 1 sredi nadomestili s podolgovatimi. To je °! 0 l 19. stoletja. Kaliber cevi označuj ^ milimetri, centimetri ali inčami. ^na. 2,54 centimetra. S kalibrom pa meo' 5O dolžino cevi. Če pravimo, da je cev nj,da kalibrov, njen kaliber pa je 50 mm, P° je cev dejansko dolga 2500 milimetrov. VOJAŠKI KOTIČEK ..Tu je prelepo. Ker živim v Tokyu, velikem jriestu. kjer lako vidim le košček neba, me je olenjska prevzela. Mir, enkratno ustvarjalno okolje in delo na prostem mi omogočajo, da ,o-m skulpturo, kakršne bi se doma ne mogel l besedami YutakeToriyame, udeleženca etosnjega mednarodnega simpozija kiparjev orme vive v Kostanjevici, bi se prav gotovo nnjaI vsak od desetin kiparjev, ki so v preteklih vajsetih letih prišli sem in v ateljeju pod milim e m v hrastovino iz Krakovskega gozda vdolbli svoje umetniške zamisli. Tako je na prostranem u kostanjeviškega samostana in na travniku n raj potoka nastala naša največja galerija na P ostem in bi ji tudi v svetu težko našli par. igc^etk' kostanjeviške Forme vive segajo v leto » ko so na samostanskem vrtu nastale sim^tUI-e- prv'b osmih udeležencev. Že prvi pozij je sprožil val navdušenja med kiparji. sim000- ^ean Touret je izjavil, da je ko|p.0z,i ena Ptvih oblik, ena prvih manifestacij : e, hvnega umetniškega ustvarjanja na področ-Parstva- ..Ustvarjanje na simpoziju je ostltev za umetnika, saj se lahko svobodno veti uresničevanju svojih umetniških zamisli," je menil. ZAČETEK z apokaliptično PTICO . . . A . v'car Silvo Mattioli fja je na prvem simpoziju vedal: „Svet si želi miru. Rad bi vam vklesal k ? 3 m'ru v starodavno deblo vašega svat0vske9a hrasta, toda ne morem ga. Današnji ohn Z-V' V svetu taborov, živi v času divjega roževanja, zato sem izklesal apokaliptično 'co s Podivjano človeško glavo, s praznino na krprU’ ^8r b' na) b'*° srce' z divi° razkrečenimi Apokaliptično ptico, ki divja nad lne 0nT oamesto goloba miru. Zraven stoji deblo . Sem _vrezal človeka, ki se s svojimi hotenji ust>en)a kY^ku' k' hoče navzgor, hoče delati, k| Var,a^ ‘n živeti. In ornamente sem vrezal v r P'. kl sem jo postavil poleg. Sedite nanjo in uni* -e 0 z9°dbi o apokaliptični ptici kvišku" 'n ° ^oveku — ustvarjalcu, ki hoče Kiparski simpozij ni naš izum. Pred Slovenci p ,‘3a Priredili na Avstrijskem. Ob koncu tak 8Setib 'n na ^četku šestdesetih let so na Usteni. delovnem srečanju v St. Margarethnu en|'rar)a^ kiparji iz številnih evropskih držav. Po j .rat sta se ga udeležila tudi slovenska kiparja navj - 'n Janez Lenassi. Bila sta tako sim US®.na,.ba sta predlagala, naj bi podoben t P°zii Priredili tudi v Sloveniji. In na to ni bilo treba dolgo čakati. NAŠA FORMA V IVA NI DELAVNICA za zasebnike m ri ^asu\ ko se je porajal pri nas prvi 6 nar°dni kiparski simpozij, so se vrstila P uobna kiparska srečanja tudi drugod. Toda “'•tfo naš, z deloviščema v Portorožu in K>stanjevici, je bil resnično mednaroden. Od drugih se je od vsega začetka razlikoval še po nečem. Medtem ko so dela, ki so jih kiparji ustvarili na simDoziji v St Margarethnu pa v nernškem Kirchneimu in Zahodnem Berlinu, Pomila zbirke petičnih privatnikov, bila so torej stvarjena za prodajo, so bile na našem simpoziju oastale nove skulpture že po osnovni zamisli um ne’- da obogatijo družbeno zakladnico praetn°.st'- Dodati pa je treba še to, da je bila vs V Pr' nas prvič dana možnost umetnikom iz iz pa sveta, da ustvarjajo v lesu. Prav to pa je dvaiT3 jug.osl°vanska, naša ideja, ki je dobila z J etletnim delovanjem kiparskega simpozija v ^anjevici polno potrditev. 2av2 san?emu rojstvu Forme vive sta s svojo Doma °f*° ■ in organizacijsko sposobnostjo ca no 8 ma p'rkovič, takratna podpredsedni-0Sn Vomve^kega okraja in ravnatelj kostanjeviške Siednne Sole in kulturni delavec Lado Smrekar. je pri!?"?1! S° vel'ko 'pomagale izkušnje, ki si jih festival 1(01 prv' moz Dolenjskega kulturnega in Ure a:.tedai.delujočega že pet let. Fbbudniki morali n C6|Valci zamisl' nove kiparske kolonije so Pri imV ^ avnem orati ledino, ne nazadnje tudi latinskihn°uaniu simP°ziia- S posrečeno izbiro nakazali ?sed »forma viva" (živa oblika) so s° se ka na!9l°hiji smisel tovrstnih prireditev, ki Pri Port06^- raZrasle po Sloveniji. Tako so v Seči Pavnah °rožu kiparji ustvarjali v ^amnu, na Madboru važel«u0Škem V Železobetonu in v Ufednarod I deloviščih je bilo do lani kar 31 avt ^ ,s'mpozijev kiparjev, na katerih je UrT,etnin°rJHV 'Z držav ustvarilo več kot 200 Pamrer naiveč v Kostanjevici. Slednja je ostala in ostala srce Forme vive. Razu RA2P0TJE ,N REŠITEV kd!ka občii'l° Je/.da š'rjeniu Forme vive sama D^Ham kiBn' kos’ Enako se je godilo tudi 0rTl8riikaniJ j So odpirala nova delovišča, ''danost delJ0*xria' slaba organizacijska po-^f te dpi,, ■. neenotni pogledi na namemb-c^anost ob čemer je kopnela tudi °rm0 viv * °*l zavzetih posameznikov, so sip,Se ie doaaiaiokr-at spravili na rob propada, to prT,Pozii ovenčan28^ Ča\U' ko je bil ta kiparski anii. Rešite u- mednarodnimi v'.., Je Formi vivi zagotovila prišla lani, ko so krška, piranska, samoimraVenska kulturna skupnost m°upravn. sporazum o organizirano- ATELJE POD MILIM NEBOM sti in delovanju tega kiparskega simpozija. Tako so postavili temelj, na katerem je bilo moč vsa štiri delovišča povezati v organizacijsko celoto. Te spremembe je potrdila na novo ustanovljena skupščina Forme vive, ki se je na prvi seji sestala ' i'4tT ' 21. aprila in začrtala novo smer delovanja združeni kiparski koloniji. S tem je bil urejen tudi dolgoletni problem — gmotni položaj simpozijev, ki se vrstijo vsako leto v drugem LETOS: PETERICA V dolgoletnem delovanju Forme vive so postale nekatere hibe vse bolj očitne. Domači kiparji, ki bi naj bili nosilci te dejavnosti, so bili nemalokrat odrinjeni na rob. Očitno je bilo tudi, da prireditelji niso vabili umetnikov iz dežel v razvoju oziroma neuvrščenih držav, s čimer je bila nedvomno prezrta pomembna vloga naše države pri razvoju in utrjevanju kulturnega sodelovanja med nauvrščenimi. V načrtu je bilo, da bi letos slednje zastopal mozambiški kipar Alberto Cissano, a ga zavoljo spodrsljaja, ki je nastal pri nas, ni med udeleženci simpozija v Kostanjevici. Petrico kiparjev, ki so se že prve dni julija zbrali v hladu samostanskega zidovja, zastopa našo dižavo Slovenec Negovan Nemec, naše bližnje sosede Doru Covrig iz Romunije in Margarita Poueva iz Bolgarije, zahodne umetnike Britanec Michael Pennie, Daljnji Vzhod pa Japonec Yutaka Toriyama. Domače zastopstvo torej še vedno ni dovolj ustrezno. Kiparji ne poznajo oddiha. Prvo avgustovsko soboto, ko je dopoldanska sparina pregnala večino ljudi v hlad in brezdelje, je ustvarjalni nemir prignal dva iz pisane mednarodne druščine k začetim skulpturam, drugi pa so se napotili v slovensko prestolnico na ogled znamenitosti. Yutaka Toriyama je letos prvič v Evropi počutil pa se ni popolnega tujca. V Kostanjevici je takoj prepoznal dela svojih kolegov in sorojakov. Kar našteval jih je po imenu in z roko pokazal na njihove stvaritve. Toriyama je namreč član istega kiparskega umetniškega združenja kot Takedo, Tomura, Sinada in drugi, katerih dela bogatijo veličastno galerijo na prostem. USTVARJALNA SPROSTITEV Toriyama se je učil kiparstva v privatni šoli pod vodstvom izkušenega učitelja. V tej šoli je več kot pol „učnih let" namenjenih tradicionalnemu japonskemu kiparstvu. Zato je razumljivo, da Toriyama tudi v moderno zasnovano plastiko vnaša nekatere značilne elemente dicionalnega japonskega kiparstva. V Kostanjevici rezbari svoj največji kip do zdaj. „To je prava priložnost, da naredim plastiko velikih dimenzij. Ko sem premišljal, kaj naj v Kostanjevici ustvarim, mi je prišla v roke moja stara risba curka vode. V nji sem našel osnovno vodilo za delo. Obliko sem moral le še prilagoditi danemu materialu, se pravi lesu. Kot vidite, mi nastajata dva elementa, katerih simbolni pomen je lahko različen, pa naj ju gledam kot dvoje kril, dvoje rezil, dvoje plamenov ali, kot mi je narekovala spodbuda, dva curka vode. Predvsem sem našel način, kako organizirati prostor skulpture v harmonično celota" Toriyama je dodal, da ie z bivanjem v Kjstanjevici, delovnimi pogoji in sploh z življenjem v tem kraju zadovoljen, saj je zanj, kot je poudaril, vse novo: pokrajina, ljudje, naselja, arhitektura, navade, prehrana in ne nazadnje tudi jezik. Razumljivo je, da se domotožja ni mogel popolnoma otresti, saj je prvič tako daleč od doma, svoje žene in otroka. „ Všeč pa mi je, da se srečujemo tukaj kiparji iz vseh dežel in najrazličnejših ustvarjalnih nagibov in izkušenj," je zaključil pogovor. Tisto soboto je delal druščino Japoncu 38-letni Romun Doru Covrig iz mesta Dete, nedaleč od jugoslovansko-romunske meje. Covrig je že izkušen udeleženec kiparskih kolonij, saj jih ima za seboj že šest Toliko izkušenj je lahko dobil, ker mu je kiparstvo edini poklic, za katerega se je pred osmimi leti izšolal na akademiji v Bukarešti. COVRIGOVI STOLI Kot kiparja zanimajo Covriga vsi materiali. Delal je že v bronu, v stekleni masi, železu, tokrat pa seveda dela v lesu. „Priložnost imam, da tukaj uresničim svojo davno zamisel, ki je v svojem premajhnem ateljeju v Bukarešti, kjer živim, nisem in ne bi mogel. Delam ambient z dvema stoloma. Velikost stolov je predimenzionirana in že s tem dosegam čisto določen učinek. V načrtu sem imel sicer ambient s petimi stoli, vendar je časa za tako zahtevno izvedbo premalo." Tudi Covrig je Kostanjevico vzljubil. „Tu je prelepo, obilje miru in vsega drugega, česar v velemestu, kot je Bukarešta, ni. Delovni pogoji v zavetrju tega samostana so več kot zadovoljni. Potožim lahko le to, da trenutno ne morem delati, ker se mi je pokvarilo osnovno pomagalo — motorna žaga." ISKANJE NI RAZSELITEV V Kostanjevici torej nastaja najmanj šest novih skulptur za galerijo na prostem, ki je sicer že na gosto ..zasajena" z deli prejšnjih udeležencev kiparskih simpozijev- Ga lerijski vrt je v resnici prenatrpan, na kar nekateri že nekaj časa opozarjajo in predlagajo, naj bi del skulptur premestili na druga mesta. Prav gotovo bi lahko ta ali oni kip okrasil trg v mestu, park pred šolo ali kakšno drugo javno zgradbo. Tako bi omogočili, da bi v Kjstanjevici nastalo umetnino videlo še več ljudi, se pravi, da bi umetnost še bolj približali množicam. Kajpak pa to ne pomeni, da bi bilo potrebno galerijo razseliti, ampak naj bi v njej ohranile svoj prostor za Formo vivo najbolj značilne in umetniško najbolj dognane stvaritve. S tem pa bi lahko Kostanjevica spet dala zgled drugim, kot ga je pred dve desetletjema, ko je ponudila streho novo rojeni mednarodni kiparski koloniji. MILAN M/RKEU IVAN ZCFAN POSWSXl MU«) AMOLOiKO UMEVAM ,etske9%ia P* tl i obrvo* * : *'* občin*« SS5n p Pri nas ja valiko nabiralcev gob, vendar malo pravih gobarjev. Pristnega odnosa do gob Se nismo uspeli izoblikovati. Še veliko je v nas tradicionalnega prepričanja, da gre pač gobe nabirati, če le so, vse drugo je nepomembno. Kaj se dogaja, pravzaprav kaj se bo zgodilo, potem ko smo odtrgali lepega gobana, na to ne pomislimo. Vse bolj je jasno, da bo od nas samih odvisno, ali nam bo narava še naklonjena s temi gozdnimi sadeži, brez katerih bi bilo mnogo ljudi od konjička in mnogo ljubiteljev dobrih jedi brez poslastic. Letošnje leto gobarjem ni naklonjeno. Tako pravijo poznavalci in priložnostni nabiralci. Morda je že v tem nekoliko posmeha narave, ki smo jih že dolgo samo jemali. Gobarji letos še niso prišli na svoj račun, za kar je prav gotovo krivo v veliki meri slabo vreme. Veliko vlage, ki je je letos res zadosti, namreč še ni dovolj. Če ni sonca, tudi gob ni. Ob vsem tem pa je človek tisti, ki ima precej v rokah usodo gob. Zato je potrebno ohraniti in paziti na to, kar imamo. „9nisel gobarske družine", ki je bila na Dolenjskem ustanovljena leta 1978, je prav v tem", pravi Alojz Serini, navdušen gobar, sicer zaposlen pri Gozdnem gospodarstvu Novo mesto." Tak mora namreč biti pravi gobar: ne samo nabiralec, ampak tudi ohranjevalec gobjega bogastva in s tem tudi prirode," meni Milan Šinkovec, tudi strasten novomeški gobar. „Ampak to naši nabiralci še niso. Mlade namreč že vzgajamo tako, da jim čista narava ni mar. Danes pionirji ne poznajo drugega kot polivinil. Na Gblenjskem imamo resda še dokaj čiste gozdove, mnogo slabše. Potem bo tudi gob vse manj." Gobe moramo znati nabirati. Pomembno je, kako trgamo in kaj trgamo. ..Načinov trganja je več", pravi Serini, „jaz zagovarjam tistega, pri katerem gobo primemo in jo zavrtimo. S tem se najmanj poškoduje podgobje." Pomembno je, da nabiramo gobe, ki jih poznamo. Poznamo pa jih bolj malo. .,Pri nas povprečnoštiri vrste," menita gobarja. Vse druge so ..neužitne", zato jih uničujemo. „To nikakor ni prav," pravi Serini. ..Pustimo gobo, ki je ne poznamo, tam, kjer raste. Sleherna goba obogati gozd, kjer raste. Če pohodimo rdečo mušnico kot ..strupeno", ker je ne poznamo, je tako, kot če bi potrgali vse rdeče rože samo zato, ker ne vemo, kako se imenujejo." Gobe so pomemben sestavni del biološke celote. Posebno pomembno mesto imajo t. i. soživke, ki so življenjsko povezane z rastlinjem. V drugo vrsto spadajo gniloživke, ki ..uporabljajo" odmrle dele rastlin, značilne pa so tudi gobe smetarji, ki razkrajajo vegetacijo. „Gobe so tesno povezane z življenjem v okolju, kjer rastejo," ugotavlja sogovornik GOBARJEV NE VZGAJAŠ Z ODLOKOM Šinkovec. „S tem smo že skoraj povedali, je ena od nevarnosti, ki vedno bolj Pret'.J!Ui gobam. Uporabljamo vse več škodljivih kemičn sredstev, pred katerimi se niti gozd ne mo zavarovati, in kaj lahko se zgodi, da se bo^P . teh poznal tudi v manjšem gobjem pridelku. ' Dolenjski gobarji se čutijo nekako varne/J? imajo v svojih vrstah nekaj dobrih poznavalcev, arini pozna okrog petdeset, Šinkovec pa °kr®9 sto vrst. Dr. Dušan Vrščaj se s svojim poznavanjem gob uvršč a v sam jugoslovanski v < priznani strokovnjak je tudi dr. Boh. Vzgoja gobarjev je pri nas pomanjklji Domače literature ni dovolj. Problem zaseij izrazoslovje, ki ni enotno in kaj lahko zavea« nabiralca, ki ni pri prebiranju gobarsk priročnikov dovolj natančen. Promet z gobami je lahko precej .posel. ..Poglejte," pravi Šinkovec, „ letos je veliko marčevk. Mi ne vemo, oZ'rom?tf,. nedavnega nismo vedeli, da je ta vrsta uz' « zato je nismo nabirali. Poznajo pa jo do Italijani in ko so zvedeli, da je pri nas le dobra, so navalili k nam. Organizirali