H M*tl prejemati: ta l»to naprej 26 K — h leta , 13 , — „ 8 „ 60 , 2.20, * t>Hmvnlitvu pre|e«aa: Mrt illo isto naprej 20 K — h tol lete , 10 , — , .sSCrt ^ t 5 ^ , 1 n 70 , pošiljanje na dom Sfi h na meiec. Političen list za slovenski narod. Naročaliie in Inaerato (prejema upravnlitv« v Katol. TIskarni, Kopitarjeve ulice 3U 2. Rokopisi se ne rra&jo, nefrunkovau& pisma b« »sprejemajo. Urednlitve je » Semenskih ulicah fit. 2,!., 17. Izhaja vsakdan iivzemii nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. S* 278. V Ljubljani, v sredo, 3. decembra 1902. Letnik XXX. „Kdo plačuje davek?" (Odgovor g Pircu.) I. Gospod ravnatelj c. kr. kmet. družbe je v 21. številki »Kmetovalca« objavil članek : »Kdo plačuje davek ?«, v katerem dokazuje. da kmet ni glavni davkoplačevalec v deželi in da mu nikakor ne gre prva beseda pri deželni upravi. 'L ozirom na to, kar je gospod ravnatelj pisal v prejšnjem spisu »Kmetijske razmere na Kranjskem«, nas je ta njegov članek iznenadil. čemu gre gospod Pire, ki je prej tako črno slikal kmečke razmere — in dobre res niso — sedaj naenkrat brez vnanjega povoda v ogenj za druge stanove? Ali se mar boji pri grašča kih in vladi zamere? Bravci, ki poznajo razmere in vidijo tudi za kulise, lahko poiščejo ta odgovor sami. Pa pu timo to na stran. Nam je na tem, da konstatujemo, da gospod ravnatelj v tem članku razodeva površnost, ki se nikakor ne more vjemati s stališčem, katero zavzema gospod kot uradnik kmet. družbe. Pisatelj piša doslovno: „Vsa navedena števila veljajo za leto 1900, iz katerega so mi namreč števila na razpolaganje. V tem letu je na Kranjskem znašal ne-posredni realni davek 1,725.891 K 89 b, neposredni osebni davok 1,504 445 K 98 h, torej ves davek Bkupaj 3,229 837 K 87 h. Od tega davka se je pobirala deželna priklada za deželne potrebščine in šolstvo povsod enako, za zdravstvene in okrajne blagajniško namene je pa bilo mesto Ljubljana izvzeto, ker ima svoje priklade v to svrbo. Te priklade, ki so enakomerno razde ljene na ves davek, so v letu 1900 znašale skupno 1.804 591 K 63 h. bedaj poglejmo, kdo plačuje ta davek in po koliko. — Kmet plačuje le zemljiški in hišno razredni davek; ves drug davek plačujejo obrtniki, trgovci in posestniki hiš v mestih. Naš kmet je plačal leta 1900 zemljiškega davka 997 510 K 4 h in hišno razrednega davka 251.623 K 33 h, tedaj skupaj ,1,249 133 K 37 h. Pri tej vrsti je pa upoštevati, da mnogo tega davka pride na kmetovalce, ki niso kmetje, na mestjane, obrtnike in trgovce, ki so ob jednem zemljiški posestniki, na veleposestnike itd. Ker se gre v tej moji razpravi za stanove in ne za poklic in se pri nas skuša kmeta spraviti v nasprotje z veleposestniki, ki so sicer kmetovalci, a ne kmetje, zato moram od zgornje svote od biti najmanj 200.000 K kot delež, ki pride na veleposestnike in druge stanove, ki so ob enem zemljiški posestniki. Iz tega sledi, da na Kranjskem kmet plačuje približno 1,049.133 K 37 h neposrednega davka, a vsi drugi stanovi 2,180.704 K 50 h, in v tem razmerju so tudi deželne priklade." Prva neresnica v tem odstavku je, da plačujejo kmetje le zemljiški in hišno-raz redni davek, in nič osebnega davka, dočim je res, da kmetje, ki imajo količkaj večja posestva, in poleg tega Se kako podjetje, žago, opekarno ali lesno trgovino, tudi osebni davek plačujejo, dasi ne v toliki meri, kakor bogatejši stanovi. Druga neresnica in čisto iz trte izvita trditev pa je, da se deželna priklada pobira cd neposrednega realnega davka i n od osebnega davka ob jednem. Kajti razglas c. kr. deželnega predsedništva z dne 12. julija 1900 št. 3042 pr., v od stavku 4., določa za pokritje deželnih potrebščin poleg druzih doklad pobiranje 40% naklade na vse direktne davke, izvzemši osebni in dohodninski davek. Tako sklepaj vsak sam, koliko podlage ima Pirčev zaključek: »Iz tfga sledi, da na Kranjskem kmet plačuje približno 1,049.133 K 77 v. neposrednega davka, a vsi drugi stanovi 2,180.704 K 50 v., in v tem raz mer ju so tudi deželile priklade!« Gospod Pire, kako bote to svojo trditev zagovarjali? Tretji klopčič neresnic je sploh ves račun gospoda ravnatelja. On hoče pri bravcu zbuditi prepričanje, da deželni prihodki izvirajo v prvi vrsti samo iz doklad na realni in osebni davek; omenja sicer tudi doklade na žganje, pa nekako mimogrede, kot doklado, ki »bistveno ne spremeni računa. Ni se mu pa zdelo potrebno, da bi sestavil pregleden račun teh doklad, da bi se razvidelo, kako se z njimi pokrije deželni primanjklej v znesku 1,804.591 K 63 h. Tako bi bil vsaj zasledil, da si nasprotuje sam v svojem računu, ako piše enkrat: »Te priklade, ki so enakomerno razdeljene na ves davek, so v 1. 1900 zna šale skupno 1,804 591 K 63 h«, in če piše pozneje: »Dežela ima od doklade na žganje blizu 1 milijon dohodka.« ' Da deželne doklade niso naložene na ves davek, to smo 2e dokazali, ker sta osebni in dohodninski davek izključena bila ne samo 1. 1900, ampak tudi leta 1901. Ali se pa mar potem deželni prihodki pokrijejo samo s priklado na realni davek? Nikakor ne ! Zgoraj citirani razglas c. k. deželnega predsedništva se glasi v celoti takole: »Dovoljeno je pobirati deželne priklade za leto 1900 tako: 1. 40% na priklada na užitnino od vina, vinskega in sadnega moSta ter od mesa. 2. Samostojna deželna naklada od porabljenih likerjev in vseh poslajenih opojnih tekočin od hektolitra 30 K in od druzih porabljenih žganih opojnih ttkočin od hekto-literske stopinje 60 h. 3. Samostojna deželna naklada od porabljenega piva po 2 K od hektolitra. 4. 40 % na priklada na vso direktne davke izvzemši doklade na osebni dohodninski davek.« (V letu 1901 »izvzemši osebni dohodninski davek«), Preračunimo najprej, koliko znaša ta 40% naklada na direktne davke in kdo jo plača. Poslužimo se tu številk gospoda ravnatelja : 1. Ves neposredni davek znašal je 1900 1,725.391 K 89 h. Kmetje so plačali približno 1,049 183 K 37 h. Veleposestniki in drugi stanovi približno 200.000 K. Ostanek-mesta 476.258 K 52 h. Skupna 40 % naklada je z^eela 690.150 K, in to sc plačali: mesta 190 503 K, grajščine 80.000 K, kmetje 419.653 K. Kaj vidimo tukaj ? To, da plačajo kmetje že samo te naklade malo manj kot dve tretjini, brez grajščakov in mest. Pa pojdimo dalje. Velik deželni dohodek je naklada na žganje — 1 milijon kron. To je sicer žalosten milijon, pa v blagajni je dober. Ves ta davek plačuje ubožno kmečko in delavsko ljudstvo. Gosp. Pire računa od tega milijona tretjino na Ljubljano, seveda brez zanesljivega vzroka ; pa pustimo po Pirčevem dve tretjini kmetom, o katerih pravi pisatelj, da »bistveno računa ne spremeniti« — in zabilježimo si te dve tretjini b številkami, da yidimo, ali kaj zaležejo ali ne, torej dve tretjini 1 milijona je 666 666 K. (Pripomnimo pri tem, da je g. Pire v svojem prvem spisu »Km. raz. na Kr.« računal na kmete "/* tega davka.) Zapišimo si še tretjino spadajočo na delavstvo 333.333 K, in 40% naklada od zgoraj, ki pripada na kmete 419.653 K, to znese Bkupaj 1,419.652 K. Gosp. ravnatelj, koliko še manjka do 1,804.591 K? Kdo plača še oni primanjkljej 400.000 K ? Ali mar trgovoi in veleposestniki sami? Ti plačajo skupno 270.503 K. Torej še vedno manjka. In pobira se res 40% doklada na užitnino od vina in mesa in po 2 K od hektolitra pive. Gosp. Pire je enkrat prej določil »nizko računjeno« po 1 hekto vina na leto za kmetskega gospodarja. Znano pa je, da se tudi piva ne branijo. Torej gotovo i ta davek posredno kolikor toliko zadene tudi kmečke konsu-mente. Gospod Pire piše: »Kaj sem hotel s tem spisom doseči ? Povedati našim kmetom, ki jih ščujojo proti mestom, obrtnikom in trgovcem, da ni res, da je kmet glavni davkoplačevalec v deželi (!) in da gre le njemu odločilna beseda pri deželni upravi. Kranjski kmet plačuje komaj tretjino vseh davkov, in samo mesto Ljubljana plačuje skoraj toliko, kolikor vsi kmetje skupaj«. In kaj smo hoteli mi s svojimi vrsticami doseči ? Hoteli smo iz r a č u n a g. ravnatelja kmetijske družbo dokazati, da je čisto neresnična ravnokar navedena trditov g. Pire a. Ravno nasprotno je res! Za deželno upravo plačuje kranjski kmet celo več kot dve tretjini, in vsi drugi stanovi z grajščaki vred ne plačujejo niti ene tretjine. Iz tega je razvidno, koliko so vredne tiste tirade Pirčeve, katere je stavil na svoje vegaste račune, in v koliko je upravičeno njegovo predbacivanje, da se »računa mnogokrat oa nevednost nerazsodne množice«. Odkrito povedano, prisojali smo gospodu ravnatelju več resnobo, in dolžnost njegova bi bila, da bi udom kmetijske družbe ne podajal tako površnih podatkov. Sicer smo pa gospodu hvaležni, ker nam je pomagal dokazati, da imajo kmečke občine premalo zastopnikov v deželnem zboru, in da jc objednem krivica, če delavsko ljudstvo nima nobenega zastopnika. Ud kmetijsko družbe. Državni zbor. Dunaj, 2. grudna. Češko-nemška sprava. Vsenemška zveza se je izjavila, da ne pritrdi nobenemu predlogu, ki bi Cehom nudil najmanjšo koncesijo v svrho premirja. LISTEK. Jubilej kislega mleka. (Zgodovinska remimscenca s severa.) Nfcičnimo najprvo pri suhih dejstvih. V kroniki beremo: »Anno domini 1792 je Halter-mann prvi pričel prodajati kislo mleko; kot zelo premožen mož je umrl«. Ker je zgodba, kako je prišel Ilalter-mann do