1 ponedeljek 1. novembra vsi na proslavo padlih za svobodo - Zbirališče ob 10 na trgu Garibaldi L,iit izha. t -rta straneh 2; ^ polletna 5 ultea Mont 9 3'irSDij5lU> degli Abru Dopisi se dt rokopisi in za vsak mil. POŠTNINA T) oglasi se ^eiasi: plačajo oacana v gotovini - sp; obnovljena izdaja leto VI. ŠTEV. 45 [Ž §edaj pa naprej DELO GLASILO KOMIJSIISTIČKE PARTIJE S.T.O. Slovenci! Enotno branimo pravice in koristi našega življa! TRST - SOBOTA, 30. OKTOBRA 1954 CENA 20 UR motV torek se je končala doba jS« Slo - ameriške okupacije in „a nastopila doba italijanske 'line uprave. Okraja Buje in z ,jrVeč tudi nad vsem kopr- morali boriti za interese Jori1 šega ljudstva, naših delov- sta< eli? Sri» de^o okrajem. drugi strani se za 4. no-!"bra pričakuje obisk prednika Italijanske republike Rudija in predsednika ita-é» -Oskega vladnega sveta =v I ®lbe. Tudi ona dva bosta tori ;lliUradno prevzela oblast nad j)'0 A. Bartoli pa je v svojem g°ru že omenil avtonomno Kajino «Eurlanija-Julijska y bečija,^ h kateri naj bi se ^ f "" bližji bodočnosti pri- lSe to nam dokazuje, da je «začasnost» le kratkotraj-ls'ef 'fatične pravice. Pri tem 3 jt» jarno računati na to, da se la ‘j. 1 italijansko ljudstvo bori ul4 ' Spoštovanje svoje republi-vj-,ske ustave, ki jo sedanji skušajo in hočejo pre-Zato bomo v tej borbi J'Veljavitev človečanskih in se ig °kratičnih pravic stali ob nJjJtli italijanskih demokrati-t° tl, sil pod vodstvom KPI in ici r8' V , gnoji zvezi s to borbo bomo mo-■»apeti vse sile za uresni-Posebnega statuta za tr-Slovence. Pri tem bomo Vali pomoč in podporo Radkih demokratov. Za dose-. 'ega za nas Slovence živ-,d/ 'sko važnega cilja bomo K»l' gtili zediniti vse narodne , *»rez razlike, istočasno pa prečiti vsak izbru'h nacio- lzma 'j lì z obeh strani. k|ir bi / j^dvomno največ škodilo V stvari. adalje se bomo morali bo-|.?a uresničenje vseh obljub (ik.lanske vlade v zvezi z go- # ?arsko pomočjo našemu J1 |'°cju. Mi vemo, da bodo ostale le obljube, če se ^ ,1° naše delovno ljudstvo za-• 0 Za njihovo uresničenje. Svojih naporih bomo kon-ežili za tem, da se v res-bormalizirajo odnosi med lVenci |$V ot Lf k’ ti 1 ■k m'e & V in Italijani na pod-^Spoštovanja obojestranskih tv'e in interesov, da se bo d||f vzdušje pomiritve in - jbblizacije med Jugoslavijo , alijo. Ne verjamemo pa, 1 Se moglo to doseči s pcd-Praznimi frazami, ki se L 0 *z Rima in Beograda, ko v° vemo, da se z obeh stra-bdi nacionalistična politi-Hji*1 dvomimo, da bi se se-!jj. vladi tako naglo in te-bjjspreobrnili in da bi po-V,1 na vse tisto, kar sta si teh letih izrekli. Zato ■t b naloga našega ljudstva, a°v Jugoslavije in Italije, da to normalizacijo in prijateljstvo vsilijo obema vladama. Živimo torej v novem položaju. Nismo zadovoljni z rešitvijo, kateri pa se ne moremo upirati. Zadovoljni pa smo, da nismo več anglo-ameriška kolonija in se bomo borili, da ne bomo nikoli več postali strateško oporišče ameriške imperialistične politike. Pozdravljamo v tem trenutku demokratične sile Italije in jim zagotavljamo, da jim bomo bratje in soborci v naporih za dosego demokratične in neodvisne državne ureditve, za mir v svetu, v naporih za skupno antifašistično fronto in za izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev. Pozdravljamo tudi italijanske vojake kot delavce in kmete, ki začasno nosijo vojaško uniformo. Zagotavljamo jim. da se bodo dobro počutili med nami. Slovenski delavci in kmetje se pač čutijo bratje z delavci in kmeti vseh narodnosti, prav posebno pa še s tistimi, s katerimi bodo od sedaj dalje živeli skupno življenje borbe. Italijanske oblasti pa naj se zavedajo, da je treba spoštovati sprejete obveznosti, prav posebno še. ker niso v trenutku prevzema oblasti - čutile potrebe, da nas v svojih proglasih in govorih omenijo, kot bi se bilo spodobilo. Na vsak način pa se zavedamo, da obstajata dve Italiji-. M: smo z demokratično, . antifašistično, ljudsko, delavsko-ltmečko Italijo, ker vemo, da tej Italiji pripada bodočnost. POSLEDNJE DEJANJE DELITVE S.T.O. SE JE ZAKLJUČILO V TOREK s strani preflsiaunihou lialtlansHe vlade Prihod itaMjanskih čet in gen. De Renzija - Visoki komisar Paiamara prevzel včeraj vodstvo civilne uprave - V coni B in miljskih hribih so se predvidene spremembe izvršile že v ponedeljtk - Razširitev ustave in zakonov Slovenije na koprski okraj - 4. novembra predsednik Einaudi in Scelba v Trstu V ponedeljek in torek so re izvršbe v coni A in B spremembe, ki jih predvideva Londonski sporazum. Opolnoči 26. oktobra je v coni B prenehala svoje delovanje jugoslovanska vojaška uprava, ob 10. uri istega dne pa je prenehala delovati v coni A anglo-ameriška vojaška uprava. Italijanske čete so vkorakale na naše področje ob 5,30 26. oktobra, dočim so jugoslovan- množica ljudi, ki je kljub slabemu vremenu priredila manifestacijo simpatije do italijanskih vojakov in do mornarjev, ki so po morju prispeli na štirih vojnih ladjah. V Trst je v ponedeljek in torek prispelo 15 vlakov, nešteto ovtobu-sov in avtov iz Italije. Okrog poldne bi se bila morala vršiti na Velik 'm trgu svečana predaja oblasti med bivšim poveljnikom cone A ske čete vkorakale v del milj-1 gen. Wìntertonom in novim ita- ske občine, ki je pripadel Ju- 1 lijanskim poveljnikom gen. De goslaviji, ob 4.40 ponedeljka. Že v ponedeljek 25. oktobra so začeli po Trstu razobešati italijanske zastave, dočim so večje skupine mladincev začele lepiti po mestnih zidovih razne pozdravne lepake. Vso noč je več tisoč oseb čakalo na bloku v Devinu prihod italijanskih čet. Zjutraj pa se je v središču mesta zbralo na desettisoče ljudi, ki so pozdravili prihod teh čet. Na Velikem trgu se je zbrala velika Renzijem. Do tega pa ni prišlo iz ne dobro znanih vzrokov. Zgleda, da Winterton ni hotel stopiti z angleške bojne ladje, ker se je na pomolu stiskala velika množica ljudi, ki je žvižgala. Prav tako zgleda, da ni pravočasno prispela policijska straža, ki bi bila morala skrbeti za njegovo varnost. Zato pa ceremonije ni bilo. Gen. Winterton je odšel z zadnjimi angleškimi vojaki na vojni ladji, ki ga je peljala v Malto, kjer ga je čakalo posebno letalo. Tudi ameriški gen. Dabney, ki je hotel na vsak način doseči izvajanje poslednje ceremonije, ni mogel priti v stik z gen. De Renzijem. Zgleda, da se slednji ni hotel srečati z njim, ker ni bil istega čina kot on. Ves torek so se po mestu nadaljevale manifestacije. Zjutraj je na Velikem trgu zbrani množici govoril novi poveljnik področja De Renzi, ki ni smatral za potrebno omeniti v svojem govoru obstoja slovenske narodne manjšine. Ob 18 pa je govoril istotako na Velikem trgu tržaški župan Bartoli, ki je — mislimo prvič v svoji karieri — omenil potrebo po pomiritvi in strpnosti. Trdil je tudi, da Slovenci uživamo na tem področju «vse pravice», kar prav gotovo ne odgovarja resnici, če pomislimo, da je on sam preprečil uporabo slovenskega jezika v tržaškem občinskem svetu. POZIV KOMPARI! JE OB PRIHODU ITALIJE V TRST Skupno z italijanskim ljudstvom v borbo za mir, svobodo in demokracijo Komunistični mladinci naslovili na italijanske vojake odprto pismo, v katerem jim razlagajo težnje našega ljudstva in stanje v našem mestu Centralni komite naše partije je v ponedeljek 25. t. m. naslovil prebivalstvu naslednji poziv: MUZ JE IN ŽENE TRSTA! Nismo več anglo-ameriška vojaška kolonija. Pridružujemo se veliki družini delovnih ljudi, ki se borijo za prenovljeno, neodvisno, miroljubno in demokratično Italijo! Današnja Italija je Italija slavnega partizanskega gibanja, osvobodilne vojne, v kateri so padli tudi naši Curici, Erausin, Gigante, Kolarič in lisoči drugih junakov. Tej Italiji pripada jutrišnji dan! SLOVENCI IN ITALIJANI! Hodite enotni. Uprite se nacionalizmom, ki podpihujejo sovraštvo in razdvojenost. O-samite provokatorje, rasiste, predstavnik. - rešimov, ki so bili obsojeni od zgodovine in narodov, S svojo enotnostjo, s svojimi odnosi, s svojo borbo za narodne pravice v obeh conah boste prispevali k bratstvu med miroljubnimi narodi. TRŽAČANI IN ISTRANI! Mi smo se borili proti nesramnemu barantanju, ki je bilo izvedeno za našim hrbtom, in naša borba je bila pravilna. Ne gre za to, da se ustavimo ali da se solzimo. Danes bolj kot kdaj koli moramo biti e-notni, Tržačani in Istrani, Slovenci in Italijani, delovni ljudje vseh ideologij, vsi antifašisti. Od naše borbe in enotnosti zavisi uresničenje obljub, vsebovanih v dokumentih, ki določajo razkosanje. Demokratično in avtonomno upravo v obeh conah. Svoboden osebni in blagovni tranzit med cono A in B. Gospodarsko obnovo. Tržaško luko, odprto prometu z vsemi deželami brez diskriminacij. Spoštovanje človečanskih in pravic zatiranih narodnosti v obeh conah. Konkretna jamstva vsem beguncem za vrnitev domov, če ?i tega želijo, ali konkretne ukrepe za ureditev njihovega življenja drugje. Dostojna sta. novanja ljudem brez strehe. Delo brezposelnim. Boljše življenjske pogoje delovnim lju- dem. Mir, svobodo in delo: to hoče naše trpinčeno prebivalstvo! DRŽAVLJANI! DELOVNI LJUDJE! Visoko dvignimo zastave svobode, demokracije in bratstva med narodi. Enotno, s pomočjo sosednih narodov pojdimo naprej, boreč se za pravičnejšo in boljšo bodočnost! živela ljudska Italija! živel mir! živel socializem! CENTRALNI KOMITE Istega dne je Zveza komunistične mladine objavila odprto pismo italijanskim vojakom in mornarjem. V tem pismu se ti vojaki pozdravljajo kot sinovi italijanskega ljudstva in se jim razlaga položaj, v katerem se je nahajalo in se nahaja naše mesto. V tem pismu se pravi, da vladajo tu brezposelnost, težki življenjski pogoji in kočljivi problemi naše mladine. Razlaga se tudi, da tu živijo Slovenci, ki imajo i-ste potrebe in iste zahteve kot Kdo se v se upa na dan «Katoliški glas» od 21, oktoora objavlja poročilo o sestanku «Slovenske katoliške skupnosti», ki se je ustanovila po razceplje-nju Slovenske krščansko socialne zveze. Ta «Slovenska katoliška skupnost» je pobrala v svoje vrste tiste kroge slovenskih klerikalcev, ki so najbolj povezani z italijansko krščansko demokracijo in prav posebno pa še tiste voditelje, ki so ob obeh državnozborskih volitvah v Italiji pozivali Slovence, naj glasujejo za krščansko demokracijo. Glasilo te nove slovenske klerikalne skupine je «Katoliški glas», ki je bil vedno, od svojega nastanka dalje verno zrcalo teženj in idej domobranskih in belogardističnih razbitin ter kolaboracionistov za časa Grazio-lijeve «Ljubljanske pokrajine». Zato ni čudno, da je ta list pred časom objavil članek vojnega zločinca škofa Rožmana, kot ni nič čudnega če no.s obvešča, da je poročilo na sestanku «Slovenske, katoliške skupnosti» imel g. Mirko Javornik, ki ga Ljubljančani prav dobro poznajo za zvestega kolaboracionista v mejah «Ljubljanske pokrajine». G. Javornik je v svojem poročilu izrekel besede. ki predstavljajo program Slovenske katoliške skupnosti v okviru nove državne ureditve na našem področju.: «Tržaški Slovenci bodo pod novo oblastjo uživali toliko narodnih pravic, kolikor jim jih bo voljna priznati Italija (podčrtali mi, op. ur.) in kolkor si jih bodo «s pametno 'politiko znali zagotoviti sami». Prav iako je Javornik dejal, da bo «pod novo oblastjo verjetno pripadala SKS najvažnejša naloga». Kot izhaja iz besed, ki smo jih navedli, je razvidno, da bodo voditelj SKS vodili v bodočnosti politiko ponižnega beračenja, istočasno pa bodo skušali, opirajoč se na svoje demokristjanske pokrovitelje in navdihovalce, prevzemati vlogo «edinih» zastopnikov tržaških Slovencev. Javornikove besede so kapitulantskega značaja, ker tržaški Slovenci no. čem.o igrati vloge beračev, katerim bi milostljivi italijanski vladarji delili drbtinice. Mi imamo pravice, ki nam pripadajo po Listini o človečanskih pravicah, ki jo je sprejela OZN in katera je bila vstavljena v Londonski sporazum kot njegop sestavni del. Prav tako so nam bile priznane pravice, ki nam jih določa Posebni statut. Na ti dve listini se. bomo sklicevali v svoji borbi za priznanje naših svetih pravic. In naša politika ne bo kapitulantsko «pametna». Naša politika se bo naslanjala na v Londonu podpisane in priznane listine, kajti prosil miloščino fašističnih vladarjev in bil zadovoljen z okupacijo in priključitvijo večine Slovenije k Italiji. To nam dokazuje tudi pisanje lista «Slovenski dom», katerega je on urejeval za časa fašistične okupacije. Ta list je pod njegovim vodstvom pisal o okupaciji kot o «začetku nepozabnega zgodovinskega obdobja», da je s to okupacijo slovensko ozemlje «doživelo srečo», aa se zahvaljuje za to «neizbrisno razdobje Duceju» in da je ta doba «v vsakem pogl'edu blagoslovljena». In poveličevalec te «blagoslovljene dobe» si hoče danes lastiti pravico vodje tržaških Slovencev v novi dobi. ki je pri nas nastopila, in nas hoče prepričati, da moramo