so avtobusne izlete za gobarje. Ali pa so jih Prl ^ poceni kupovali in jih doma v Italiji pr°oal' « velike denarje. Ampak to pomeni ropanje nasefl narodnega bogastva. Preprečevanje takih „P dov" je del samozaščite." Gobe so lahko prijetna popestritev vsakdenj*Bj jedilnika, posebno pomembno vlogo pa biirne*® primeru vojne. Tu se spet pokaže, da je lahk poznavanje gob mnogo več kot le konjiček. C® bili prisiljeni prebivati v gozdu, kjer bi bilo m drugim tudi veliko vrst gob, bi lahko prežive”- Goba, ki je pri nas strupena, morda kje n* severu ni. Ali obratno. Učinek je namreč mo*” odvisen od tal in podnebja. Sleherno bitje J tesno povezano s svojim življenjskim ok°Uety| vsako poseganje v naravno ravnotežje je l®1^ usodno. Za gobo je lahko usodno žeto. hodimo po predelu, kjer raste. ■ „Ni prazen rek, da goba več ne raste, ko J vidimo," menita gobarja. „Samo da tega povzroči naš pogled, ampak korak, ki * približal gobi. S hojo namreč pretrgamo n”c®„ pod površino in na ta način onemogočimo f**: Tudi o posodi, imajo gobarji svoje mnenj* „Ne nabirajmo gob v polivinilaste vrečke, amp v košare," pravi Serini. Malenkost morda, vene je tudi to del gobarske kulture. Nedvomno bomo morali odnos do spremeniti. „Pa ne z odlokom," sta prepr'ca tako naša sogovornika kot mnogo drugih. »M11,! je potrebno vzgajati. Mi se še nismo niti pokv® niti poboljšali, ampak se še kvarimo!" . v Manj divjih smetišč, manj nedeljskih ognjeVq skritih gozdičkih in predvsem več znanja gobah, pa bo le-teh najbrž tudi še v bodoče. ** vse, za nabiralce gob in za gobarje. MARTIN LUZAR Velike Malence s sledovi daljne poseljenosti že dolgo privabljajo pozornost arheologov. Vzpetina gradišče nad vasjo v neposredni bližini izliva Krke v Savo je bila zaradi izredno pomembne strateške lege priča burnih življenjskih tokov. Tam je bila že tisočletje pred našim štetjem prazgodovinska naselbina Ilirov, pozneje pa mogočna utrdba starih Rimljanov. Vanjo so se zatekali predvsem prebivalci bližnjega Neviodu-numa, da jih je v času propadajočega rimskega cesarstva ubranila pred napadi ljudstev z vzhoda. Malenška utrdba sodi med pomembne ilirske naselbine na skrajnih obodih Krškega polja, kot so Libna, Stari grad nad Podbočjem in Vinji vrh pri Šmarjeti. Ta postojanka ob brežiških vratih je nadzirala plovbo po Savi in Krki in vsiljivcem zapirala vstop v dolino reke Itke. Mimo Malenc je bila speljana rimska cesta od Ljubljane do Siska (Siscie), ki Je ostala do izgradnje ceste n*1 vrezanih črt V dveh večjih posodah ^ Iz glinasti skodelici z ročajem za zajemanje P posod. Po odkritju centralnega skupaj s temi posodami dobili dobro pre° . in dokumentiran povsem določen ki ga na podiaai izkopanih posod uvrščam0 600 pred našim štetjem." ji Za gomilo v Malencah je v stro^°,^opev,Il!I veliko zanimanja. Povabilu na ogled T-0|oŠfc^J so se odzvali številni arheologi a gjoveni" muzeja v Zagrebu ter strokovnjaki B arf,e°” med njimi seveda tudi novomeška Tone Knez in Danilo Breščak. Posavski muzej bo nadaljeval malenškega arheološkega komple* prihodnjih letih. Z večjo sondo spoznati stanje in ohranjenost slojev v nekaj manjšimi sondiranji pa u9ot°y. antične kmetije. To rimsko kmetij leta 1968 na območju današniega obrobnih njiv. /Posavski muzej Je izdelavo natančnega Malenc, za zavarovanje pripravi odlok, s katerim v Brežicah v skladu z .noV‘" j spomeniškem varstvu sPre^e*®ligAjne. reševanje naravne in kulturne jq£|CA bratstva in enotnosti Liubljana — Zagreb — Beograd edina povezava med osrednjo Slovenijo in Hrvaško. Sistematično raziskovanje arheološkega kompleksa Velikih Malenc je začel letos Posavski muzej v Brežicah z oHkopavanjem izradno velike gomile. V Malencah je deset vidnih prazgodovinskih gomil. Večino teh je v letih 1890 - 91 prekopal Jernej Pečnik. Pri svojem raziskovanju je v gomilah odkril ilirske grobove, v neposredni bližini pa poznorimsko grobišče. Davna malenška preteklost je štiri desetletja pozneje zamikala Balduina Saria. Raziskoval je utrdbe na gradišču in odkril mogočno s stolpi utrjeno rimsko obzidje, pod njim pa prazgodovinski nasip. Sredi gradišča je bila tedaj odkrita prva starokrščanska cerkev na Slovenskem. Naselbino okrog cerkve sv. Martina je v letih 1929/30 raziskoval novomeški muzej. Začeto delo nadaljuje Posavski muzej, ki je že leta 1968 opravil manjše raziskave. Gomila, ki jo odkopavajo to poletje, je bila še približno tri desetletja nazaj nedotaknjena. Ra ustnem izročilu se v njej skriva zaklad, zato so se navdušeni iskalci tedaj poskušali dokopati do .skritih" dragocenosti. Ker o zakladu ni bilo nobenih sledov, so kmalu odnehali. Gora zemlje je zahtevala preveč napornega kopanja luknja vrh gomile je nato privabila vaške otroke. Spremenili so jo v skrivališče, ki jim je omogočilo veliko prijetnih uric. Grmovje je jamo vztrajno zaraščalo in tako so skrivališče zapustili tudi otroci. Kustos R)savskega muzeja arheolog Mitja Guštin za zdai še ne ve povedati, koliko je iskanje zaklada uničilo osrednji grob v gomili, ker izkopavanje še ni končano. Začeli so 21. julija in bodo delali do konca avgusta. O dosedanjih odkritjih je Mitja Guštin povedal tole: ..Malenška gomila predstavlja za slovensko arheološko javnost novost. Kot sedaj kaže polovica odkrite gomile, se ta povsem razlikuje od sočasnih gomil, ki so jih spoznali pri izkopavanjih v Novem mestu in Stični. Čeprav še nismo odkrili centralnega gmba, dosedanje izkopavanje kaže, da je bila tri metre visoka in dvanajst do petnajst metrov široka gomila nasuta na en sam grob in da so na prvo nasutje imeli običaj polagati oziroma darovati glinaste posode. To darovanje smo lahko odkrili le s potrpežljivim sistematičnim delom, kajti posode so prosto ležale v nasipani plasti. Seveda so bile od časa in teže zemlje podrobljene, vendar jih bomo z restavriranjem lahko ponovno rekonstruirali. Do zdaj smo našli dvanajst posod. Večje so bile na majhni nogi z bogatim okrasom. V enem primeru je bil okras napravljen s koleščkom, v drugih primerih pa je bil izdelan v obliki reber ali r** ; ;nt r jSPA Sw OohSlImJ6 .delovnih organizacij, ki bi se lahko takfen • *? V kratkem desetletju dosegle mnnt . ■ zv°j' kot ga. je Trebanjska industrija se ie m t1 ? J®ktov a,i Trimo. Število zaposleni *VJem kolektivu v tem času od 60 delavcev od nnlrrfa^ve^ kot osemsto, prihodek pa se je dvanaist^ir tr? milijonov P°vzPel na letošnjih njihovih !,ard' medtem ko o rasti količine ne da Pro!2''°doy skoraj ni mogoče govoriti, nainom ."ejevero. In kar je sedaj med n^ ^6J Trinf10 se je v tem letu povzpel občini )6x izvoznike ne samo v trebanjski imain 'JT* Cel° na Dolenjskem. Ob vsem tem za vnrL plovnem kolektivu še velik posluh samouk3 VCCV' k čemur prispeva razvito 0 vsem tem s°se iahk° ProizvnH^ik oblskova,cl ob otvoritvi novih obisku i» zmogljivosti, pa tudi o zadnjem Franca Šetinci Sekretarja Predsedstva CK ZHS 0 k Ča-U' ko vse P090Steie govorimo Poudarim te2avah' ie Prav< da tolilco bolj • sp" VSC USpehe- ki jih dosežena. K darjenia ..premljanju uspešnosti našega gospo- njimi in namreč tudi primemo seznanjanje z rckeTnpir’16 53010 s težavami in slabostmi. Kot je kotsnnHk ®°sPodarstvenik, morajo uspehi služiti oraani»a,.“ dru9'm delavcem, drugim delovnim do DotPm',am,i 'n če kda) Potrebujemo spodbu- Cem r ' PraV g°t°v°- delavcem tr'm.°,lahko pripisuje uspeh? Najprej je Povezali wx v.ne orgar,'zacije uspelo, da so komai i- manjših obratov, ki so prej sami Persnektiu0ta '■ .*»»". je bil tu še izredno gradnie nh^i, proizv°dni program industrijske uPorahnii,tov za Potrebe industrije in drugih kadre in °l 08 nazac)nje tudi stalne naložbe v tehnologijo 0t posledica tega ^ v sodobno jUflodnli' Tr'ma niso samo izredno iskani na posebei n*.m trgu. marveč tudi v tujini, še , let govor h V. razv°iu< za katere smo vrsto 'Zrerip' *’ da Z n*'m' Prema|o trgujemo. Seveda *ustrirai-n pr°dor v tujino, ki ga bomo kasneje še Delavci ' t ■ vilkami, ni prišel sam od sebe. sedanie ma> k' delajo v komerciali, so v •etlh^v^L vložili veliko dela v preteklih je poved i3 k°mercialne službe inž. Jone Kotar celo last da bodo z 'etošnjim izvozom presegli izdelki °a pričakovanja in načrte. S svojimi Vietnam^ bod? pojavili v Iraku, Maliju, Sovjetsi,-U' N.emški demokratični republiki, ^delova' •2Vezi' ^vici, Angoli. V Angoli bodo v Pogodb njU 2 briško firmo Planum podpisali gradili milijona konvertibilnih dolarjev, Pričak,«- • ° °^ekte v Iraku, kier v kasnejših letih demokrat • 56 večji Prodor- v Nemški za i -j rePubMki bodo podpisali pogodbo mihjona dolarjev. Sto državo nameravajo TRIMOV USPEH TUDI SPODBUDA DRUGIM še razviti poslovne odnose, ker od tam dobivajo precej surovin za svojo proizvodnjo, med drugim pločevino, ki je precej cenejša od naše, pa poliuretanske komponente, ki jih pri nas še ne izdelujemo S Sovjetsko zvezo so podpisali pogodbo, po kateri bodo v to državo dobavili za več kot 7 milijonov dolarjev jeklenih konstrukcij in sendvič plošč. Samo do konca letošnjega leta bodo v SZ odpremili za 2300 ton materiala. Že dalj časa pa potekajo razgovori med alžirsko vlado in Rudisom, ki naj bi v tej državi gradil veliko tovarno čevljev in kjer naj bi Trimo izgradil objekte za blizu 10 milijonov dolarjev. Ob vsem tem seveda v tej delovni organizaciji ne pozabljajo na domači trg, na katerem bi lahko prodali še več kot doslej, če bi le imeli več sredstev za kreditiranje. Seveda pa bodo sodelovanje z domačimi inženirskimi hišami še poglabljali, saj je tudi zasluga teh — Energoprojekta, Smelta, Rudisa, Energoinvesta, da se je Trimo tako dobro uveljavil na zunanjem trgu. Da so objekti, ki jih Trimo gradi tako iskani, je zasluga hitre gradnje, saj Z000 kvadratnih metrov velik ohjekt 10 monterjev postavi v enem mesecu. Hkrati pa so ti objekti izredno funkcionalni, varni pred ognjem, primerni za vse vrste namenov. Trimo lahko ponudi zelo veliko izbiro in primerno kvaliteto. Kvaliteta pa je zasluga sodobne tehnologije v tovarni. Nazadnje so v tej tovarni dobili novo linijo za proizvodnjo jeklenih konstrukcij, s katero so šele lahko začeli veliko serijsko proizvodnjo jeklenih konstrukcij v tako imenovanem pajner sistemu. Tehnološki postopek za te konstrukcije se začne na računalniško krmiljenem stroju, s katerim dosegajo veliko točnost, hkrati pa lahko programe razreza shranijo in jih uporabijo še kdaj drugič. Varjenje teh pajnerjev opravijo modemi varilni stroji, končni izdelek pa gre potem še v. avtomatsko napravo za peskanje in antikorozij-sko zaščito. Na tej liniji v Trimo proizvedejo glavne nosilne elemente bodočih konstrukcij. Letošnji plan predvideva proizvodnjo 6.600 ton jeklenih konstrukcij. Izredno važen sestavni del Trimovih objektov so gradbene plošče, ki so izdelane iz zunanje obloge in vmesne izolacije. Medtem ko so zunanji deli izdelani iz aluminijeve ali jeklene pločevine, je polnilo iz poliuretanske pene, s katero dosežejo tako toplotno izolacijo, kot bi jo dosegli s polmetrskim zidom. Letos nameravajo proizvesti okoli 900.000 kvadratnih metrov teh plošč. Seveda se kolektiv ne namerava ustaviti pri doseženih rezultatih. Veliko že razmišljajo o boljši izkoriščenosti svojih kapacitet, če pa bodo te premajhne, bodo vložili denar v nove, razširjene. Razmišljajo pa tudi o novih izdelkih, med katerimi imajo za zdaj največ uspeha s proizvodnjo zabojnikov ali kontejnerjev, ki lahko služijo kot priročna skladišča ali kot bivalni prostori za gradbene delavce. Za zabojnike se zanimajo zlasti v Švici, pa tudi v deželah tretjega sveta, kjer T rimo pričakuje še več naročil, še več izvoza, ki je za naše gospodarstvo vedno večja nuia- JOŽE SIMČIČ i^VARIMA, ZASTONJ? !w. l000°?J;SkLh solinah pridobivajo sol že več ta/^mbeni in *e bila °d nekdaj važen Soii'0-.kakšne H' art'kel, spomnimo se r»ra*Silak Marti 3VE-,e imel med tihotapljenjem S**«. Krpan. Poraba soli v svetu «8 J*6 tudi izr»Hn vee,na ne gre v lonec. Sol je Pričajoče ° pomembna surovina silovito trateška. 8 lndustr'je; zato soli tudi fe°* ^reS^^o na Prebivalca 17 kg soli «ta| * v izvitih oa h*ltljL'n‘,u*triJ*kii državah do &ovr>° Narašča . 3®° (D. Poraba soli pri nas taT^vanja ‘ ,°rnača Proizvodnja ne krije 0 300* tisrS moramo vsako leto uvoziti ton soli. V smernicah za pripravo naslednjega jugoslovanskega plana je sol na seznam" 26 surovin—nekovin, ti jih na jugoslovanskem tržišču še posebej primanjkuje. Prav zato je bila proizvodnja soli uvrščena med prioritetne dejavnosti, prav zaradi tega tudi ideja o portoroški tovarni soli, ki bi pridobivala sol neposredno iz morske vode, s čimer bi solinarji postali neodvisni od nezanesljivega sonca. O novi tovarni morske soli je na nedavni tiskovni konferenci govoril Ciril Somrak, predstavnik tozda Soline, ki deluje v okviru portoroške Droge. Po njegovih besedah je zavod za tržne raziskave ugotovil, da bomo prihodnje leto potrebovali v Jugoslaviji že dobrih 800.000 ton soli, leta 1985 pa že več kot milijon ton. Naslednje leto bomo morali uvoziti 439.000 ton soli, čez pet let pa kljub bistveno večji porabi samo še 382.000 .Veliko več soli bomo pridelali predvsem v petih morskh solinah na Ffegu, v Ulcinju in v Portorožu," je rekel Ciril Somrak. Prešli bomo na industrijski način proizvodnje. Čez pet let bodo soline pridelale toliko soli kot naš največji proizvajalec Sod a-So iz Tuzle. Slovenci porabimo na leto 70.000 ton soli. Nova tovarna soli v Portorožu bi s 100.000 tonami soli na leto v celoti zadovoljila vse slovenske potrebe, 20.000 ton bi lahko celo izvozili. Tovarna bi delala kar 330 dni v letu, podobne že stoje na Japonskem. Sol ni posebno cenjen artikel, za liter mleka dobite na primer dva kilograma soli, vendar ima sol to prednost, da je surovina za njeno pridobivanje torej morje, zastonj, da o količinah niti ne zgubljamo besed. Po svetu velja, da je v soli velik denar. Morsko vodo bomo koncentrirali z elektro-dializo, na koncu postopka bo samo še sol. Za pridobivanje sta poleg tovarne in opreme potrebna samo še električna energija in malenkost kemikalij. Tovarna bo imela kombinirane izvore energije. Ob konicah naj bi prižgala svojo termoelektrarno na plin. Sicer pa je poraba elektrike pri pridobivanju soli desetkrat manjša kot pri pridobivanju aluminija. Morsko vodo bi črpali ob dnu v Sečoveljski dolini. Tam ie morje čisto, poleg tega bo »zajetje" 200 metrov od obale. Preostanek vode ob elektrodializi bi porabili v