premoženja, najbrže svoječasno trgovec v Šverinu, jako zanimiva, zato jo podajamo tukaj cenjenim čitateljem. Nekega dne je bil trgovec Haltermann zopet zelo otožen, kar pa pri njem ni bilo nič nenavadnega; stal je že namreč cele ure v svoji prodajalnici in čakal kupcev. Toda vkljub dobremu blagu, katero je imel naš znanec na prodaj, se vendar nobeden kupec ni hotel pokazati med vrati. Temu se ni čudil oni, ki je poznal ondotne razmere. V /) bližini Haltermannovi odprl je namreč pred par leti svojo trgovino neki Wolfskel. Hitro je pridobil vbo Haltermannove kupce. Bil je sam iz precej visoke rodovine, poleg tega mlad, bogat in neoženjen — to je vleklo mamice, ki so imele hčerke zrele za možitev, k njemu. Mislile so si: „Mogoče, da se mi posreči iznebiti se ene skrbi in jo preložiti na druga ramena. Dandanes mora biti človek praktičen!" V takih trenotkih je vedno skušala žena potrtega moža tolažiti in obuditi v njegovem srcu up na boljšo bodočnost. Danes pa ga ni samo tolažila s praznimi besedami; danes ji je šinila v glavo neka misel, katere se je oprijela tako, kakor se oprime potapljajoči se rešilne roke. Takoj jo razodene možu: »Ilm! Jaz vem, na kakšen način bi midva lahko pomnožila dohodke. Danes mi je pravil neki uslužbenec pri magistratu, da pride v naše mesto predsednik diletantskega gledališča v Rostoku, stari Fišer, in da hoče tukaj v mestni hiši prirediti nekaj predstav. Med osobjem se nahaja tudi znana gdčna Friderika VVerthen. Za njo išče Fišer privatnega stanovanja, kajti ona mora bili vedno čila in zdrava, ker brez nje ne more izhajati. Kaj ko bi midva dala zgornji dve sobici, ki sta tako vedno prazni ?u Ta nasvet izprva ni bil povolji prodajalcu. Takrat namreč niBO bila popotna gledališča tako na glasu in priljubljena kakor dandanes gledališča sploh. A vedno manjši dohodki so ga končno prisilili, da se je udal in sprejel nasvet svoje žene. Primadona gdčna Werthen, ta zgled ljubkosti in kreposti, kakor jo je splošno nazivala kritika, se je nastanila pri Halter-mannovih. Zdelo se je, da je res prinesla srečo k hiši, kajti vedno se je trlo okrog hiše polno ljudi, starih in mladih. Da je pH tem marsikdo stopil tudi kaj v prodajalno, nam skoro ni treba omenjati. Saj marsikdo bi bil slavno igralko rad videl pri oknu, toda zastonj. Niso je izvabile glasne ovacije in šopki cvetlic, ki so padali skozi okno v njeno sobo, da bi se prikazala ljudem. Vstop k njej ni bil nikomur dovoljen. Naenkrat zboli. Zdravnik pravi, da je nevarnost za njen lepi obrazek, in zaukaže, naj jo umivajo z mlekom Sest krat na dan. Mleko mora biti čisto in popolnoma nepokvarjeno. Rabili ga bodo šest vrčev. Toda, kje dobiti toliko mleka!? — V veliko srečo spomni se žena trgovčeva, da bi mogoče možev prijatelj z imenom Oatorf, ki je imel v bližini kmetijo, lahko dajal mleko. Soprogu se je zdel ta nasvet pameten. Odpravi se hitro k prijatelju, kateri mu z veseljem obljubi, da ga bo preskrboval s potrebno množino mleka. (Konoc prih.) Sicer so Vsenemci v zbornici relativno najmočnejša nemška stranka s Češkega, vendar pa njih »ukaz« ne utegne mnogo vplivati na mirovna pogajanja. V zbornici sede trije ali štirje izmed vsenemške zveze, ostali člani so večinoma kot priče, tožniki in za-toženci pred porotnim sodiščem v Mostu. Ta pravda bode ohladila vsenemški pogum in brzdala govorniško brezozirnost, naj se izteče za Wolfa ali proti njemu. In z ozi rom na to smemo sklepati, da se pogajanja mej Cehi in Nemci gotovo zopet prično. S tem seveda ni rečeno, da se tudi s spravo končajo. Že pred tedni sem naglašal, da skušajo nemške stranke v zvezi z vlado zvreči na Cehe vso odgovornost za mogoči »fiasco« mirovnih pogajanj. To je razvidno iz raznih nemških glasil, ki Cehom predbacivajo ob-strukcijo. To očitanje pa ni opravičeno in utemeljeno. Češki poslanci so že pred letom izjavili, da v določenem času od vlade zahtevajo »čin«, ki dokaže prvi korak do ravnopravnosti. Ta obrok je potekel s prvo sejo v oktobru, ne da bi bila vlada prsta ganila v tem cziru. Posledica so češki nujni predlogi, ki so zaprečili in zagradili dnevni red, oiiroma onemogočili pravočasno rešitev vladnih predlog. Tako je že vlada vojno predlogo odložila za drugo leto. Nujna sta še začasni državni proračun in bruseljska pogodba glede sladorne industrije. Vsaj to dvoje bi vlada rada dobila še pred novim letom. Tako piše vladna »Montags Revue« : V kratkem se odloči, ali je sprava mej Cehi in Nemci mogoča. Sicer so obravnave tajne, vendar pa je jasno, da sta obe stranki pripravljeni za premirje. Nemci skoraj gotovo jutri dokončajo svoje poročilo, katero izroče dr. pl. Korberju, da bo potem pogaja s Cehi. Vlada je mnenja, da se mora nemškemu jeziku zagotoviti gotova veljava kot državnemu jeziku in da bi sploh državni zbor moral reševati jezikovno vprašanje. Ako pa Nemci pritrdijo češki zahtevi, naj se to zgodi v deželnih zborih, vlada tudi tej obliki rešitve ne ugovarja. V kratkem torej ae odloči, ali se to staro preporno vprašanje odstavi od ognja. Ako se to posreči, potem bi bilo treba najpreje rešiti začasni državni proračun in bruseljske dogovore glede sladorne industrije. Ob enem bi mogel priti na vrsto tiskovni zakon, po novem letu pa vojni zakon in nagodba z Ogrsko. Dalje piše imenovani list doslovno: »Češki klub sicer pravi, da morajo molčati vse druge zahteve, ako češki jezik ne dobi svojih pravio. To je tudi res, da lačen želodec ni tako glaBan, kakor narodno navdušenje. Toda že v starem Rimu je moral iti Menenij Agrippa med lačno ljudstvo, da ga je spravil v mesto. Tako utegne storiti tudi češki narod, ako poslanci od njega zahtevajo, naj dlje strada, nego mu želodec dopušča. Ni še dokazano, kdo more dlje vztrajati, ali vlada s svojo čisto vestjo ali (češka) stranka s svojo obBtrukcijo . . . Sicer pa je upanje, da se Cehi poboljšajo, ker uvide-vajo, da so na pravi poti ... in da najdejo kljuko do Korberjevih vrat.« Nočem trditi, da je bila taktika čeških poslancev v zadnjih letih najboljša in brez napak. To pa je gotovo, da jim vladni list zvijačno podtika »Črnega Petra«. Pri vsaki priliki so češki poslanci naglašali, da hočejo in žele pošteno in odkrito spravo z nemškimi sodeželani. Toda mej Nemci so mnogi, ki vedno le za se zahtevajo koncesije in privilegije. Tu je bilo treba, da vlada uporabi ves svoj vpliv ravno pri nemških strankah. Zakaj vlada tega ni storila, o tem nočemo soditi; zabeležiti hočemo le dejstvo, da tega ni storila in vse svoje lepe besede zavijala v »bombaž«. Ob zadnji uri, smemo reči, ko je voda ie v grlo tekla in se je bližala vladavina § 14-, bo se merodajni krogi le premislili ter začeli izbirati gradivo za premirje. Ko bi bili torej češki poslanci še čakali na lepe obljube, bili bi sa vsi postarali ali morali prostore drugim prepustiti Češki nujni predlogi so prisilili Nemce in vlado, da se pričn6 nova mirovna pogajanja. To pa tudi kaže in priča, da je večkrat tudi sitnost ali brezozirnost umestna in potrebna. Kroinjarstvs. Mej rasnimi nujnimi predlogi sta v zalogi tudi P 1 a č e k o v in Pommerjev, naj zbornica čim preje reši načrt zakona, ki prepoveduje krošnjarstvo. Za poznanje parlamentarnih razmer je treba vedeti, da češki poslanci iz svoje zaloge izbirajo le take nujne predloge, s katerimi vsaj v ve čini soglašajo tudi nemški levičarji, ki torej niso političnega značaja. & tem hočejo češki poslanci preprečiti vsako očitanje, da nosijo novo netivo na ognjišče narodnih prepirov in da hočejo onemogočiti mirovna pogajanja. Eden takih predlogov je, da zbornica takoj prične razpravo o zakonu za omejitev, odnosno prepoved krošnjarstva. V imenu nemške ljudske stranke je vložil enak nujni predlog dr. Pommer. To pa jo voda na mlin dunajskih antisemitov, in je torej naravno da so brez pomisleka pritrdili temu predlogu. Prvi je utemeljeval nujnost predloga dr. P o m m e r , ki se je takoj v začetku sporekel z Noskejem in Wrabtzem. Mej drugimi je govoril tudi poslanec Plan-t a n , in sicer proti nujnosti. Z ozirom na krošnjarje v Kočevskem političnem okraju in ljubljanski okolici, ki proizvode stare domače industrije razpe-čavajo po semnjih in vaseh, je »Slovanska zveza« danes pred sejo sklenila, da glasuje proti nujnosti, odnosno da v razpravi predlaga in po svojih govornikih utemeljuje potrebne premembe v načrtu zakona. S tega Btališča torej soglašamo z g. Plantanom. Toda njegovo utemeljevanje je bilo jako nesrečno, ko je apeloval na »svobodomiselne stranke« proti dunajskim antisemitom. Zato sta posl. dr. vitez P 1 a č e k v imenu češkega kluba in Erb v imenu nemške ljudske stranke ugovarjala, da jim gospod Plantan podtika nazadnjaštvo. Ker bodem : tak jutri obširneje poročal o tem zakonu, pripomnim danes le to, da je zbornica z dvotretjinsko večino priznala predlogu nujnost in da sa je pričela meritorna razprava. Oglašenih je tudi več slovenskih poslancev, da predlagajo in utemeljč potrebne premembe glede naših domačih krošnjarjev s suho, lončeno in slamnato robo. Prvi utegne priti na vrsto dr. Š u s t e r & i č. Reorganizacija mladočeške stranke. Glasilo mladočeškega državn. poslanca dr. Pacaka poroča, da je strankino vodstvo v zadnjem času resno pričelo z reorganizacijo mladočeške stranke. V to svrho se v prvi vrsti revidira