sprejemati od Italije samo to, kar nam bo voljna priznati. Nič čudnega torej od moža, ki ni bil na strani slovenskega naroda v najtežjih trenutkih njegove zgodovine in ki je celo poveličeval Duceja in Graziolija za njuno «blagohotnost» do slovenskega naroda. SKS se je z javnim nastopom tega gospoda pokazala v pravi luči, t. j. v luči priveska italijanske krščanske demokra. cije. In kot tako jo bomo smatra- prebivalci italijanske narodnosti in ki so vse dali. v borbi proti fašizmu in nacizmu. Borbe, ki jih vodijo slovenski in italijanski delovni ljudje so '-ste. ki jih vodijo italijanski delovni ljudje v ostali republiki. Na koncu se italijanski vojaki pozivajo, naj onerriogočijo, da bi se za njimi skrivali proti-Ijudski interesi in težnje, in naj se vedejo tako, da se bo izbrisal spomin na vse gorje, ki ga je tukajšnje prebivalstvo doživelo za časa fašizma,. V svetu vsaka druga pot bi bila pogubna li. Javorniku pa svetujemo, da ne in protislovenska. Mi razumemo, zakaj je Javornik izrekel tiste besede. Njegova preteklost nam dokazuje, da se drugače ne more vesti, ker je že enkrat, t. j. za časa zloglasne fašistične «Ljubljanske pokrajine» nastopa več ne v imenu slovenskega naroda, ne u imenu tržaških Slovencev. Ce nam hoče napraviti uslugo, naj se ne oglaša več, ker je tudi zanj najboljše, da Slovenci pozabijo na njegov obstoj. Zvečer so na griču (Sv. Justa zažigali umetne ognje. V teku dneva pa so znani pobalini pod vodstvom fašističnih izmečkov skušali napasti v ul. Udine slovenski trgovini Čepar in Zafred. Vsekakor bo treba, da se policijske oblasti malce pobrigajo in onemogočijo to provokatorsko delovanje fašističnih elementov. V sredo so se nadaljevali razni uradni obiski gen. De Renzija. Imenovan je bil tudi novi vladni komisar pri tržaškem radiu v osebi dr. Martino-Mauri, ki je v kratkem nagovoru uslužbencem zagotovil upoštevanje potreb tržaških radijskih poslušalcev1 obeh narodnosti. Sporočil je tudi, da bo tržaški radio še dalje avtonomen. Včeraj pa je prenehalo tud poveljstvo gen. De Renzija in je civilno oblast prevzel visoki vladni komisar Paiamara. Gen. De Renzi bo v kratkem odšel s področja. Najavljeno je, da bosta v četrtek 4. novembra prišla v Trst na obisk predsednik republike Einaudi in ministrsk' predsednik Sce'ba, ki bo govoril na Ve’ikem trgu. Zato pripravljajo oblasti velike svečanosti in vojaško parado. Kar se tiče ostalega dela STO, ki je prišel pod Jugoslavijo, sta vladi Slovenije in Hrvatske razširili na koprski, oz. bujski okraj slovensko, odn. hrvatske ustavo in zakonodajo, Tako sta bila ta dva okraja tudi formalno priključena k Jugoslaviji. Ce je prišlo do tega tam, zgleda, da bo prišlo do tega tudi v coni A, čeprav pravi gen. De Renzi v svojem proglasu, ki ga je izdal prebivalstvu (v prvem trenutku samo v italijanščini), da bodo še nadalje veljali dosedanji zakoni in ukazi. V zvezi s tržaškim vprašanjem je v ponedeljek v jugoslovanski skupščini govoril Tito, ki je orisal povojno tržaško zgodovino in skušal prepričati, da je bil podpis Londonskega sporazuma nujen. Prav tako je v svojem govoru hvalil napore in požrtvovalnost italijanske vlade in dal priznanje Scelbi. Na splošno je govoril tako, kot da bi bili Italija in Jugoslavija postali z razdelitvijo STO naj- večji prijateljici, v kar zelo dvomimo in kar si pa želimo. V predelu miljskih hribov, ki so šli pod Jugoslavijo, so nove oblasti našle prazne vasi, ker je od 3500 prebivalcev odšlo kar 2870. Za sedaj te oblasti ne delajo nobenih ovir tistim, ki odhajajo v Trst. Odprti so bloki pod Škofijami, pri Sv. Barbari in v Campo-rah. Za koliko časa ni znano. V torek sta prišla v te kraje Miha Marinko in Boris Kraj-iher. Via ta način je bilo razkosanje, proti kateremu smo se borili in ki ga ne odobravamo, zvedeno. Seja CK KP Danes popoldne ob 17.30 se sestane Centralni komite Kom. partije, ki bo razpravljal o naslednjem dnevnem redu: «Enotnost delavskega razreda in gospodarski položaj v Trstu». Nekaj beležk ob pisanju "Piccola” Mi prav dobro razumemo ču- fašisti, ki ne sovražijo le Sloven- stva ljudi, ki so pozdravili prihod Italije v Trst. Dobro jih razumemo, ker vemo, da si vsak želi živeti v okviru meja svoje narodne države. Ce ta čustva upoštevamo, hočemo istočasno prav v teh trenutkih poudariti, da na tej zemlji živimo tudi Slovenci. Zamolčali ali pa ne priznati tesa dejstva bi pomenilo, po našem mnenju, umazati tista čisiva, ki so prišla na dan v velikem številu Tržačanov ob prihodu italijanskih čet. Mi nočemo reči, da si hočejo nove oblasti prikriti dejstvo obstoja Slovencev v tem mestu in na tem področju. Tega ne more io storiti, ker o nas govori Londonski sporazum in ker o naših pravicah govori posebna priloga.. Mi vemo tudi, da se velika večina tistih, ki so pozdravili prihod italijanskih čet v Trst, zaveda tega dejstva in da bo storila vse, kar bo v njeni moči, do bi nas spoštovala, ker le tako se bodo izbrisali vsi tisti zločini, ki nam jih je prizadejal fašizem v 25 letih svojega paševanja. Vemo pa istočasno, da so še nekateri krogi v Trstu, ki si pred tem dejstvom zakrivajo oči. Ti krogi so kot slepci in gluhonemi vsakokrat, ko se govori o pravicah Slovencev in o obstoju druge narodnosti poleg italijanske. Ti krogi so P'o našem mnenju najhujši sovražniki Italije, zdravih čustev italijanskega naroda, so najslabši propagandisti uradne Italije. Mi vemo, da so to predvsem Katastrofalno neurje v pokrajini Salerno 270 mrtvih in 130 izginulih - Tudi brezbrižnosti vlade je treba pripisali strašne posledice neurja SALERNO — Strf/jno neurje je v pokrajini Salerno povzročilo katastrofo, ki se more primerjati le s potresom v Messini pred 50 leti. V ponedeljek popoldne so se ob obali južno od Napoli utrgali oblaki, Lilo je nepretrgoma vso noč. Prav v kratkem so hudourniki, ki se nahajajo vsepovsod v pokrajini, tako silno narasli da so prestopili bregove in se z velikansko uničujočo silo razlili vse naokrog in preplavili Salerno ter vsa mesteca in vasi ob obali. V določenem trenutku je silno deževje začelo zanašati iz gričev, ki se nahajajo v pokrajini, velikanske množine zemlje, ki je v o-bliki tekoče reke blata naplavila ulice in hiše Salerna ter ostalih mestec v bližini. Hiše so se začele majati in rušiti, PARIZ — Prejšnji četrtek se je zaključila konferenca predstavnikov zahodnih dežel, ki so sklenili ponovno oborožitev Nemčije, pristop Zah. Nemčije v A-Uantsko zivezo in Italije ter Nemčije . Bruseljski pakt. Zaradi te ouioči.ve vlada v Evroipi ve-'iko vznemirjenje im ogorčenje. Nemški socialdemokrati so že objavili spomenico, v kateri zavračajo odločtev. MOSKVA -— *Sovjetska vlada je predlagala Japonski gospodarsko konferenco, na kateri naj bi se prediskutiralo vprašanje gospodarskega sodelovanja med o-bema deželama. NEW YORK — V politični komisiji OZN so sklenili, da bodo velesile nadaljevale privatne razgovore o razorožitvi. * * * TEHERAN — V Iranu so aretirali še preko 100 oficirjev, ki jih bodo v kratkem postavili!! pred sodišče. 650 oficirjev pa pričakuje v ječah razsodbe. Zgleda, da namerava protiljudski Zahe-dijev režim obsoditi vse aretirane oficirje na smrt. Do sedaj je bilo izrečenih 33 smrtni obsodb. * * * MOSKVA — Sovjetska vlada je poslala zahodnim velesilam' noto, v kateri predlaga za 4. novembra sklicanje štiri stranske konference, ki naj razpravjja o nemškem vprašanju. Sovjetska vlada pravi, da je pripravljena diskutirati Edenov načrt za razipis volitev po vsej Nemčiji. * * * RIM — V zvezi z nesramno gonjo fašistov in demokristjanov proti nekaterim vidnim voditeljem KPI, so socialistični in komunistični poslanci naslovil parla rmentu zahtevo po objavi celotnega seznama agentov fašistične OVRE. LONDON — Ker je Churchill pred dnevi izjavil, da ne vidi še potrebe po srečanju s sovjetskimi voditelji, je bil ostro kritiziran v parlamentu od laburističnih poslancev. V ponedeljek 1. novembra priredi Odbor mater in vdov padlih Zbirališče bo na Garibaldijevem trgu, od koder bo povoika ob 10 krenila v Rižarno pri Sv. Soboti, kjer je bilo nečloveško trpinčenih in umorjenih na tisoče ljudi slovenske, hrvatske in italijanske narodnosti ter vseh političnih prepričanj. Državljani! Oddolžimo se spominu vseh, ki so padli v borbi proti nacifašizmu, za svobodo, mir in demokracijo. Zberimo se v velikem številu na Garibaldijevem trgu in udeležimo se povorke, ki bo šla v Rižarno. Vsi v ponedeljek na proslavo padlih že ezniške proge so se rušile, mostovi so izginjali in je pri šlo celo do tega, da se je velikanska množina blata vsula na obalo Salerna ter se vlila v morje. Silno ;n nanadno neurje je našlo ljudi nepripravljene. Blato in voda sta zadušili v kleteh, po hišah, na cesti in povsod na desetine in desetine ljudi, ki niso pričakovali take nesreče. Do sedaj so po neuradnih podatkih ugotovili, d? je 270 mrtvih, 130 izginulih in preko 109 ranjenih. Z vseh strani prihajajo v težko prizadeto pokrajino kamioni, vojaki, gasilci, ladje in helikopterji, da bi rešili, kar se rešiti da in da bi očistili mesta in vasi od ruševin in od blata, ki je v nekaterih krajih popolnoma pokrilo hiše v drugih pa jih celo odneslo v morje. Računajo, da sta voda in blato odnesla v morje preko 100 ljudi, ki so zakopani v blatu ob obali. Najbolj prizadeti kraji so Sa lerno, Vetri su Mare. Maiori. Minori, Tramonti, Cava dei Tirreni, Canalone. Drugi prizadeti kraji so Nocera inferiore. Amalfi in vsa obala južno od Napolija do Salerna. Katastrofa je pretresla vso Italijo in Evropo. Z vseh strani prihajajo izrazi solidarnosti in sožalja. Začela je prihajati prva pomoč. Scelba in minister Romita sta obiskala prizadete kraje. Vodstvo KPI in OGTL je pozvalo komuni-te m demokrate, naj bodo mobilizirani v delu za pomoč prizadetim. Vlada je preko Scelbe in Romite skušala prikazati, da je treba vzrok te katastrofe poiskati v velikanski sili neurja. Resnica pa je, da so se že pred leti postavile zahteve po melioraciji terena in hudournikov v tej pokrajini in da so bi'i od'oceni celo fondi za to. Dejstvo je da bi bile te me'io-rsci:e lahko omejile obseg katastrofe. A vlada se ne briga za izvedbo svojih lastnih obljub in se rajši omejuje na to, da dodeljuje ob takih katastrofah miloščino prizadetemu prebivalstvu. Ta in vse slične katastrofe bi se lahko preprečile, če bi se začela vsa tista melioracijska dela, ki so v načrtu že mnogo let. Namesto, da bi se vlada bavila z deli, ki bi preprečevala take velikanske nesreče, se rajši bavi s protikomunistično propagando in protikomunističnimi provokacijami, s čemer se prav gotovo ne kaže v dobri luči pred ljudstvom. Odhod Nehruja iz Kitajske PEKING — Indijski ministrski predsednik je v sredo po večdnevnem obisku na Kitajskem odpotoval v Indijo. Pred odhodom je dejal, da Indija in Kitajska lahko odločilno 'Prispevata k ohranitvi miru v svetu. ce, marveč tudi vsak drugi narod to so ljudje, ki so pahnili Italijo v zločinske avanture, ki so krivi vseh nesreč italijanskega naroda in ki jih polpretekla zgodovina ni spametovala. Zavedamo se pa, da ti ljudje predstavljajo le peščico prenapetežev v morju poštenja, zdrave pameti in demokratičnosti. Ne moremo pa mimo nekaterih dejstev, ki ne izhajajo iz te peščice revežev in pobalinov, ki ne predstavljajo Italije, marveč le njene izmečke. Govorimo pač o pisanju bivšega «Giornale di Trieste» in obnovljenega «Piccola». Ze dejstvo, da je ta list ponovno izšel na dan prihoda italijanske vojske, ni preveč razveseljivo. Njegovi trije uvodniki do četrtka pa prav gotovo niso na liniji strpnosti in pomiritve. Predvsem se v teh treh uvodnikih postavlja vprašanje, da je italijanski jezik z Londonsko spomenico ogrožen «še bolj kot v preteklosti» (!), da je priznanje o obstoju Slovencev «umetna to-ponomastika», da oblasti ne smejo biti nagle v izvajanju členov Londonske spomenice itd. Nekam plaho a jasno je «Piccolo» že začel borbo proti členom sporazuma, ki predvidevajo spoštovanje slovenskih pravic, in namiguje, da bomo Slovenci igrali vlogo talcev, ki bodo odgovarjali za vse tisto, kar bi počenjale jugoslovanske oblasti v coni u. Slab začetek in slabo spričevalo. Uverjeni smo pa, da oblasti ne bodo sledile Jem «načelom», ker bi se v tem primeru pokazale v zelo slabi luči. «Il Piccolo» s svojim duhovnim. očetom Alessijem si mora zapomniti, da nihče ne ograža in ni nikoli ogražal ne italijanskega jezika, še najmanj pa obstoja Italijanov pri nas. Ce je kdo, ki je bil do sedaj ogrožen in ki mu niso bile priznane pravice do obstoja, do jezika, do razvoja smo bili prav Slovenci. Smešno m predpotopno je sklicevati se na dvatisočletno italijanstvo Trsta Nihče ni od nas zanikal, da ima Trs* italijansko večino, a pričakujemo, da bodo odgovorni Cini-telji vendarle priznali, da živt v Trstu večja slovenska manjšina. In Slovenci živijo na tej zemlji 