rastlinjakih. Tako bi bilo na voljo vsako uro 45 ton na 50 do 70 stopini Celzija ogrete vode. Koristen ..odpadek" bi bila tudi slanica, uporabljali bi jo za zdravljenje v termah, ki jih v Portorožu že imamo. Odveč je bojazen nekaterih, da se bo morje v zalivu zaradi tovarne morske soli preveč ogrelo. Topla voda iz tovarne je proti neizmernemu morju kot liter vrele vode v Blejskem jezeru." Tako Ciril Somrak. Portoroška tovarna soli b' stala milijardo starih dinarjev, podražitve so upoštevane. Zaposlovala bi do 60 ljudi. Do danes je podpisalo samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev za tovarno soli že 50 temeljnih organizacij združenega dela. Graditev tovarne podpirajo tudi obalne občine, medobčinska gospodarska zbornica Koper, združenj« industrije rudnikov in nekovin v Ljubljani in Beogradu, poslovno združenje jugoslovandcih proizvajalcev soli in še nekateri. Vprašanje je samo, če bo portoroška tovarn« soli vključena v dogovor o temeljih družbenega plana SR Slovenije. Če se to ne bo zgodilo, bo Slovenija ostala brez lastne proizvodnje soli. Slovenci bomo morali sol uvažati, ali p* soinvestirati v podobno tovarno v kakšni drug* republiki. Obenem bo prepuščeno morju, torej uničenju 600 hektarjev solin v Sečovljah, solinarstva na Slovenskem ne bo več, tisočletne tradicija bo prekinjena. M. BAUER predstavljamo vam Bralec, ki je že večkrat segel po prozi z narodnoosvobodilno tematiko, bo, pri branju • „Menueta za kitaro na petindvajset strelov Vitomila Zupana (pred kratkim je Pomurska založba poslala na trgdrugo izdajo romana' postavljen^ pred novo bralnf izkušnjo. drugačen način se bo srečal z obdobjem, katerega utrip je bil v slovenski literaturi vec ali manj ideološko obarvan, izrisan prci v črnobeli tehniki kot v zniansiranih tonin-Srečal se bo z izkušnjo, kj veliki čas demitizira, zato se mu bodo v prepoved o herojskih časih kot tujki vri.vali element' dvoma, neuglašenosti z zaokroženo in jasn0 podobo, motila ga bo junakova neuteme)' nost delovanja, skratka odkril bo sodobnega razklanega človeka v zgodovinskem okviri kjer takih razklanih osebnosti ne 1 pričakoval. To neskladnje je seveda pred'' v načinu branja, saj „Menueta" ne gre br ' kot pristno človeško izkušnjo, kot športi"11 ampak kot leposlovno delo. Avtor je v kratkem spremnem zaf’ zabeležil, da je roman napisal po zapiskih, vendar je zapisk e temeljito Pre J izbral, dal jim je drugačne poudarke. P01"1'., sam majboljše razkriva skrivnost sv0J tl nastanka. Zupan ga je ustvaril nekaj deseti' kasneje, kot so nastajali zapiski, vanj je v(ieni| sodobno izkušnjo, tako da je s,rll[1 razkrmiljeno osebnost človeka sedemde56” let s partizanom borcem in tako ustvarje literarni tip preskušal v življenjskih položaj1 ' značilnih za zadnjo vojno, ko so človeSl(l usode nihale na samih mejah eksistenc^ Prazna človeška lupina sodobnika je 'ska smisel v časih, ki so nosili v sebi smisle. Tod 1 ali je junak Berk, tako zastavljen in postavljer’ izvlekel odrešujočo nit? Zupan nam daje n nekaj mestih v romanu slutiti, da ne. Potrebn bi bila še ena vojna, da bi se krog dopolnil, < bi iz sodobnega sveta pregledana " preskušena zadnja vojna postala osnova 1 dejanja v neki drugi vojni, kjer bi Zupan° junak drugače deloval. Če bi? s0 Zanimivo je pripomniti, da je filmu, 1 ga lani posneli po tem romanu, nai ..Nasvidenje v naslednji vojni". MA AMIIMMi a m mm NA PETINDVAJSET STRELOV Vitomil Zupan: MENUET ZA KITARO (Odlomek) Majhen ptič je priletel na vejico grma, ki je zakrival vhod v jamo, živahno je obračal glavico, zvedavo pogledal k nama in odletel. To kaže, da ni ljudi v bližini. »Vsi tisti fantje, Anton..sem vprašal, „ali bi se moral prej umakniti? ' f Molčal je, Tudi to je bil odgovor. Le kako, da so imeli bele rogove? Lahko rečem, da ni nobena stvar pomembna in da so vse zamisli sveta izmišljene. Lahko prekolnemo vojne in se posmehujemo miru. Lahko se napravimo bebce, se režimo in spuščamo slino po bradi. Lahko se igramo vestne uradnike. Lahko se damo obsoditi in ubiti za idejo. V zibelki nam je še vse odpuščeno, kasneje pa nas tehtajo na različnih tehtnicah, ki kažejo različno in tudi uteži so čisto različne; merijo nas z merili,n na katerih so čisto različne mere. Učijo nas, vadijo nas, vodijo, vzpodbujajo, hvalijo in grajajo. Nobena rastlina, nobena žival, noben predmet, noben kamen — nič ni krivo ali vredno, mi smo pa krivi ali vredni dvakrat; pred drugimi in pred samim seboj, in kako malokdaj se oboje ujema. Nekaj velikanskega ni prav, nekaj usodnega. Vsi slutimo — nihče ne ve. Ostaniva do konca, večno tukaj, Anton. Vse napačno in vse pravilno je z nama. Kaj mi mar, kaj bo mislil zadnji človek. Nič drugega ko midva. Seveda: kadar se ustaviva; ne kadar drviva z drvečimi. Ali bova zmogla? „Čas bo, da se odpraviva/' je po daljšem molku rekel Anton. Pred votlinico, v kateri sva prebila svojevrstno noč, sva obstala za nekaj trenutkov. Ves gorski svet nedotaknjenega kanjona je stal pred nama v jutranji spokojnosti, gozdovi, skalne stene, grape, skaloviti stolpiči; spodaj je šumela reka; nekje je pel ptič. Odpravila sva se po strmini pobočja v smeri, kamor je tekla reka, usmerila sva se nekoliko navzgor. V ušesih mi je proti volji zazvenela pesem, ki sem jo slišal v dolini, pred hajko..." s puško na rami, v boj za svoboido, za kruh..Posušena obleka, zašite glavne luknje, lačna nisva, prespana in nekoliko spočita, vsako jutro nova Opasač sem nekoliko bolj zategnil. Res so naju boleli sklepi, res so nama bile noge nekoliko trde, a vse to bo minilo, ko naju hoja ogreje. Stopala sva čez kamenje in korenine, se vzpenjala čez mahovite skale, se prebijala skozi grmovje in prišla v strugo majhnega hudournika, poganjala sva se s kamna na kamen, gazila ostro gorsko travo in se vzdignila na vzpetino za gričem, za katerim je ostalo šumenje vode v dolini. Sprejela naju je prozorna zelenina srednje gostega gozda. Jaz sem stopal spredaj, Anton -ko zvesta želva — za menoj. Udarci detla, ki je s kljunom tesal drevesno skorja Prišla sva do gozdne steze, na katero je pršela sončna luč izza mladih oblakov. Treba se je bilo odločiti; ali kreneva navzdol ali navzgor. Sledila sva nagonu — navzgor! Prevezana rana: kakšna malenkost na prvi pogled — a kakšno udobje vliva v počutek. Hodiva počasi, enakomerno. Ne skrbi, je sinoči rekel Anton. V vami dolinici sva se hkrati spomnila, da morava urediti črevo in mehur. Bogve kdaj bo spet tako primerna priložnost. Računala sva na prste, kdaj sva šla nazadnje na stran. Nikakor se nisva mogla zediniti glede sranja. Stvar bo ostala nejasna tam nekje v meglenih snežavah velikega Mokrca. Jaz sem stvar opravil še kar z manjhnimi težavami, tisto olivno olje v ribji konzervi je stvar pognalo naprej. Anton pa je imel zlato žilo. Bridko se je pritožil čez naravo, ki mu je na eni strani telesne cevi dala piškave zobe, na drugi pa hemoroide. Jaz sem že sedel na skali in kadil droben zvitek z nekaj praški tobaka, on je pa čepel in stokal, vmes pa delal pripombe, ki niso imele nobene zveze s položajem. „Nobene knjige nisem stavil, da je ne bi prebral. Zmeraj sem upal, da najdem našega človeka v kakšni knjigi; pravega, resničnega Slovenca, takega kakor je, po svoje tečen, po svoje pa hecen.” Vprašal sem, kakšna mešanica je to?" „Po eni plati beda, uradnik, pezde; surov in omejen hlapec; po drugi pa spet drugačen, težko je reči, kakšen. A spomni se: poleg Bosancev, so bili Kranjski Janezi najhujši šturmerji v avstrijski vojski; ker so pijanci, boš rekel, Kranjca nalij z rumom, pa gre nad hudiča; vraga! Nalij Laha, pa ga prime amore in canzone. Martin Krpan ni nikoli, to je uvožena pobožna povestica; je pa v Evropi malokje toliko mrtvih in seštihanih od noža ob sobotah kakor pri nas. ftešemovih Črtomirov je veliko; zmeraj, kadar se je spremenil režim, so se prekrščevali, prekrstijo se in si mislijo svoje. Boš videl, kako bo po osvoboditvi! Že kar vidim cele vrste prekrščencev." Začel se je smejati, iz smeha pa prešel v stokanje, kri je šla od njega. - Nadaljeval je nekoliko jezno: „Hlapec Jernej išče svojo pravico! Ti, Berk: poišči mi no kakšno mehko listje, ta praprot je preostra za moj zlati rudnik.” Nad nama so peli ptiči, čudno za ta čas. „Vsi tisti zmatrani ljudje po naših knjigah ti uničijo še zadnje veselje do branja. Samo jamranje, same krivice, ja, pravim, saj sem hodil malo po svetu, pa sem videl, kako ljudje živijo in vem, kako živimo doma; včasih z betom, včasih s pesom, so ohceti pa so tudi pogebi, hudiča Pa ne gre za to... ne znam povedati, kaj je narobe. Neki Francoz je učil svoje, da človek ni ne angel ne beštija Jaz bi rad videl, da bi eden naših opisal, kako Slovenci nismo ne mile Jere ne Martini Krpani. Madona, sem nadrajsal, moram malo počivati; takole sranje me bolj uniči ko cela hajka” Uredil si je hlače, zategnil preozki, omiljeni pas, in sedel na hlod, gibal je enakomerno z nogami, da razmaje kolena, ki so mu od čepenja postala trda Zraven je govoril, ne da bi se menil zame: ..Martin Kačur je še najbolj resničen Slovenec, ki se zapije in vrže ideale na smetišče in gnojišče, od koder jih kasneje - ko pride čas konjunkture - pobirajo praktični sosedi... Sicer boš pa videl še marsik^ .. Videl? Ali ne bova videla oba? »Misliš? ' fTo je bilo vse, kar je rekel. Potem sva šla naprej. Steza je postlala položnejša in se je zlivala na ozek travnik med gozdnimi strminami. Tam so bile neke posteve. Bili so partizani, eni so sedeli, drugi stali, nekaj jih je ležalo, tudi kuhali so, kadili, se pogovarjali; v sredini je stal nekak štab, to je bilo videti po revolverjih za pasom, po opravi in našitkih na rokavih; nihče se ni, posebej zmenil za naju z Antonom, ki sva sedla v bližino kuhinje na parobku. Sami neznani obrazi. Spet sva pripadala neki enoti, četi, odredu ali čemu kdo ve? Sam mir, sama vojna vsakdanjost Človek z zelo rdečim obrazom in debelim vratom si je z dolgo nitjo šival gumb na suknjič. Z njim sem začel govoriti Izvedel sem. da smo stepeni z vseh vetrov. Zaseda je bila na stari partizanski poti čez Krim. Nemci so udarili z dveh strani, od Blok sem pa so prišli ta beli. . Nemci so še zdaj v Vintgarju, baje. Ko so nas držali v pesti, so nenadoma popustili. To so pa Nemci. Oni delajo redna Videl sem prihod patrulje, ki je stopila k štabovcem na poročanje, to sem sodil po salutiranju. Pravijo, da mora znati dober vojskovodja predvidevati. Vojaku tega ni svetovati, vse bo zmeraj dugače, kakor pričakuje. Komaj se na eno vrsto dogodkov, ko se način docela spremeni. Postrojili so nas, dva zapored sta imela govor, eden od neuničljivosti naše vojske, drugi o bližnjih nalogah; nemška zver da je smrtno ranjena, narodne izdajalce prijema panika, ljudstvo kot en mož stoji za svojo narodnosovo-bodilno vojsko, ki po vsej državi slavi zmago za zmago; naša četa bo varovala dostop v dolino Iškega Vintgarja; štirje smo bili določeni za izvidniško patruljo v smpri Iške vasi; Antona sem si komaj pridobil, s svojo ob vezano glavo in celo s pojavo ni zbujal zaupanja; mene je komandir čete, dečko z bistrimi sivimi očmi in nemškim šmajserjem, določil za vodjo patrulje. Menaža. Anton se je pogovarjal z nekaterimi fanti, videti je kar nekako dobre volje. „Dalje prihodnjič” pravi, „za zdaj kaže, da smo jo spet unesli." Jaz pa gledam komandirjev šmajser in se z otožnostjo spominjam ravno takega, kako je bil tam zgoraj v Mokrcu zapičen v sneg — samo nekaj metrov pod mano, pa nisem mogel do njega. Lahko je reči: pojdi in vzemi orožje od Nemcev. Zelo sem radoveden, kako si je mladi sivooki pridobil to črno, sijočo stvar; a bil bi prekršek zoper lepo vedenje, če bi kar tako na lepe, vprašal; dobil bi kak zasmehljiv odgovor, češ, „o, na starini sem ga kupil”, ali „na hruški je visel, pa sem ga snel". Tele reči zdaj že poznam. Do roba neke grape gremo s četo, potem se odpravimo štirje po kolovozu navzdol. Naročilo je tako: razgledati dolino Vintgarja, verjetno so Nemci še dol, z motorizacijo, slišati je bilo brnenje strojev; po možnosti pogledati, ali bodo držali nočne zasede spodaj na cesti; če pridemo do vasi — ena zadnjih hiš je po domače pri Kramaiju, to je naša javka tam bomo izvedeli od gospodinje Špelce, kako in kaj. Razhajkane borce pošiljati gor. Nova dva borca brez posebnosti, dva taka polvojaška mladeniča z italijanskima puškama po lovsko čez rame, eden je imel še staro triglavko na glavi, drugi nizko kapico, pritisnjeno tesno na debelo glavo. Skušal sem začeti pogovor z njima, da bi izvedel, kako sta preživela pretekli dan, a nič prijemljivega nisem mogel izvleči iz njiju; ko da nočeta lagati, čiste resnice mi pa tudi ne zaupata.Kolovoz je bil speljan v lagodnih ovinkih skozi laz; tod so kmetje vozili les iz gozdov v dolino na žaga Pot je bila toliko široka, da smo hodili po dva in dva, midva z Antonom spredaj. Debeloglavi pozna teren; če Nemci niso ubili starega mlinarja, dobimo pri njem kruha in žganja. Na desni se odpre travnik. Oblaki sijejo od sonca, ki se zaman skuša prebiti skoznje. Takole hodijo vojske, nastane strašna „gužva”, ko da bi se podiral svet, ljudje padajo, skačejo, tečejo, ubijajo in so ubiti, potem pa pride mimo jutro, ko da ni bilo nič, nikjer ni mrtvih ne ranjenih, nobenih sledov bojev ni, kar nek miren, prijazen kolovoz se zvija v dolino, preračunan v vožnjo s konji. Ni važno, ali se poznamo ali ne. Hodimo skupaj, imamo svojo nalogo. In spet bo minil dan. „Kozarček žgania bi se pa res prilegel," pravim Antonu, samo da ne bi molčal. Tiste hude jutranje sanje so že nekoliko obledele, samo tu in tam se vrne kakšna podrobnost, nekaj iz tistih podob, hiteča množica postav v haljah, sipine rjavega peska Praprot se nehava, gosto grmovje obd^a zgornji rob poti, spodnji pa je poln okleščkov, tu je nekdo tesal hlode in jih odpeljal, nemara v pretekli jeseni. Seveda tu je bila še nedavno naša država, svobodni teritorij gozdov. Potem so prišli Nemci, zdaj so odšli; nihče ne more predvidevati, kako se bo stvar razvijala naprej. Ne skrbi, bi rekel Anton, Tudi zgoraj se gozd umika v breg, pot teče po čistini, kolovoz je čedalje globlje urezan v ilovnato zemljo. Koliko pa je do mlina? Takole počasi kakšne tričetrt ure, uro. Roke v žepe, puško čez hrbet. Onadva zadaj sta se vzpela na rob kolovoza, vsak na eni strani sta hodila zgoraj, midva z Antonom spodaj. Pod nami je kolovoz tekel v grmovje in izginjal v gozd. Lagodno smo se spuščali po lahni strmini navzdol. Noben list se ni nikjer preganil, noben ptič se ni oglasil. Temu se reče: mir Zemlj® in Neba ^ Bližali smo se grmovju spodaj. Ali se n's°k£j0 zamajale veje? Korak se je zaustavil sam- h v pa je tam?” sem zaklical. Odgovor je Prl .y dolenjskem narečju: „1, mi smo. Kar napr L, Onadva, ki sta hodila po zgornjem [ kolovoza, skoraj v višini najinih glav z nog^11' z naprej, midva poteg' nil' se pomaknila brezskrbno Antonom sva za hip zastala. Tedaj pa so že skočili iz grmovja in ^“' "stih po nas s šmajserji. Nemci, pravi Nemci v se_K^ jn močeradastih bluzah, s čeladami na 9la^e| do vendar bi prisegel, da sem obraz enega v j podrobnosti jasno, rdečelas je bil, rožnate p^ nekoliko pegav, dolg, krepko raščen, dober z orožjem je imel, ko je kosil po naS' 0£esa, zgoraj sta takoj padla, to sem videl v kot vjgjn0( ko sem napravil svetovni rekord v skoku . nj breg, naravnost v gosto robidovn0'^ se pomenila zame nikaršne ovire, v žitnem poganjal v višino, kakor bi plaval P° ^fal, polju, za mano je pokalo ko da teče en gr|U> a ta neskončno dolg. Ko sem začutil v s ^ji |0 na nogah pa ovijajoče se trnjeve veje, ^ jjjjal visoko in daleč, samo tu in tam in N®**' ktoglo žvižgati nekje mimo v mir Zem'l n0 %0 madona buhl Nekje na levi P^d. DOsvetilo; lomastile še neke noge; veselo se mi J® P^ da jo je odnesel tudi Anton. . , j T rajalo je, da je prisopihal za in ^ji v tistem grmovju drug zraven 0t>ču odprtimi usti oddihovala. A zdaj Pa |0ga**< , srca, Anton, se mi je poblisnilo. Ni o slTie{nO> Vse skupaj se mi je zazdelo zelo zes(1iehr od sopihanja se nisem mogel na kg »zdaj v roke puško," poje PartlZJ,ag n>I „zdaj naj zapoje mitraljez . . ■ M ^ kako gorak je z nami ples..