zbor zaupnikov ter število istega dopolni. Dalje se je uvidelo, da sedanje število strankarskih shodov nikakor ne zadošča in naj se poleg teh uvedo še okrožni shodi, namenjeni v prvi vrsti zaupnikom. Teh se mora vedno udeleževati član glavnega izvršilnega odbora ter poslanci do-tičnega okraja. — Kakor se vidi, se uveljavi tudi v tem slučaju razdelitev po okrožjih. Kam vodi absolutna svobodomiselnost ? Znana je nenadna smrt tovarnarja Kruppa, ki ee spravlja v zvezo s člankom v Boc. dem. glasilu »Vorwarts«, katero je Kruppa dolžilo sodomitstva, vsled katerega da je bil izgnan iz Italije. Krupp je vložil tožbo proti »Vorwiirtsu«, soproga prvega je zblaznela in obdolženec sam je umrl nagle smrti; eni pravijo, da ga je zadela kap, drugi trdijo Bamomor. Bodi vzrok smrti Kruppove eden ali drugi, nas zanima pred vsem zagovor boc. dem. glasila. »Vorwarts« vzdržuje, da je dobil informacije o nravnosti Kruppovi od popolnoma zanesljive osebe, ki pa ni somišljenik soc. demokratov; pravi pa, da je imel se svojimi obtožbami edini namen, da doseže odpravo § 175 kaz. zakonika nemškega, ki prepoveduje so-domitstvo, katerega paragrafa žrtva je bil pok. Krupp. — Sedaj se ve, kaj je ideal gotovih sooialnih demokratov. Znano je, da je Karol V. v takozv. »Carelini« zažugal temu zločinu smrt na gromadi, dočim določuje § 175 nemškega kaz. zakonika za istega razmerno -milo kazen z ječo. Socialni demokratje so se v »Vor-wiirt3U« pokazali popolnoma dosledne. Kdor zagovarja prostitucijo (glej kampanjo »Ru-dečega prapora« proti »Slovenki«), kdor proglaša »svobodno« ljubezen za svoj ideal, kdor ne pozna razun materije nikakšnih višjih ozirov, ta mora dosledno tudi dovoliti, da padejo zadnje ograje, ki nas ločijo od — živalstva. Prav za prav ne. V živalstvu take mon-struozne prikazni niso znane. Človek mora biti socialni demokrat, da jih zagovarja. Škandal, ki ga je provzročilo glavno glasilo nemških soc. demokratov, pada na vso stranko. Ni dvoma, da so soc. demokrati v tem smislu res internacijonalni. Tudi vezi med nemškimi in — gotovimi slovenskimi soc. demokrati so povsem očite. »Vor\v;irt8«, ki v stotisočih izvodov zastruplja delavstvo nemške narodnosti, redi z dobič kom, ki ga ima od prodaje tega strupa, tudi manjše liste. »Rdeči Prapor« je lani sam priznal, da je res, da dobivajo soc. demokrati v Avstriji podpore iz Garmanije, ter izjavil, da niso za to nikomur dolžni polagati računov. In ljudje, ki zagovarjajo prostitucijo, »svobodno« ljubezen — ki sta pa obe največje suženstvo za ženski spol — in celo pedasterijo, taki ljudje bi naj vodili naše delavske mase?! Nikdar in nikoli! Parlamentarne volitve na Grškem. Prva posledica najnovejšega poraza grške vlade pri zadnjih parlamentarnih volitvah se je že pokazala: odstopilo je celo ministerstvo. Temu je največ vzrok dejstvo, da so pogoreli kar trije kandidatje ministri. Natančen izid volitev doslej še ni znan in kar je posebno zanimivo, je to, da vodivni grški krogi sami še ne vedo, katera stranka bo imela večino v prihodnji zbornici. Izvoljenih je doslej 76 Delianistov in 40 nasprotnikov, večinoma priBtašev Teoto-kisa. 100 volivnih rezultatov je še neznanih. Sodi sa, da se d< Piaitvno odloči šele ob sestanku novega parlamenta, ker o mnogih izvoljenih še sedaj ni jasno, za katero stranko se bodo odločili, ker so izvoljeni na podlagi mešane liste ali pa so bili doslej brez vsake politiške barve. Kardoffov predlog v nemškem državnem zboru. V včerajšnji seji nemškega državnega zbora so bili soc. demokratje in njim sorodni elementi s poslancem oingerjem na čelu temeljito poraženi. Povodom razprave o znanem Kard^ ffjvem en bloc predlogu se je namreč razvila daljša razprava o poslovniku, posebno o tem, naj se li dopusti predlog na sklep debate. Proti temu nasvetu se je izjavil Singer, a njegov predlog je padel z 216 proti 75 glasovi ter bil potem sprejet predlog, ki meri na to, da se prizna kot dopusten predlog poslanca Kardoffa, b 198 proti 45 glasovom. -- Socialni demokratje se glasovanja niso udeležili. Ilusija in Črnagora. »Glas Črnogorca«, črnogorsko uradno glasilo, priobčuje govor črnogorskega kneza Nikole, ki ga je imel povodom prihoda novega ruskega poslanika na Cetinje: „Med Rusijo in Črnogoro, pravi Nikita, je tesna, nerazdružljiva zveza, bratski odnošaji, podkrepljeni se alavo in medsebojnimi trdimi skušnjami. Te odnošaje ustvarila je zgodovina in ukoreninjeni so sedaj v srcu vsakega pravega Slovana. Moja država je zvesta straža, ona je nepremagljiva prednja straža na meji Slovanstva; braniteljska in podpirajoča Rusija je mogočna in njej posveča Črnagora vse svoje sile, pripravljena prenašati z njo vsako žrtev in vsako nevarnost". Ustaja v Macedoniji. Iz Carigrada poročajo: Pod predsedstvom sultana imajo turški generali dan na dan konference. V teh sejah pripravljajo načrt bodoče vojne proti Bolgariji in Rusiji. Ukrenili so že vse potrebno, da morejo mobilizirati 100 bataljonov azijatske vojske. Ako bruhne vojska, prepusti Turčija svoji usodi Tripoli in Arabijo, da bo mogla združiti vse moči v Evropi. V slučaju vojne bo Eihem-paša zapovednik vse turške vojske. Vsa dela so ustavili pri popravljanju starih vojnih ladij, ker je zmanjkalo denarja in ker hoče Turčija vse svojo dohodke porabiti za oboroževanje. Vsa Macedonija se pripravlja na ustajo prihodnje spomladi. Meseca aprila prevzame vodstvo vsega gibanja Sarafov. Do spomladi hočejo se vstaši in Turki držati defenzive. Iz brzojavk. Vinska klavzula. Iz Rima poročajo, da zahteva laška vlada, naj ostane vinska klavzula v pogodbi med Avstrijo in Italijo, ako obnove ob novem letu trgovinsko pogodbo. - Mirovni svet v Aji. Med Rusijo in Ameriko je prišlo do spora. Mirovni svet je dal Rusiji prav in obsodil Ameriko, da mora poplačati Rusiji storjeno škodo. — Obisk ruskega carja v Rimu. Kardinal Rampolla in ruski veliki vojvoda Sergij dogovorila sta Be o vseh podrobnostih glede obiska carjevega v Rimu. Car pride v Rim 15. aprila. — Črnogorski knez in barski nadškof. Sedaj dementuje tudi črnogorska vlada vse vesti o navskrižju med Nikolo in nadškofom Mi-linovičem kot izmišljeno. — Ruska vlada za delavstvo. V kratkem se bo državni svet bavil s celo vrsto postav, ki bodo na korist delavskim slojem. Določilo se bo vse potrebno glede zavarovanja delavcev za čas bolezni in glede zdravstvenega stanja v različnih industrijalnib podjetjih. Ti dve postavi sta podobni onim, ki so v veljavi v Nemčiji. Nad dva milijona delavcev uživalo bo dobrote teh novih postav. — Ruski konzul za Mitrovico. Ruski konzul Sker-bin, ki je namenjen za ruskega konzula v Mitrovici, odpeljal se je dne 1. t. m. na svoje mesto. Spremlja ga 50 kozakov, ki so bili že več tednov v Carigradu. — Kdo bo nižje-avstrijski deželni maršal? Poučeni krogi trdijo, da bo opat S c h m o 1 k v kratkem imenovan za deželnega maršala. — Kulturni boj v Franciji. Combes je ustavil plačo župniku v Trequieru. ker je dovolil pridigovati nekemu jezuitu. — Odstop koreanskega mi-nisterstva. Odstopili so vsi koreanski ministri, ker cesar radi nekih prestopkov noče posaditi na zatožno klop vojnega ministra. — Combes proti irancoskim škofom. Včerajšnji francoski ministerski svet je sklenil ustaviti plačo večini Škofom, ki bo podpisali mano poticijo 11« parlament._ Iz hrvatskega sabora. Iz Zagreba 31. novembra. Dne 27. nov. se je zbral hrvatski sabor pod žalostnimi okolnostmi. Veliko nezadovoljstvo vlada v celej zemlji zbog žalostnih gmotnih odnošajev. Vse je pričakovalo, da se bode vendar nekaj storilo, da se to neugodno stanje zboljša; toda prevarilo se je vse razen najbližjih mažaronskih banovih oprod, ki bo menda edini zadovoljni na Hrvatskem, saj jim je njih vodja preskrbtl dobre dohodke, samo da mu ostanejo verni pri izvajanju poznatih njegovih osnov. Prva dva predloga sta porazila nade vseh, ki so še kaj pričakovali od sabora. Vlada je predložila saboru namreč zakonsko osnovo o in-demniteti za pol leta in pa zakon o podaljšanju financijalne nagodbe z Ogrsko na celo leto. Da bo sabor sprejel obe osnovi je gotova stva", a Hrvatska naj ša dalje čaka boljših dni, katerih pa pod tem sistemom ne bo nikdar dočakala. Da niso zagrebški septembrški dogodki niti najmanje streznili glav našim takozvanim Srbom, nam dokazujejo razni predlogi njihovi v hrvatskem saboru. Tako se n. pr. zahteva, da se njihova cerkev zove srbsko-pravoslavna, a ne grško iztočna, da plačajo tudi politične občine za njihove verske šole, da se sme rabiti srbska zastava na Hrvatskem in še nekaj drugih takih zahtev. Hrvatski sabor bode po bridkih izkušnjah, ki jih je doživel hrvatski narod radi srbskih šovinistov, menda vendar enkrat pokazal svojo energijo, da prepreči za vselej take prikazni, ki so naravnost naperjene proti obstanku Hrvat-stva, in ki so v popolnem nasprotstvu s državnimi postavami na Hrvatskem, kjer živi samo eden politični narod. Predsednik je na to opomnil razne odbore, da marljivo delajo, ter odredil drugo sednico že za petek. Začne se z razpravo o indemniteti. Ormoški spomini. Ob petindvajsetletnici Ormoške poso jilnice in ob tridesetletnici svojega beleiništva iadal dr. Ivan Gerfiak. Ravno ob levem bregu deroče Drave stoji prijazno mestece Ormož. Tu je predzadnja železnična postaja na slovenskem