13 stoletij. To so zgodovinska dejstva, ki jih noben Alessi ne more izbrisati. Strpnost in mir pri nas zahtevata, da se ta zgodovinska dejstva priznajo, ker je v nasprotnem primeru vse sklicevanje na dvatisočletno kulturo le negativnega učinka. Ce hoče «lt Piccolo» pokazati svojo dvatisočletno kulturo, mora pisati drugače kot v fašističnem dvajsetletju. pozabiti na izraze «barbari», «orde slave», «slovanska pohlepnost» Itd. V nasprotnem primeru bo dvatisočletna kultura prav tako smešna krilatica, kot je bilo smešno govorjenje o «italtjanstvu» Ljubljane, Postojne, Ajdovščine Tolmina itd. Zato mislimo, da bi bilo treba napraviti konec vsem odkritim in prikritim grožnjam s strani ostankov dvajsetletnega fašističnega trinoštva in začeti tudi s strani vrhov italijanskih meščan, skih strank politiko strpnosti, resnične dvatisočletne kulture (ne pa njene karikature) in izvajanja Listine o človečanskih pravicah. «Il Piccolo» pa naj pozabi na dvajsetletno Mussolinijevo paševanje, ki se ne bo nikoli več povrnilo, ker bo to preprečilo italijansko ljudstvo, ki ima dovolj moči v sebi, da bi napravilo zelo naglo in temeljito konec vsakršnim «marciam». «Il buon giorno sì vede dal mattino» — pravi italijanski rek. Ce bi šli za «Piccolom», bi morali ugotoviti, da bo zelo slab. Ker pa vemo, da «Piccolo» predstavlja le Alesstja in nekaj prenapetežev, ki sanjajo še o «italijanski Ljub. Ijani», o «imperu» in o «Nizza, Savoia, Corsica fatai», smo uver-jeni, da si bomo znali priboriti tiste pravice, ki so nam bile priznane — hočeš, nočeš — v Londonu. Mi pa vemo še nekaj več: Slovenci bomo uživali zaupanje in podporo italijanskih demokratičnih sil, katerim tudi mi vsestransko zaupamo in katere bomo tudi mi vsestransko podprli v borbi za demokratizacijo Italije. «Piccola» in ostalim njegovim som.išljenikom pa povemo, da bomo preprečili skupno z italijanskim ljudstvom, da bi se vrnili časi požiga -Balkana, Delavske zbornice in «Qui si parla solo Titaliano». Prav tako ne nameravamo igrati vloge talcev. Zato se bomo borili, da bo jugoslovanska vlada spoštovala posebni statut za Italijane v koprskem in bujskem okraju, ker pač naša kultura kot Slovenci, še prav posebno pa kot komunisti veleva (čeprav nimamo dvatisočletne zgodovine), da se morajo spoštovati pravice vseh narodov in da narod, ki zatira druge narode, ni svoboden, S. NOVAK DA POBLIŽE SPOZNAMO LJUDSKE SILE V ITALIJI Junaška borba italijanskega ljudstva proti fašizmu in reakciji Italijanski delovni ljudje niso nikoli odnehali svoje borbe proti fašizmu-4671 obsodb Posebnega sodišča- Pol milijona partizanov- Povojne bitke za mir, demokracijo in svobodo V torek je uradno začela delovati na našem področju italijanska civilna uprava. Na ta način je pri nas nastopila nova doba, v kateri se nam postavljajo tudi nove naloge. In prav v začetku te nove dobe je treba pribiti neka dejstva, ki se tičejo države, pod katere upravo smo prišli. Naši ljudje, prav posebno Slovenci smo pod prejšnjo Italijo doživeli, kar smo doživeli. O tem bi bilo odveč govoriti, ker dobro poznamo svojo zgodovino. Sedaj je Italija ponovno prišla v te kraje. Nočemo tudi ob tej priliki govoriti c tistih, ki nosijo odgovornost za to. Naše ljudstvo jih prav dobro pozna. V tem trenutku je pač važno, da smo si na jasnem, kaj nam ta nova doba prinaša. Po en1 strani se vsi strinjamo, da bo treba adločne borbe za uresničenje pozitivnih členov Londonske spomenice. Po drugi strani pa se zavedamo, da bomo sedaj vključeni v državo, kjer čedalje očitneje in otip-ljivejše dozorevajo pogoji za temeljite spremembe politične, ga, socialnega in gospodarskega značaja. Zakaj pravimo to? Zato, da se tržaški demokratje, Slovenci in Italijani, ne bodo čutili osamljeni, marveč da se bodo zavedali dejstva, da bodo sedaj sestavni del tiste mogočne demokratične in ljudske fronte italijanskega ljudstva, ki se uspešno bori proti sedanji re akcinarni državni ureditvi in odločno postavlja zahteve po demokratizaciji vsega javnega življenja. Zato mi pravimo in bomo vedno poudarjali, da obstajata danes dve Italiji: Italija Sceibe, Capocotte, antikomunizma in poskusov fašističnega uveljavljanja ter Italija Togliattija in Nennija. 10 milijonov socialističnih in komunističnih volivcev, gari-baldincev, delavcev in kmetov, junakov antifašističnega gibanja. Mi se bomo torej borili proti reakcionarnim oblikam Italije, bomo pa najboljši bratje in tovariši italijanskih ljudskih sil, ker se dobro zavedamo, da bomo lahko v Trstu nekaj dosegli le, če se bomo s temi ljudskimi silami najtesneje povezali. To pa prav posebno velja za nas tržaške Slovence, ki smo prišli pod I-talijo in ki ne bomo mogli do- zvali klicu španskih rodoljubov in se junaško borili proti frankistom, italijanskim fašistom in nacistom. Italijanski antifašisti so trumoma odhajali iz Italije in se javljali v mednarodne brigade. Tvorili so posebno garibaldinsko brigado, ki ji je poveljeval podtajnik KPI Luigi Longo. V garibaldinskih vrstah v Španiji je bilo preko 4500 borcev, od katerih je dalo svoje življenje vojakov je bilo ubitih ali je padlo na Balkanu, ko so se u-prli nacistom, 43.000 ljudi je umrlo v koncentracijskih taboriščih, 33.000 interniranih vojakov je umrlo v Nemčiji, 604.000 Italijanov je bilo v nemških koncentracijskih taboriščih. padlo je 9980 talcev. To so številke, ki dokazujejo, kako se je italijansko ljudstvo borilo proti fašizmu, kako je žrtvovalo za skupno Ljute borbe italijanskih partizanov zadnje dni aprila za osvoboditev Milana 1945 preko 2000. V veliki bitki pri Guadalajari je prav garibaldinska brigada odločilno pripomogla k zlomu ofenzive italijanskih fašističnih edinic.. I-talijanski antifašisti so se tudi udeležili boja proti Mussolinijevemu napadu na Abesrnijo. Pred dvema letoma v neki nesreči umrli tovariš Ilio Baron-tini je bil v Abesiniji eden izmed organizatorjev partizanske borbe proti fašistom. Po premirju od 8. septembra 1943 je italijansko ljudstvo organiziralo fronto proti nacifa-šizmu in partizansko vojsko. V tej vojski je bilo preko 500 tisoč ljudi, ki so zadali težke udarce nacifašistom in so o-svobodili zadnje dni aprila 1945 skoraj vso Severno Italijo, še preden so prišli Anglo-amerikanci. V teh dvajsetih mesecih je padlo 36.806 partizanov (uradni podatki), 35.000 italijanskih stvar svobode in demokracije. Tako ijudstvo bo naš najboljši zaveznik. To ljudstvo si bo znalo ustvariti tako državo, ki ne bo več mačeha svojim državljanom’. In temu ljudstvu, tem njegovim naprednim in svobodoljubnim silam mi zaupamo. Borbe italijanskih delovnih sil za izboljšanje življenjskih pogojev so znane po vsem svetu. V tej borbi so italijanske delovne sile prelile po voj. ni veliko krvi. Kljub težkemu položaju, v katerem se italijansko ljudstvo mora boriti, je znalo doseči take pozicije, da je danes nemogoče za reakcionarne sile, ki uživajo podporo vlade ZDA, zaustaviti njegov pohod. Tržaški Slovenci bomo zato na strani tega ljudstva, se bo- jo in svobodo. Samo na ta način bomo lahko dosegli svoje pravice, samo tako bomo lahko braniii svoj narodni obstoj proti tistim reakcionarnim in fašističnim silam, ki bi hotele ohladiti tu v Trstu svojo jezo zaradi porazov, ki jih doživljajo po vsej Italiji, z napadi proti tržaškim demokratom in antifašistom ter Slovencem. Zato pa pozdravljamo italijansko ljudstvo in mu zagotavljamo, da se bomo tudi mi skupno z njim borili za mokratično, svobodno in roljubno Italijo. de- mi- Trgovski sporazum med Indijo in Kitajsko Dne. 19. oktobra je bil podpisan v Delhiju trgovski sporazum med L.R. Kitajsko in Indijo, ki se nanaša v glavnem na zamenjavo kitajske svile z indijskim tobakom. Dosežen je bil tudi sporazum za dobavo indijskega riža za Tibet. ZGODOVINA SE PONAVLJA Pod velikim naslovom «Rapallo» je «Primorski dnevnik» z dne 13. novembra 1953 objavil na prvi strani naslednji članek: «Včeraj je poteklo 33 let, odkar je bil 12. novembra 1920 podpisan kapitulantski rapalski sporazum, ki je vrgel v italijansko suženjstvo poleg Beneške Slovenije še Trst s Slovenskim Primorjem, vso Istro in Reko ter Zader. Sporazum je bil rezultat po eni strani tradicionalne politike izsiljevanja, ki je imela že za rezultat tajni londonski pakt iz leta 1915, in nato nadaljnjega izsiljevanja jro končani prvi svetovni vojni, po drugi strani pa politike tedanje protiljudske beograjske vlade. Ko se spominjamo tega usodnega dne v današnjih zgodovinskih dneh, ko poskuša Rim ponovno 2)ograbiti poleg onega našega narodnega ozemlja, katerega je že prejel na podlagi krivične mirovne pogodbe, še novo slovensko ozemlje, se spominjamo dolgih desetletij fašističnega terorja in njegovih rezultatov, za katerih uničenje so bili po-trebili 2)otoki krvi in žrtve naših najboljših sinov. In veip» samo eno: da ne smemo nikdar več dopustiti, da bi v naše kraje prišel še enkrat italijanski okupator.» Izvršeno razkosanje našega Ozemlja nam dokazuje, da se zgodovina kapitulantstva zopet ponavlja, z razliko, da je tokrat na čelu «protiljudske beograjske vlade» Tito. V Sovjetski zvezi jeg okrog 5000 sovhozov Kaj je sovhoz - Sovhozi imajo do 40.000 hektarov zemlje - Proizvodnja je namenjena preskrbi prebivalstva in predelovalni industriji do! Beseda «sovhoz» izhaja .iz o-krajšave besed «sovjetskoje hozjajstvo» (sovjetsko podje. tje). Sovhoz je veliko poljedelsko podjetje in je državna last Zato s.e izroča vsa proizvodnja sovhoza državi in je namenjena. preskrbi prebivalstva in predelovalni industriji. Sovhozi imajo velike površine zemlje (od 2000 do 40.000 hektarov) in velikanske črede živine. Sedaj je v Sovjetski zvezi okrog 5000 sovhozov, od katerih jih približno 800 prideluje meso in mleko, nad 650 jih goji prašiče, okrog '500 žito in nad 470 pa krompir, povrtnino in sadje. So tudi sovhozi, ki goje sladkorno peso, tobak, čaj, rede ovce, perutnino, severne jelene, živali z dragocenim krznom itd. Kot se vidi, so vsi sovhozi specializirani. Toda to ne pomeni, da se omejujejo na eno samo gospodarsko panogo. Kot so . pokazale izkušnje, takšna gospodarska organizacija ni racionalna. Zato vsak sovhoz razvija NEZADOVOLJSTVO V JUGOSLAVIJI ZARADI NARAŠČANJA CEN rod pritiskom množic prisiljeni pretresali pereče vprašanje cen V Zagrebu so morali znižati cene nekaterih proizvodov - Tudi v Mariboru vprašanje cen na dnevnem redu - Koliko znaša povprečna plača delavca «Na stalno naraščanje cen predmetom široke potrošnje — piše «Slovenski poročevalec» z dne IB. X. 54, — vpliva predvsem centralizacija trgovske mreže, povečano število prekupčevalcev 'la trgu, kakor tudi politika nekaterih komun, ki so skušate priti do potrebnih sredstev in dovedle do povečanje cen». mo uvrstili v njegove bojne vrste in se bomo borili skupno z njim za mir, demokraci- Po poročilih jugoslovanskega tiska lahko ugotovimo, da življenjska raven delovnih ljudi v Jugoslaviji stalno pada, zaradi stalnega višanja ceh predmetom široke potrošnje, kot n. pr.: kruh se je podražil za 6 do S din, ce- Tudi v južni Italiji so revni kmetje z okupacijo neobdelane zemlje dokazali svojo borbenost in voljo, da se iztrgajo iz obroča izkoriščanja veleposestnikov seči svojih pravic, če ne bomo uživali pomoči italijanskih demokratičnih sil in če se nanje ne bomo naslonili. Našim lijudem, ki so poskusili fašizem in imajo trpke izkušnje z Italijo, hočemo dopovedati, da danes ne živimo več v dobi po prvi svetovni vojni, kù je fašizem divjal in bil tik pred tem, da stopi na oblast. Danes živimo v takih pogojih, da smo tik pred korenito spremembo sedanjega režima v Italiji, tik pred zogodovinskimi dogodki, ki bodo zapečatili zmago ljudskih in demokratičnih sil pod vodstvom delavskih strank KPI in PSI. Ker se je sedaj Italija povrnila v naše kraje, moramo tudi podrobneje spoznati italijansko ljudstvo in njegovo junaško borbo proti fašizmu, nacizmu in sedanjemu reakcionarnemu režimu. Predvsem moramo pribiti, da se italijansko ljudstvo ni nehalo boriti proti fašizmu in da ni nikoli klonilo pod fašističnimi udarci, kot ni klonilo naše. KPI je v temnih letih fašizma vodila velike bitke, je mobilizirala delavce in kmete proti fašizmu. V tej borbi je izgubila veliko svojih sinov. Naj pomislimo samo na to, da so fašisti v prvih letih svojega divjanja pobili kakih 2000 ljudi, v prvi vrsti komunistov, ki so se z orožjem v roki borili proti fašističnim škvadram. V letih fašizma je bilo zaradi svojega delovanja zaprtih na tisoče ljudi, v prvi vrsti komunistov. Posebno sodišče je izreklo 4671 obsodb, od katerih 38 na smrt, 7 na dosmrtno ječo. Ostale obsodbe pa zo znašale 28.115 let zapora. Ko je v Španiji izbruhnila državljanska vojna, so se italijanski antifašisti takoj od- Zakaj je v jugoslovanskih rudnikih vedno več nesreč V manj kot 2 mesecih je v naši domovini izgubilo življenje preko 50 rudarjev. Se večje število rudarjev je bilo ranjenih in za vedno ali za daljši čas onesposobljenih za delo. Človeku se stiska srce, ko se zamisli nad temi dejstvi. 