-»k*1*1 *\in „Zivljenjeni praznik," sem v rekel Antona On pa me je pogl?d ' ■ zelo tehtno pripomnil; ..Je-bem-f« > * prebrali smo SPET v polno Alberto Moravia že domala naihnr*^3 ..Vel^a za ene9a šp u - ^ »talijanskih pisateljev, e važnejše pa je to, da njegove Širn*?e-ne omajajo neprebrane. . *e tootivni svet romanov, h ,e. P3-tudi dram, ob katerih DriDnU2! ostaiai° ravnodušni, s °moralnih vPraša- SoLi^čanskega čioveka- ° P°iavih nagonskega samoljubja snnirem°ra,nosti' 0 tegobah MSt?h69a dozorevanja, 0 kre-in ir ■ j.slab°stih, nedolžnosti snrt^k' notranji praznosti _ bnega človeka in še o čem (dolr?re*- S tem' Pripovedmi Mm-, ^ Poslovenjenih) je liivp tvia ,VSelai zadeval v občut-linrti °, bivanjske pojavnosti •n družbenih razmer. . ■ -v. v- ■! •4 'vi* * - * * & .* ih • #*V .*«*, >* ’ * »v V . V »P'#-vV Sposobnost, da s pripovedjo Dišat«,!-08 Žulj zdaišni°sti< ie njim živt^em"3231 ? "^T ie v ■ romanom, ki letoma U ’^e* Pred dvema “ ,2da<° Pri Pomurski pQč J P9 9? je prevedel Miro Škpn, ° ie Predmet umetni- z|očin^PI!f ter0rizem'se pravi usodni* deJavnost, ki čedalje tj0 . e* e vpliva na raznovrstna otokih na škorniastem P01- ier^L* ^ tisti, ki bo da bj ke ta roman z željo, Papetih6 nas,aia 1 nad potekom čem _Jerorističnih akcij ali u,T,etnikbnim. Moravia je pač besede • V Pravem pomenu razqa|:i ln tako je terorizem PripovpH"3- docela svojski način, dvogov le zastavljena v obliki imer,ui)ra med spraševalcem zkaže h 56 daz' ve^krat pa se Unakini«arx9r® za Pisatelja) in )riPovpH . esiderio, ki prvemu loteh U|e 0 še tako skrivnih sv°jega zunanjega, zlasti pa notranjega življenja. Za obe plati njene pojavnosti in sploh vseh ravnanj pa je odločilno, kar ji prišepetuje Glas globoko iz duše, kjer je nekakšna svetloba. Dekle Jazu, ki iz odgovorov ne povzema sklepov, temveč z novimi vprašanji sili k še podrobnejšim izjavam, govori o ozadju svojega Aipora zoper lastno zakoreninjenost v bogati meščanski družini, zoper odtujen družbeni razred in družbo nasploh. Pripoveduje o tem, kako se je lotevala skrunjevati ljubezen, kulturne dobrine, verska prepričanja, zasebno lastnino in denar, razkrinkava svoja dejanja, ki so dolgo na meji zločinskosti, slednjič pa zdrknejo tudi v zločin. Dekletova usoda jasno kaže, kako se znotraj nezadovoljnega človeka rojevajo teroristična nagnjenja do samega sebe, zlo pa se sčasoma razleze tudi navzven. Razrvanost se sprevrže v hudo sovraštvo do vsega, to prekipi v prekrške, številne skrunitve in celo zločin, ta dejanja pa pogojuje zavrta čustvenost, ki se dokajkrat sprošča v blodni čutnosti. Za tako junakinjo ..življenje nima in ne more imeti konca", ona je nenehno lahko samo tisto, kar je. Nazadnje Desideria Jazu zabrusi tudi tole: „Na koncu bom ostala samo še v tvojem pisanju, kot odtis, kot literarna oseba." D. R. psihične šibkosti, še posebej pa zaradi neprilagodljivosti pravemu, živemu življenju, hoče Gerard obdržati pri sebi in okoli .sebe vse štiri ženske. Seveda svojega sveta, v katerem vladajo literatura in bledikavo filozofiranje ter nenehno izmišljanje ukrepov, s katerimi bi zadržal ženske pri sebi, ne more obvarovati pred zunanjim svetom. Najprej se poroči ena izmed sestra, potem mu umre še mati, nazadnje, ko je pred poroko tretja, to je zadnja knjige SLOGOVNO ZANIMIVO V zbirki Ljudska knjiga, ki izhaja pri Prešernovi družbi, je letos izšel roman Pajek francoskega avtorja Henrija Troyata. Avtor kot pisec leposlovne literature doslej ni bil znan slovenskemu bralstvu. Pri nas so bile prevedene le njegove biografije ruskih klasikov Lermontova, Puškina, Dostojevskega in Tolstoja. Zato bi lahko rekli, da je Pajek prvo njegovo literarno delo, ki smo ga dobili v slovenskem prevodu. Čeprav je to delo leta 1938 dobilo znamenito francosko literarno nagrado Goncourt, pa delo bralca ne prepriča. V njem gre za psihološki problem bolestne ^vezanosti mladega Gerarda na mater in njegove tri sestre. Zaradi svoje telesne in iz izložbe MfotUI rd&rtUI irtlitrtttll sestra, Gerard ne zdrži več. Da bi sestre spet zbral okoli sebe, inscenira samomor. Vendar po nesreči vzame preveč strupa in umre. Šele tedaj se mu razkrije pomen besed enega izmed prijateljev, da si življenja ni mogoče jemati ali se ga polaščati, ampak ga je treba sprejemati, takega kot je, ne pa vkljenjene-ga v nekakšne ideje, ki nimajo zveze z resničnostjo. Kljub temu da roman v psihološkem smislu ne prepriča, pa je kaj lahko branje, zanimivo tudi po slogovni plati. Avtor je tekst napolnil z vrsto živih dialogov in iskrivih opisov, še posebej pa je v njem zanimiva, kot pravi založbin recenzent, optika gledanja. Pisatelj namreč ne pripoveduje ves čas samo z enega vidika, marveč seta vidik od poglavja do poglavja seli z enega junaka na drugega, tako da je s tem uspelo pisatelju ustvariti dinamično in slikovito pripoved, ki ne utruja. J. S. CK OR A I DOKUMENTARNO Indija je prej kot slej za vse nas velika neznanka, čeprav o njej lahko vsak dan slišimo ali preberemo kaj novega. In tako je tudi s poznavanjem njene bogate literature. Na indijski podcelini je namreč v nasprotju s preprostim vedenjem doma cela vrsta narodov, od katerih ima vsak tudi svojo literaturo. Tako imenovano ljudsko blago, v katerega štejemo vso ljudsko ustvarjalnost, kot so pesmi, pripovedke, pravljice in podobno, je pratemelj narodove kulture in > ogledalo njegove duše. Zato je pozornost do ljudskega blaga še kako razumljiva, žal pa se pri nas doslej ni mogla kdove kako nasititi, ker ni bilo na voljo kompletne zbirke te ustvarjalnosti. Zdaj, ko je Cankarjeva založba iz Ljubljane ponudila našemu knjižnemu trgu ponatis znamenite zbirke dr. terla Šterklja Slovenske narodne pesmi, ki je izhajala v letih 1985 — 1923, bo ta vrzel nekoliko zapolnjena dovenci namreč s tem ponatisom zopet dobivamn na knjižne police delo, ki je v svojem času veljalo kot najpopolnejša zbirka ljudskega pesništva med slovanskimi narodi. V tem obsežnem delu, ki je tudi sodobno zamišljeno, tako da je razporeditev pesmi še danes sprejemljiva, se bomo lahko seznanili z okoli 8.700 pesmimi. V prvi knjigi bomo našli pripovedne pesmi, v drugi ljubezenske, v tretji pesmi za posebne prilike, to je različne obredne pesmi, v četrti pa zabavljive in posmehljive pesmi. Seveda je Štrekelj samo nadaljeval delo številnih zbiralcev pred njim, med katerimi najdemo tudi taka imena, kot so Trubar, Zupančič, Jernej Kopitar, Smole, Vraz, Korytko in drugi. Pomeni pa v nekem smidu njegova zbirka vrh organiziranega zapisovanja, zbiranja in izdajanja ljudske poezije, ki se je pri nas začelo v 19. stoletju. Karel Štrukelj je živel od leta 1859 do 1912 Bil je študent Frana Ramovša na Dunaju, pri katerem je promoviral iz slovenske in klasične fizologije, kasneje pa je bi izredni profesor na graški univerzi Njegovo delo pri urejanju antologije slovenske narodne poezije, ki ga je Štrekelj začel leta 1871 in ga opravljal do smrti, je za njim prevzel dr. Joža Glonar. katerih mnoge imajo večtisoč-' letno tradicijo. Literatura, pisana v jeziku hindu, ki je v Evropi najbolj znana, pa je celo najmlajša in je stara „komaj" osemsto let. In če je tako,: potem je vsako novo seznanjanje z indijsko literaturo še kako pomembno in za iskalce novega, kar pisatelji ponujajo, celo zelo privlačno. V zbirki Mostovi, ki izhaja pri Pomurski založbi, je nedavno izšel roman Dan Bombaya indijskega ali točneje rečeno marathijskega pisatelja Aruna Sadhuja. V tem delu, ki ga spremlja dovolj izčrpen predgovor o indijski književnosti izpod peresa Janeza Staniča, nam ta mladi pisatelj, ki je bil rojen leta 1942, razkriva podobo sodobne Indije. Bombay je namreč trgovsko, finančno in industrijsko središče in je kot tak tudi daleč od zahodnjaških romantičnih predstav o Indiji. V njem se nam razkrivajo politične in kriminalne spletke velikega mesta in države, kar pa bi vse lahko brali tudi v kakšnem drugem romanu P kakšnem drugem nrv*stu. Sodoben pa je tudi način pisanja tega pisatelja V njem ne gre za umetniško sintezo in prikaz sodobnosti, marveč za nekako reporterski opis dogajanj v velikem mestu. Vse to gre pripisati avtorjevemu poklicu; pisatelj je novinar; deloma pa tudi vplivu sodobnega ameriškega romana, ki se loteva skoroda dokumentarnih tem. Kljub tem pomanjkljivostim, za nekatere, ki ljubijo doku-mentaristično literaturo, pa celo prednostim, roman predstavlja zanimiv in poučen vpogled v življenje sodobne Indije. Po drugi strani pa bi znal med kazalci vzbuditi vedoželjnost in potrebo po spoznavanju starejše indijske literature, kolikor je je pač prevedene v slovenščina JLS. pravljice Izbor več ko petdesetih ljudskih pravljic znamenitih bratov Grimm je Fran Albreht poslovenil že pred poltretjim desetletjem. Nimamo podatka, kolikokrat je doslej izšla ta dragocena knjiga, ki razveseljuje mlado in staro — pri Mladinski knjigi so jo za zbirko Zlata ptica nedavno tega natisnili že četrtič. Za to ali ono Grimmovo pravljico (naj omenimo le domala vsem znane Sneguljčico, Trnuljčico, Janka in Metko, Rdečo kapico) je značilno, da »oživlja mrtve predmete in naravo, bogati siromaštvo, nagrajuje dobro, preprosto srce in zvesto ljubezen", na drugi strani pa „se posmehuje in kaznuje neumnost, lakomnost in požrešnost, a slavi zvijačnost in prebrisanost" (Albreht). Vdrugič pa je pri Mladinski knjigi izšla zbirka šestih pravljic iz »Tisoč in ene noči". Pravi in hkrati najpopolnejši slovenski izbor proslavljenih Šeherezadi-nih pripovedi je začel izhajati pred sto leti pri novomeškem založniku J. Krajcu, dotlej pa smo od »Tisoč in ene noči" dobili le nekaj drobcev. Tudi pričujoča knjiga ne nudi kaj več od bežne seznanitve s staro orientalsko zbirko, hranja (prevod je delo Vladimira Kralja) je zgolj toliko, da človeku vzbudi slo še po drugih pripovedih. Res je že čas, da tudi na Slovenskem dobimo »Tisoč in ene noči" vreden izbor. 5° VRATA zaprta? Po9°variala 'l!*Va vedela> kje bi se dneva u tlste9a vročega, soparnega ^oji 0k 9ustu. Kdo bi zdržal v hiši, ki nap°*. Da 00 zivabn' cest'> ki seka vas asfa|ta. p tV SoParici, ki se dviga iz !laenkrat »J!17) 133 So m°rda obema 26ske vin«i, pred očmi razorane v vroči!?3 *1rama' za katerimi je dneb najti prijeten hlad. r res sva «« >,r69orČičpt«Po?m s Pesnikom Ivanom €° Polie n.odpravi|a čez šentruper-rf^TUpertu ^’lm9 mogočne cerkve v J'!: kjer im;Pr gi in P°b°čiu nad S1' * OdDira kr°?len hram' °d tam b?k0’ Mimo?n P raz9led na Vesel° tr>bi za njim^Tr Prot' Mokron°9u reaktivnih i'ne,tarn ni paral - letalskih motorjev. L7labljau . . nirni sta?iri° Potemnele< kdo ve s 1 kodi popisane deske Pril hrama, velika preša, sod in nekaj kadi. Na majavo mizo je postavil polič svetlo rdečega cvička, po okusu in barvi pravega kmečkega vina, kakršen je bil nekoč, ko še ni bilo tako znano vino. In potem sva začela pogovor o pesnjenju. Z Ivanom se poznava že dolgo. Kljub temu pa sva morala najprej razčistiti vprašanje, od kdaj sploh piše. V šoli, ki sva jo skupaj obiskovala, Gregorčič namreč na zunaj nikoli ni kazal kakšnih posebnih znakov, da je pesnik. Niti dolgolas ni bil. Prejkone je bil zelo umirjen in na zunaj neopazen, vase zaprt človek. T oda pesnil, je že tedaj, samo da nikoli ni našel poti v Stezice, čeprav je bilo tudi nekaj mlačnih pobud, naj bi kaj objavil. Dobil pa je že v osnovni šoli edini honorar za svojo literarno stvaritev. Zdaj je Ivan Gregorčič profesor slovenščine na mirenski osemletki. Od časov, ko naj bi objavljal v gimnazijskih Stezicah, se svet bistveno zanj ni spremenil. Le da se mu je zdaj možnost, objavljanja odprla v domači Samorastniški besedi, drugam pa še ni nič poslal in tudi za zdaj ne namerava, kot ne namerava nikoli zapustiti svoje doline, kjer se počuti v resnici doma. Kaj ga žene v pesnjenje? L i »Predvsem človekova ujetost v beg, ki je hkrati tudi lov za srečo, lepoto, ljubezenijo, kar pa spet beži pred nami. Vse to nas navdaja s strahom, ki ie bistvo sodobnega človeka. Izgubljamo občutek za resničnost, za prvinskost, vse bolj podlegamo površini stvari, zunanjosti, blišču. To velja tudi za odnose med ljudmi." Čeprav je o svojem odnosu do sveta, do tega trenutka, pripravljen eksplicitno govoriti na takšen način, pa je njegova poezija vendarle obrnjena k čutnemu. Zanjo je značilno čutno- - nazorno slikanje izredne zgoščenosti V- in’ intenzitete, ki naj v bralcu «zbudi močna vizualna občutja, ki kažejo to, kar je pesnik povedal tudi eksplicite. Pesem, ki morda najbolj točno kaže to pesnikovo občutenje sveta, hkrati pa izreno ekspresivnost njegovega jezika je: ZAPRTA VRATA Zaprta vrata. In skrite črne stopnje mimo v snegu. Škrlaten ogenj za okni in tople oči na oknu pozabljene v