wta-jarskem v smeru proti hrvaškemu Mejumurju Malo niže je trg Središče z zadnjo postajo. Trg središki je ves naroden, samo par sre- diških Ždov nas Bpominja, da smo blizo Mažarskega orszaga. Vis kraj je slovenski, samo v Ormožu je nemčursko gnezdo, kar priča, da je ravno v najvažnejše naše postojanke prodrlo nemčurstvo. Na vsem slovenskem Štajarskem ni drugače. V mestu ormoškem so davčni in sodni uradniki nemčurji, in trgovci, ki žive od slovenskega kmets, bo tudi zagrizeni nemčurji. In vsi ti naši narodni sovražniki imajo v svoji oblasti mestno občino, to je mestni zastop, mestno šolo in občinsko hranilnico, torej vse, kar jo potrebno z» gospodatvo. Nekdaj so so sklicavali tabori, da bi zatrli to nemčurstvo; snovale so se slav-nosti, da bi se prebudil narod, in mrtego dela še bode treba izvršiti, da se tudi ormoška postojanka pribori Slovencem. To nemčursko ormoško gnezdo naskočil jo pred dobrimi tridesetimi leti s vso rola deniško navdušenostjo in domovinskim ognjem mlad in idejalen narodnjak Ta mladi m< ž se je takrat potezal za slovensko do oenturo na graškem vseučilišču; imel je toroj vsa potrebna svojstva. Toda ker iz bIo venskih stolic v Gradcu ni bilo nič, zapustil jo Gradec in pohitel v Ormož. In to je bila sreča za Ormož in okraj četudi zanj ni bila sreča. Ta mož je bil takrat mladi dr. Ivan Geršak, ki je še danes beležmk v Ormožu. Mlademu možu se je tu odprlo Širno neobdelano polje, in začel je erati celino. Stopil je v javno areno, na narodno bcr.šče, zbiral je okrog sebe neuko ljudstvo, organizoval je društveno življenje, skratka, povzdignil je krepko svoj glaa za narodne pravice, ves riemčurski roj je začel šumeti. Začel so je hud boj. Na jedni strani je stal Gršak z narodno zastavo, pod katero Be je zbiral narod, a na drugi strani nemčurska mestna občina ormoška. In kar je dr. Ivan Goršak doživel v tridesetletni narodni borbi in bar je storil kot narodno gospodarski organizator, to nam vse mično in v kr&snem jeziku pripoveduje v »Ormoških spominih". Ti spomini so sicer kos krajevne zgodovine, ali radi narodno gospodarske in slovstvene vsebine, bodo vzbudili pozornost in zanimanje v najširših slovenskih krogih. Na dvanajstih tiskovnih polah je toliko raznovrstnega gradiva, da je tej spominski knjigi zagotovljena stalna vrednost v slovenskem slovstvu, ker nam podaj« mnego \e6, kakor navadne spomine. Ko jo prišel dr. Ivan Geršak 1. 1871. iz Ptuja v Ormož, poprijel se je takoj narodnega dela. Izdajal je nekaj časa »Č i t a 1 nico«, a potem se jo popolnoma posvetil res kulturnemu delu. Vtdel je, da je narodu treba izposlovati narodno gospodarsko za-slombo in da mu treba izvojevati gmotno neodvisnost od nasprotnikov. V to svrho je osnoval 1. 1876 „0 r m o š k o posojilnico". Teko je slovenski kmet, rokodelec, obrtnik in trgovec nshajal zaščito doma, v posojilnic da ga niso mogli izkoriščati nem čurji in Ot ^e je iztrgsl od grašfce odvisnosti. Ormv. i posojilnica je krepko na predovala, če tudi je imela doma nenaklo-njenike. V svoji petindvajsetletni dobi koristila je neizmerno narodu v ormoškem okraju a da je izvrstno, spretno in vselej vestno gospodarila, ttmu nam jo svedok to, da je v tem času, to jo od I. 1876. do 1891. nabrala pričuvni ga zaklada 67 420 kron 94 v. tako da si je kupila svoj dom za 62.300 K. že leta 1892 Ta posojilnični dom je pospe-ševatelj kulturnega življenja, posvečen je narodnemu življenju. V njem so se vršile narodne slavnosti, v njem so se prirejale veselice in shodi. Posojilnični dom bil je torej Slovencem, razumniku in kmetu iz ormoškega okraja res pravi narodni dom Ako ne bi dr. Ivan Goršak ničesar drugega storil, kakor da je ustanovil ta doni, biio bi dosti, da mu moramo priznati nevenljive zasluge. Med Ormožem in Ljutomerom se raz proatirajo krasno ljutomerske gorice, ki slov e že od nekdaj po svojem »ljutomerčanu«. Tudi trta ima daneB svoje sovražnike in zato potrebuje brižne noge. Vino je v teh krajih najpoglavitnejši pridelek in glavni vir blagostanja. Ta vir jp treba ohraniti. Ljudstvo je treba poučevati. Dr. Ivan Geršak je postal ljudstvu učitelj, prijatelj in dobrotnik a tem, da je tudi temu oddelku narodnega gospodarstva žrtvoval čas in trud tor posvetil vso svojo skrb in pozornost. A to mu je bilo tem laže, ker je sam umen in izboren vinogradnik. Lsta 1891. je osnoval „V i n o r e j s k o društvo", kateremu jo predsednik dekan Albin Schwinger pri Sv Miklavžu, a 1 1898. je uživotvoril „Kletarsko društvo", ki jo le posledica Vinorejskega društva. Kletarskemu društvu načeluje posestnik Mi-halj Kukovtc, kar jo najtehtnejši d ,kaz, da Geršaku, ki je o6& obema društvoma, m do tega, da bi sam zavzemal vsa častna mesta. Obe društvi napredujeta prav lepo. Vino-rejsko društvo si je kupilo v i n i č a r i j o, kjer sa jo osnoval matičnjak za dobavo ameriških ključic, uzorna gorica in trsniea, a kitarsko društvo si je kupilo hram za 14.000 kron. Dr. Ivan Goršak jo po okraju osnoval poskušalnico. Znamenita je njegova »p o s k u š n j a n r a r u«, a velevažno je, kar nam kot veščak pripoveduje o š m a r- n i c i in o š m a r n i č n e m vinu. Tudi vinorojsko imenoslovje nam popravlja, ali vsrga tega ne moremo omenjati, ker bi bilo preobširno. Za narodno probujo naroda je ustanovil dr. Ivan Geršak politično društvo »Sloga" leta 1880. Uspeh se je koj pokazal. Okrajni zastop je še bil v nemčurskih rokah. »Sloga" je postavila svoje »narodne" kandidate 1. 1884. in je zmagala. Tako je z Ger-šakovim trudom in delovanjem pala znamenita nemčurska postojanka, tako je prišel okrajni zastop v slovensko oblast. Narodno delo je napredovalo. Slovenci so imeli prvoboritelja, okrog katerega so se zbirali o vsaki priliki; imeli so moža, ki jih je vedno navduševal za narodno stvar in ki je žrtvoval čas, denar in življenje nesebičnim namenom. A ne samo to. Vso svojo beležniško pisarnico zastavljal je za narodno stvar, in kaj to znači, to ve vsak pisarniški načelnik. Tako je šlo vse v redu. Ni še bilo človeka, ki bi kalil ta narodni mir in složno delo. Uspehi so se pojavljali na vse strani. Slovenci so napredovali, a nemčurje je napolnjeval strah in trepet. Ako bi stvar tako napredovala, pasti bi moral nemčurski mestni zastop; e, prišla bi tudi nemčurska občinska hranilnica v slovenske roke, nemčurji bi izginili iz Ormoža. To bi bila radost, ko bi tudi Ormož postal slovenski! Ali črez noč je prišel nasprotnik, kije začel rovati zoper zaslužnega in nič slabega ne slutečega narodnega boritelja Geršaka. Dr. Omulec je pisaril zoper svojega tovariša dr. Geršaka, metal mu polena pred noge, samo da bi ga izpodrinil in da bi potem on, dr. Omulec, postal »kralj ormoški." Vse to nam dr. Ivan Geršak drastično opisuje v poglavju „Sloga". Naravno je, da je postopanje Omulčevo grenilo življenje danes osivelemu narodnemu boritelju Geršaku, katerega spoštuje ves okraj in kateremu je zaupanje ljudstva jedino zadostilo in bodrilo, da še vedno kvišku drži narodno zastavo. Geršak je vse žrtvoval, vse je dal drugim, čas in denar, tako da danes lahko reče: Vse sem žrtvoval, a meni na stare dni ni nič ostalo. Kar je prav je prav; narodnjaki tako ne bi smeli delovati. Ta prisiljeni boj škoduje Ormožu, škoduje Slovencem sploh. Kaj nam pomaga, da je vse spodnje Štajarsko slovensko, a svojih moči ne obračamo proti skupnemu sovražniku! Mi se prepiramo, a predlanskim so si nemčurji sezidali v Ormožu krasno nemško šolo za 60.000 kron, dočim si Slovenci v Ormožu šole še postaviti niso smeli, in so se morali ž njo preseliti v okolico! Z bičem bode nekdo moral priti v Ormož, da požene v Dravo vse spake, ker prej ne bode reda in mira. Dr. Ivan Geršak se zagovarja, brani se in nam pripoveduje, kako nekolegijalno postopa dr. Omulec proti njemu. S tem prehajam k ostali vsebini »Ormoških spominov." Izvrstno je pogodil dr. Geršak, da je pridobil g. Fr. Vabiča, kateri je opisal šolstvo ormoškega okraja. G. Va-bič nam opisuje pouk, šolske zgradbe, pouk v ročnih delih, pouk v šolskem vrtnarstvu in poklada kmetu na srce zlate besede, naj bi kmetje skrbeli za šole, naj bi bili prijatelji šole in naj bi skupno z učitelji delovali za napredek in prosveto naroda. Neprecenljive vrednosti in stalne veljave je poglavje, v katerem se nam podajejo ži-votopisi pisateljev iz ormoškega okraja. V »Ormoških spominih" se natančno opisujejo vsi pisatelji, katerim je tekla zjbel v ormoškem okraju. Ti,pisatelji so: Štefan M o -d r i n j a k , dr. Štefan K o č e v a r, Stanko V raz, Jakob Meško, Božidar Raič, Matija G o r š i č , Lavrencij H e r g , Božidar F 1 e g e r i č , Ivan Skuhala, dr. Fran S i m o n i č, Davorin T r s t e n j a k, Anton T r s t e n j a k , dr. Ivan Dečko, Fran N e d e 1 j k o , Fran R a k u š a , Valentin Cajnko: Fr. Meško, Rudolf V r a b 1. O Vrazu, Modrinjaku in B. Raiču imamo že obširne životopise, a literarnemu zgodovinarju se je zelo ustreglo s tem, da se je življenje in delovanje ostalih pisateljev opisalo z vso natančnostjo, tako da imamo pri roki vse podatke, kolikor jih potrebujemo. Literarni zgodovinar bode moral posegati po tej knjigi in bode dr. Geršaku hvaležen, da se je v svojih spominih spomnil vseh onih mož, pisateljev in narodnih boriteljev, ki so doma iz ormoškega okraja. Za to imenitno