50 ljudi se je smrtno ponesrečilo! 50 družin je ostalo brez hranilcev! Vse to pa je bilo mogoče preprečiti. Da, mogoče je bilo. To vedo vsi delavci in še posebno dobro naši rudarji. Po nesreči v rudniku «Ka-mengrad» pri Sanskem mostu junija letos, kjer je smrt dole. tela 4 rudarje, ranjenih pa je bilo še več, so nekateri pričakovali, da bo vlada preko u-prav rudnikov podvzela energične ukrepe, da se nesreča iz «Kamengrada» ne bi ponovila tudi drugod. Toda vlada tega ni storila Niti s prstom ni mignila. Nesreče pa so se začele vrstiti: 16. junija je v rudnikih Banoviči in Ugljenik izgubilo življenje 26 rudarjev; 10. avgusta eksplozija metana v zeniškem rudniku — življenje izgubi 8 rudarjev; koncem avgusta eksplozija metana v sinjskem rudniku —• mrtvih obleži 8 rudarjev; koncem avgusta nesreča v rudniku Kesava s tremi smrtnimi žrtvami Koliko pa je «manjših» nesreč, do katerih prihaja vsak dan in kjer mrtev obleži le kakšen posamezen rudar? O tem tisk ne piše, smrtne nesreče posameznikov režim skriva pred široko javnostjo. Postavlja se vprašanje: kako se vse to more dogajati, kje je razlog tolikšnih težkih nesreč? Kdo je kriv za desetine in desetine izgubljenih življenj rudarjev? Vlada in odgovorni, gospodarski krogi o tem molče. Omejujejo se na izraze «sožalja». rudarskim sirotam pa kot nekakšno miloščino vržejo nekaj ničvrednih dinarjev. Režimski tisk se poročanju o velikih nesrečah ne more izognili, toda krivdo vali na same — rudarje. Govori o «neoprez-nosti», «nebudnosti», «slabi strokovnosti rudarjev» itd. itd. Seveda te trditve nikogar ne morejo prepričati. Treba pa je dejati, da morejo samo ljudje, ki so izgubili vsa človeška čustva, dolžiti za smrt same ponesrečene rudarje. Neme demonstracije na pogrebu ponesrečenih rudarjev v Banovičih, Ugljeniku. Zenici in Sinju, kakor tudi klici protesta pred mestno bolnico v Splitu so prisilili jugoslovansko vlado, da se s tem vprašanjem bavi malo «resneje». Stvar je prišla pred tkim, svet proizvajalcev. Bili so ljudje, ki so mislili, da bo ta svet ugotovil dejanske razloge nesreč v rudnikih in da bo- resno pristopil to njihovemu preprečevanju. Toda tega svet ni storil. Na svojem zasedanju dne 9. septembra je le ponovil staro trditev režimskega tiska, da so nesreč krivi predvsem sami rudarji, nekoliko inženirji, strokovnjaki in uprave, in — konec. To je stara pesem, ki je vsem presedla. Nihče ne zanika, da tu in tam pride do nesreče res zaradi neopreznosti delavcev. Toda če se vrsti ena težka nesreča za drugo, v katerih pade na desetine smrtnih žrtev, tu ni več mogoče govoriti o neopreznosti. Tu gre za mnogo resnejšo stvar. Konkretni razlog teh težkih nesreč je predvsem v tem, da v Jugoslaviji že leta in leta ne vlagajo skoraj nobenih investicij za nabavo tehnične opreme rudnikov, za tehnično zaščito dela v rudnikih. Tudi to ima svoje razloge. Jugoslovansko gospodarstvo se nahaja v kolonialnem položaju, rude se izvažajo ne na temelju enakopravne trgovine z inozemskimi kapitalističnimi monopoli, temveč v okviru suženjskih obvez gospodarskih organov. Dolgovi, v katere je zabredla Jugoslavija, silijo vladajoče kroge na brezobzirno eksplatacijo rudnih bogastev dežele, pri čemer c kakšnih resnejših investicijah v zaščito dela nočejo niti slišati. Odtod torej množične nesreče po rudnikih, tu je treba iskati razlog za smrt tolikih ljudi. Za eksploatatorje naših rudnikov je važen le premog, ljudje, ki ga kopljejo, pa so v njihovih očeh poceni delovni stroji, ki jih je vsak trenutek mogoče zamenjati z drugimi. GOJKO PETROVIČ na pšenici se je dvignila na 40 din, koruzi na 36 din za kg. Tekstilni izdelki so se podražili celo za 50 odst., blago za prte se je podražilo od 620 na 946 din po metru, svila za podlogo od 6'04 na 920 din. Cene tramvajskim in avtobusnim vozninam so zvišane od 10 na 15 din — priznava «Ljubljanski dnevnik» od 22. 4. 54, cene premogu so povečane po poročilu «Borbe» od 26. 5. 54 za 2 do 3 odst. v primeru s cenami v marcu letos; v aprilu so se cene lesu zvišale za 10-12 odst in dosegle 28.000 din za kubični meter. Po pisanju «Delavske enotnosti» od 22. okt. t. I. so cene usnjarskim Izdelkom povečane za 28 odst., tudi cene zdravstvenim u-slugam so podražile. Dnevna o-skrbnina v bolnišnicah se je podražila od 590 na 825 in več din. Po pisanju «Slovenskega poročevalca» od 22 okt. letos so cene stanovanjskim najemninam povečane mesečno za 2 do 3 din na kvadratni meter. Ce primerjamo te številke s plačami, ki jih prejemajo delavci, bomo spoznali neznosni ekonomski položaj, v katerem se nahaja jugoslovansko delovno ljudstvo. Po podatkih «Ljudske pravice» od 3. 3. 54 prejema visoko kvalificiran delavec 12.000, kvalificiran 8.000, polkvalijiciran 7.000 ! n nekvalificiran delavec 6.000 din mesečne plače. «Delavska e-notnost» od 25. 6. 54 pa poroča, da po tarifnem.-'pravilniku prejema navaden delavec gozdne u-prave 6.000 din mesečno, polkva-lificiran 7.000 in kvalificiran 8.000 din. Vprašamo se, ali je mogoče s tako nizkimi plačami delavcev VESTI IZ JUGOSLAVIJE «LJUDOŽRCi» V HALOZAH V Halozah v Sloveniji se še najdejo ljudje, ki kar po starem izkoriščajo stare ljudi, ki so jim garali vse življenje. V Žetalah pri ‘Matevžu Krivec dela kot služkinja že nad 40 let Antonija Serdnišek, ki je danes stara 65 let. Ker nima svojcev ji je Krivec obljubil po 30 letih službe, da jo bo prevzel na pr.ežitek. Krivec ji je kupoval samo najnujnejšo obleke, denarja pa ji ni dal nikoli, češ, saj ga ne rabi. O-krajni zavod za socialno zavarovanje je priznal Serdniškovi 5.600 din mesečne pokojnine in ji izplačal zaostanek 50.400 din. Vendar tega denarja m Serdniškova nikoli videla — prevzel ga je Krivec. Do konca julija letos je prejel Krivec tudi ostalo pokojnino za svojo služkinjo 128.800 din. od tega ji je kupil dva para spodnjega pevi'a, 1 ob'eko, I par čevljev, za kar je plačal 11.000 din. ristalo pa si je pridržal. («Slovenski poročevalec» 5.8.54) so na prvem mestu Nova Go rica, Šempeter, Ajdovščina. Mnogi bolniki so sicer že pred časom prišli iz bolnišnice, toda so še vedno nevarni, ker dezljive bacile in POVIŠANJE CEN ŽITU Poseben porast cen žitu se čuti v Bosni. Medtem ko je bila cena žitu v juliju letos na trgu v Bjeijini 26 din, koruza po 17 din, je sedaj cena žitu zvišana na 36 din, koruzi pa na 28 dinarjev. («Politika» 6.8.54) IZGUBE GOSTINSKE MREŽE Izgube, primanjkljaji, slaba organizacija in nestrokovnost osebja v gostinski mreži v Do-boju so na dnevnem redu. Samo hotel «Bosna» je preteklega leta delal z izgubo od 2 milijona din, zaradi česar se danes nahaja pod prisilno upravo. Zaradi poneverb v gostinstvu je danes nekoliko direktorjev in drugih uslužbencev v zaporu. V prvem polletju letos ima hotel «Bosna» zopet primanjkljaj za okoli 1,200.000 din, medtem ko ostali gostinski objekti životarijo. Restavracija «Doboj novi» je v prvem polletju letos imela izgube preko 600.000 din. («Oslobodjenje» 29.8.54) TUBERKULOZA NA GORIŠKEM SE SIRI Zaskrbljujoč obseg zavzema v goriškem okraju tuberkuloza, ki pa se kot drugod po Slovenji še vedno širi. Proti-tuberkulozna dispanzerja v Ajdovščini in Solkanu imata ugotovljenih skupaj 581 bolnikov z odprto oziroma zaprto TBiC. Tuberkuloza v teh krajih ni toliko posledica nezadostne in neredne prehrane, (čeprav tudi tega ne gre pod cenjevati) kot pomanjkanja stanovanj, V številu bolnikov izločajo nalezljive bacile in s tem okužijo svojo okolico. Zi-veli bi morali v strogo ločenih prostorih s posebnim vhodom. V sedanji stanovanjski stiski, ki je zlasti huda v Novi Gorici se večina bolnikov stiska v enem prostoru s tremi ali celo več člani družine. («Primorske novice» 22.X.54) BREZALKOHOLNE PIJAČE SO PREDRAGE Borba proti alkoholizmu bo veliko uspešnejša, če bomo hkratu skrbeli tudi za to, da bodo brezalkoholne pijače poceni. Človek, ki bo želel ne- kaj popiti in ki ni poseben ča str ec vina, bo ,prav gotovo naročil pijačo, ki bo cenejša. Tor da pri takih cenah raznih pokalic, cockte, kisle vode itd. skoro ni pričakovati, da bi se ljudje navduševali za tako pijačo. Ne, da je ne bi cenili, le predraga je. V nekem gostišču brezalkoholnih pijač sem videl takle račun: jabolčni sok 49 din, grozdni sok 69 din, borovničev sok 79 din (velja za steklenice do 7 del.). Ta račun je poslal proizvajalec prodajalcu. Vprašam, če so že proizvajalčeve cene tolikšne, po čim bodo šele pijače na drobno prodajali. Bati se je, da bodo celo dražje, kot so alkoholne. Podobno je tudi z mineralno vodo. Steklenica stane 34 din. To je vsekakor preveč, če pomislimo, da je treba vodo samo naliti v steklenice in le-te zamašati. («Ljudska pravica», 23.10.1954) PREMIJA ZA IZSELJENIŠKE VREDNOTNICE V TUJIH DEVIZAH Odbor za gospodarstvo je dostavil zveznemu izvršnemu svetu načrt odločbe, s katero se pooblašča Narodna banka FLRJ, da na izseljeniška nakazila v tujih devizah izplačuje poleg uradnega kurza tudi premijo v znesku 10O odstotkov. Na ta način bodo družine in sorodniki izseljencev dobile v bodoče za tuja devizna sred stva dvakrat več kot doslej Ta odločba se bo nanašala na vse vrednotnice, ki jih bolo izseljenci iz inozemstva poslali kot pomoč svojim sorodnikom v domovini. Z izseljenci bodo izenačene tudi nekatere osebe, ki žive in delajo v inozemstvu in od časa do časa pomagajo svojim sorodnikom s tujimi plačilnimi sredstvi. («SZou. poročevalec», 22.10,54) kljubovati neznosno visokim cenam predmetov življenjske potrošnje? Glavni povzročitelj dviganja cen je predvsem nepravilna u-leditev trgovinske mreže, ki dopušča najrazličnejše mahinacije cen, katere izvajajo razni prekupčevalci, ustvarjajoč medsebojno konkurenco Pri odkupu blaga. «Med odkupnimi in prodajnimi cenami — piše «Borba» od 14. 5. 54 — so razlike dosegle pri nekaterih proizvodih 50 do 100 odstotkov». S tem u zvezi navajamo samo nekaj primerov: n. pr. krompir se odkupuje pri kmetu po 5 do 6 din kg, v prodajalnah pa se prodaja po 30 din. čebula se odkupuje po 10 din, prodaja po 30 din; podjetje «Sava» v Zagrebu je kupilo smokve po 29 din, prodaja jih potrošnikom po 75 din! Tako delajo vsa ostala veletr-govska podjetja. Podjetje «Železnina» v Prevaljah je pri «drobni» špekulaciji mastno zaslužilo; nakupilo je v železarni Ravne 6 vagonov železnih traverz, v mežiškem rudniku pa 15 on svinca. Ko je blago prispelo v Prevalje, so ga enostavno preusmerili v Ljubljano. Ves postopek je. terjal le nekaj vpisov in preknjižb, pri čemer je — seveda brez posebnega truda — podjetje zaslužilo milijon din. Podjetje «V et prom» — poroča «Vje-snik» od 13. 5. 54. — je prodalo 10.000 kg žvepla podjetju «Agro-invest» po 60 din kg, ki pa je isto žveplo prodalo podjetju za promet kmetijskih izdelkov po 120 din kg. Samo pri tej trgovini je «Agroinvest» zaslužilo 680.119 din, čeprav pri tem ni i-melo drugih stroškov razen prevoza za 69.000 din. Vsi ti dobički, ki jih podjetja spravljajo v svoj žep, so doseženi na račun potrošnikov. Takih primerov je mnogo .in So zajeli na splošno jugoslovansko trgovino v celoti. Verižna trgovina, ki pomeni prehajanje blaga Iz roke v roko raznih prekupčevalcev, preano pride do potrošnika, je izraz kapitalističnega načina trgovanja in ustvarjanja monopolističnega položaja, ki se je v Jugoslaviji zelo razširil in v svojem divjem naraščanju cen dosegel vrhunec. Jugoslovansko ljudstvo, ki je pri tem najbolj prizadeto, je s svojimi javnimi obtožbami proti državni trgovinski ureditvi in nevzdržnemu gospodarskemu stanju, prisililo javne oblasti, da o tem spregovore. V svoje opravičilo skušajo jugoslovanski gospodarstveniki opravičiti to stanje z raznimi predlogi, ki bi celo poslabšali obstoječi položaj na domačem tržišču. Na kongresu Zli Črne gore 21. okt. t. I. je Svetozar IJukmanovič o tem dejal: «Vzroki dviganja cen so v tem, da smo preprečili konkurenco tujih proizvajalcev na domačem tržišču in se domači proizvajalci pojavljajo kot monopolisti. Mi bi se lahko borili proti tem pojavom z ukinitvijo uvoznih carin in koeficientov, z omogočanjem konkurence tujih proizvajalcev na našem notranjem trgu». Po besedah Vukmanoviča bi se sedanji ekonomski položaj še mnogo poslabšal, kajti če je že ustvarjen monopolistični položaj domačih velepodjetij, bi z ukinitvijo uvoznih koeficientov dovolili širjenje tudi tujim monopolistom na jugoslovanskem tržišču! Tako bi se dala možnost, da poleg domačih vladajo tudi tuji monopolisti. Jugoslovansko delovno ljudstvo ne bo dovolilo, da bi se stanje (Nadaljuje se na 4. strani) predvsem glavno pridobitno panogo, obenem pa se bavi tudi s pomožnimi proizvodnjami. V žitnih sovhozih pridelujejo tudi mleko, meso, volno, krompir, povrtnine, razne vrste buč in krmilnih