bega Blazna jablana naslonjena na plot in ledena sinja ostrina na nebu. Med pesniki ima najraje Lorco, ne razume pa, kaj govori svetu in človeku Eliotova poezija Po njegovem mora biti pesem neke vrste razodetje, ki prevzame vsega človeka: njegov razum čute, čustva, pesem je treba zadihati. Tako zahteven do sebe in drugih tudi počasi ustvarja, čeprav sam pravi, da je vmes tudi malo lenobe. Čeprav pravi, da ljudstvo še ni pobralo bele krizanteme (umetnosti) iz blata, pa so pogoji danes za pesnjenje vendarle veliko boljši. V mladih letih sam ni mogle preverjati svoje pesniške govorice z objavljanjem v šolskem glasilu, ker ga ni bila Danes ima vsaka šola svoje glasila Objavljanje se mu namreč zdi precej važna postaja na poti ustvarjanja, za katero je na Dolenjskem le malo možnosti. JOŽE SIMČIČ °"a dolenjskega W5 ZAKUo/ V TRI STOLETJA STAREM MLINU Franc Muren je še vedno mlinar, čeprav ne melje več veliko. Poznaje ga od Gabrja do Stopič in sleherni tamkajšnji prebivalec bo vedel povedati, kako se pride do njega. „Pri Murnovih", tako poznajo Francevo domačijo. Sfela pri Zajčjem vrhu, številka petnajst Mlin je star okrog tristo let Veliko stvari v njem je še iz časov, ko je bil ves lesen, precej je spremenjenega in obnovljenega. Sprva je gnala mlinska kolesa samo voda, amapk ta ni zanesljiva. „Klamfarski potok ni zmeraj dovolj močan", pravi Franc. ..Pomagali smo si drugače." Tako je v mlin začela prodirati tehnika Najprej so kupili motor na oglje, ki je preko transmisije poganjal kolesa „Ta motor je bil dober, ampak oglje! Iskal sem ga po Gorjancih, kjer so takrat še žgali kope." Potem so napeljali v mlin elektrika „Ce smo hoteli obdržati stranke, smo morali kupiti elektromotor. Elektriko smo dobili pred približno osemindvajsetimi leti" se spominja Franc Muren. Včasih so imeli v mlinu stope. Danes jih ni več, ker jih pravzaprav ne potrebujejo več. Izpodrivajo jih tiste v velikih, moderno urejenih mlinih. »Danes se splača imeti valjčni mlin. Drugače ne shajaš' .Ipravi Franc. V teh besedah je nekaj grenkobe, morda prikrite žalosti. Kako tudi ne? I „V mlinu sem delal, odkar sem ga prevzel od očeta. Ves čas sem mlel, samo v začetku vojne sem za nekaj časa prenehal. Šel sem v partizane, ampak sem prav hitro spet prišel domov. Mlel sem in pekel kruh za partizane", pripoveduje Franc. V mlinu je dovolj kruha, vendar je življenje lahko po svoje tudi težka Pri Mrunovih imajo poleg mlina nekaj zemlje, ki ni hudo radodarna. Več je vzela, kot je dala, vendar nekako se je dalo preživeti. Franc, ki je imel še nekaj bratov in sester, je vse to kmalu spoznal. Rodil se je 1912. in čez dobrih deset let je že pomagal očetu v mlinu. S šestnajstimi leti je opravljal že skoraj vsa dela, kmalu potem pa je prevzel obrt. Delo, ki se ga je naučil od očeta, je rad opravljal in tudi danes ni nič drugače. Pesem koles je del njega samega. Več kot trideset let je opravljal mlinarsko obrt. Mlin počasi utiha. „ Včasih smo mleli noč in dan", se spominja Murnov stric. „ Vsipal sem žito, potem sem lahko zadremal za uro ali dve, če me je bila volja Ropotalo je ves čas. Da, včasih .. Danes se delo ne izplača. Francev sin si je poiskal kruh v tovarni. Meljejo le še toliko, kolikor potrebujejo doma. .Veliko ne meljem več. Amapk mlin še vedno vzdržujem, da bi lahko takoj spet začel delati, če bi bilo treba. Dokler bom zmogel, bom delal, pa ne zaradi denarja. Na tako življenje sem se navadili' Tako razmišlja Franc Muren, mlinar ob potoku Klamfar. Življenje tu ni lahko. Ta samotni kraj ni daleč od Hrušice, prav tako ne od Pangrč grma ali od Gabrja Ampak od trgovine, od šole in avtobusne postaje je še vedno daleč. Pa vendar Franc pravi, da je tu lepo. Prav zaradi mlina. „Kar zdi se mi, da bo mlin še prav prišel. Dobro je vzdrževan in če bi bilo treba, bi še mlel. Tako kot včasih." M. LUZAR Nedvomna je zgodovinska vrednost materialnih preostankov — najrazličnejših predmetov, slikovnega in pisanega gradiva — iz obdobja delavskega gibanja in narodnoosvobodilne vojne, saj vsak dokumentira določeno dogajanje iz herojskih časov naših narodov. Za to je povsem razumljiva skrb za zbiranje in ohranjanje teh materialov takih, kot so jih naši očetje, dedje, strici rabili v boju za svojo in našo lepšo in boljšo prihodnost. Z izgradnjo nove stavbe Dolenjskega muzeja v Novem mestu pred dvema letoma je tudi oddelek NOB dobil veliko boljše pogoje za normalno delo, čeprav seveda sama stavba še ni dovolj, če ni ljudi, ki bi jih zanimalo in veselilo raziskovanje tega težkega obdobja v naši zgodovini, pravi vodja oddelka Anton Štampohar. Ena osnovnih nalog v oddelku NOB je torej zbiranje in dokumentiranje teh predmetov in dokumentov, saj dobijo svojo vrednost šele s tem, ko so o njih znani in zabeleženi vsaj osnovni podatki: v kakšne namene je bil uporabljen, kje in kdo ga je rabil, itd. Akcijo zbiranja materialov so ob gradnji nove muzejske stavbe še pospešili in razširili, vanjo pa so skušali vključiti kar največ ljudi. Pozivu so se odzvale mnoge šole, krajevne organizacije ZZB in mnogi posamezniki, ki so muzeju darovali številne predmete iz vojnih časov. Ob tem je nastala tudi krajevna muzejska zbirka v Dolenjskih Toplicah — s pomočjo osnovne šole — njihovo oblikovanje pa načrtujejo tudi v Žužemberku in v Pleterjah. Seveda pa je največ odvisno prav od muzejskih delavcev, da poizvedujejo na terenu in zbirajo materiale, ki jih je še vedno veliko med ljudmi, čeprav se vojni čas vse bolj odmika Zato akcija zbiranja še ni zaključena. V zadnjih nekaj letih je muzej dobil precej: muzealij in dokumentarnega gradiva, slikovnega in pisanega. Iz vsega gradiva naj bi vsaj za letošnji občinski praznik postavili čimbolj popolno stalno muzejsko zbirko, za katero je vsebinsko v glavnem že vse pripravljeno, ostajajo pa mnoge tehnične težave, ki so že do sedaj ovirale postavitev razstave. Od predmetov in gradiva, ki so v zadnjih letih izpopolnili muzejsko zbirko, naj naštejemo nekatere najbolj zanimive in dragocene. Tako hranijo daljnogled italijanske izdelave, ki ga je uporabljal in muzeju podaril Franc Leskošek-Luka, pa artilerijski daljnogled — last 13. hrvaške proletarske brigade, ki se je v naših krajih zadrževala aprila 1943. leta V zbirki imajo tudi busolo, ki jo je okupatorjem zaplenil narodni heroj Vinko Robek. Dobili so tudi precej različnega orožja, npr. brzostrelko, ki jo je v vojni vihri' uporabljal borec zaščitnega bataljona Glavnega štaba NOV in POS na Bazi 20, Franc Bradač iz Meniške vasi. Stane Goršič je muzeju podaril mitraljez, ki so ga uporabljali borci zaščitne desetine bolnišnice Pesjak pri Velikih Laščah, pri katerem kopito ni originalno, ampak so ga preuredili ranjenci v bolnišnici Pesjak. Zanimiva je brzostrelka, — odstopil jo je Martin Pavlin iz Novega mesta — ker so ji v bojih v okolici Žužemberka poškodovano cev prenovili v partizanski delavnicah v Starih žagah. Tudi zaponko na opasaču, ki ga je dal Anton Kocjančič |Z Škofje Loke, so izdelali partizanski orodjarji* Starih žagah. Vojaško torbico, last RudUa Pintarja, je izdelal čevljar 12. brigade. N* ogled ie tudi sedlo, ki ga je uporablja' partizanski komandant Franc Rozman—Stane- Hranijo pisalni stroj Erika, na katerem so že pred vojno razmnoževali ilegalno marksistično literaturo in revolucionarne pesmi. Pa edini dokument - Delavske bukvice, ki ga je izdala revolucionarna oblast v Kandiji ob koncu leta 1918. Okrog 100 brošur, periodičnega tiska, letakov, knjižic in nekaj primerkov tiska iz prvih povojnih let ie prispevala za zbirko Novomeščanka Mila Sitar, ki ie kot mlado dekle delala v Partizanski tiskarni na Rogu. Od dokumentarnega gradiva, ki so ga dobilj v zadnjem času, velja omeniti tud' 45 stran' obsegajočo ..Spomenico slovenskemu kleru > ki doslej morda sploh ni bila znana, sprejeli pa so jo partizanski duhovniki na konferenc' decembra 1944 na Štajerskem. Pred kratkim so našli doslej neznano fotografijo udeleženk tekme predic, ki jo je avgusta leta organiziralo Društvo kmečkih fantov 'n deklet Hranila jo je zmagovalka te tekme, Jožefa Črnič iz Bele krajine. Seveda je to le majhen del vseh Pre^n\et?i'j in dokumentov, ki so jih ljudje P°“®r muzeju za stalno zbirko kot svojevrst pričevanje o NOB in revolucionarnem iflf1 nas. Za marsikaj, kar iz razumlj' razlogov ni ohranjeno, si bodo na raz;*ta . pomagali z rekonstrukcijami. Nekatere mive že imajo. Miha Zupančič je izdela partizanski kapi — titovko in trig3 j kakršne so za partizane izdelovali v kr°J v delavnici njegovega brata Alojza v KandiJ začetku leta 1942 Partizanski oro (lrtliral Udovič iz Novega mesta pa je rek0" V0:no metalec ročnih bomb, kakršne so med. o izdelovali v delavnici na Talčjem vr 'v zastavi, ki jo izdeluje Martina Petrič, Pa našem listu že obširneje poročali. prejšnje križanke TOUtlK-l) prgišče misli Ss^^JbqnepOb0,j5lJivO *Prt M. ROŽANC Ijev^b^*a?ya je vedno sprem-ga razjedi bosti ^adajoče- E. KARDELJ Neumnost se kaznuje sama. SULLY PRUDHOMME muza poezije pernate z.ime vrsta pra mm& stalno naša toJBdfili kostnica sl.narodn ied pevec koren muslim. m. imel gonsce del novega mesta m. ime tovarna avl IluIuJ kr.aj na IHILlILL zadetek na toniboli tlakomer oskrbnik pristave maked. kolo Dež izpira staro rimsko slavo A Mest Promet je povzročitelj hitrega uničevanja kulturne dediščine v Rimu — Kako zaščititi tisočletne spomenike pred razjedajočimi padavinami? mp^1UoPravij° tudi večno Si ŠtevUni rimski spo- zobu V S0 res Ljubova11 tisovi it?83 več k°t dvoje bitko6 J’ Zdaj pa izSubljaj° sodohn111 proPadaj° zaradi Arh« ?ega utripa mesta. tavHa?o°8H Z ža‘ostj° u8°-vinIJ®> da se sijaj zgodo-DraI Rima spreminja v gj- Dobesedno. Uniče-sn^C ni čas> ampak one-kj enost ozračja in tresljaji, nastajajo zaradi gostega mestnega prometa. Izpušni plini stotisočerih v »mobilov, avtobusov, ki Drenil •,Zadn^h desetletjih Sio i m,eSt0’ * V zraku I sestavi 80 drugimi st'f nami ozračja v kisBna-1 dl ?adavine- Ko v Rimu uje, ne p3(ja na starodav-pomsnike čista deževni-i0LamPak kamen razjeda-kamo kaplje. Marmor in vani-.11 PP^ajata zaradi delo-Pom, kislinastega dežja Hazard’ ,uknji^asta in se V Je spremenita v prah. nem letu onesnažene padavine huje uničijo obeliske, slavoloke, reliefe, kipe in ostalo kulturno dediščino, kot so jih prej uničila stoletja. Arheologi predvidevajo, da bodo številni spomeniki uničeni v naslednjih 20 letih, če se stvari ne bodo spremenile. I.ani so potrošili 54 milijonov dinaqev za zaščito nekaj spomenikov. Obdali so jih z varovalnim plaščem in zdaj čakajo, da strokovnjaki najdejo pravo zdravilo zanje. Veliko upanja jim dajejo prozorne silikonske snovi. Z njimi delajo poskuse zaen- krat samo v laboratorijih, vendar bodo najverjetneje kmalu že toliko preučene, da jih bodo praktično uporabili. S snovjo bodo potem prevlekli marmorne in kamnite spomenike ter jih tako zaščitili pred strupenim dihom sodobnega mestnega utripa. Za nekatere stavbarske in kiparske mojstrovine pa je že prepozno, saj je škoda nepopravljiva. Slavolok, ki ga je dal Ttajan postaviti v znamenje zmage nad Dačani, nezadržno propada in razpada. Kri in pritisk Visokemu krvnemu pritisku pravijo tudi tihi ubijalec, ker se ta zelo razširjena bolezen v človeka vtihotapi pppolnoma neopazno in ga brez pravočasnih opozoril zdravstveno ogrozi. Doslej je veljalo, da ie na visok krvni prtisk opozorila le naprava, s katero se pritisk meri, torej je bolnik za potuhnjeno bolezen zvedel, ko se je že razvila v njem. Novejša, odkritja harvardskih strokovnjakov pa dajejo upanje, da bo mogoče visok krvni pritisk odkriti, še preden se bo zares razviL Raziskovalci so odkrili, da imajo ljudje z visokim krvnim pritiskom v svojih rdečih krvničkah rahle kemične abnormalnosti. Proces ionske izmenjave je pri njih nekaj hitrejši; litijeve soli se izločajo iz rdečih krvničk, natrijeve pa vstopajo vanje. Podoben proces oziroma prehitro izmenjavo so zabeležili tudi v krvnih vzorcih sorodnikov ljudi, ki so zboleli za hipertenzijo, zato domnevajo, da se bolezen pred dejanskim nastopom na tak način najavlja. Zanimivo odkritje bodo natančneje raziskali. Ce bo mogoče vnaprej zabeležiti zanesljivo nagnjenost k hipertenziji, bo mogoče to najbolj razširjeno obliko bolezni uspešno preprečevati. ,rtice in povesti iz narodovega življenja H in ,P| .pMenjec SCemh planeh- ^aj eakPn dobrem u“k° tedn "e vi.311 dni> VS*«£nk0rkafra • kakšna Unwje v & Pril»e raHrečno ali *.«e razifu .m lahko U ^sevp Prcveč J*mara !”!oan>eriŠki l>?a.