poglavje trebalo bi posebne študije, ako bi hoteli vse vsaj površno omeniti. Na koncu »Ormoških spominov" oglasil se naš pripovedovalec Fr. Ks. Meško s svojo spominsko črtico: „ M 1 a d o s t". Uprav mojsterski nam riše Meško svoje spomine na mladost, kak utis je napravljala nanj rodna gruda, gozd in nebo, in kako se je hodil navduševat v ormoško čitalnico. Naš stari znanec, vodranski samotar Božidar Flegerič, povzdignil je svoj pesniški glas „S t a r i L i p i" in pravi, da ima živo upanje v slovensko bodočnost. Stanko Vraz je hrvaški pesnik. Opeval je v „D j u 1 a b i j a h" našo gorenjsko stran z očetom Triglavom in proslavil je tudi svoj rojstni kraj v ormoškem okraju. Kdo vse izmed nas pozna Vraza? Malokdo! Ubogo malo je Slovencev, ki so čitali Vraza. Dr. Geršak je tudi na to mislil. Ponatisniti je dal nekoliko odlomkov iz „Djulabej" in narodno pripovedko: „T r a ž i i d a t c e t i." Manj znane hrvaške besede so raztolmačene s slovenskimi, tako da lahko vsak človek čita Vrazove pesme. Kar se bode izkupilo iz »Ormoških spominov", je namenjeno družbi sv. Cirila in Metoda. Naposled nam je še omeniti, da knjigo krasi petnajst lepih slik, katerih so nekatere tiskane na posebnem kartonu, nekatere pa so uvrščene med besedilom. Te ukusno izgotovljene slike pričajo, da je »Katoliška Tiskarna", v kateri so se tiskale, kos vsakemu finemu delu, V Gradcu, dnč 1 decembra 1902. Radoslav Ljubomirovic. Glasba v Idriji. Iz Idrije, dnč 28. novembra 1902. V obče je znano, da je Idrijčan že po rodu muzikaličeo: eni znajo peti, drugi na kak inštrument svirati itd. tako da ima vsak-teri svojo glasbo, eni umetno, drugi pa naravno. — In to muzikalično nadarjenost je naš v. č g. dekan in poslanec M Arko v zadnjih letih v pravi tir spravil. Ssstavil je močan mešani pevski zbor, ki ima deloma pod njegovim, deloma pod vodstvom izvrstnega organiata, znanega skladatelja gospoda J Pogačnika vsak teden vsaj po dve če ne po tri vaje v cerkveni glasbi. Ljudsko petje pa vodi od lanske jeseni v splošno zadovolj-nost družbeni pevovedja g. J. Gruden vsak teden po dvakrat. Tedaj imajo pevci skupaj 3 do 5 vaj na teden. — In sad teh vaj se leto za lotom tern lepše kaže ! Ravno letošnjo običajno praznovanje bv Cecilije je pokazalo, do kake dovršenosti je naš pevski in godbeni zbor dospel*! Na sv. Cucilijo smo imeli ob 7. uri zjutraj peto sv. mašo, pri kateri so ie pela izborno Benzova skladba. V torek, 26. novembra pa sta pevski in god boni zbor proizvajala ob 8. uri zvečer v dvorani pri g. Didiču razne pevske in godbene točke. — Dvorana je bila polna pevcev in liubiteljev lepega petja in godbe. — Nismo se varali na naših nadah, da bomo zadovoljni z užitkom tega večera. Pevski zbor, broječ nad 40 oseb, je pod vodstom marljivega nesebičnega pevovodje bat. delavske družb9 g. Jos. Grudna vaeh 8 deloma jako težkih skladb — natančno in izborno proizvajal Osobito so nam dopadli: »C gani«, Forsterjeva »Ljubica«, in »Mornar«. A tudi ženski zbor je krasno zapčl »Predico«. — Nastopil je tudi naraščaj moškega zbora s starimi pevci skupaj (brez pevkinj) pri »Staro-česki«, tako da je bilo samih pevcev 32. — Tudi godbeni zbor na lok je pod vodstvom g. L. Majnika častno rešil svojo nalogo. Da, reči smemo, tako izvrstno že dolgo niso igrali naši godci, kot ta večer ! Povsem moramo reči, da smo bili presenečeni na letošnji veselici v čast bv. Cecilije nad izbomim petjem in godbo. Žula pa sta zato tudi oba zbora — pevski in god beni — za svoj nemali trud obilno pohvale. Da ni manjkalo pri tej priliki zdravic in nagovorov, ni treba omenjati. Žaleti je, da bi Be družbino petje in godba pod sedanjim vestnim vodstvom tudi v prihodnjo tako gojila, kakor do sedaj in da bi isti neutrudljivi in zjedinjevalni duh i nadalje prošinjal vsa one, ki sodelujejo pri tako lepem početju. V to pomozi B g! Dnevne novice, V L i u b 1 j a n i 3 decembra. Osebne vesti. Finančni koncipist gospod dr. Erik Muh le i sen je imenovan davčnim nadzornikom v IX in finančni kon-ceptni p/aktikant g. Aleks. Guzoij finančnim koncipistom v X, činovnem razredu. — Okrajni komisar g. baron pl. Guasich jc pozvan v trgovinsko minist-ratvo. — De-želnovladni koncipiBt baron Karol plem. Schlosser jo prideljen ljublj. okrajnemu glavarstvu. Iz Beljaka, dne 2. dec. Č. g. Dioniz (Janez) Spitzer, bivši frančiškan in župnijski upravitelj, na Peravi v Beljaku, je prestopil v goriško nadškofijo ter jo imeno van za Bamostoinega vikarja v Pečinah (tolminski okraj.) Č. g. Spitzer je bil izboren duhovni pastir, iskren Slovenrc iri si jo za tukajšnje Slovence, ki njegov odhod zelo obžalujejo, pridobil zelo mnogo zaslug. Dobro znan je tudi višarskim romarjem, ker je večkrat deloval na sv. Višarjah. — Dr.č 28. nov. jo umrl tu g. J. Lah, vpokojeni nadučitelj iz Beljaka. Bil je znan kot spreten sadjerejec v političnem oziru aeve nasprotnik Slovencev. — Dno 24 nov. je večerni brzovlak med Beljakom in Št. Rupertom povozil žel. čuvaja Iv. VVucherer. Zapustil je vdovo s jetimi otroci. Umrl je v Ljutomeru gospod Bugorr.ir Fekonja, krojač, brat znanega akademič-nega slikarja g. Romana Fekonja. ki živi Bedaj v Ameriki. Šolski svetnik £ g Ivan Krušič. Gospoda šobkega svetnica Ivanu Krušiča jo minolo soboto zadel mrtvoud; k sreči mr-tvoud ni bil popoln, nego le delen, vsliul česar je upanje, da blagi gospod okreva. Zanimanje in aočutia za spoštovanega bolnika je splošno. Želimo, da bi mogli čim preje poročati o ozdravljenju gospoda profesorja. Umri je v Pcvijah pri Trsteniku d»č 2. decembra gospod Jariko B u k o v n i k, c. kr. poštni praktikant. Pokojnik, ki je lansko leto dovršil gimnazijo, je bil blaga duša, tih in miren značaj Lahka mu žemljica ! Nova slovenska posojilnica na Koroškem. Poroča se nam: V Galiciji pod Grabstanjem se je osnovala nova slovenska posojilnica, Mi žje, ki so izvoljeni v odbor, so nam porok, da bo uspešno delovala. Zaklad za pomoS po uimah. Iz Celovca: Minulo nedeljo ae je zbralo pri g. dež. predsedniku 17 gospodov, da so posvetujejo o ustanovitvi posebnega zaklada, iz katerega bi se zajemala prva pomoč po uimah. Takšen zaklad je za Štajersko že osnovan. — Mil. g. stolni prošt L. E i n • s p i e 1 e r je v razpravi izjavil, da duhovščina to podjetje pozdravlja in da jo bo rada podpirala. Istotako so drugi govorniki pozdravljali novo ustanovo. Odbor, ki bo je osnoval, bode ukrenil potrebno, da se zaklad Čim preje osnuje. Slovenske predstave v Celju in g. Proft. Ravnatelj celjske višje gimnazije g. Proft, je prepovedal dijakom posut slovenskih predstav. Dovoli le posameznikom! ako ga prej proaijo, toda največkrat dijak no dobe dovoljenja. Kako ai upa g. Proft tako postopati z višjimi gimnazijci. Menda ee bo pač dobila pot, da se takemu i z -rahljanju r-vnate!jske oblasti stori konec. Iz Celja se poroča, da se je cesarski svetnik Traun, pameten mož, kakoršnih je v Celju med Nemci treba pri belem dnevu z lučjo iskati, odpovedal vsem častem, ki so mu jih naklonili celjski Tevtoni. Deželna živinska razstava bode prihodnje leto cd 6. do 8 septembra v Celovcu. Zadnja taka razstava je bila tam leta 1885 o priliki splošne deželne razstave. Iz Zagorja ob Savi V veliki dvorani gospoda L. Habat a vršil se je pretočeno nedeljo koncert zagorskega kolesarskega orkestra, kateri je bil prav dobro obiskan. Jednodejanka »V civilu« igrala se je jako precizno ter so igralci želi zasluženo pohvalo. PariSka cestna g> dca »J«que3 in Stifitno« podala sta občinstvu izredno zabavo ter sta morala vsako točko ponavljati. — V kratkem predstavljali s« bodo na istem odru »Rokovnjači«, za katero igro se že sedaj pridno skušnje vrše. Odgovor benečanskega župana. Ker je tržaški župan ves sreCen naznanil benečanakemu županu, da d >b;ta lesni trg in lesna ulica v Trstu imeni laških podanikov, zahvalil so je na tem sporočilu župan iz Benetk in pohvalil Trst, „da tako vzvišeno odgovarja bratstvu, ki nas druži v domo vinski kulturi." Original se prav za prav glasi tako: „cho ci unisce nella patria col-tura", a vsuk bo vedel, da stoji »eoltura« le radi tega zraven, da ne morejo zapleniti in da jo najvažnejšo v tem „patrija" (domovina) Spodnjeitajerska jubilejska usfa nova v spomin 50ktne vlado našega cesarja je začela svojo poslovanje. Ta ustanova ima vsled rodoljubnih darov plemenitih rojakov iz vseh krajev glavnico z zakonito popolno varnostjo naloženih 20.1100 kron, katerih obresti bo razdelijo po namenu ustanove revnim pa pridnim slovenskim diskom, ki naj so podpirajo taUo dolgo, da dobe plačano javno službo. Za tekoče solsko leto je na razpolago 1200 kron. Iz to svote dobijo podporo dijaki, ki za njo prosijo, ki so vredni in potrebni. Mrtvega v morju so našli v Trstu 47letnega Josipa Tavčarja iz Idrije. V Malem selu izpus ili so iz tamošnje ladijetesalnice v morje vojni parnik naše mornarice, ki ima namen, prenašati pod morske mine in jih spuščati v morje. Ime so mu dali »Bazilisk«. Iz Kormina. O oa dva laška finančna stražarja, ki so ju aretirali na avstrijskih tleh naši orožniki, prišla sta pred sodišče v Korminu, a bila oproščena in izpuščena na Laško. „Edinost". Od konsorcija »E linosti" smo prcieli sledeče: Ozirom na notico pod naslovom: »Tržaškega Brivca" v zadnjej Vašej s botni številki blagovolite sprejeti