rastlin. Takšen večstranski razvoj gospodarstva je najbolj uspešen, ker omogoča visoko proizvodnjo in donosnost V sovhozih opravljajo vse delo z modernimi poljedelskimi stroji. Sovhozi imajo na razpolago veliko število traktorjev na gosenice in na kolesa, kombiniranih strojev (kombajnov) za žetev žita, pobiranje sladkorne pese, krompirja, za košnjo, za setev itd. ter razne druge stroje in orodja. Zaradi široke uporabe raznih strojev so vsi postopki proizvodnje, setve, gojitve rastlin (oranje, brnnanje, pletev) mehanizirani. Žetev žitaric se o-pravlja s kombiniranimi stroji. Ker sovhozi razpolagajo z mnogimi tehničnimi sredstvi, s pridom lahko uporabljajo znanstvena dognanja .in izkušnje vzornih poljedelskih podjetij. V sovhozih se na široko uporabljajo kolobarjenje kultur, gnojenje, skrbna obdelava zemlje, kar omogoča stalno naraščanje plodnosti. Na velikih površinah se uporabljajo nove napredne agrotehnične meto- nalaga odgovornost za s v sovhozu in za izvedbo nač' Poseb anjšin. tani kctpisai nač?t n pr tov in nalog, ki jih je posta'lit1ivan vila država. Jh sluz Da bi olajšali upravljani*|sjivov sovhoznega podjetja, so vS%opan zemlja, živina, poslopja in °'*užbe, prema razdeljeni na odseK!i50s|ov zaupane nadzornikom, ki 1‘Tirava imenuje ravnatelj sovhoza. Učenja bičajno je pet do šest takšn^Lp^^ odsekov. Vsak odsek razpoWp^ sj-ga s primernim številom spč'|i, da cialistov. delovodij in delavni v cev. Kakor v vseh državnih jetjih in ustanovah prejemali,. gre delavci in uradniki tudi pret sovhozu plačo. Njim pritičei1 Tak0 vse pravice in olajšave, kat' rih so deležni delavci v Sapnične jetski zvezi. Sovhozni delaVi'hiijan5 imajo svoj lastni sindikat, už-lg vajo brezplačno zdravniš^orajo oskrbo in plačan letni dopU«eh, ja od 2 do 4 tednov; njihovi troci brezplačno posečajo šol1 Delavci, ki so potrebni posel nega zdravljenja, so dele: brezplačne ali zelo zmž: (tretjino dejanskega izdatWIeni 0i oskrbe v zdraviliščih ali okr«j‘nkret vališčih. Sovhozni delavci im^h. v jo na razpolago krožke in drUičinah -‘‘Fd in cl ge ustanove za zabavo in šP^Hjo sl di j, knjižnice in čitalnici je tu zdravstvene naprave, otrošK%. q zavode itd. J>oštev Sovhoz poskrbi svojim dela'1-šleva cem stanovanja. Ce želi del3'- jo je kat žetev z modernimi poljskimi stroji v kolhozu «Lenin» v r i krožju Evlahovo (Azerbajžan) de, kot so sejanje v ozkih vrstah, križno sejanje, jaroviza-cija in obdelovanje semen s kemičnimi sredstvi, globoko oranje, dodatna umetna opra-šitev in mnoge druge. Vse to prispeva k povečanju proizvodnje podjetja, to je k donosnosti zemljišč in mlečne živine, količini ostrižene volne na vsako ovco itd. Sovhozi so torej državna poljedelska podjetja velike donosnosti m veliki proizvodniki za trg. Za vodenje sovhozov je bilo ustanovljeno sovjetsko ministrstvo za sovhoze, od katerega je odvisna velika večina sov-hozav v državi. Sovhozi pa so odvisni tudi od drugih ministrstev in ustanov, kot na primer od ministrstva mesnih in mlečnih izdelkov, od ministrstva prehrambene industrije, itd. Vsa proizvodna delavnost in finansiranje sovhozov sta u-rejena po načrtu, odobrenem po ministrstvu. Načrt predvideva recionalno uporabo kreditov, nakazanih od države, s čemer naj se zagotovi, da bo sovhoz proizvajal več in z manjšimi stroški. Na ta način sloni sovhozno gospodarstvo strogo na načelu trgovske donosnosti, izhajajoč iz predpostavke, da mora kriti svoje izdatke in biti donosno podjetje. Sovhozu na čelu stoji ravnatelj, imenovan po ministrstvu, od katerega odvisi podjetje. Ministrstvo zaupa ravnatelju upravljanje podjetja ter mu vec imeti svojo lastno hišo ji kosom zemlje, da bi si na njel| po.tavil malo pomožno gosp0'! darstvo za lastno rapo, n^l sovhoz brezplačno dà kos zefl1'! !;e, mu pomaga nabaviti 111 j prepeljati gradbeni materi31! da dobi potrebne kredite it*! Po litialiiioeiii svelali s !***»*- POMOČ LJUDSKIH DEMOKRACIJ KOREJI Ljudska republika Korei,[ je deležna splošne in neseb*' čne bratske pomoči dežel ljudske demokracije, ki predstavlja dragocem doprinos za obn°' vo in razvoj njenega gosp0' darstva. V septembru je posula Poljska veliko število žele2'; niških tračnic, dočim je priš13i^m iz Češkoslovaške večja P°' "M. šiljka kompresorjev in radijskih sprejemnikov. D. R. Nemčija je poslala električne že-Ker j, rjave in druge stroje ter ma,r-'k: 6 “51- .snuje ganez, Romunija petrolej ^ ,/^ooe tiskarske stroje, razne stroi6 Hej za industrijo sta poslali tu*1’ Bolgar.ija in Madžarska, d0 h C i>0 i kiru čim je poslala sovjetska repu' č, v.**** ju cuoiaio auvjCLSAa blika Mongolija več tisoč i^e živine. to, o in v a : «i žle k: . N SETEV ZIMSKIH ŽITARIC V ZSSR V ZSSR je v tem mesecu 4 teku setev zimskih žitaric, d°' čim je bil načrt za zimsko tev že izpolnjen. Do 15. okt°' ; bra so v kolhozih posej3*' ^ 0tis skoro 1 milijonov hektar0" °r-*a' več kot lansko leto. |,ekaf ZA VSAKOGAR NEKAJ. r-esnici neka-j izrednega» - P2*- «Zvedela sem, da ste si kupili avtomobil» * * * DRUŽINSKI POST ZENA pride domov z novim klobukom na glavi. «Tako, sedaj bomo zopet jedli skozi cel mesec vsak dan civrt krompir» — vzdihne mož, čim opazi -nov klobuk. ZAKAJ GA NI VRGEL VEN POLNOČ je že mimo. V kavarni dremlje za mizico edini gost. Eden izmed natakarjev se obme do svojega kol,ege -in ga vpraša: f>ril5 rio hi da bi ga že vsakokrat je «Zakaj ga ne opozoriš se spravil domov. Saj si četrtič zbudil in znova zadremal». «Eh, pusti ga. Vsakokrat ko ga zbudim me vpraša po računu in ga tudi plača». * * * SPLACALO SE JE «VČERAJ se mi je pripetilo v poveduje prijateljica svoji zna0j r ki. «Pomisli, šla sem mimo nap0 .... ... .«um, Jld ociill nillliu dognajene hiše in nenadoma je patito' nekaj kapi.jic "barve iit‘ obleko, da se je pokvarila in d1! ie moral moj mož takoj kup1 novo». , «Prosim te, povej mi, v katel ulici se nahaja hiša?» — jo urn" vpraša znanka. * * * PREVIDNO OBVEŠČANJ^, V sprejemnico gospe Dore vSt°' pi vsa zasopla soseda in začr pripovedovati s tresočim g,la s»11 «Pomislite gospa, vaš sin...» ,, «Kaj se mu je vendar priP,, tilo?» — jo zaskrbljeno vpra5 gospa Dora. «V družbi prijateljev so stavi1'; kdo se bo bolj nagmil okno... ni vaš sin je... zmaga18, i* * * dober nasvet , 0>* ŽENA se uči voziti avto. ‘"„1 sedi za-daji, ker ni- hotela, da se vsedel kraj nje. _ Nenadoma se sliši obupni *\nf žene: «Zavore mi ne delujch. -,---- ----- jeiujw.,# Za božjo voljo, kaj naj storii».r «Glej, da se zaletiš v kak s-lL avtomobil» — jih hladnokrV' odgovori m-ož. * * * TOČNO PO MERI u. NOVOPOROCENCA si OS1«0,,, dujeta novo zgrajeno stanovanj Po daljšem ogledu se obrne do hišneg-a lastnika in mu Pr„vg-«Zelo mi je žal, toda stano* nje je premajhno». 5» «Kako je vendar mogoče» " j o začudi , lastnik. — «Saj j« -točno preračunano za dve oS«o0j «Ze pra-v» — m-u odgovori 'Ly-— «toda midva sv,a namenil'3 piti tudi rdečo ribico». SPOZNATI SVOJE PRAVICE POMENI DOSEČI PRVO ZMAGO 'Hikakega izigravanja glede dostopa Slovencev v javne službe Posebni statut Janjšinah, ki je bil nedavno fl/Jipisan v Londonu govori tu-ičr' o enakopravnosti pri pridobivanju in izvrševanju jav th služb, funkcij, poklicev in ■n*zivov ter o enakosti glede vstopanja v javne in upravne 0 Ižbe, zaradi česar se bosta O^soslovanska in italijanska ava ravnali po načelu omo-T^čenja jugoslovanski etnični lD* rapini, oziroma italijanski etični skupini pod njuno upra-;Pe'j\ da bosta pravično zasto-la?tla jezika dolinskih vašča-Taki primeri se ne sme v bodoče več ponavljati. Izjave vidnih osebnosti na-®šajo na reciprociteto, Tudi *aški župan Bartoli je v svo-bt torkovem govoru omenil ciprociteto. Pravijo, da se ravnali tu v Trstu po o narodnih pru. Zato je torej v veliki meri odvisna naša bodočnost od zadržanja jugoslovanske vlade. Ako ta vlada ne bo spoštovala pravic italijanske manjšine v Istri, potem ne moremo pričakovati, da bo italijanska uprava v Trstu spoštovala obveze Londonskega sporazuma. Toda mi nočemo biti talci. Nočemo, cla nam bi odrekali pra vico po krivdi drugih! Od uveljavitve točk. ki jih navajamo uvodoma je v veliki meri odvisen tudi obstoj in razmah našega šolstva na Tr žaškem, kakor tudi italijanskega šolstva v Koprščini Dijaki bodo z- gotovostjo študirali, vedoč, da se jim ni bati za službo. Zato je pričakovati, da bo šele v novih pogojih obojestransko šolstvo dobilo solidno podlago. Bolj kot kdaj koli velja da nes geslo: V slogi je moč! Za to si moramo to geslo osvojit’ in ga konkretizirati. Ako bomo združeni in ako bomo složno nastopali pred to in ono oblastjo. potem bodo obljube morale postati dejstva, potem se bo mora! spoštovati sporazum, ki sta ga podpisali beograjska in rimska vlada. Se nadaljnja razdvojenost in še nadaljnje lepljenje na najrazličnejše stru e na nacionalnem področju pa bi prav gotovo rodi'e še večio nesrečo za obe naro dni manjšini, bodisi Slovencem na Tržaškem, ali Italijanom v Istri. 1 No : 1 ’ ravnal! tu v irsiu uu H iNeriu onih. ki vladajo v Ko- Pisani svet SVETOVNI PRIDELEK KAVE ZA LETO 1954-55 Svetovni pridelek zelene kave za tržno leto 1954-55 cenijo na 441,7 milijonov vreč (po 132 funtov), lanski je znašal 41.4 milijonov vreč, pride'ek leta 1952-53 pa 40,8 milijonov f°vi blok v Zgorn ih Cerejih, tik gostilne «Nadal», ki je IJ odrezana od miljske občine vreč. Napoved za 1954-55 presega povojno (1946-47/1950-51) povprečje v količini 36,9 milijonov vreč za 13 odst. in je nekoliko večja kot predvojno povprečje 41;6 milijonov vreč. IZGLEDI IZVOZA AGRUMOV IZ IZRAELA Trgovski krogi cenijo, da bo izraelski izvoz shamouti pomaranč v letu 1954-55 znatno manjši kot v letu 1952-53, ko je dosegel 5,407.000 zabojev. Glede izvoza limon pa pričakujejo, da se bo povečal od 104.000 zabojev v letu 1953-54 na 200.000 zabojev v letu 1954-55, izvoz rdečih pomaranč pa od 2,500 na 22.000 zabojev. PRIDELEK MANDELJNOV V MAROKU Letošnji trgovski pridelek oluščenih mandeljnov v francoski coni Maroka cenijo na 3.300 ton, lanski je bil 3.500 ton. Letošnji slabši pridelek je povzročilo neugodno vreme v maju v hribovitih predelih. Povpraševanje po maroških mandeljnih je od vseh uvoznih držav, z izjemo Združenih držav, dobro. Osvoboditev je prinesla tudi ki tajski ženi pravico do boljšega in vedrega življenja, ki ji ga po tolikih letih suženjstva jamči nova družbena ureditev PRVO MADŽARSKO SOCIALISTIČNO MESTO obisku v Stalinvarošu V štirih letih zgrajeno novo mesto - 3600 stanovanj z 2 do 5 sobami - 30 do 50 metrov široke ulice - Knjižnica s 23.000 knjigami - Moderno opremljena bolnica ima 220 postelj - Mesto ima svoje osnovne šole in gimnazije Po skoraj eno in pni urni vožnji z avtomobilom od Budimpešte preko nalahno vzvalovane pokrajine smo prispeli najprej v malo vas na obali Donave Duna-pentele. Nato se asfaltirana cesta polagoma dviga in končno smo zagledali prvo madžarsko socialistično mesto Stalinvaroš. Državna cesta vodi neposredno skozi mesto in mladi pas brezovega gozda, ki loči mesto od metalurškega kombinata Stalin. Ko je bil gozd za nami, smo najprej opazili dolgo 3-nadstropno poslopje, obloženo s kameRitimi ploščami, čigar desno krilo in glavni vhod še nista popolnoma dokončana. To je direkcija kombinata Stalin. Pred njo se razprostira širok asfaltirani trg, na levo od katerega se pričenja gozdni pas, ki sem ga le omenil, na desni strani pa je park z mladim drevjem in grmovjem ter cvetličnimi gredami. Sam vhod v direkcijo kombinata je okrašen z okrog 10 metrov visokimi kamenitimi stebri, ki človeka spominjajo na vhod v kak- ZVEZA MALIH POSESTNIKOV JE ŽE POSREDOVALA PRI ITALIJANSKIH OBLASTEH pomotuni! na nMrimil mmljišiil V pogodbah so se anglo-ameriške edinice obvezale, da bodo po končani uporabi zemljišč poravnale vso škodo Takoj po zasedbi cone A Tržaškega ozemlja po anglo-ameriški vojski je ta rekviri-rala tržaškim kmetom velike površine zemljišč za vojaške vaje. Ta zemljišča se raztezajo od bazovske planote «Hudo leto» preko Padrič, Trebč, Banov in Opčin tja do Medje vasi. Na teh zemljiščih so se angleške in ameriške vojaške edinice urile s težkimi tanki, topovi, vojaškimi kamioni in z drugim vojaškim orožjem. S tanki so rušili mejne zidove, podirali drevesa, ruvali grmovje in podobno. Vojaki so sekali drevesa in kopaii strelske jarke, zidali bunkerje, barake itd. S težkimi tanki so njive in travnike skoro docela uničili, ker so razrili še tisto malo zemlje, kolikor" jo premore naš revni NOVE METODE V KIRURGIJI ŽELODCA V SOVJETSKI ZVEZI Itolni želodec se lahko Uiiil om e sii Vi n m etui m ■■ej» ebi' jtid-taV >n°' ;V°’ sl»' le? išla pc dti' _____________________________________________________________ e«1' Že ^er je želodčni rak zahrbtna ^ svoja raziskovanja in poizkuse v ial>’ Mzen brez vidnih znakov, ni j prvovrstni kirurški bolnišnici. 