£dl ^vkaz, 1 i^^jalo. 88 m°ija 2“, xnanci na bili žaeel razglasil tedaj^°i.deloma S tvna ^ '°ko polje bolj natanko. V Primorju se je mudil vselej le kratek čas, dokler ni dočakal ladje, ki raje peljala naprej v Egipt. Prišedši na Dolenjsko, sem slišal v Žužemberku strašno novico, da je Vrankar v Krki utonil. Kaplan mi je pravil, da se je rodil onkraj Save v moravski ali vaški duhovniji. Vsekako se bom potrudil, da poizvem natanko njegovo življenje in delovanje. Ob priliki ga mislim priobčiti beročim Slovencem, da spoznajo slovečega rojaka v zgled in posnemanje. Dolenjke Neže pa nisem le videl, ampak se z njo tudi razgovaijal. Pripeljala je na Reko večkrat fužinsko in gorenjsko železnina Ali niti ona ni ostajala tam. Čez pet, šest dni je natovorila-robo v ladjo in odjadrala z njo proti Dalmaciji Pomudivši se kratek čas v Splitu ali Dubrovniku, je naložila blago na mezge pa hajd naprej v Bosno in Hercegovino. V Sarajevu in Mostaru je poznal pogumno Slovenko vsak otrok. Po Turčiji je romala pol leta skupaj, svojo železnino je prodajala z dobrim dobičkom do zadnjega žeblja. Ali je pa znala blago tudi priporočati in hvaliti, da so se kupcu kar sline cedile. Veliko ji je tudi koristilo, da je govorila srbsko tako gladko, da je ni bilo moč razločiti od rojenega Bošnjaka. Se dosti bolj pa ji je pomagalo, da se je znala velikašem tako medeno prilizovati. Bolj gizdavih in častilakomnih ljudi ni na vsem svetu, nego so bosenski spahije (graščaki). Prav po slovensko ponižno je pn la Neža k njim, se jim priklonila do črne zemlje in prosila, da bi blagovolili tako bogati, mogočni, slavni, častiti in obče jubljeni gospodje usmiliti se uboge tuje reve, ki nima razen njih nobene podpore pod božjim soncem, in kupiti od nje Kako malo stvarco, da ne pogine od truda in lakote. Turčinu je kar duša igrala ob toliki pohvali; jel se je muzati, trkati brke in mrmrati blagodušno: ,Je, si sirota, si, vidim; ali ne plači, ne javkaj, pokaži, kaj imaš, da izberem in plačam, ar bo zame. — Tudi turškim ženam je umela govoriti na rce, tožila jim je hinavka tako živo svoje izmišljene nadloge, a so se jokale včasi okoli nje kakor otroci in jo z denarjem Kar obsipale. Enkrat je zašla med tolovaje in hajduke. Ona je dobro ved^la, kaj da so, in se jih ni čisto nič ustrašila, lela jim je razkladati železnino, hvaliti robo in jih opominjati; „To je trg take slavrne junake, kakor ste vi. Rabili boste to, pa to, le poglejte sami, kako se vse sveti in kako čvrsto je skovano.” - Tolovajskemu starešini je dala v roko lep, močen nož in rekla; ,,Na, ponižaj se, vzemi ga blagovoljno za podar od mene, tvoje nevredne služabnice.” - In na tak način je še veliko govorila in res omehčala hajduke. Jeli so se babi smejati, kupili so od nje neke malenkosti in odšli, govoreč, da bi ta coprnica samega hudiča pridobila. Ser bolj obrtnega ali manj poštenega seje izkazoval po svetu Višnjan Lobe. Trgoval je s podobami. V Reki je prodajal sliko pekla, nebes, sv. Jožefa, Mateie božje trsatske in druge take reči, katere slovenski in hrvatski kmet rad kupuje. S takim blagom je obhodil vso jožno Evropo in si pritržil hišo v Trstu in več kmetij, katere je izročil sinovom. Kaj rad sem se z njim pomenkoval, ker se ni nič hlinil, nič skrival in tajil, ampak pravil na vsa usta svoje umetnosti in zvijače. Povsod je ponujal to, kar je vedel, da privabi kupca. Dejal mi je: „Vsak kraj ima svojega boga in svejega hudiča; eden bi b il za vse ljudi premalo. Pameten človek zažiga povsod kadilo, ali ne gleda, komu. Svet hoče tako imeti, mi ga ne bomo preverili, da nima prav. Te modrosti sem se držal zmerom in sem dobro izhajal. Kranjcem prodajam, ker so pobožni, podobe svetnikov in svetnic, posvetnim Nemcem pa fante in dekleta, ki se objemajo in še drugače ljubijo; he,he, he, ali ni to pametno? Sv^jcar kupuje najrajši hribe z lepimi hišicami, debele krave, slapove, republikanske može s hudimi brki Mislil sem si: Naj jih ima, da jih le plača; in plačeval mi je vse pošteno. V Avstriji sem po mestih spečal brez števila slik cesarjevih, cesaričnih, Radeckijevih, Hesovih. Kadar sem hotel iti na Laško, sem dal vse to lepo spraviti, pa sem izvlekel Kavurje, Garibaldije, Macinije. Ljudje so se zanje kar trgali; dajali so mi več, nego sem zahteval. Ce sem prišel v papeževo deželo, pa sem te puntarje seveda dobro skril in ponujal roženkrance, Pija IX. in diuge papeže. - Pri starih duhovnih sem iztržil marsikatero svetlo liro za to svetost, mlajši pa so mi zašepetali dostikrat na uho: ,Ali nimaš nič Kavurjev? ’ -Dejal sem: ,Za vas, zakaj ne? ’ — Padlo mi je za Kavurja po trikrat toliko kakor za Pija IX. — Garibaldijev pa sem prodal največ v rimskih kloštrih. Možje so menda komaj pričakovali, da jim bo rogovilež odprl kletko; pozneje seje to res zgodilo, pa so tički izfrčali in si šli iskat babic. VASA ZGODBA V S I i MARJANA da gre v nedolžno Tudi to popoldne sem ji sledila. Rekla je, krajevno skupnost, kot običajno. Pri tem mi je gledala naravnost v oči in motala sem se prepričati, če je govorila resnico. Ni se zmenila za moje nasprotovanje, naj ostane doma in se uči. V tretji letnik srednje šole hodi, moja osemnajstletna hči, morala bi se učiti in popraviti rede. Ona pa se ne zmeni za moje dobre nasvete. Tudi kadar jo pripravim, da sede h knjigi, vidim, da misli povsem nekaj drugegp. Zasanjano strmi v daljavo, v svet sanj, kamor ji ne morem aediti. Takrat je vsa čudna, nič podobna moji Marjani. Ko jo zdramim, se začudeno zagleda vame z nekoliko jeznim pogledom, kot bi ji uničila sanje. Zdaj je spet vse pustila in odšla. Zvezek je prazen obležal sredi mize, njegova belina me je nenadoma zbodla v oči. Le sredi med črtami je bila drobna packa, od katere se je umazanija raztegnila na vse strani. Morda solza za izgubljeno ljubeznijo? Zaman bi se trudila in jo spraševala o tem. Kadar skušam prodreti vanjo, naletim na odpor, zapre se vase, postane mi tujka. Ne, pa saj ni šla na sestanek s fantom, se tolažim. Ni se namazala niti lepo oblekla. Stare kavbojke, ki jih ima najraje, so že malce prekratke, s scefranimi robovi. Vedno se čudim, kako more biti ves dan v njih. Poleg tega obleče očetovo srajco, ki sem jo namenila za brisanje prahu, da je bolj podobna delavki na kmetiji kot mlademu dekletu, ki bo vsak čas končalo srednjo šolo. Moje besede zaležejo malo ali nič. Nenehno mi očita, da sem starokopitna, da so njene sošolke napravljene do pike tako kot ona in da me ne bo več oslušala. In če si dovolim še kakšno besedo, si zatisne ušesa, to kretnjo mi jasno pokaže, kako do srca ji gredo moji nasveti, ipene pa tako razjezi, da bi ji kljub osemnajstim letom najraje primazala zaušnico. Ko sem ji opoldne pripravila kosilo ni nič kazalo, da se bo v nekaj trenutkih razvil večno živ boj dveh generacij. Hitro je jedla, pravzaprav je zmetala vase hrano, ni imela časa za pogovor. Nato je preko doma narejene jope iz grobe volne malomarno oblekla anorak: „Zdaj grem, mami!” je veselo vzkliknila. Težko sem zadušila vzdih ali jezne besede. „Kdaj boš pa doma? ” sem na videz mimo vprašala, čeprav je v meni vse kipelo. „Ne vem“, je rekla in ton njenih besed me je še bolj razjezil. ,.Menda me ne misliš večno držati za roko. Nisem več majhna punčka, veš!” ,.Dokler te bom oblačila in dajala hrano, boš doma takrat, ko ti bom rekla!” sem vzkipela. „Ne midi, da boš delala po svoje tako kot druge. Sploh pa, prvo je šola, šele potem potepanje.” Pa je odšla, ne da bi me še posedala. Legla sem na posteljo, da bi ublažila strahoten glavobol, ki se me je loteval. Skozi kopreno solz sem ugledala pajka na stropu, kije hitel sem ter tja. Nato se je ustavil, občutila sem njegov pogled, preden je dokončal svojo mrežo. Že čez kratek čas se je oglasilo iz nje brenčanje muhe,ki seje z vso silo borila za življenje. Ne vem sicer, od kod se je vzela, vendar jo je pajek pravočasno opazil in si preskrbel kosilo. Zamikalo me je, da bi vstala in jo osvobodila. Toda tega nisem storila. Kaj nisem tudi sama ovita v neizhodno mrežo, S trudnim korakom sem se odpravila za hčerko. Zunaj se -je že delal mrak, ni se mi bilo potrebno posebno skrivati. y Kljub vsemu nisem hotela, da bi me opazila in vedela, da vohunim za njo. Nisem si znala razložiti zakaj to počnem. Hči je dovolj stara, da začne svoje življenje. Prav skrivaj sem si priznala, da iščem nadomestilo za dru&o moža, ki že davno ubira svoja pota. V stavbi krajevne skupnosti je bila tema. Vnaprej sem vedela, da bo tako, pa me je kljub temu presunilo. Kot tat sem se plazila okrog hiše, še vedno sem poizkušala najti izgovor, da mi hči ni lagala. Potem mi ni preostalo drugega, kot da se vrnem. Po ozkih uličicah so se podili otroci, dan je počasi umiral. Lahen veter je upogibal veje dreves in odnašal prve jesenske liste s seboj. Potem sem ju zagledala. Pravzaprav sem najprej videla samo dolge, valovite svetlokostanjeve lase svoje hčere, ki so se za hq> zasvetile pod ulično svetilko. Fantje bil nekaj večji od nje, držal Jo je objeto preko rame in ji nekaj vneto dopovedoval. Šla sta tik mimo mene. Najprej sem se tolažila, £ . iz katere mi nihče ne pomaga? ! Ž * J s * s * t * * \ % * J s Ž ■#/########//////////#///#/######//#///#/■ njene oči so bile brezizrazne. Tisti trenutek bi mi bilo lažje, če bi bilo v njih sovraštvo ali vsaj prezir, vse bi prenesla razen tistega brezizraznega, poseda, ki ga ne podariš niti tujcu. Nato sta odšla s tihimi koraki, kot da se noge sploh ne bi dotikale tal. Jaz pa sem stala tam sredi ulice in gledala za njima. .MARINA” moja domovina« ret OHRID 3 dni, 3.700 din po osebi odhodi: SEPTEMBER: 5., 12., 19., 26. OKTOBER: 3., 10., 17., 24. NOVEMBER: 7., 14., 21., 28. INFORMACIJE IN PRIJAVE NICAH: V POSLOVAL- NOVO MESTO, Novi trg 6, telefon: (068)21-333, 23-404 LJUBLJANA, Miklošičeva 11, telefon KOMPAS Jugoslavija (061)323-496 trebanjska industrija montažnih objektov, n.sol.o. trebnje trimo TRIMO TREBNJE v skladu s plani zaposlovanja OBJ A VLJA prosta dela in naloge: 1. 20 KLJUČAVNIČARJEV 2. 2 PROJEKTANTOV 3. 1 ANALITIKA ČASOV 4. 1 VODJE KUHINJE Delo in pogoji za sprejem: pod 1.: dela v proizvodnji jeklenih konstrukcij — kvalificiran ključavničar z najmanj 2-letno delovno prakso; pod 2.: dela v konstrukcijskem oddelku v Trebnjem — dipl. arhitekt ter gradbeni ali strojni inženir s štiriletno ustrezno delovno prakso in opravljenim strokovnim izpitom; pod 3.: dela v tehnološki pripravi dela — strojni tehnik s 3-letno ustrezno delovno prakso. pod 4.: vodenje obrata družbene prehrane — poslovodja kuhinje ali gostinski tehnik s 3-letno delovno praksa Kandidati, pošljite prijave na naslov: TRIMO, trebanjska industrija montažnih objektov Trebnje, Prijateljeva 12, 68210 Trebnje. Prijave sprejemamo 15 dni od dneva objave v časopisu. 619/34-80 EKONOMSKO ADMINISTRATIVNI ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO objavlja prosta dela in naloge - ČISTILKE Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave sprejema Ekonomsko administrativni šolski center Novo mesto. Ulica talcev 3a, 15 dni po objavi oglasa. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po objavi oglasa. 626/34-80 s DELAVSKA UNIVERZA BREŽICE vpisuje v šolskem letu 1980 -1981 v naslednje izobraževalne oblike: ŠOLE - DOPISNA OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE 5., 6., 7. IN 8. RAZRED - POKLICNA ŠOLA ZA VARUHINJE - POKLICNA ŠOLA ZA UPRAVLJALCE NAPRAV ZA CENTALNO OGREVANJE - POKLICNA ŠOLA ZA VOZNIKE MOTORNIH VOZIL - POKLICNA ŠOLA KOVINARSKE STROKE - DELOVODSKA AVTOMEHANSKA IN STROJNA ŠOLA - SREDNJA KOMERCIALNA ŠOLA - VISOKA ŠOLA ZA ORGANIZACIJO DELA (3. LETNIK) TEČAJI - TEČAJ KROJENJA IN ŠIVANJA (začetni in nadaljevalni) - TEČAJ HIGIENSKEGA MINIMUMA - STROJEPISNI TEČAJ (začetni in nadaljevalni) - TEČAJ IZ VARSTVA PRI DELU -TEČAJ ZA POLKVALIFlKACIJO KUHARJA IN NATAKARJA - TEČAJ ZA VRATARJE IN ČUVAJE -TEČAJ ZA UPRAVLJALCE NAPRAV ZA CENTRALNO OGREV. -TEČAJ ANGLEŠKEGA JEZIKA (začetni in nadaljevalni) - TEČAJ NEMŠKEGA JEZI KA (začetni) - TEČAJ ITALIJANSKEGA JEZI KA (začetni) -TEČAJ ZA VOZNIKE MOTORNIH ČOLNOV SEMINARJI -POLITIČNE ŠOLE - ŠOLA ZA SAMOUPRAVLJALCE - SEMINARJI ZA KANDIDATE ZA SPREJEM V ZK - SEMINARJI ZA NOVOSPREJETE ČLANE ZK - SEMINARJI ZA DELEGATE - SEMINARJI ZA VODSTVA DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ PREDAVANJA - O AKTUALNIH DRUŽBENOPOLITIČNIH DOGODKIH - ZA KOLEKTIVE IN OBČANE O AKTUALNIH PROBLEMIH V OBČINI - O OBRAMBI IN ZAŠČITI - ŠOLA ZA ŽIVLJENJE - ŠOLA ZA STARŠE Po dogovoru organiziramo tudi druge izobraževalne oblike Vpišete se lahko vsak dan od 7. do 14. ure, ob sredah do 16. ure na Delavski univerzi v Brežicah, Trg dr. Ivana Ribarja 12 Informacije lahko dobite tudi po telefonu (068) 61-139 624/34-80 ZASTAVA LJUBLJANA INFORMACIJE IN ZAMENJAVA V VSEH POOBLAŠČENIH SERVISIH ZASTAVA IN TRGOVINAH REZERVNIH DELOV SERVISI: ZASTAVA AVTO in trgovine Koper, Krško, Ravne na Koroškem, Ljubljana, AVTOMERKUR in trgovine Vrhnika, Ljubljana, AVTOMERKUR Logatec, ALPETOUR Bled, Kranj. AVTO Celje, Kočevje. AVTOPREVOZ Idrija, Tolmin, AGRO-SERVIS Murska Sobota, AMD Postojna, Slovenske Konjice, AGIS Ptuj, KOMUNALNO PODJETJE Laško, Rogaška Slatina, KOC Velenje, HMEZAD Šmarje pri Jelšah, Žalec, FERROMOTO Maribor, Slovenska Bistrica, NOVOTEHNA Metlika, Novo mesto, Trebnje, MOTOREMONT Nova Gorica, PIONIR Novo mesto, TEHNOSTROJ Ljutomer, TRGOAVTO Koper, Portorož, SAP - VIATOR Črnomelj, Jesenice, Slovenj Gradec, VOLAN Ljubljana, T rbovlje. Zamenjajte izrabljen motor Z INDUSTRIJSKO OBNOVLJENIM ZAMENJAVA V ENEM DNEVU' TRGOVINE: ZASTAVA AVTO Maribor, Celje, Kranj, Krško, AVTOMERKUR Jesenice, MERKUR Kranj, NANOS Postojna. n> s NOVOTEKS, tekstilna tovarna, n. sol. o., Novo mesto, Foersterjeva 10, ODDAJA V PODZAKDP planinski dom „Vinka Paderšiča” na Gorjancih Zainteresirani naj se zglasijo v kadrovsko splošnemsektorju delovne organizacije, Novo mesto, Foersterjeva-10. ISKRA, TOZD TOVARNA NAPAJALNIH NAPRAV NOVO MESTO, Bršljin 63, išče: - garsonjero ali enosobno stanovanje za diplomiranega inženirja, poročenega, brez otrok. Pismene ponudbe pošljite na gornji naslov ali po telefonu 21—050, kadrovska služba. qn 625/34—“ RAZPISNA KOMISIJA KIT—KMETI JSKA ZADRUGA ŽUŽEMBERK RAZPISUJE DELA IN NALOGE 1. VODENJE SLUŽBE RACUNOVODSKO-FINANCNE POGOJI: m Kandidat mora poleg z zakonom določenih pog°l izpolnjevati še naslednje pogoje: , • — da ima višjo šolsko izobrazbo ekonomske smeri z najm® 3 leti delovnih izkušenj na takih ali podobnih delih, — da ima srednjo šolsko izobrazbo ekonomske smer1 ^ najmanj 8 leti delovnih izkušenj na takih delih organizaciji združenega dela, . — da ima pravilen odnos do samoupravljanja in da r družbenopolitično aktiven ter moralno neoporečen- 30 O izidu razpisa bomo prijavljene kandidate obvestili v dneh po dnevu, ko poteče rok prijave. . Kandidati, ki se bodo prijavili na razpis, morajo v 15 dne listu predložiti poleg vloge tud po objavi v Dolenjskem ustrezna dokazila na naslov: KIT—KMETIJSKA ZADRUGA ŽUŽEMBERK - ZA RAZPISNO KOMISIJO. on 620/34-80 KIT—KMETIJSKA ZADRUGA ŽUŽEMBERK KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA objavlja prosta dela in naloge: 1. POSLOVODJE PRODAJALKE ŽUŽEMBERK za vodenje večje prodajalne z meš nim blagom POGOJI: . — VKV delavec trgovske stroke in dve leti izkušenj opravljanja del in nalog poslovodje; — KV delavec trgovske stroke in pet let ustreznih delovni izkušenj. Prijave sprejemamo 15 dni po o"bjavi, kandidate pa bomo izbiri obvestili 15 dni po zaključku objave. 