v smislu § 19 tisk. zakona ta ie popravek: Ni res, da je kupil konzorcij lista »Elinost« že prošli mesec tržaškega »Brivca« ter da ga je sploh kupil, vsled česar tudi ne more biti odgovoren ta konzorcij za pisavo istega lista. Ravno tako ni res, da je sedaj glavni urednik »Edinosti" g. Godina. Spoštovanjem za konzorcij lista »Edinost« dr. Gustav Gregorin. — Kakor se vidi, se konsorcij »E linosti« g. Godino nekoliko brani. Mi smo o stvari natančneje poučeni: G. Cotič je sam odložil glavno uredništvo in ga izročil g. Godini, a konzorcij se ni odloči). Dolga posvetovanja so na dnevnem redu. Bržkone sa vse zopet poravna, da ostane g. Cotič spiritus agens »E linosti«. S;cer je pa vse eno, kdo da ima uredništvo. Glavna stvar je, da konzorcij vpliva na list, da se bo zdržal n e o s n o -vanih napadov na katoliško-narodno stranko. To je najmanj, kar moremo od njega zahtevati. Če odklanja konsorcij odgovornost za »Brivca", je no mora odkloniti glede »Elinosti", in tu se naj naredi vendar enkrat red! »Regnicoli«. Povedali smo že, da so iz Runa poročali, da iz Italije si hodijo iskat dela po naših krajih večinoma taki ljudje, ki so bili v Italiji že kaznovani in ki no morejo najti tam več dela. Tožili smo tudi že večkrat, da jemljejo v Trstu na delo tako laške podanike, a da morajo naši delavci stradati. A pri vsem laškem odprtem srcu tržaškega magistrata in tržaških laških podjetij, pri vsem tem, da jemljejo na delo »regnicole«, a da ostajajo naši na cesti, vendar je še mnogo »regnicolov« v Trstu, ki nimajo dela, a veliko število je tudi naših brezposelnih ljudij, ker jim tuji »regnicoli« kradejo kruh. Policijska oblast začela je prav strogo postopati proti brezposelnim. Oni delavec, ki nima pri sebi Štirih kron in nima stalnega dela , tega i z ž e n e j o. O iobravamo postopanje policije v tem pogledu z onimi »regnicoli«, ki so prišli v naše kraje le vsled tega, ker ne morejo več najti vsled prestanih kazni v Italiji dela. Tudi to odobravamo in bili bi jej iz srca hvaležni, ko bi pognala vse »regnicole« čez mejo, saj je dosti naših ljudij, ki nimajo ' dela in ki nimajo kaj jesti. Proti temu pa ! moramo odločno nastopiti, da bi nam izganjala naše ljudi, ki s j slučajno brez dela in ki nimajo slučajno štirih kron. Trst je v Avstriji, Trat je naša domovina in v Trstu el Slo vem c doma, četudi nima slučajno za siužka. če bo treba za Trat kri prelivati, vprašalo se na bo našega delavca-vojaka, če ; ima v žepu štiri krone! Umevno je, da j laški listi, oni, ki so razprostrli zastavo laške i civilizacije nad kraji, kjer je vihrala raša I trobojnica. prav hudo napadajo tržaško poli- j cijo vsled izgona onih »regnicolov«, ki so j brez sredstev in da se za naše ljudi niti ne i zmenijo. — To je prav priprosto pri teh j ljubih Lahih: »Regnicoli«, njih jezik, njih šege naj vlada]o pri nas ; mi pa zapustimo raša ognjišča in h^jd s trebuhom za kruh. m. Premembe posestev v Celju. Vilo »L i d i o« kupil je Aloizij Walland, trgovec v Celju. Zdaj bode njegova cela tostranska plat griča ov. Miklavža. Napravil si bode najbrž iz mesta do vinograda ser-pentinsko stezo. — Celjska mestna občina kupila je baron Bruckovo posestvo. Ker pa ji vendar predrago hodi, in večina mestnih očetov ni zadovoljna s tem kupom, boda župan Julij R a k u b c b na se vzel to posestvo. Družba sv. Cirila in Metoda ima danes samo 1195 K 14 v posebnega premo- ženja. Slovenoi in Slovenke, na pomoč pre potrebni družbi I Pozor pred simulantom! S Štajerskega se je priklatil pred kratkim 551etni barvarski pomočnik Fran Kočevar iz Am-brusa. Napadajo ga najrazličnejši »krči« in druge »bolezni«, s katerimi zna vzbujati sočutje prebivalcev. Priredil jo že več takih predstav in s tem izvabil obile darove iz ne poučenega liudatva. Toroj, pozor ! Železnica Videm-Kobarid. V laški poslanski zbornici predlagal jo poslanec Breda, naj laška vlada zgradi železnico iz Vidma proti Kobaridu v soški dolini. Iz Soče so potegnili blizo železniškega mosta mrtvega cigana Miho Majorja. Ljubljanske novice, Ljubljanski občinski svet Včsra| je imel e bčinski svet redno sejo, katere dnevni red pa zopet ni rešit, ker je soja prej postala nesklepčna. Najprej sta prišla na dnevni red dva nujna predi- ga. Glede poštnega urada na južnem kolodvoru je predlagal g obč. svetnik Žužek, na| se obrne župan na poštno ravnateljstvo v Trst in na trg. mi-nisterstvo, da se ustanovi ondi brzojavna postaja in da su tudi uradni prostori razširijo. Sprejeto. V zadevi šoste lekarnev Lubljsni jo predlagal obč. svetnik gospod P r o s e n c , naj ne bo šesta lekarna na sv. Petra cesti v hiši g. Trčka, kakor je vladi priporočal magistrat, ker na sv. Petra cesti tudi za Vodmat zadošča lekarna gosp. Levstika. Predlagal je, naj se občinski svet izreče za to, naj bo Šesta lekarna na Dunajski ali Marije Terezije cesti, ker je ondi sedaj največii promet. Tudi podžupan Blei-\veis se je prilagodil Prosenčesemu predlogu, g. ravnatelj S e n e k o v i č pa je predlagal, naj se Prosenčev predlog izroči v pretres še odseku. Predlog SenekoviČev je bil odklonjen in sprejet jo bil Prosenčev predlog. Wagenfiihrerjevo ponudbo za izvensodno poravnavo za njegove terjatve pri gradnji vodnjaka poleg mestne eleklrar-niške centrale je občinski svet odklonil, češ, da je W»genfiihrer že itak prejel 137 krcn več, kakor ima pa tirjati. V upravni odbor »Mestne hranilnice« je bil izvoljen g. Josip P r o s e n c. V komisijo za pripravljanje poizvedb za osebno doho d a r i n o pa so bili izvoljeni gg. Jožef Maček, Ferd. Stare in Iv. S e v n i k, trgovec na Starem trgu. Ustanove za invalide so se podelile Ant. Jerini z Vrhnike ter Francetu Demšarju iz Železnikov. Prošnji Josip Kušarjevih dedičev za dovolitev izbrisa kavcije g 1e de po stsvljanja tržnih lop ob most n i h sejmih se ugodi, ker občina že davno ne postavlja več tržnih lop. Ponudba vpokojenrga davkarja gospoda Jožefa Perhavca za odkup stavbišča ob južni železnici za Wettachovo vilo ee odkloni. češ, da je ponudba 12 kron za štiri-jaški meter prenizka Občina zahteva 24 K za štiri jaški meter. Rešilna postaja v » M e s t • ^ nemdomu« se od 1. prih. mes. ndfla v oskrb prostovoljnemu ognjegasnemu društvu, ki izvpžba svoje člane v smitetni službi, da bo tako pomoč tudi ob večjih nesrečah. Občinski svet da za to drufitvu 586 kron letne nagrado, odda društvu v »M-stnem domu« prostore policijske stražnice, ki se opusti. V to prostor« so vpelje telefon. Dalie dnbi društvo tudi stanovanje dosedanjega s'ugo pri rešilni postaji. Košička. Mostni zdravniki bo bodo konstituirali k< t zdravniki rešilne postajo. Tudi inventar dosedanje rešilne po staje dobi ogniegasno društvo v uporabo.— Bolnikov z nalozl|ivimi boleznimi rešilna postaja ne bo prepoljevala. Prizivu posestnica Amalijo Žeriavove proti naročilu, da mora svojega psa imeti priklenjenega se ugodi, istotako se ugodi tudi prizivu tesarskega mojstra go=p Ivana Za kotnika proti m.->gistrate.pmu naročilu, da mora radi električne železnice les na te sališče voziti po — noči. Pri tej točki je prišel na vrsto tudi C o d e 1 1 i j e v avtomobil. Občinski svetnik gospod Žužek jo ogorčen povdarjal, da posebno »stara škatlja« Codellijeva ovira promet in naj se prepove prevažanje te »barko«. Občinski svetnik gosp. Le n č o k je dejal, da je bil že skrajni čas, da so je našel mož, ki so jo upal nastopiti proti C)-dellijevemu avtomobilu. Tega ae ni videlo, obrtniku Zakotniku pa se je izdala zgoraj označena prepoved. Gospod Šubic pravi, tla se bi svet smejal, ako bi izdali prepoved proti avtomo bilu, katerih hodo vedno več. Na to je nastalo silno ogorčenje, posebno obč svetnika dr. T rili or in Tur k sta razvila živahno debato o avtomobilih in konjih. Oi)č. svet- nik Tur k je klical: »Vozniki so kaznovani, če prehitro vozijo.« Ko je So podžupan gospod B 1 e i w ei s dejal, da v Ameriki vsak na cesti gleda na se in tako naj ho tudi v Ljubljani, je občinski svet odklonil predlog g. Žužka. rt, Iz poročila klavničnega ravnateljstva posnemamo, da se nov hlev za prašiče no bo zgradil, kakor so ja prvotno nameravalo, pač pa so popravi stari hlev, I i»r bo veljalo 3301 K 15 v Klavnica ima prebitka pror.ačunjenega za 1903 leto ■ 15.739 K 25 v. Namestu dosedanjih lesenih mizic v klavnici so napravijo železne mizico i in tudi železni vozički. Obč. svet je sprejel ; predlog, naj ee obrne oblina do odločilnih faktorjev, da se dovoli uvoz prašičev z Ogrskega direktno v klavnico, da se tako zniža nenn pra šičiemu mesu. Obrno naj so do poslanca dr Tavčarja, ki naj preskrbi uhod ograkim prašičem na Kranjsko. Za tiste mesarje, ki ne morejo sedaj v bivšem licealnom poslopju več shranjevati svojih tržnih stojal, bo občinb preskrbela lopo na vrtu pisateljskega društva Ziupan Hribar je omenjal, da to ni stvar občine, ampak di si morajo mesarji sami pre skrbeti prostore, kar pa ni obveljalo. Obč. svetnik g Kozak je opozarjal, naj se sleda na to, da bo mestna ledenica ob pravom času preskrbljena z ledom. Nadaljne točka dnenege. reda se niso vršile, ker je obč. svet postal nesklepčen. Izvanredni občni zbor zadruge gostilničarjev in kavarnarjev vršil se je ob izvanredni obilni udeležbi včeraj popoldne v sa Ionu g. Križ a. Zapisnik zadnjega izvan-rednega občnega zbora so je odobril. Nato je g. P o c k poročal o croatilničarskem sestanku, ki se je vršil dne 17. 