'Soče napraviti diagnoze vse ■■1 Jaz sem òli prvi na vsem sve- tu, ki sem februarja 1950 uporabil novo metodo v kirurgiji že-lodca. Napravil sem umetni želodec iz 25 cm dolgega zavoja bolnikovega tankega črevesa. Vse žile, ki hranijo ta del črevesa, so ohranjene. Funkcioniranje tankega črevesa se vzpostavi s sešit-jem obeh koncev črevesa. Iz tega konca črevesa se napravi nov želodec: na notranji strani zavoja prerežeš steno črevesa po vsej dolžini, nakar spojiš oba prereza tako, dà sešiješ steni nasproti sl stoječih koncev zavoja; na ta način nastane nekakšna vreča, ki prevzame vlogo želodca. Zgornja odprtina te vreče je prišita na požiralnik, dočim je pa odprtina spodnjega dela umetnega želodca prišita na dvanajstnik. Na ta način sem jaz nadomestil bolni želodec z novim, umetnim želodcem. ■oie ,‘ lej. dokler se tumor ni razpa-V v Do večjem delu želodca, sa-P kirurški poseg nudi v dana-:pa -Di času določeno gotovost po-Ne ozdravitve. Operacija ob-pt D odstranitvi večjega dela 0a-ca in obdajajočih ga Untati, h žlez. u V Nda kaj pogosto se tumor poje >l kmalu po takšni operaciji. s8- ,)okazano je bilo, da so linfatico' * žleze in del želodca, ki niso jai' 1 odstranjeni, izvor «novega» ro< ,*0Ga. fekateri zdravniki so začeli odtujevali celoten na raku bolni r-< N, [“dec ter so prišili požiralnik 'ra0nost na tanko črevo; toda 'eten! rezultati niso bili uzpod-^t. Bolniki so . kmalu po tak-operaciji umrli zaradi trdote diareje. teku dvajsetih let sem jaz i- l°P |® ». . operacijsko metodo, po kate- * bito mogoče nadomestiti bol-‘elodec z umetnim, ki naj bi I ■ fiziološkega vidika kač naj-1 Podoben človeškemu. Treba No ustvariti nov želodec, ki sposoben dalj časa zadržati ;Hi hrano in jo kemično pre-(prebaviti) s pomočjo tz- >ja Ml Od tedaj sem napravil precej takšnih operacij po tej metodi, ki dokazuje, da je rak na želodcu ozdravljiv. GEORGU POPOV, profesor Medicinske akademije -«Vilko Cervenkov» Posebna vrsta otroške pljučnice Dr. William Deamer, zdravnik Kalifornijske univerze, je opozoril ameriške zdravnike na posebno vrsto otroške pljučnice, ki je v Ameriki ne-s tem, da mi je dala mož- znana. Dr. Deamer je prouče-' da sem lahko nadaljeval | val to bolezen v Zuerichu, Pankreasa in žolča. Fo n‘h preizkušnjah sem ugoto-da nje je zgornji del tankega -fPt * esa primernejši za te nalo-av!j L Potreboval sem ugodnih po- |V** I za nadaljnja raziskovalna ' ul 1 iVa Podlagi mojega poročila 3 j,. ,Je ljudska vlada mnogo po-pol It* H kjer je bival več mesecev in sodeloval s dr. Hanson Zolhn-gerjem, profesorjem tamošnje univerze. V svojem poročilu navaja, da je ta pljučnica cesta v Švici, -Nemčiji, Avstriji in Češkoslovaški, da pa do zdaj še ni poročil, da bi jo ugotovili tudi v Italiji, Španiji in Angliji. Nova znamka OZN Poštna uprava OZN bo izdala 10. decembra novo znamko v spomin «dneva človečanskih pravic». Znamko bodo izdali v vrednotah .3 in 8 centov Na znamki je slika matere z otrokom. Kras, tako da danes v mnogo krajih vidimo le še golo kamenje. Leta in leta so naši krašk: kmetje vozili in tudi nosili zemljo in gnoj na te njivice, da so na njih pridelali malo krompirja ali repe, kakor tudi na travnike, da so imeli sena za domačo potrebo. Mnogo teh njiv, travnikov in pašnikov je danes uničenih m potrebno bo mnogo let in še več truda, da se napravljena škoda zopet popravi. Anglo - ameriška vojaška u-prava je za ta rekvirirana zemljišča plačevala najemnino. Z denarjem, ki so ga prejemali za najemnino, so si kmetje kupovali senc, krmo in druge potrebščine. V pogodbah ki so jih posamezni kmetje sklenili z vojaško upravo, je bilo dogovorjeno, da bo vojaška uprava plačevala za .rekvirirana zemljišča pogojeno najemnino in da bodo po končani uporabi istih ugotovili in ocenili prizadeto škodo, katero bo nato v celoti izplačalo poveljstvo -zasedbenih čet Zveza malih posestnikov je večkrat intervenirala pri pristojnih oblasteh in zagotovljeno ji je bilo, da bo škoda poravnana takoj po končani rek-viziciji. Po dolgotrajnih pogajanjih je bilo svojčas doseženo, da so pristojni uradi «Claims e Hirings» izplačal: odškodnino za povzročeno škodo na onih zemljiščih, ki niso bila rekvirirana. Za rekvirirana zemljišča pa so vedno zagotavljali, da bodo odškodnino izplačali po odhodu an-glo-ameriških zasedbenih čet. ker da prej ni mogoče ugotoviti škode, dokler so se voja- (itajte, Urite, podpirajte «DELO» ške vaje še nadaljevale. Ni nam znano, ali je bil med italijansko vlado na eni ter angleško in ameriško vlado na drugi strani sklenjen v tem pogledu kak dogovor glede višine odškodnine ter načina njenega izplačila. Zveza malih posestnikov je takoj posredovala pri merodajnih italijanskih oblasteh, da bi čimprej in zadovoljivo uredile to pereče vprašanje ter v doglednem času izplačale celotno od- škodnino za vso škodo, ki so jo naši kmetje utrpeli zaradi vaj anglo-ameriških okupacijskih čet. Prihodnji mesec bo imela Zveza malih posestnikov vrsto sestankov kmetov, kjer se bo razpravljalo tudi o teh vprašanjih ter bo napravljen seznam vseh prizadetih kmetov, nakar bo napravila še ostaie potrebne korake za takojšnje izplači.o zadevne odškodnine. MARIJ GERBEC > šno opero ali parlament in to v ogleduje to mesto sonca, zraka in toliko prej, ker so visoke peči, • zelenja, na mračna predmestja V devetih letih okupacije so anglo-ameriške čete povzročile našemu kmetu z vojaškimi manevri velikansko škodo na njivah in travnikih koksarna in drugi objekti kombinata od tod še precej oddaljeni in jih zakriva poslopje direkcije. Celotna okolica pred glavnim vhodom v kombinat z velikim trgom in bogatim zelenjem v jutranjih urah človeka spominja prej na kakšno letovišče ali toplice, kot pa na metalurški kombinat. Človek, ki se je navadil gledati stara velika metalurška podje-tja v kapitalističnem svetu, z u-mazano nezdravo okolico, si težko predstavi, kaj pomeni v socialistični deželi planska gradnja velikih kombinatov in novih mest s 30, 50 ali pa še več tisoč prebivalci. Vse priča, da tukaj posvečajo izredno skrb temu, da bi bile poleg izvrševanja proizvodnih nalog podjetja zadovoljene vse zdravstvene, kulturne in este-ske zahteve delavcev tako v delovnem kot v prostem času. Nletalurši kombinat Stalin gradijo še naprej. Dokončujejo pričete in. pričenjajo graditi nove o-brate. V raznih obratih kombinata, ki že delajo, pade poleg mnogih zaščitnih naprav človeku v oči raznovrsinost številnih strojev. Posebno v obratu za proizvodnjo strojev. Tu smo lahko videli od navadnih stružnic vse mogoče stroje do najmodernejših avtomatičnih strojev za obdelavo kovine, dolgih po 10 do 12 metrov in visokih 3 do 5 metrov. Del teh strojev je bil proizveden v Madžarski, drugi nosijo tablice z napisi: CSR, SSSR ali DDR — Nemška demokratična republika. Pred nekaj meseci je prvo so-- balistično mesto Madžarske Stalinvaroš obiskala skupina Švedov. Z avtomobilom se je peljala mimo metalurškega kombinata, nato pa križem kražem po ulicah novega mesta in končno se je napotila v mestni svet. V razgovoru s predsednikom mestnega sve-_ 'a je eden izmed članov švedske delegacije vprašal: «Kdaj ste pričeli graditi ta kombinat in mesto?» «Pred štirimi leti». Šved se je prizanesljivo nasmehnil enemu izmed svojih sopotnikov. «Prosim vas, ne bi vas hotel žalili, toda odkrito vam bom rekel, da težko verjamem. Za to je potrebno vsaj 20 let». «Ni vam treba verjeti», je mirne odgovoril predsednik. «Izvolile kogarkoli ustaviti na ulici in za vprašajte. Pogovarjajte se z več ljudmi, s kolikor hočete. Prepričajte se sami». Člani švedske delegacije so o-biskali kombinat in si podi obneje ogledali mesto. Na ulicah so ustavili najmanj 10 ljudi in spraševali. Preden so odpotovali iz Sta-linvaroša, so se še oglasili v mestnem svetu in član delegacije, ki je prej dvomil, je potrdil, da je resnica to, kar je dejal predsednik in ga prosil, naj mu o-prosti. Tako se je končal obisk švedske delegacije. Stalinvaroš je v zadnjem letu dni obiskalo nad 600 delegacij. Mnoge izmed njih so prišle iz i-nozemstva, iz dežel socialističnega tabora, precej pa tudi iz kapitalističnih držav. Ce bi človek postavil vprašanje, kaj je za ljudi tako privlačno v Stalinvarošu, bi menda lahko odgovorili na kratko z dvema besedama — novo življenje. Za delavce in ostale delovne ljudi metalurškega kombinata in za delovne ljudi ostalih podjetij in ustanov je bilo doslej v štirih letih zgrajeno v Stalinvarošu 3.600 stavnovanj z dvema do 5 sobami in vsemi pritiklinami. Toda s tem je bilo zadovoljeno le 50 do 60 odst. potreb novega mesta. Vsa ta stanovanja so parketirana in sleherno ima svojo posebno kopalnico. Stanovanjska poslopja so 3 do 5-nadstropna, nekaj pa jih je tudi 8-nadstropnih. Ce človek obišče v Stalinvarošu gostinska podjetja, kulturni dom in kinematografe, opazi, dà so si ustvarjalci novega socialističnega mesta zelo prizadevali, da bi bilo življenje prebivalcev čim prijetnejše. To o-draža že zunanji videz mesta. Človek se nehote spomni, ko si bede in bolezni, katera je skupaj s tovarnami ustvaril kapitalizem. V Stalinvarošu sploh ne moremo govoriti o kakšnem predmestju, čeprav je to eno izmed največjih središč kovinarske industrije v Madžarski. V mestu je izredno mnogo svobodnega prostora: parkov in velikih otroških igrališč. Vsake tri do štiri hiše imajo posebno otroško igrišče, posejano s travo in zasajeno z mladim drevjem. Prostor med posameznimi hišami je tako velik, da ena hiša sploh ne more zasenčiti druge. razen pri vzhodu in zahodu sonca. Glavni drevored v Stalinvarošu je širok okrog 80 metrov in je izredno bogat na zelenju, dočim so vzporedne ulice široke 30 do 50 metrov. Ulice in pločniki so a-sfaltirani, med njimi pa se vlečejo travnati pasovi. Samo mesto olepšuje tudi mladi gozdni pas, ki loči mesto od kombinata. Ni pretirano reči, da se človek v tem mestu, posebno v jutranjih in večernih urah, počuti kot v kakšnem letoviškem mestu. Tega nisem občutil samo jaz, temveč tudi ostali tovariši, ki so skupaj z mano obiskali Stalinvaroš. Delovne ljudi oskrbuje v mestu 60 manjših in večjih trgovin, od katerih so mnoge takšne, da bi bile nanje ponosne tudi glavne ulice Budimpešte. Kulturno in prosvetno življenje v mestu kot tudi aktivnost pri reševanju socialnih problemov se razvija, z neverjetno brzino. Poleg osnovnih šol in gimnazij v mestu že obstoja poseben livarski tehnikum, nadalje srednjeteh- nična šola, knjižnica s 23.000 knjigami, poliklinika, bolnica z 220 posteljami, 6 otroških jasli itd. Kot so nam'pripovedovali, so v mestu gledališke predstave kot tudi kinematografi vedno močno obiskani. Vsak četrtek gostuje v Stalinvarošu budimpeštanska o-pera ali pa eno izmed gledališč glavnega mesta. Nekoliko podrobneje sem se zanimal za delo mestne knjižnice. Zanimivo je, da prebivalci novega mesta zelo čitajo politično literaturo, kajti okrog polovica izposojenih knjig spada v politično literaturo. Knjižnica posodi mesečno 8 do 9.000 knjig. Poleg me-stne knjižnice obstoja tudi lepo urejena sindikalna knjižnica z o-krog 15.000 knjigami in še nekaj manjših knjižnic v raznih ustanovah. V knjižnicah je poleg domačih pisateljev mogoče najti dela klasikov raznih narodov, dela naprednih pisateljev raznih časov. Ce že človek govori o kulturnem življenju Stalinvaroša, mora vsekakor omeniti kulturni dom z njegovim impozantnim izgleaom. Tu nastopajo razne delavske kulturne skupine, dramski krožki, plesni in narodni ansambli. Močan vtis napravi na človeka tudi poletno gledališče kulturnega doma z marmornatimi stebri, ki spominjajo na atenski Panteon. Silna težnja po znanju, po kub turnem izživljanju, ki prihaja v tem mestu sonca, zraka in zelenja tako močno do izraza, priča, da tu kipi povsem novo življenje, ki ga poraja ustvarjajoča se socialistična družba. MILUTIN VELEMIR ZA NASE KMETE Namakalne naprave (Nadaljevanje in konec) Peščene zemlje moramo bolj pogostoma namakati, medtem ko ilovnate namakamo bolj poredkoma s pa-žnjo, da se namakanje vrši počasi in v čim manjših kapljicah. Brizgalke za vodo so iz- pije, ki imajo premer nad 3 mm, so podobne debelim kapljam, ki jih opazimo pri poletnih močnih dežovih (plohah), in lahko škodujejo zemlji, posebno pa, če jo niso še popolnoma pokrile rastline. Brizgalke delujejo na raz- Umelno namakanje s krožnim pršiicem računane na razne pritiske lične načine in jih v glavnem vode radi daljave, ki jo hočemo doseči z brizgano vodo. Primerne brizgalke rabijo približno 2-3 atmosfere pritiska. Ako bomo rabili primeren pritisk, se bo voda razpršila v zelo majhne kaplje. katerih premer ne bi smel presegati 2-2,5 mm. Ka- Fiksni pršilec italijanske proizvodnje Včasih se nisem brigal za sanje. Zbudil sem se, za hip se jih morebiti spomnil, pa jih takoj zopet pozabil. Kaj mi bodo: še za šaljiv dobitek niso, sem si mislil. Zdaj sem pa oženjen. Človek zjutraj vstane, treba, da je prijazen z ženo in kaj govori — vseeno kaj, da le beseda teče — pa govori o sanjah. Zena mi je rekla: «Ti, čuj, glej naše literate: polovica vsake knjige — nič ko sanje! Lep denar si služijo s sanjami; veš, da ne pišejo zastonj! Ti, ki se ti toliko sanja, bi tudi lahko kaj napisal; ne bi ti škodovala kaka kronica postrani. Nove suknje si močno potreben — sr im me je že s tabo...» «Suknja je še dobra», sem odgovoril, «saj ima še oba rokava. Ali galoš mi je treba, galoše so skozi. —; Ni napačna tvoja misel». Tako se je zgodilo, da sem si pričel zapisovati sanje. In zdaj jih postavljam naprodaj. Za pristnost in točnost se jamči tri leta! Cena po dogovoru! Prekupcem popust! * * * Prve sanje. Sanjalo se mi je o škorpijonu. Ta škorpijon je bil sila čudnega rodu: podoben je bil zobni krtačiei, na hrbtu je imel vdelane tri rdeče drage kamene in skakal je po tleh, takorekoč po listju, kakor nervozna kobilica. Strah me ga je bilo — ne? če me piči beštija, —- pa FR. MILČINSKI S A M J E tudi gnusil se mi je, kajti smelo trdim, da škorpijonov nisem nikdar ljubil. Pa se mi je sanjalo, da sem se vendar ojunačil in se spravil, ga lovit. Za orožje sta mi služili dve veliki krtači. Previdno sem se plazil za njim, sreča mi je bila naklonjena, Jop! sem ga pritisnil ob tla in stlačil, da je izdihnil svojo strupeno paro. Tačas pa zapazim, da ima ubita zver za rep privezano štirioglato škatlico. Hola! Odprem jo: kaj je bilo v njej? Lekarniška zdravila zoper strup! — Ti prikazen ti! To mi ni bilo le malo po volji in rekel sem si v sanjah: «Glej, v kaki meri se po neskončni dobroti in modrosti nebes razvija živalstvo v prilog človeštvu!» Tako se mi je sanjalo. In zdaj vprašam: Ali niso čudne te Sanje? Smelo trdim, izmisliti si jih človek ne b: mogel, pa če bi ves dan pero grizel. V istini zanimive! Dam jih prav poceni. Sprejmem zanje v zameno tudi par dobro ohranjenih galoš. Druge sanje. Včasih se po kosilu zleknem in vzamem knjigo v roke, da laže zadremljem. Smelo trdim: to so najlepši trenutki mojega življenja! — Citam, č.itam, pa me premaga zaspanec; zatisnem veki, pa meže kar naprej čitam. Ali kar čitam v sanjah, je vse lepše in zanimivejše, kakor je v knjigi. Ni, da bi govoril: sami >Sher-lok Holmesi se mi sanjajo. Fino! Zadnjič sem tako citai in zadremal in v sanjah nadaljeval berilo in ko pridem do konca strani — ali mi roka ne obrne kar sama od sebe lista?! Na častno besedo, da je res! In pri tem se zbudim. Pa koj zopet zaspim in se mi sanja, da odhajam z doma s klobukom na glavi -in dežnikom v roki pa se spomnim, da se nisem poslovil od žene: žalostna bo! In glej, v sanjah sem modroval: «Kaj bo žalostna, saj še ležiš na divanu in se ji lahko vsak hip opravičiš z dobro besedo, zakaj si kar tako odšel brez slovesa!» Ali ni čuda čudno: človeku se sanja, da sanja! Meni se to zdi strahovito zanimivo. Kakor da ima človek dve duši, takorekoč drugo v drugi, in ena se je zbudila, toda ne v istini, zbudila se je le v sanjah druge, spita pa obe! — Človek ni učenjak, ali vendar smelo lahko '.rdim, da so te sanje velepomemben prispevek k dušeslovju! Beseda gre zdaj učenjakom. Slovenski dušeslovci, pozor! Redka prilika! Svoji k svojim! Cena meščanska! Tretje sanje. Sanjalo se mi je, da sva z ženo. napravila izlet na goro: podobna je bila 'Golici in ne vem, zakaj ji je bilo ime Črni Vrh. Ko sva se vračala in dospela zopet v dolino, preudarim tako in tako, da imava do doma še debeli dve uri in da bo toliko hoje nemara presedalo ženi. Zasmilila se mi je. Kaj storiti! Pa mi pride sijajna misel: Saj hodiva le v sanjah; ako žena težko hodi, jo zbudim, pa bo hoje konec. In res — ravno po gozdni poti sva jo sekala — pa jo primem prijazno okoli glave in ji zatrobim v uho: «Micka, če težko hodiš, saj ni treba — se pa zbudi!» V drugi roki sem držal dežnik, brez dežnika ne grem nikamor, tudi v sanjah ne. Dramil sem torej ženo in se mi je sanjalo, da sem se zbudil še sam in se znašel namesto na gozdni poti pod Črnim Vrhom doma v postelji, m kar sem objemal, ni bila glava moje žene, marveč takorekoč blazina. — Toda glej čudo: dežnik sem pa le še držal v roki! V postelji, pa dežnik v roki! (Nadaljevanje in konec prihodnjič) lahko ločimo v statične, ki nimajo nobenega premikajočega se dela, in brizgalke, ki se vrtijo okoli osi! Statične brizgalke imajo dobro lastnost, da se ne pokvarijo in da so zelo enostavne, ampak ne močijo daleč naokrog in ne razdelijo enakomerno vode po površini, ki jo močijo. Brizgalke, ki se vrtijo okoli kake osi, razdelijo bolj enakomerno vodo in namočijo znatno večje površine, potrebna pa je velika nega in posvetiti jim je treba veliko pažnjo, da se ne pokvarijo. Brizgalke pa imamo vseh velikosti od najmanjših, ki namočijo površino 4-5 metrov premera, do največjih, ki namočijo površino, ki ima 160-170 metrov premera. NOVA ODLIČNA VRSTA BRESKVE Ameriške poskusne postaje so vzgojile novo krasno vrsto breskve, ki so jo imenovali «rdečo kroglo» in ki ima sijajno zlatordečc barvo, čvrsto meso in zelo dober okus. Sadike so že izročili nekaterim sadjarjem in računajo, da bodo drevesca nove bre- | skve ameriški sadjarji lahko dobili že leta 1955, 3 ali 4 leta kasneje bo pa že nova breskev na trgu. Verjetno bo pa potrebno še nekaj nadaljnjih let prej ko bo nova breskev na razpolago tudi drugim narodom. Nova breskev je zlasti primerna za podnebja, ki so podobna podnebju na a-meriški pacifiški bali. Romunsko gospodarstvo napreduje Državni načrt za razvoj romunskega gospodarstva v letu 1953 je bil uresničen z veliko pomnožitvijo živinskega premoženja. V odnosu z letom 1953 se je goveja živina pomnožila za 17,8%, konji za 3,7%, prašiči za 30,2%, ovce za 36,4%. V teku leta se je tudi povečalo število kmečkih kolektivnih gospodarstev. i^-.'2ssssswšaeS2SeK*!* Poziv IIP za pomi prebivalcem Salerai Ob težki elementarni nesreči ki je zadela prebivalce mesta Salerna in okolice, je naša Partija izdala naslednji poziv tovarišem in prijateljem: Strahovita nesreča je zadela prebivalstvo pokrajine saier-na, kjer štejejo na stotine mrtvih, ranjenih in pogrešanih m na tisoče brezdomcev, zaradi silnega neurja, ki je divjalo nad področjem. Ko izreka ganljive izraze sožalja družinam žrtev in živo solidarnost tako težko prizadetemu prebivalstvu, se Komunistična partija obrača s toplim pozivom na tovariše, delovne ljudi, prijatelje, naj s svojo darežljivo, bratsko pomočjo prispevajo v akciji za pomoč ponesrečencem, darujoč v denarju ali v blagu, kar bi moglo koristiti onim, ki so v strašni tragediji vse izgubili. V tej akciji človekoljubne solidarnosti naj tržaški komunisti, Slovenci in Italijani, še enkrat dokažejo — kot že v žalostnih dneh poplav v Polesine — da v tragediji, ki se je zrušila nad ves narod, delijo s prizadetimi globoko žalost m napor, da se ublaži njihovo trpljenje. Ob tej težki nesreči, ki je pretresla vse ljudi, posebno pa delavski razred, so demokratične organizacije z brzojavkami in pismi izrekle svoje razumevanje in solidarnost s prizadetimi. Delavski zbornici v Salernu je poslala solidarnostno brzojavko Delavska zveza v imenu včlanjenih slovenskih in italijanskih delavcev. Komunistična mladina je izrekla solidarnost salernitanski mladini. Tudi iz mnogih delovišč so bile poslane številna brzojavke in pisma. [ili Nedeljski «Primorski anevniK» je zopet potratil dobrega pol stolpa srry'i za enega izmed svojih običajnih izpadov proti naši občinski upravi v Dolini in seveda še posebno proti županu tov. Lo-orihi. Da gre za zlobno titovsko klevetanje, nam dokazuje tudi že sama pripomba uredništva «Primorskega.», v kateri je rečeno, da «je dolinski župan končno z dekretom- le izročil stanovanje učitelju». Dejstvo, da je dobil učitelj sta-novanje seveda prav nič ne moti «Primorskega», da ne bi na dolgo in široko razvlekel «dopis» iz Boršta. Toda, če učitelj iz Boršta ni prišel do sedaj v stanovanje, ni to krivda ne župana in ne občinske uprave. Ze od začetka lanskega šolskega leta, ko je bil S. Škrinjar nameščen v Borštu, mu je bilo stanovanje vedno na razpolago in tov. Lovriha skupno z didaktičnim ravnateljem, iz Doline sta ga celo večkrat urgi-rala, naj se odloči za vselitev. Resnica pa je, da se je učitelj vsakokrat obotavljal z raznimi izgovori. Zupan in šolski ravnatelj sta ga tudi opozorila na zadevne predpise, ki pravijo, da mora učitelj stanovati v kraju kjer poučuje, seveda če obstajajo za to možnosti. In g. Strinjar je imel te možnosti od vsega začetka. Ce jih iz osebnih razlogov ni hotel izkoristiti, naj se titovci sedaj ne repenčijo na tov. Lovri-fio. Dolinska obč. uprava ni napravila nikoli kaj takega, kar bi ne bilo v interesu šole, pa naj bo v kateri koli vasi. Zato so take zlonamerne «informacije» zelo žalostno dejstvo za tiste, ki so tako «točno» na tekočem o prizadevanjih naših upraviteljev na šolskem polju. */fs////S//s///Mu7s//s/ssss/r/rfsifwss/srsss/ff///s////f//////\ DELO OB PRIHODU ITALIJANSKE UPRAVE NA TRŽAŠKO PODROČJE Slovenskoljudstvojedalotediii g non dokaz visoke politične zrelosti v Odbite provokacije na Opčinah in v Sv. Križu - Lep dokaz tradicionalne slovenske gostoljubnosti ob prihodu italijanskih vojakov - Šovinistični izpad v Devinu - Oblasti pozabljajo na Posebni statut - Pozdrav Delavske zveze Trsta V teh dneh, ko je prevzela italijanska vlada v svoje roke upravo Tržaškega področja, je dalo naše ljudstvo na podeželju, kot delovno ljudstvo v mestu in okolici še enkrat dokaz visoke politične zrelosti, ki bi lahko služila za vzgled in nauk marsikomu. Glavni cilj slovenskega življa, ki je prišel na podlagi nezaželenega Londonskega sporazuma pod italijansko upravo, je, da se v resnici ustvarijo med tu živečimi narodnostmi najboljši odnosi mirnega sožitja in medsebojne strpnosti in da se Slovencem zajamčijo in spoštujejo vse tiste pravice, ki nam jih priznava Posebni statut. Isto tako terja naše ljudstvo, da se spoštujejo obveznosti prevzete glede Italijanov v coni B, ker te-tako se bomo lahko izognili žalostni vlogi talcev in izmikanju s strani tukajšnjih oblasti glede naših pravic. Te iskrene težnje so prišle do izraza prav v trenutkih, ko je prišla na naše področje nova uprava z vsem svojim u-pravnim in vojaškim aparatom. Pomembne dogodke teh dni so spremljali Slovenci s podeželja in okolice z razumevanjem novega položaja in korenitih sprememb, ki se izražajo še posebno v ukinitvi an-glo-ameriške vojaške baze in skorajšnjem povratku k ci vilni upravi. Zato je naše ljudstvo ohranilo mirne živce tudi ob prilikah par provokacij, kot na Opčinah in v Križu, kjer je nekaj mlečnozobih kričačev skušalo izzvati incidente. Poskus pa so vaščani zatrli že v kali in to na dostojen in povsem miren, toda istočasno odločen način. Kot je znalo naše ljudstvo odbiti vsako provokacijo, tako je po drugi strani dokazalo, da sveto spoštuje pravico vsakogar do svobodnega izražanja lastnih čustev, ki so prišla neizbežno do izraza tam, pač nanesla prilika. Prvi prisrčni in neprisiljeni razgovori, ki so se razpleli v prijateljskem ozračju, so pač najboljša podlaga za poglobitev medsebojnega spoznavanja in razumevanja. Naše ljudstvo je sprejelo italijanske vojake kot sinove Italije delovnega ljudstva v borbi za rešitev težkih življenjskih problemov, Italije. kjer šteje fronta miru in demokracije nad 10 milijonov pripadnikov in kjer je povratek v fašizem za vedno o-nemogočen. Razbila tabla v Devinu Kljub vsemu pa se še vedno najdejo šovinistični elementi, ki se nočejo sprijazniti z dejstvom, da je treba Slovencem končno dati njihove pravice. Tako so te dni razbili v Devinu na trgu tablo s slovenskimi napisi, ki kažejo poti iz- vasi na obalo in drugam. Ne vemo, če so nove oblasti, ki jim je bila poverjena skrb za javno varnost, izsledile krivce. Želeti je, da se v bodoče preprečijo taki šovinistični izpadi, ki pri hajajo do izraza v tej vasi tudi v žalitvah in grožnjah proti Slovencem. Te dni so prejele podeželske občine lepake s proglasom gen. De Renzija, ki so pa bili tiskani samo v italijanščini. Sele na protest slovenskih županov so poslali nekaj slovenskih izvodov, ki so pa v precej manjšem formatu. Dolinska občina je n. pr. prejela samo 1 slovenski izvod. Zgleda, da so na merodajnem mestu že pozabili, da obstaja za pravice Slovencev tudi Posebni statut, ki je v svojem besedilu dovolj jasen in ne dopušča ni-kakega izigravanja. Pozdrav Delavske zveze italijanski delavci, ki vam bodo bratje, ker vas gledajo kot sinove in brate junaških borcev antifašističnega odporniškega gibanja, sinove in brate junaških delavcev CGIL, težakov Severne in Južne Italije, borbenih delavcev industrije — Italijanski vojaki! — Vam, sinovom delovnega ljudstva republikanske Italije gre pozdrav delovnega, ljudstva Trsta, ki hrepeni po miru, mirnemu živijenju in pomiritvi in želi kot prej tudi v bodoče delati v vzdušju