80 »Dolenjski list<( v vsako družino “• s »ji f M j j <'*•* .V J i m . KOŠČEK , domovine na novi veliki plosCl ansambla FRANCA trn 18 DOLENJSKI LIST LOŽBA KASET ČETRTKOV INTERVJU ►♦♦♦ Še so neizkoriščene možnosti Trenutno je v Dolenjskih Toplicah okrog 300 gostov v hotelih in pri zasebnikih — Tujci se radi _______________________ vračajo _________ V Dolenjskih Toplicah je y zadnjih letih hotelski Janžem zelo napredoval, v Korak pa je začel iti tudi turizem. V kraju se z gospodinjstev ukvarja s tonzmom, kako in na Ai n na^'n> Pa je povedala Anelca Matkovič iz Turističnega urada. ”r,an*a tam* nastopov in kul-Pnreditev za boljše P°cuge gostov.” if^^^bniki imajo na voljo sani* a v ki jih je Jn'tarna inšpekcija razvrsti-po kategorijah. Samo 4 so v prvi kategoriji, vse Peni družini. Tu ima vsaka *?Da svojo kopalnico z WC. tinf- >pa 80 ^be v drugi in. ni J1 kategoriji na predpisa-n„i?vn1, kateri zasebniki n gostom tudi hrano, se veta 9^nPleten l^on, ki pj f., dinarjev na dan. renočišča pa zaračunavajo ie j dinarjev, kar sobe 0 ta čas vse k <*obi mesto? s,uCaini &ost so sobe pri “*ebnikih zasedene 95-od-otn°. Ce gOSt slučajno Pnde, ga lahko še namestijo. kar tudi sicer skoro dno naredimo. Se že kako °brne mo m znajdemo.” - Hodijo k zasebnikom vedno isti gostje, znanci? So ' med njimi tudi tujci? precej gostov se vrača vsako leto k istim družinam. Med temi so zlasti Nemci, Italijani, Avstrijci, letos pa je tudi več Francozov. Taki, ki hodijo vsako leto, se tu počutijo že domače in tudi v družinah jih tako sprejemajo.” - Kako je z zabavo in razvedrilom, saj dobra hrana in postelja z zdravilno vodo niso vse, kar si gost želi na dopustu? „Skupno z zdraviliščem organiziramo vsak teden nekaj izletov v bližnjo in tudi daljno okolico. Obiščemo Bazo-20, Pleterje, izvir Krke, Kumrovec itd. Včasih so tudi po 4 izleti na teden... Razen tega organizira zdravilišče vsako sredo piknik na jasi v parku, kar je že znana in priljubljena zabava v našem kraju. Prav na področju izrabe prostega časa bi lahko še marsikaj naredili. Manjka nastopov in prireditev. Resda imamo vsako soboto ples, toda vsakomur ni zanj, posebno ne, če vemo, da so gostje starejši ljudje. Morda bi bilo zanje primerneje, če bi organizirali nastope folkloristov, koncerte in podobne prireditve. Tega pa je malo.” - Kakšne hibe pa še imate v Toplicah, ki slabo vplivajo na dobro počutje gostov? „Predvsem je nezadovoljiva trgovina. Imamo dve starinski trgovinici in nobene samopostrežbe, kar je za turistični kraj nujno. Tudi avtobusno postajališče na jr ostem Toplicam ni v čast. obeh zadevah domačini: ne moremo stvari spremeniti, ker odločitev ni odvisna samo od nas.” R.B. ’ - ' ;' ■ v, ; • ’'v * ■Sp 1 Šola polna problemov Prostorska stiska tudi v osnovni šoli na Grmu — Let?s končno preurejena kuhinja — Učbeniki iz šolske knjižnice ŠE HITREJE IZ ROK - Izdelavni čas v mirnopeški tovarni Beti je v letošnjem letu precej krajši, z dodatnimi stabilizacij&imi ukrepi pa računajo v drugi polovici leta na še hitrejše delo. (Foto: R. Bačer) Začetek novega šolskega leta se nezadržno bliža in verjetno bi težko ntčli šalo, ki se ne otepa s kopico problemov v prizadevanju, da bi v naslednjih desetih mesecih omogočila naši mladini kar najbolj dober, zanimiv in pester učno-vzgojni proces. O problemih, ki tarejo osnovno šolo na Grmu, je spregovoril njen ravnatelj Marjan Spilar. Grmsko osnovno šolo že vseskozi, odkar je bfla zgrajena, tarejo prostorski problemi. Zgrajena je bila namreč za 700 otrok, že naslednje leto pa je število šolarjev preseglo to številko in do danes poskočilo na 1.000 šolarjev in 32 oddelkov. Seveda je otrok več in te morajo napotiti na druge šole, največ v osnovno šolo Katja Rupena. To povzroča precej hude krvi, saj se dogaja, da imajo starši enega otroka v eni, drugega pa v drugi šoli. Prostorske težave so se še povečale z uvedbo celodnevne šole, v katero je vključena dobra polovica otrok, že pred tem pa jih je veliko ostajalo v podaljšanem bivanju. Zaradi tega so morali večino prostorov spremeniti v učilnice, s tem pa so izgubili prostore za interesne dejavnosti, dnevno bivanje, ki so za uspešno vzgojno delo — posebno v celodnevno organizirani šoli - prav tako nujni. Premajhna je tudi telovadnica in zunanje površine, ki naj bi omogočile organizirano preživljanje prostega časa v popoldanskih urah in seveda boljše pogoje za rekreativ- nos dejavnost v okvnru šole. V prizadevanju za izboljšanje razmer dobro sodelujejo s krajevno skupnostjo, s katero skupno načrtujejo ureditev novega igrišča za potrebe šole in vrtca. Letos je grmska osnovna šola dobila sredstva iz združene amortizacije za ureditev oz. povečanje zmogljivosti kuhinje, ki so bile prav tako od vsega začetka premajhne. Urejena prehrana pa je za uspešno delo šolarjev še kako pomembna. fiflPaBBMI P Ena izmena, boljši uspehi V mirnopeški Beti so povečali storilnost za 12 odstotkov, zmanjšali stroške poslovanja in dosegli lepe rezultate — Temu primerni so tudi osebni dohodki K^ub temu, da so imeli v proizvodnji moškega in deškega spodnjega perila v mirnopeški BETI letos nemalo težav zaradi zastojev v dobavi bombažne preje, so delo organizirali tako, da niso stali ali zaposlenih pošiljali na dopuste. Sploh je letos v tem 120-č lanskem kolektivu precej drugače. Že v začetku letošnjega leta so se ovedli težav in novih pogojev gospodarjenja, zato so na zboru delovnih ljudi sprejeli: sklep: toliko povečati storilnost, da bo polletni plan dosežen v petih mesecih. To Trikrat prvič pri upokojencih ',°bieško Društvo upokojencev pripravlje razstavo izdelkov, organizira republiške . športne igre in niz prireditev za Teden upokojencev v prihodnjem mesecu nov001^0 društvo upoko- •SV 1720 skrbi člani že po za društveno JIH JE v prenočevalo >meš°k,njem P™1" pottetju je v *atov . m> 44 gostinskih ^enim; sedeži in 717 11 ža 6 R lnle*0 1 06.168 nočitev, ^ Gosti.0 Ve^ kot *an'v tem Za y je sicer za 11,5 odst manj enakem obdobju lani todaše dovolj, da povzroča velike začasnemu kolektivnemu P vodnemu organu, saj je n ^ predvidenega nosilca hitrejse8 zvoja sevniške občine P°® m v boljšim gospodaiskim rezulta °b£l°l' paveih*c SEVNIŠKI PABERKI PRAV NIC STABILIZACIJSKO - Meščani stare Sevnice, PoSe.® tisti, ki stanujejo ob magisu železniški progi na Kvedrovi ce • hudujejo na železnico. Pravz£P? Sai ogorčenje na prvi pogled oavec’ jim vrli železničarji nočejo slabega. Moti jih le, ker *e pj njihovem z družbenimi ^ železnici ne ravna najbolj smtVVnjj' To utemeljujejo z lastnimi. °P** L kajti ne morejo razumeti, da moi progovni delavci na železni dobrem letu kar trikrat kopati J ob progi v dolžini okoli 250 me» položiti vanj kabel in 6a z.a ::a ..Cremonijo” so prvič opazili junu lani, drugič junija letos in tre J sredi avgusta. Vsakokrat je dejo istem mestu po kaka dva T10,,1 vence in cvetje ter pokojno spremili na njeni vateinE« se GD Prečna, ZZB NOV Novo mesto, MarketiJT’ nne Prečna, OOS Varnost Novo mesto, TOZD konfekei 1 c tovarna obutve Novo mesto, sodelavcem hij0 ‘J® > Francu Somraku za poslovilne besede pred domačo hv«i_ Upniku za opravljeni oored. Vsem še enkrat iskrena mož Jože, sinova Jože in Stane, hčerka Darinka ter ostalo sorodstvo hvala. Žalujoči: ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame in tašče TEREZIJE BOBNAR iz Semiča 9/a se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojno premili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedi Nežki Bezek za oslovilne besede, duhovniku pa za lepo opravljeni obred. Vsem enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mož Rudolf ter hčerka Ljuba z družino £ ZAHVALA V 67. letu starosti nas je po težki in mučni bolezni zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, brat in stric ANTON MOHAR Birčna vas 49 !*kre: ® znan 86 zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem * zah?1 za ^re^eno sožalje, darovane vence in cvetje. Posebej PomnA?!^enl0 družinama Žagar in Stopar za vsestransko Vas zan ^ Novo mesto, KOT Ljubljana, ZZB Birčna “Podarjene vence ter župniku za lepo opravljeni obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame ANE GRAHEK Lokve 16 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedam in prijateljem za izrečeno sožalje, darovane vence in cvetje ter vsem, ki ste spremili pokojno v tako velikem številu na njen zadnji dom. Posebno se zahvaljujemo sosedom za nesebično pomoč kdektivu Ljubljanske banke - Temeljne dolenjske banke in ostalim ustanovam in OZD, pevcem ter župniku za opravljeni obred. Žalujoči: njeni otroci ZAHVALA Ob prezgodnji izgubi našega najdražjega in dobrega moža, očka, starega ata, sina in brata ANTONA KRAJNCA iz Žužemberka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, vaščanom in nekdanjim sodelavcem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili mnogo cvetja ter nam pismeno ali ustno izrazili sožalje. Zahvaljujemo se članom LD Plešivica Žužemberk in ostalim lovccm za nesebično pomoč in ganljivo slovo nu njegovi zadnji poti. Prisrčna zahvala družbenopolitičnim organizacijam krajevne skupnosti - ZK, ZZB NOV, ZRVS, SZDL in ZSMS, delovnim organizacijam Iskra*. Žužemberk, SAP Viator Črnomelj, Trimo Trebnje ter UJV Novo mesto, Občinskemu svetu ZS Trebnje, DPO Trebnje in otroškemu oddelku bolnice Valdoltra. Hvala govornikom Veri Vehovec, Ivanu Plutu in Jožetu Tavčarju za ganljive in globoko občutene besede, godbi na pihala iz Trebnjega, pevcem iz Zagradca in Ludviku Marinču. Zahvaljujemo se tudi delavcem kirurškega oddelka Splošne bolnice Novo mesta Vsi njegovi ZAHVALA V 70. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil naš dragi oče, stari oče in brat FRANC PUCELJ iz Lutrškega sela 17 lsk*en0 Se za vence ys° pomA zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem in cveti« , v naitežjih trenutkih, izrečeno sožalje, darovane vei kolektivr. c,za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala Hotel rStandard - Mercator, Petrol Brežice, Petrol Otočec, osebju v!!'* Otočec in Iskra Šentjernej. Zahvaljujemo se tudi dr. Moteli ga oddelka Splošne bolnice Novo mesto, posebej *• Pr*v tako pevcem in župniku za lepo opravljeni obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, biata in strica ALOJZA ŠIŠKA iz Straže pri Raki se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sasedom in prijateljem za pomoč, darovane vence in izrečeno sožalje. Posebej se zahvaljujemo tudi kolektivoma Kovinarska iz Krikega in Labod iz Novega mesta ter duhovniku za opravljeni obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame, sestre, tete in tašče MARICE STEGNE z Gol ek a 8 pri Vinici se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem znancem in vaščanom za podarjene vence in cvetje, izrečeno sožalje ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo bližnjim sosedom, ki so nam vseskozi, posebno pa v zadnjem trenutku nesebično pomagali, krajevni organizaciji ZZB Vinica za lepo organizirani pogreb, godbi, viniškim pevkam, govornicama Katici in Tini za tople poslovilne besede, kdeKtivom GG Črnomelj, OŠ Črnomelj in Brusnice. Iskrena hvala tudi bolničarki Huddjevi in babici Maljevčevi za njuno požrtvovalnost in Meri Hafnerjevi, ki je vse do zadnjega trenutka stala ob strani naši dragi mami. Se enkrat najlepša hvala vsem, ki ste našo mamo imeli radi in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji peni. Žalujoči: mož Jure, otroci Katica, Vera, Jure in Boris z družinami Gdek pri Vinici, Črnomelj, Brusnice, Vlligst, Isedohn ZAHVALA Kruta bolezen nam je mnogo prezgodaj iztrgala našo ljubo ženo, mamo, staro mamo, sestro in prijateljico TEREZIJO KRIŠTOF na hvala ki tte pokojno tako množično poti, darovali vence in nam izrek remili na i sožalje. JSkreS • — PosebnnlV?i (Sebiu oddelka za pljučne bdezni v Novem Zavsonrwv, i robišu, sodelavcem TOZD Hotel Grad 0. p moč v težkih trenutkih ter župniku za opravljeni Ujoči- Martin, hčerka Stanka z družino, hčerka a> s*n Franci ter ostalo sorodstvo Ne boš več v zvezdnatih nočeh bedel, ne boš več sanjal in ne boš več pel, ne boš nemiren čakal več spomladi, kdaj breskve vzcvetele in trt nasadi. (Gradnik) V SPOMIN 22. avgusta mineva leto neizmerne bolečine, odkar je naju nepričakovano in mnogo prezgodaj zapusti ljubljeni mož in dati očka FRANCI VRČEK Ne moreva verjeti, da te ni, tvoj lik je še živ pred nama, a tvoj grob neizprosna priča tej boleči resnici. Težko je živeti brez tebe, vendar spomin nate ne bo nikdi ugasnil. Za tabo žalujoči: žena in mala hčerkica ZAHVALA Nenadoma in nepričakovano na* je v 65. ledi starosti zapusti naš dragi maž, ata, stari ata, tast, btat in stric FRANC PIRC k G«. Mulwi||8 Iskreno se zahvaljujemo sosedom, ki so nam MU ob strani, sorodnikom in vsem, ki so nam iztekli sožalje, nam kakorkoli pomagali, darovali pokojnemu vence m cvetje tet ga spiemlina njegovi zadnji prerani poti. Zahvaljujemo se GG Novo mesto, KZ Krki, IliV Novo mesto, PTT ter mizarstvu Ilar. Najlepša hvala tudi župniku in kaplanu za spremstvo, opravljeni obred in govor. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Justina, sinovi Franci, Toni, Mflan, hčerin Zorica, ao Janez, hči Marija z družinama, sestra Angela, ftia Micka in Francka z družinama ZAHVALA Po hudi bolezni nas je 14. avgusta v 76. letu starosti za vedno zapustila naša d-aga mama, stara mama in teta MARIJA NOVAK z Viha pri Pahi 7 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom z Vrha pri Pahi za podarjeni wnec, cvetje ter izrečeno sožalje. Zahvaljujemo se tudi Elektrotehni Novo mesto, Zavodu zazapodovanjeNovomesto, sodelavcem SGP Pionir Novo mesto — gradbišča Ceste herojev za podarjeni venec ter župniku za opravljeni obred. Posebno pa se zahvaljujemo Minki Koplenikovi in Mati Hrastarjevi za posebno skrb za našo mamo v času njene bolezni ter Pepci Gdobovi za pomoč pri pogrebu. Vsem še enkrat iskat na hvala. Žrinjoči: sinova Alojz in Jože, hčerka Marija, sestri z družinama ter ostalo sorodstvo Audi NSU SERVIS BiRUS IVAN C. herojev 27 NOVO MESTO Avtoriteta ni nikomur dana S 0 0 S s ! 