18. in 19. minulega meseca na Dunaju. Pri sestanku se je postopalo nepristransko, kar dokazuje, da so bili v predsedstvu izvoljeni delegati iz vseh krajev naše države. Tudi govornik je bil izvoljen v predaostvo, na kar je on kakor tudi ljubljanska zadruga gostilničarjev in kavarnarjev lahko ponosna. Pri shodu zastopal je koristi zadruf.mh članov kolikor je bilo mogoče. Okrog 100 drž. poslancev udeležilo so jo shoda. Na tam sestanku dobil je tudi g Pock besedo, razložil je položaj in razmere ljubljanskih gostilničarjev, zlasti je poudarial, koliko škf do napravi laško vino. G stilničarji naj bi raje kupovali vino doma v naši državi. S tem ohranimo svoj denar, kateri pride vendar prej ali slej zopet na okrog. D Uje je slikal konkurenco, katera se je razšrila v ljubljanskem mestu. Med drugim je tudi omenjal, da ie dobil .škofov brat" pravico prodajati vino 8pz ulio", a kmalo si jo napravil klopi in mize, tako da se sedaj tudi v njegovih prostorih lahko pije. (Gosp. Pock je poudarjal da Škofov brat toči škofovo v i n o in da škof ifiče dobička No vemo. li je g. P o c k slabo informiran ali si hoče škofa privoščiti Kolikor jo nam znano, toči škofov brat vino svojpga bratranca, kateri je veliki in sološno znani vinotržec. Opazka poročevalčeva). Razjasnil je tudi razmere pivovarnarjev napram trostil-ničarjern, dalje razmera v deželni bolnici, koder so baje osnovali pravcato kantino, barantanje z obrtnimi listi, ter konočno vstopil za to, da se upeljo tudi za gostilničarje skušnja sposobnosti. Govornik je bil tudi v de-putaciji, ki je bila v parlamentu in pri mi-nisterskem predsedniku. Dr. Tavčar se je raje isti dan — peljal v Ljubljani po Karlovski cesti na lov, na Dunaju ara pa ni bilo. Pohvalno se je g. Pock izrazil tudi o dr. L u e g e r j u. Kakor se je rarvidelo, ie dobra južina pri dr L u e r g e r j u dobro teknila delegatom gostilničarskih zadrug. Poročilo vzelo se je v znanje, gosp. D a c h 8 poročal je o bolniški blagajni. katera naj se osnuje za gostilničarje. Razvil je zorodovino t?ga vprašanja v gostilničaraki zadrugi, govoril o mezdah, o prispevkih, ter konečno navzoče pozival k skupnemu delovanju zadruge gostilničarjev in kavarnariov. Naznani tuli, da so pravila pri deželni vladi in kakor hitro ho vlada pravila potrdila, sklical se bo ustanovni shod bolniške blagaine za gostilničarje. Razvila se je živahna debata, katera so se udeležili gg. Pock Rozman in Z a b u k o v e c. Pri zadnji točki »raznoterosti, naznanil je načelnik g. P o c k, da se vrši 7. in 8. t. m. ustanovni shod „Z a v e-ze kranjskih obrtnih zadrug." Kot delegati na zvezin občni zbor bili so izvoljeni sledeči gg.: Pock, Novak, Kramar, Belič, Kenda, Križ, J a m n i k , Stepic, Zabukovec, Zalaznik, Pogačnik, Eder, Bergant, Rozman, Dachs in K r-v a r i č. Na predlog g. P o c k a se je nadalje v principu sklenilo, ako se bolniška blagajna za gostilničarje osnuje, da posodi zadružna blagajna isti 400 kron za prve potrebščine. Ta predlog bo na prihodnjem občnem zboru na dnevnem redu. Gosp. Zaje predlagal je, naj se priredi veselica, katere čisti dobiček naj bo namenjen bolniški blagajni. Tudi o tem predlogu razvila se je daljša debata, katere so se udeležili gg. Fric Novak, Pock, Dachs in Kenda. Končno se je vsa stvar prepustila odboru, da vse pripravno ukrene. Gosp. Fric Novak j je zahteval, da se tudi pri gostilničarski za-{ drugi osnuje razsodišče. Po pojasnilu | magistratnega svetnika g. b e š e k a se je ; odboru naročilo, da za osnovanje zadružnega razsodišča vse potrebno ukrene. G. Dachs pozival jc g. odbornike, naj se isti pridno udeležujejo odborovih sej. G. Maček je mnenja, naj bi se vsak odbornik, kedar prevzame odborništvo in je ne izpolnuje, kaznoval. Gosp. Zaje je obžaloval, da naše domače časopisje ni obširneje poročalo o gostilni-čarskem sestanku na Dunaju. (»Slovenec" je tozadevno debato v državnem zboru, ki je odločilne važnosti, priobčil in tudi glavne točke gostilničarskega shoda omenil. »Slovanska zveza", v kateri so naši poslanci, se je takoj z nujnim predlogom potegnila za gostilničarje. »Slovenski Narod" s Tavčarjem je ostal v tem oziru daleč zadaj. Opomba poročevalca). G. D a c h s je povdarjal, ako bodo kake volitve, bodi si občinske, deželno-zborske ali državnozborske, ne bodo gostilničarji kar slepo glasovali in še agitirali za gospode, katere se jim bo od gotove strani priporočalo. Govornik je mnenja, da bi se ravno dr. Tavčar moral v prvi vrsti brigati za gostilničarje, ker ravno ti so ga tudi volili, a niti na Dunaju ga ni bilo. G. Dachs je mnenja, da morajo gostilničarji v vseh javnih zastopih dobiti svoje zastopnike, vendar take, da se bodo upali nastopiti ne pa kimovcev. G. N o v a k je obžaloval, da nimajo gostilničarji nobenega zastopnika v trgovinski in obrtni zbornici. Gospod Zaje pa se je pritožil nad draginjo, ki vlada na ljubljanskem trgu. Kriv je temu, pravi govornik, prašičji trgovec in občinski svetovalec P r e d o v i č. Napravil je v inozemstvu nekak trgovski »schluss", da mora v nekem gotovem času poslati 6000 prašičev. Ker pa so razne meje zaprte, kupuje on in njegovi agentje prašiče za vsako ceno. Tudi o tem vprašanju razvila se je daljša debata. Kone-čno se je na predlog g. D a c h s a izrekla g. načelniku P o c k u zahvala. 0 Kant-Laplaceovi teoriji je včeraj v »Katoliškim domu« tak > zanimivo in poučno predaval g. pref. BogumilRemec iz Kranja. Popisov--1 je, kako je po tej teoriji nastalo s»etovje, in kako bo se vršile razno izpremembe na zemlji. Sveto\ja, iz početka v žarečih parih, jo nastajalo po tem, da so se izločevala posamezna osolnčja, na to planeti, in slednjič mesec. Nato je popisoval nastanek gora na zemlji. Kakor na jabolku gube, tako nekako 00 se na zemlji dvignila gorovja. Nato je razlagal vulkanične vplive, ki so rodili c gnjetsike, kemični in mehanični vpliv vode, ki razjeda gorovja in kamenje žene v nižavo, in arak, kateri sicer-la po malem, a vendar vztrajno doiuje na pov.-šino zeoalje. Pri toni jo omenjal tudi poročilo svetega pisma o nastanku sveta ter dokazoval, da trdne in gotove pridobitve pravo veele nikskor no naspr tujejo naši sv. veri. Občinstvo je sprejelo to lepo predavanje z velikim odobravanjem. Pazite na svetilke. Dekla slaščičarja Muhrmayerj» je včeraj pihnila v gorečo sve tilko. da jo ugasne. Svetilka je eksplodirala in goreči petrolej se je razlit dekli po obleki. Hipoma jo bila dekli obleka v ognju. Na pomoč je prihitela Muhrmayerjeva gospa, kateri se jo posrečilo udušiti ogenj. Hrvaški delavci. Danes ziutraj in opo-iudne se je pripeljalo mnogo hrvaških delavcev, ki so delali pri B hinjski železnici, v Ljubljano. Delavce, ki so prišli opoludne, so policaji vstavili, kor je bilo mod vožnjo nekemu delavcu ukradenih 60 kron. Prst zmečkalo jo včeraj zvečer po-streačku Jožefu K.odru. Pripel je bil svoj ročni vožiček ob tovorni voz in ja držal za oje, ko so konji premaknili voz naprej. Dobil jo srednji prst desne roke pod oje in mu ga je hudo stisnilo. Najdeno in izgubljeno. Na poti od W«t tsehove vile po Bie,\V' isovi, Franca Jožefa in Dunajski cesti do Gfujžarjevega hotela je izgubil neki trgovski pomočnik rudečkasto torbico. — Od gledališča do Starega trga je izgubil neki odvetniški uradnik 10 kron. — Antonija čsslan, mesarjeva hči na Poljanski cesti št. 75, je naflla pred hišo zlat prstan. — Ivan Rakovec, sodni eluga, je našel na Reslievi e da8i "ne MUPa navadno ženam, ki čitajo sveto pismo.« Tudi nam se je zdel značaj mlade Beatrice neko- Svojega najboljšega prijatelja je ubil že večkrat kaznovani Janez Kimovc, po domače Petrovčev 18 let stari posest nika Bin iz Oerkelj. V Kernovi gostilni so se zvečer 4 okt. domenili: obtoženec, Janez Rjbar in Tone Šter, da jo bodo mahnili proti Velesovem. Po Šterovem nasvetu so se za slučaj napada vsi trije v Ahlinovi fiupi dobro oborožili in jo krenili proti Cešnjevku. Ster in Robavs sta postala pri Kapovševi hiši, med tem, ko je Kimovc pri neki Supi onkraj ceste sam ostal. Ko prva dva slišita, da se v Kapovševi hiši odpirajo notranja vrata, stekla Bta nazaj proti Cerkljam mimo šupe, kjer je čakal Kimovc. Ta misleč, da se gre tu za kak napad, vdari v temi, ne da bi vedel, koga je zadel, s tolkačem ter pobije ž njim Toneta Stera do nezavesti na tla; dne 6. okt. je umrl poškodovanec, kateremu je bila vsa lobanja razbita. Na Bmrt ranjen je pravil drugi dan Šter, da ga je njegov najboljši prijatelj, s katerim ni bil nikdar v prepiru, b tolkačem vdaril. Obdolženec se je po dejanju sam še proti Robavsu hvalil, da je nekoga „fejst" udaril. Obdolženec dejanja ne taji, in še, pravi, da je imel res namen po naročilu Sterovem vsakega udariti, kateri bode mimo prišel. Kimovc je bil hudodelstva uboja krivim spoznan in obsojen na 4 leta težke ječe, poostrene z 1 postom na mesec ter temnico in trdim ležiščem ob obletnici. „ Denar sem, drugače pogineš!" je grozil še le 17 let stari, a zelo pokvarjeni delavec Janez Sameja iz Prevoj. V Švar-celnovi krčmi v Prevojah pridružil se je proti večeru Pavlu Levcu. Ko je pa Leveč hotel iti Bpat na Švarcelnov hlev, znal mu je Sameja tako sladko prigovarjati, naj gre z njim v Vrbo nočit, da se je res ta zato odločil. Čudno se mu je pa zdelo, da je spremljevalec zavil v stran mesto proti Vrbi, in na vprašanje, kam da ga vleče, mu sameja odgovori: »bova že prav prišla«. Ko prideta na samoten prcstor blizu malega potoka Radomlja, spodbil je Sameja Lavcu obe nogi, ga pričel s pestjo nabijati po glavi in mu je žugal z besedami: »sedaj pa denar sem, drugače . . .« Suval ga tudi s črevlji po glavi, z roke ga tiščal za vrat, z drugo pa preiskaval žepe, v katerih je našel 3 K gctovine. »Ves denar mi moraš dati«, režal je obdolženec na Levca, »saj sem videl, da ga imaš«; a ker ni več dobil, sunil ga je v potok Radomlje. Ko je pa Leveč po hudem naporu iz vode na suho zlezel, skočil je Sameja zopet v njega, ga zgrabil od zadej za vrat in ga vrgel ob tla. Leveč pa je po tegnil sedaj nož v svojo obrambo, na kar je napadalec izginil brez sledu. Obdolženec je dalje pri Osolinovih vzel letos U. oktobra 1 štampilijo, vredno 2 K in 1 zlat prstan, vreden 6 K; 16 oktobra t. 1. je Janeza Kavčiča iz Moravč brez vsega povoda večkrat ob tla vrgel. Ker so porotniki prvo glavno vprašanje zanikali, je bil Janez Sameja od obtožbe hudodelstva ropa oproščen, pač pa hudodelstva težke telesne poškodbe in prestopka tatvine in zoper varnosti telesa krivim spoznan in na 18 mesecev težke ječe obsojen, katera se mu je poostrila z 1 postom vsakih 14 dnij. Razne stvari. Najnovejie od rasnih strani. Odlikovan katoliški redovnik na Angleškem. Angleški kralj Eivard je podelil patru Hechtu iz reda Marijinih oblatov red sv. Mihaela in sv. Jurija, ki se podeljuje samo princem in najvišjim dostojanstvenikom, a tem je odlikovan red za požrtovalnost v južno-afriški voj ski. — Radi »moralista« G r a s s -m a n n a o b s o j e n. Pred porotnim sodi ficem v Welsu je bil obsojen v dvamesečni zapor urednik .Salzkammergutzeitung« Lang, ker je kritiziral Grassmannovo moralno te Stavka I v o v s k i h le- , n«W' k.'.,h U8,uibencev se prične v petek opoldne, če se dotlej na u?>di n h zahtevam. - Belgijski parnik potopil. Potopil se je v Severnem morju parnik „Leopold". 28 mož je utonilo. — Povodenj v Sicilji. V Catanisetti se je vsled povodnji podrla neka hiša in del z du. Trije otroci so utonili. — Policaj je hotel bombo polomiti v Rimu pred parlament. Prijeli so ga v hipu, ko je hotel to izvrš ti. Izjavil je, da je hotel položiti bombo, da ga rani. Naznanil bi potem, da ga je bomba ranila, ko je zločin zasledil in bi tako dobil mirovnino. -— Samomor radi kanarčka. Pri Enzersdorfu na Nižjeavstrij-skem je skočila v vodo in utonila I41etna Karolina Stepanek, ker ji je doma ušel ka narček — Kongres srbskih gledaliških igralcev se vrši v kratkem. Srbski igralci ustanove svoje glasilo. — Strajk v Marzelju. Potniki, ki trpe vsled štrajka, so se obrnili do ministerskega predsednika (J)mbesa, kakor tudi do več senatorjev in poslancev s prošnjo za posredovanje, da bo omogočen njihov prevoz ali da vsaj najpetrebneji d be kako materijalno podporo. Brodarski posredovalci razmišljajo o odredbah, da bi se transitni obrat zagotovil po holandskih in nemških obrežnih la-dijah. Nekoliko parnikov bi se moglo opremiti za preskrbljevanje službe v Algir in Tunis. Sodnijaka komisija v kuhinji V Kromerižu je sodnijska komisija morala te dni raztegniti svoje delovanje na kuhinjo na kega hotelirja, ki je odpustil kuharico, češ, da ne zna kuhati. Kuharica ga je tožila in sodišče je poslalo v hotelirjevo kuhinjo dva veščaka v kuhinjo, da jima je morala kuharica skuhati razna jedila. Veščaka sta izjavila, da ima hotelir prav. Otroci umorili očeta h St. Louis v Ameriki prihaja poročilo, da so v Culumbesu umorili kmetovalca Roechersa njegovi otroci. Ustrelil ga je njegov 14letni sin z nalašč v ta namen kupljeno puško. Po umoru zavlekel je očeta s pomočjo dveh mlajših brc• tov, katerih eden je 10 in drugi 8 let star" na kup slame, katero je potem zažigal. Elini vzrok zločina, pravijo, je bilo slabo ravnanje cčet* s svojimi otroci. l>ar«»Ti Zapogorelca v Ribnem: Plemenita dobrotnica z Dolenjskega 60 K. župnija Kropa 8 K, č. g. A. Kumer, vpok. župnik 1 K, župnija Liubno 8 K. Bog plačaj vsem dobrotnikom! Za »Ljudski sklad". Darovali 'so sledeči p. n. gospodje: Krištofih Lorenc 10 K, Neimenovan 4 K, Petek Andrej 10 K. Stazinski Nikolaj 5 K. Zorko Melhijor 7 K 7 h, Rimovš Andrej 10 K, slibar Gregor 6 K, Berlic Janez 5 K, Piber Janez 5 K, Rozman Janez 20 K, Eden 5 K. Telefonska in brzojavni poročila. Itakek, 3. decembra. Sinočnji javni Kopačev shod popolnoma izjalovil. Kopač skril v zakotno podstrešno sobico ter se zaklenil z nekaj pristaši, ker se je zbal okrog sto naših ljudi. Zadovoljnost naših občna. Dunaj, 3. dec. Schonerer je resno bolan. Prehladil se je na poti v Fried-riohsruh. Dunaj, S. dec. Nemški poslanci iz češke pravijo, da bodo v slučaju, ako Cehi ne prenehajo do božiča v državnem zboru z obstrukcijo, onemogočili zasedanje češkega deželnega zbora. Gradec, 3. dec. Pri včerajšnjih občinskih volitvah iz I. razreda je propadel kandidat nemškonacionalnega vo-livnega odbora Welisch in je bil izvoljen neodvisni kandidat Pursch. Moste, 3. decembra. Včeraj so se pred sodiščem vršile demonstracije na korist Wolfu. Policija je razgnala razgrajače. (Jmuuden, 3. dec. (C. B.) Bivši državni minister grof Kihard B e 1 c r e d i je sinoči nagloma umrl. Zadela ga je kap. Madrid, 3. dec. (0. B.) Listi javljajo, da so v Orense prijeli nekega anarhista, ki je izjavil, da je došel na Špansko iz Argentinije, da umori kralja. Ker pa ni imel sredsttv za pot v Madrid, je ostal v Orense. Carigrad, 3. dec. Sultan je sprejel nemškega poslanika Marschalla in rus- kega fcinovjeva. Marschall je svetoval sultanu, naj poskrbi, da se zboljšajo razmere v Macedoniji. S Sinovjem se je razgovarjal sultan o ruskem konzulatu v Mitrovioi (Novi bazar.) Sultan je zagotovil ruskega poslanika, da sedaj že more prevzeti ruski poslanik vodstvo novega ruskega poslaništva v Mi-trovici, ker je tu zavladal mir. Novi ruski poslanik prišel je v Mitrovioo 1. decembra. Spominjajte se ljudskega sklada Meteorologldno porodilo. Viliaa nad morjem S06-2 m, srednji tračni tlak 730-0 C*, op.-EOTanj. Stanj, bar.-metra T mm. T.rap«-ratura po CelsijB V.tnrl Neb« Si, 21~9. zveč. | 723-7 | 12 | brezvetr. | " oblačno megla oblaCno 7-4 8| 7. zjutr. I 7291 I 10 j «1. svzh. ' |2. popol.j 730-2 | 3 0 ! brezvetr , Srednja včerajšnja temperatura 1-3*, normale 0 2*. DIHI rt | M k vi imfžttt dni 3 decembra. Skupni državni dolg v notah.....101-15 Skupni dritnvni dolg t srebru.....101 05 Ivitrijska zlata renta 4%............120 70 ivstrijska kronska renta 4%.....100-40 Ogerska tlata renta 4%.......120 45 Jgerska kronska renta 4%......97 95 ivstro-ogerske banSne delnice, 600 gld. . 15 55 Kreditne delnice, 160 gld. ...... 6B8 50 ijendoi vista......................239 42'/i 3«mJki drž. bankovci za 100 m. nem drl-velj. 117 05 50 mark...........23-42 «0 frankov (napoleondor).....1909 Ulijanski bankovci . , •.....95-IS 1 kr. cekiui . H 32 Žitne cen© dn6 2 decembra 1902. (Termin.) Na dunajski borsi: Za 60 kilogramov. 'lemca xa spomlad...... 7 69 > 7-70 RS za spomlad 6-83 6-84 Coruia in maj - junij 19ii3 . . . „ — _ ")«« za pomlad........6-61 » 6 62 Na budinapeitanski borsi: PSenica za april .......7 60 , 7 6l R* aP«l.................„ 6 63 _hre« za april .........6-32 „ 6 33 Coruza za maj (1903) • . . . 5-75 , 5-76 Efekti?.) fftenica banalka . juKns žel. . Ječmen , „ „ ob Tisi koruza ogerska stara Koruza ogersia nova Jinkvant , . . srednji . . . 'iJSol Dunajski trg. K 8-10 „ 8-5» , 7-75 , 7 95 , 6 90 , 7 05 , 6-10 „ 725 , 610 , 7-75 , 7-20 „ 7-30 • 5-85 . 6- — , 690 » 710 , 6-75 . 6-95 6-75 ,14 — dvajsetega stoletja " 1901 - 2000 z načelno podobo v barvah In Jako zanimivo, podučno In koristno vsebino. Sestavil doktor Gregorl) Pečjak. « Stane v „Prodajalnici katol. tiskovnega društva (H. Ničman)" v Ljubljani, mehko vezana 1 K 30 h, v pol-platnu 1 K 80 h, v pol-usnji 2 K. Po pošti 20 h več. ■e\4\?\»\<5\r.s\«' mmmmmmm^ ..Katoliška Bukvama" v Ljubljani priporoča: Kratek poduh o sv. zakonu. Za slov. z«ro£«nc« In zakonsks sestavil Jan. Zabukovec, župnik. Cena trdovezani knjigi 70 v, po pošti 10 vinarjev več. ?f???????????!7?T????????rn Umrli no: V b o 1 n i A c i c i: 1. decembra. Marija Mežnnr, gostija, 62 let, pljučnica — Toief Zupančič, gimnazijec, 18 let, Skrlutira. — Neža Bogataj, dninarica, 86 let, marasmus senilis. V vojaški b o 1n i ž n i « i: 30. novembra. Urban Sik, podtopaičar, 21 let, irevfsni legar. v Ljubljani, Pogačarjcv trg. Fotoplastična um etn o stil a razstava. Odlikovana na vseh svetovnih razstavah. Vsak teden druge dežele. Le še do sobote, dne 6. decembra: Drugi zanimivi ciklus Sij si m. fgcff" Mednarodna panortma je dobila nagrado ca vseh svetovnih razstavah. Njega Velifianslvo cesar Franc JoJtf I. in spremstvo so obiskali dne 19 junija 1896. na milenijski razstavi v Budimpešti m«dnarodco pinoramo, v kateri so bila razstavljena ogerska kopališča; isto lako so člani cesarske rodbine razstavo na Dunaju odlikovali s svojimi poseti ''//■'-'./'■J**"*«*!**** takoj sprejme. ■■■■■■■■■■■■■ Biti mora slovenskega in nemškega jtzika zmr'ien, pošten in lepega vedenja. Več pove Gospodarska zadruga n« Cešnjioi. 1327 3-3