0 \ 0 0 ■%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%■ Dejali bi, da je brucka in najbrž fantje požvižgavajo za njo, kar dandanes pomeni dekletu na cesti kompliment. Drobna, temnolasa, živih oči in vedno urejena, četudi je v kavbojkah - taka je tržna inšpektorica, diplomirana inženirka živilske tehnologije Vera Splichalo- 1>/T. Nihče ji ne bi prisodil hčerke, ki jo je po postavi že prerasla, in kdo bi si mislil, da opravlja tako izpostavljen, naporen in zahteven poklic. In to z vso avtoriteto! ,JVajti pravi pristop do strank, človeški odnos, to je važno za .naš poklic, da inšpektorja sprejmejo, ” pravi inženirka Vera, ki v času petletnega službovanja v tem poklicu še ni imela težav zaradi tega, ker daje videz mladega dekleta in ker je povrhu še ženska. ,Moja navada je strogo, avtoritativno, vendar dostojno razložiti trgovcem, kaj je narobe. Svetujem tudi, kako ravnati, da do nepotrebnih zapletov z nami ne bi prišlo. Prav prizadevamo si, da bi delovali preventivno, žal pa z druge strani za to skoroda ni odziva. Prav ponujamo se, da bi prišli v kolektiv An pojasnjevali mlajšim kadrom razne predpise, a nas zelo redko kličejo. ” - Ali si je pri trgovcih težko pridobiti avtoriteto? Nemalokrat se tudi šušlja, da inšpektor zamiži, če je v trgovini domač, da ne rečem, še kaj več... „Moj stil je tak, da prvič na napako opozorim, drugič brezpogojno prijavim. Zaradi suma podkupljivosti pa sem prav obremenjena. Kar nerodno mi je iti z vrečko iz katerekoli trgovine, čeprav sem gospodinja in moram nakupovati. Trdim, da naša generacija ni dovzetna za nobeno obliko podkupljivosti in da tega zdaj ni Zaradi suma, ki ima kdove kako stare korenine, pa si na trgu sploh ne upam kupovati na stojnicah. Pošljem raje moža ali koga drugega. Tudi meni se je že zgodilo, da so v trgovini skušali ponuditi zavojček kave ali kaj takega, kar me naravnost užali In to tudi povem ” Inšpektorica Vera, ki opravlja tržni nadzor v štirih dolenjskih občinah, pa ni le strokovnjakinja v poklicu. Vsestranska je v svojem zasebnem življenju. „Pred dvema letoma sem obiskovala šiviljski tečaj, zdaj sama šivam dekletoma krilca in tudi zase sem že marsikaj sešila. To mi je v največje veselje. ” Rada tudi \ časovne stiske ne pnvošči s S plete, uživa pri kuhanju, veliko bere. Za vse najde čas, ker si za vsak dan vnaprej sestavi plan dela. Svoje čase je bila aktivna športnica, zdaj si tega zaradi bodo nova teniška igrišča nared za bdi šport. In zadnje čase, ko sta Alenka in Urška že večji, si oddih najde v hoji. „Pred kratkim sem bila z otrokoma teden dni na Pokljuki Tudi po štirih ure na dan smo hodile. Bilo je nepopisno lepo. ” Njene vsestranske sposobnosti s tem še daleč niso izčrpane. Če se samo spomnim njenih rož na oknih pa aktivnosti pri družbenopolitičnem delu na terenu... Ona zmore vse, ne da bi pri tem tarnala nad mukotrpno usodo. Malokdaj jo vidiš nenasmejano. RIA BAČER Spomenik po dva din za kilogram Romka ukradla 90—kilogramski nagrobni spomenik na Kapitlju in ga za odpadno železo brez težav prodala novomeškemu Dinosu Ni kar tako skrivoma odnesti 90 kilogramov težak in blizu dva metra visok spomenik, še posebej, če se ga poloti ženska. Nekoliko laže je, vsaj v našem primeru je tako, takšno kulturno dediščino v obliki starega železa pretopiti v denar. Pa čeprav ima takšno staro železo povsem jasno obliko nagrobnega spomenika iz litega železa z razločno pobožno podobo na vrhu. Vodstvo kapiteljskega župnišča je prejšnji teden prijavilo, da jim je nekdo ukradel litoželezen nagrobni spomenik iz leta 1857, postavljen duhovniku Antonu Strochenu, obeležje pa je stalo na južni strani cerkve. Spomenik je bil izdelan v železarni na Dvoru in je eden redkih pomnikov in prič o delu dvorskih železarjev. Po številnih poizvedbah so novomeški miličniki kaj hitro prišli na sled tatu in ugotovili, daje spomenik 29. julija ukradla 37-letna Romka Berta Brajdič iz Žabjeka, pri delu pa ji je pomagal njen 13-letni sin. Brajdičeva je še istega dne spomenik skupaj s starim železom odpeljala v skladišče Dinosa in ga tam prodala po 2 din za kilogram. Za dragoceni kulturni pomnik so pri Dinosu Brajdičevi izplačali 180 din. In ne samo piscu teh vrstic, verjetno se še komu porajajo pomisleki, kako so lahko skladiščnik Karel Celič, poslovodja Franc Hočevar in njegov pomočnik Slavko Luzar, ki so bili navzoči pri prodaji, sprejeli litoželezni spomenik iz dvorske železarne za odpadno železo. In tudi, po ZAMIKAL JE KOT ŽELEZO — Železni spomenik, ki so ga izdelali v stari železolivarai na Dvoru. Nočna inačica vesterna Pretep, kakršnega v Črnomlju že dolgo ni bilo — Poleg pretepačev na zatožno klop še kdo — Dva hudo poškodovana Na videz nedolžno obrekovanje je v poznih sobotnih nočnih urah pod vplivom maliganov rodilo pretep, kakršnega na črnomaljskem Trgu svobode še niso videli. Kirurgi so svoje že opravili, končno besedo pa bo pri vsem nedvomno imelo sodišče, ki bo moralo poklicati na zatožno klop še koga poleg udeležencev pretepa. Pri tem mislimo na odgovorne in strežno osebje Viatorjevega disko-kluba Grad v Črnomlju. Cmomaljčani, 46-letni Levai San-dor, 28-letni Bojan Valenčič, 24-letni Ivica Petrovčič, 34-letni Camil Rahmanovič in 25-letni Ljubljančan Joviča Kostrež so se vse do 1.30 družno veselili in popivali v disko klubu Grad v Črnomlju. Skupaj so potem odšli do Trga svobode, tam veselo prepevali TUDI „LEPA ANKA” NA „VESELI JESENI” V Mariboru bo 6. septembra osrednja prireditev 14. slovenskega festivala narečnih popevk. Za naziv najboljše p popevke „vesele jeseni 80” in za nagrade se bo potegovalo 16 skladb, ki jih je napisalo prav toliko avtorjev, medtem ko je med pisci besedil Miroslav Slana - Miros s petimi teksti na prvem mestu. Med popevkami, ki jih bodo obiskovalci poslušali omenjenega dne v mariborski unionski dvorani, je tudi „Lepa Anka”, ki jo je na besedilo Metličana Tonija Gašperiča uglasbil Crnomaljčan Silvester Mihelčič. „Lepo Anko” bo zapela Andreja Zupančič, ki s še štirimi izvajalci nastopa prvič na tem festivalu. navzlic poznim nočnim uram, ko je nenadoma prišlo do prepira med Valenčičem in Rahmanovičem. Slednji je prvega dvakrat udaril, prišlo je do prerivanja, nakar sta Rahmanovič in Levai za nekaj časa izginila in se vrnila z izvijači v rokah. Valenčič, Petrovčič in Kostrež so hitro videli, koliko je ura, zato so urno stekli do bližnje lesene palete Dolenjke, odtrgali vsak po eno lato in se vrnili na mesto prepira. Pretep, do katerega je prišlo hip kasneje, je spominjal na dobro zrežirano sceno iz kakšnega kavbojskega filma, le da so bfle posledice in kri čisto pravi, zaradi hudih poškodb so Rahmanoviča in Levaija odpeljali najprej v ZD Črnomelj, nato pa v novomeško bolnišnico, zdravniško pomoč pa je prišel iskat tudi Kostrež. Za vse pretepače bo podana kazenska ovadba temeljnemu tožilcu, enako pa tudi zoper podjetju Viator, ki upravlja z diskom, zaradi prekoračitve obratovalnega časa, in strežno osebje, ker je točilo alkohol vinjenim osebam. B. B kakšnem postopku in s kakšnim opravičilom so nekaj dni kasneje na Dinosu podarili neznanemu moškemu Jezusov kipec s spomenika, za katerega jih je prišel neznanec, ki ga bojda navidez poznajo, prosit. Najsi bo kakorkoli, nagrobni spomenik, seveda okrnjen za ,.podarjeni” kipec, je bil dan po prijavi kapiteljskega župnišča vrnjen lastnikom, upajmo pa, da se bo omehčal tudi neznani obdarjenec. Seveda bi bila naša zgodba o kraji kapiteljskega spomenika neprimerno krajša, če ne bi bilo nerazumnega in lahkomiselnega početja Dinosovih uslužbencev. Povsem nehote se za nameček utrne še sum o podobnih kupčijah v preteklosti, vendar ga zaradi usode kupov starega odpadnega železa ni mogoče ne potrditi ne zavreči. Romi bodo še vnaprej enako pridni obiskovalci Dinosovega skladišča. B. BUDJA KIPEC VRNJEN Ukradeni spomenik je še ceL Takoj po objavi vesti v Delu seje Novomeščan Martin Cvelbar zglasil in prinesel manjkajoči kipec. Kot je povedal, se mu je zdelo škoda, da bi ga razbili in gaje raje vzel domov. Že manj pijemo Ce bi lahko sklepali samo na podlagi številk o prodanih pijačah vseh vrst v gostinstvu novomeške občine ter v obratih družbene prehrane, bi lahko rekli, da je žeja odjenjala v primerjavi z lani. V prvi polovici letošnjega leta je bilo prodanih 399.471 litrov piva Gani 479.011 litrov), iztočenega je bilo 223.525 litrov vina Gani 234.899 litrov), popitega 13.127 litrov žganja (lani čez 14.000 litrov) itd. Očiten padec je tudi pri prodaji sadnih sokov, saj je bilo lani v prvih šestih mesecih prodanih 8.616 litrov takih pijač, letos pa samo 5.312 litrov. Tu gre za skoro 40-odstotno manjšo prodajo. Pri kisli vodi je letošnje pitje še najbolj podobno lanskemu, saj gre le za 2,6-odstoten padec v prodaji. Popitih pa je bilo 163.875 litrov raznih slatin. Gostinstvo zaradi tega finančno ni na slabšem, saj po vrednosti pri vseh naštetih pijačah letošnja prodaja presega lansko. Res pa je, da so bile letos tudi nabavne cene pijač višje. Tudi se ne gre slepiti, da je zaradi tako prikazane manjše žeje kaj manj alkoholizma. Trdo delo ju je kalilo Očeta Martina ranil angleški šrapnel — Mati Marija pa je doma od tam, kjer je vrag drevesa pukal MOJ PREDSEDNIK PA MOLČI Verjeli ali ne, toda moj Predsednik se že nekaj časa ne pogovaija z menoj. Ne, nisem mu preklel matere niti mul nisem zasedel njegovega lovskega revirja, še manj, da bi leje vinjen govoril zoper njega in njegovo politiko. Saj to vendar ne gre. Stvar je v drugem grm", ki mu pravimo’ pisanje. Beleženje vsakodnevnih, tedenskih in letnih dogodkov, natančneje reče-! no: napak, specificirano: razhajanje besed od dejanj. Oko pač nekaj zapazi, stroj zapiše, časopis objavi Ničesar se nil treba izmišljevati. Navse- zadnje nismo družba, ki bi tračarila. Vse mora sedeti, vse mora biti trdo na tleh. Argumentirano. Kot, na primer, razdrapani asfalt skozi mesto. Še tako zlobna, brezzoba babnica ga ne more E stegniti iz megle. Ali pa omaj pitna voda. Odpreš pipo, pa ti pricurlja v lonec čorba: smrdljiva, umazana, neužitna. Pa električni tok, samo za primer. V krajevnih skupnostih tulijo, da se ne Vjnorejo briti z električnimi brivniki, ženske cvilijo, da krepavajo pralni stroji, napredni kmetje pa, da ne morejo mnlzti drugače kot na roke. Nežnejši spol, ki je že rodil, sivi, ker nima kam dati otrok v vrtec. Vse je prepolno, otroka spraviš na varno le, če poznaš najmanj vzgojiteljico, seveda je boljše, če se tikaš s samo direktorico ustanove, sicer pa se nimajo deca popoldne kje igrati, kajti novo naselje je brez parkirnih prostorov, o otroških igriščih, kaže, načrtovalci niso šel ničesar slišali. V solidarnostnih stanovanjih bivajo ljudje, ki se vozičkajo naokoli z beemveji, najmanj, tudi! citroenov ni malo. Natolceval-ci vedo povedati celo to, da imajo solidamiki narejeno pohištvo po naročila Pohištvena konfekcija je gnus nekaterim. Pa kultura? Od zadnje gasilske veselice dalje, kjer so pošteno premlatili neko vidnejšo krajevno buti-co, se ni zgodilo nič pomembnejšega. Posamezniki štejejo slednji dogodek celo med šporuie discipline, saj sol pretepači baje lovili pretepenega skoraj dvesto metrov./S preprekami, seveda. Tudi z individualno gradnjo bajt se ni moč pohvaliti Uradni aparat melje tako počasi, da ni pričel v zadnjih dveh letih nihče z' novogradnjo. V sosednji občini pa se zida, da se vse kreše. Tako se vsaj sliši, vendarje to lahko le sovražna propaganda. Rrtemkinove vasi, bi rekel. Moj Predsednik pa molči. Ima me, da bi ga pohvalil, da bi ga postavil na podstavek za spomenik in mu zapel odo o razvoju, o napredku, o zadovoljstvu delovnih ljudi, krajanov, ki so srečni, da lahko živijo v kraju, kjer biva on, da dihajo isti zrak, kot ga vsrkava na Vendar se bojim, da bi me potrepljal po rami, da bi se mi nasmehnil in da bi mi rekel: „Tako se piše, fant moj.” Potem bi me povabil na brizganec, ne vedoč, da najraje pijem vinjak. ________________toni ga Speričy Zlato poroko sta slavila v začetku avgusta Martin in Marija Verderber iz Vrta ob Kolpi v kočevski občini. Oče Martin, ki je bil rojen leta 1899 v Vrtu, se najbolj spominja prve vojne in svojega prvega, hkrati pa tudi zadnjega juriša na italijanski fronti. Takrat je bil Martin hudo ranjen. Srapnel mu je raztrgal nogo in zdrobil kost. Ranjenega so ujeli Angleži. Domov je prišel po koncu vojne, še bolan in v angleški ujetnišld obleki, ker druge pač ni imel. Komaj je prišel domov, je moral v košnjo, da si je zaslužil toliko, da si je lahko kupil obleko. Kot vojnemu invalidu je država omogočila, da se je izučil mizarske obrti. Čeprav je imel težave z nogo, ki mu je pogosto otekala, je pridno delal in si kupil za 12.000 din hišo, v kateri živita z ženo in hčerko Mimico. Nevesto Marijo Verderber si je poiskal v sosednji hrvaški vasi Lamana draga blizu Bilpe; tam, ZLATA POROKA V VRTU -V vasi Vrt ob Kolpi sta 2. avgusta slavila zlato poroko iVartin in Marija Verderber. (Foto: Primc) STRELA JO JE UBILA Nič hudega sluteč je prejšnji torek ob 13.30 sedela 46-letna Nada Jarc iz Kočevja, ki je bila tačas na dopustu pri tastu v Cviblju pri Žužemberku, pod tamkajšnjim orehom v Nižini domačije. To pa je bilo za Jarčevo usodno. Strela je namreč treščila v oreh, pri tem pa ubila Nado Jarc, ki je sedela na klopci pod njim. Jarčeva je bila takoj mrtva. Žir obeta polšje leti Po desetih letih v Kočevju spet polharski teden Polhaiji že budno paz5° in opazujejo po h°stah bukve, kako so zastav* plod. Ugotovili so, da letos zelo veliko žira in nam obeta, kakor pravimo, polšje leta . Za sedaj šele pripravljajo pasti in vse potrebno za > da bo vse v skladu z uredb in predpisi po doP0^ zakona o lovu, po ^ je sedaj tudi polh zaščiten-Pred desetimi leti je b“ Kičevju od 10. do • oktobra zelo uspel teden s polharsko razstavo* Domu telesne kulture, p gramom polharjih lovov zaključno zabavo, ^ sledila razdelitev pnznajJ sledila razaeincv t za ta polharski teden. . letos nameravajo p° ponoviti program polharskega tedna izpte . let. Taka prireditev je mo^ samo takrat, kadar je b leto, in to se nam.?, letošnio jesen. Polhar)i _ imeli v okrilju Turisti«^ društva Kočevje seSfaneteBa organizacijo 3. po'!^ tedna v Kočevja V_ „kjer je vrag iz luknje skočil - še danes se pozna na kamnu odtis človeške noge in konjskega kopita -se pognal na hrvaško stran Kolpe ter vse bukve popukal in okoli obrnil, zaradi česar se temu kraju še vedno reče Lamana draga.” Najprej sta morala pridno delati, da sta odplačevala dolg za hišo in skrbela za hčere. Rodile so se jima štiri, žive pa se še tri: Mimica, Vida in Nežka. Vse so se 2. avgusta z možmi in štirimi otroci zbrale na zlati poroki v Vrtu. Med vojno je bilo v njuni in drugih hišah v Vrtu zbirališče partizanov, skladišča in mitingi. Verderberjevi so dali za partizane dve ali tri krave. Očeta Martina so Italijani dvakrat odpeljali, a so ga zaradi invalidnosti obakrat izpustili. Zlate poroke na tem koncu niso redkost. Čeprav štejeta Vrt in Bilpa le 7 stalno naseljenih hiš, so bile v zadnjih petih letih tu kar tri zlate poroke. Zadnjo sta slavila Francka in Rudi Rupe, ki sta soseda Verderberjevih. Trdo delo in nepokvarjena, zdrava narava kalita ljudi ob bistri Kolpi. J02E PRIMC KLOPOTAJOČI KAfl^Lli V Mačkovcu pri Tiški gori stoji pot, ki gaje postavil za gostinstvo in Mimovozeče vabi v K**** na Trški gori. POLNI KNjjj NARAVA ŽE REKORDOV - K kmetiji, takega k j tegnfli iz zem,J! pohvalila Krnčeva jzkop^ ko je na njivi za hrio kilogram težkega velikana, ki Je ^ skupaj s še -deSf dekagramov lažjunt -o sfT