vedrosti, razumevanja in medsebojnega spoštovanja, DELAVSKA ZVEZA TRSTA Pohvala IK tovarišem in tovarišicam Izvršni komite izreka pohvala vsem tovarišem in tovarišicam, ki so v teh dneh dokazali svojo politično zrelost in zavest ter svojo navezanost na partijo, za- hajajoč na svoje sedeže v mestu, Miljah in na podeželju in dokazujoč tako svojo disciplino in požrtvovalnost. Z zavednim in budnim zadržanjem sekcijskih in celičnih voditeljev, z aktivno u-deležbo partijskih članov in z vedrostjo in odločnostjo se je znatno prispevalo k varnosti in miru mestnega in podeželskega prebivalstva v dneh, ko so provoka-torski elementi skušali podpihovati sovraštvo, ki pa so ostali o-samljeni, zahvaljujoč se zrelosti prebivalstva. Izvršni komite se zahvaljuje vsem tovarišenj. ki so se v teh dneh strnili bolj kot kdaj koli okrog partije, in je prepričan, da bo lahko vedno računal na njihovo zvestobo in navezanost v bodočih borbah v obrambi demokratičnih in narodnostnih pravic vseh državijanostnih pravic, vseh državljanov in za blagostanje našega mesta. IZVRŠNI KOMITE KP Smrt zavednega tovarna V nedeljo je nenadoma umrl na delu v nabrežinskem kamnolomu priljubljeni tov. Kristjan 'Martin iz Križa. Vest o nenadni smrti je globoko pretresla vse Križane, med katerimi je bil tov. Kristjan priljubljen in cenjen. Bil je eden izmed najboljših udarnikov pri prostovolnem delu za gradnjo kriškega Ljudskega doma. V torek ga je spremila k zadnjemu počitku vsa vas. Na grobu se je od dragega tovariša poslovil z ganljivimi besedami v imenu tovarišev in vaščanov tov. Ado Slavec. Sekcij a _KP iz Križa in vse demokratične organizacije izražajo užaloščeni . vdovi najtoplejše sožalje,’ ki se mu pri-"drùzujé tùdi'nàs uredniški kolektiv. - NAJAVLJAJO ODPUSTE PODJETJU W0ZHII Govori se še o drugih odpustih - Še vedno nerešeno vprašanje bivših nameščencev oboroženih sil Bivši nameščenci pri anglo-ameriških vojaških edinicah so še vedno zaskrbljeni zaradi svoje bodočnosti. Italijanska vlada, ki je zagotovila nadaljevanje namestitve vsem nameščencem pri .ZVU, je docela prezrla to številno delovno kategorijo. Gre namreč za najmanj 4700 delavcev raznih strok, ki so ostali na cesti in nimajo perspektiv, da bi zopet našli zaposlitev. Prve čase bodo lahko preživeli sebe in družino s skromno odpravnino, ki bo pa kmalu pošla. Zato se postavlja pred novo upravo in še posebno pred rimsko vlado tudi ta problem, ki je življenjske važnosti za kakih 3000 družin. Rešiti ga je treba, kot so ga predlagali sami prizadeti in sicer tako, da se tudi tej kategoriji priznajo iste pravice kot bivšim nameščencem ZVU. Pri preučitvi vprašanja je treba vzeti resno v poštev dejstvo, da imamo v Trstu že itak 22.000 brezposelnih in da so še druga podjetja, ki najavljajo odpuste. JAVNO MNENJE JE OBSODILO FAŠISTIČNO DEJANJE Zločinski požig ljudskega krožka “Ravber“ na Greti Kriminalno dejanje izvršeno v noči od nedelje na ponedeljek - Požar je povzročil občutno škodo kljub naporom gasilcev - Brzojavka tribuna univerze tov. Vidaliju V torek je naslovila Delav-kjer živijo tudi prebivalci ita- j ska zveza Trsta italijanskim lijanske narodnosti. Slovenci četam, ki so vkorakale v Trst znamo prav dobro razlikovati | naslednji pozdrav: med izražanjem nacionalnih čustev in provokatorskimi žalitvami in izpadi. To smo s konkretnimi dejanji dokazali tudi te dni. Slovenci pa so dali te dni še drug dokaz. Na lep način so dokazali svojo tradicionalno slovensko gostoljubnost in težnjo po prijateljskem sožitju z novo došlimi italijanskimi vojaki. V vaseh, kjer so bili vojaki razmeščeni, so vaščani takoj stopili z njimi v stike, povabili jih na kozarec vina, kot n. pr. v Nabrežini, na Opčinah, v Trebčah in drugje, kjer je «Vojaki Italije! — Vam, delavcem, kmetom, uradnikom in študentom, sinovom italijanskega delovnega ljudstva gre pozdrav slovenskih in italijanskih delavcev Delavske zveze Trsta. Po devetih letih je naše mesto prenehalo biti anglo-ameriška vojaška baza, ostanejo pa pogubnosne posledice: tisoči brezposelnih, težko gospodarsko stanje, delavci, ki so zaskrbljeni za zagotovitev kruha svojim družinam. — Vojaki m mornarji! — Na našem ozemlju živijo, delajo in trpijo ter so bili vedno združeni v borbah za svobodo in napredek slovenski in V noči od nedelje na ponedeljek so neznani kriminalci izvršili podel atentat na sedež krožka «Ravber» v ulici Cisternone 22 na Greti. Okrog 2.30 zjutraj so se priplazili do lesene barake, v kateri ima krožek svoj sedež, zvrtal: v stranski leseni steni luknjo in zlili v notranjost pribl, liter bencina ter nato vrgli gorečo bakijo in zbezali v noč. Pr; preiskavi je našla policija v Lližini krožki prazno stekle r eo, v kateri so zločinci prinesli bencin. Požar so opazili bližnji stanovalci in neki policist, ki se je vračal iz službe domov. Na kraj zločina so takoj prišli gasilci, ki se jim je po daljšem in požrtvovalnem delu posrečilo vdušiti švigajoče plamene. Kljub res požrtvovalnemu prizadevanju gasilcev je požar težko poškodoval leseno stavbo in skoro popolnoma uničil opremo mize, stole, oder itd. tako, da je krožek utrpel občutno škodo. Vest o kriminalnem dejanju se je v, ponedeljek zjutraj naglo razširila med prebivalstvom in ogorčila vse javno mnenje. Se posebno ogorčenje je vladalo v tovarnah in deloviščih, kjer so se delavci ne-glede na politično in sindikalno pripadnost zgražali nad kriminalnim dejanjem, ki je pač odraz zakrknjenega fašističnega sovraštva do vsega, kar je napredno in kar pripada delavskemu razredu. Tako imamo primer podjetja Kozman, ki namerava odpustiti večje število nameščencev. Namera vodstva podjetja nima tehtnega opravičila, ker gre v bistvu za štednjo potom znižanja postavke izdatkov na plačah. Na sestanku, ki je bil na Uradu za delo so delavci nakazali konkretne možnosti, da se znižajo izdatki, ne da bi bilo potrebno odpuščati delavce. Razen tega bi podjetje, ki je svojčas zaradi pomanjkanja dela v ladjedelnicah preusmerilo svojo proizvodnjo, vzelo sedaj zopet v poštev navezavo na ladjedelniško industrijo. Po zagotovilih in načrtih iz Rima zgleda, da se bo z obljubljenimi gradnjami ladjevja položaj v tržaških ladjedelnicah izboljšal. To so možnosti, ki naj jih vodstvo podjetja Kozman dobro preuči, pretino se odloči za težak korak odpustov. Razen Kozmana nameravajo odpustiti vse osebje tudi pri podjetju OFIDA pri Sv. Iva nu. Razlogi so v danem primeru še manj opravičilj.vi, ker hočejo baje podjetje enostavno premestiti v Milan. V svetu KARAČI — Generalni guverne Pakistana je razpustil sedanjo vlado in poveril znanemu zatiralcu pakistanskega ljudstva Mohamedu Aliju mandat za sestavo nove vlade. Istočasno je bilo v Pakistanu p-oglašeno izredno stanje. Ta ukrep je bil sprejet iz bojazni pred naraščajočo silo demokratičnih sil. ki se borijo proti spremerai dežele v ameriško oporišče. RIM — Levičarske stranke so na dodatnih volitvah zmagale v volilnem okrožju Cava dei Tirre ni in so iztrgale koaliciji vladnih strank in fašistov občino Partan na v pokrajini Salerno. KAIRO — V torek je bil Izvršen atentat nad ministrskim predsednikom Nasserjem. Zaradi tega so se začele po Egiptu množične aretacije. LONDON — Po petih letih je bilo v sredo odprto kitajsko poslaništvo. Mesto odpravnika poslov je zasedel Huan Si ang, ki je prispel v sredo. Slovenci ! “Delo* je vaš list. Zato je potrebno, da ga širite in finančno podpirate. nje takoj izoliralo zločinske pustolovce. Tržaško ljudstvo je — neglede na strankarsko pripadnost in nacionalni ..čut — razumelo, da taki izpadi ne morejo biti v korist mirnemu razvoju življenja v novem položaju in to še posebno v trenutku, ko je prešla uprava našega področja v roke italijanske vlade. nje je bilo izrednega značaja, zato je bila tudi udeležba članic res izredno številna, Novi blok v čamporah. Prodajalna Delavskih zadrug se nahaja med obema blokoma Da je kriminalni in podel napad na ljudsko imovino naletel na splošno neodobravanje, dokazuje tudi brzojavka, ki jo je poslal sekretarju naše Partije v imenu visokošoicev tribun tržaške univerze Ninilo Lo Martire. V brzojavki obsoja podlo dejanje, pa naj prihaja od katere koli strani. Na srečo se je nebrzdani protiljudski fašistični šovinizem omejil le na gornji primer, ker je pač že samo javno mne- ITALIJANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO Rezultati nedeljskih tekem; Atalanta - Inter 1-1, Genoa -Lazio 2-0, Juventus - Catania 1-1, Milan-Torino 4-1, Novara-Triestina 2-0, Pro Patria-Samp-doria 1-0, Roma - Napoli 0-0, Spai - Fiorentina 1-3, Udinese-Bologna 2-1. Po šestem kolu je lestvica naslednja: Milan 12 točk, Inter 10, Fiorentina 8, Atalanta 8, Juventus, Bologna, Roma, Triestina po 7 točk, Napoli 6, Genoa, Torino, Udinese po 5 točk, Catania, Novara, 'Spal po 4 točke, Pro Patria, Sampdo-ria, Lazio po 3 točke. Jutri bodo naslednje tekme: Bologna - Milan, Catania - Novara, Fiorentina - Udinese. Juventus - Napoli, Inter - Roma, Sampdoria - Atalanta, Lazio - Torino, Triestina - Genoa. Tekma Spai - Pro Patria je bila preložena na ponedeljek 1. novembra, Zaradi tega pride v poštev za Totocalcio rezervna tekma Fanfulla-Sanre-mese. DROBNE ŠPORTNE VESTI V nedeljo se je odigralo več mednarodnih nogometnih tekem, ki so dale naslednje re- r v V' Sft&ic dama in i/ svetu gometna četa Spartak je v sredo premagala belgijskega prvaka Anderlecht z visokim rezultatom 7:0 (3:0). zultate: Madžarska - C:SR 4:1, Madžarska B - CiSR B 2 :2; C SR mladinci - Madžarska mladinci 4:2, Bolgarija - Vzhodna Nemčija 3:1. Belgija-Nizozem-ska 4:3,, Belgija B - Luksemburg 4:0. * * * BORDEAUX -- Prejšnji četrtek je nogometna enajstorica jlioskovskega Dinama, ki se nahaja na gostovanju v Franciji premagala krajevno četo z rezultatom 3:0 (1:0). * * * MOSKVA — Nogometna e-najstorica Dinama iz Kjeva si je v finalni tekmi s Sparta-kom iz Erivana osvojila nogometni pokal ZSSR. Dinamo je premagal nasprotnika z rezultatom 2:1. * * * PRAGA, — Na lahkoatletskem mitingu med ZSSR in CSR je sovjetski tekač Kuc zrušil svetovni rekord na 5000 m, ki je pripadal prej — če- prav za kratko dobo — Angležu Chatawayu. Kuc je tokrat dosegel čas 13’51"2. Cas je bil za štiri desetinke sekunde boljši od zrušenega svetovnega rekorda, ki ga je bil postavil Chataway. Zatopek je prišel na cilj drugi in sicer s časom 14T9”. * * * BARI — V lahkoatletskem dvoboju med Italijo in Grčijo, ki je bil v soboto v Bariju, je zmagala Italija s 63 točkami proti 47. Grški atleti so se plasirali na prvo mesto v troskoku, v teku na 800 m in na 5000 m. Theodorakis je pretekel progo 5000 m s časom 14’59”4 in postavil tako nov grški rekord. * * * MILAN — Italijanska boksarska reprezentanca je v sredo premagala angleško z rezultatom 14:6. * * * BRUSELJ — Moskovska no- Urnik trgovin za praznike Združenje trgovcev na drobno je določilo naslednji urnik trgovin ob priliki bodočih praznikov L, 2., 3. in 4, novembra: V ponedeljek, 1. novembra bodo vse trgovine zaprte razen pekarn in mlekarn, ki bodo odprte od 7. do 12. ure in cvetličarn od 8. do 13. ure. V torek bodo vse trgovine odprte ves dan. V sredo, na dan Sv. Justa bodo odprte trgovine jestvin na splošno od 8. do 13. ure, mesnice od 6. do 11. dočim bodo ostale trgovine zaprte. V četrtek 4. novembra bodo vse trgovine zaprte razen pekarn in mlekarn, ki bodo poslovale od 7. do 12. ure in cvetličarn od 8. do 13. ure. Glavni ribji trg in ostale ribarnice bodo odprte 1. in 3. novembra do 12, ure, dočim bodo 4. novembra zaprte. Naroči se na «Delo»! V kampanji za demokratičen tisk je razen širjenja naših listov, nabiranja denarnih prispevkov in organiziranja krajevnih praznikov tiska važna naloga tudi pridobivanje novih naročnikov za «DELO». Postati stalen naročnik «DELA» — to naj bo o-snovna naloga vsakega slovenskega tovariša in simpatizerja. Vsak tovariš naj si v tej kampanji našega tiska stalno prizadeva in potrudi, da pridobi vsaj po enega naročnika za «DELO». S tem bo prispe, val za finančno utrditev našega lista. Ne smemo pozabiti, da je naročnina poleg prostovoljnih prispevkov najboljša in izdatna finančna pomoč bralca, ki o-mogoča redno izhajanje «DELA». Naročnina za «DELU» znaša: mesečna 80 lir, trimesečna 260 lir, šestmesečna 520 lir, letna 1.000 lir. Naročite se lahko kadar koli! PRIJATELJI, TOVARIŠI! CE ŽELITE PREJEMATI «DELO» NA DOM, POSTANITE NAROČNIKI! Svet je razpravljal o novo nastalem položaju in določil bodoče naloge organizacije. S posebno pozornostjo je bilo spremljano poročilo članice vodstva o enotnem delovanju slovenskih in italijanskih demokratičnih žena ter vseh naprednih sil. Med važne bodoče naloge je vredno omeniti pripravo pristopne razglednice Z DZ m sklicanje kongresa Zveze demokratičnih žena. Ti kampanji bosta seveda povezani z vsemi ženskimi problemi, kot so borba proti draginji, za. dostojno stanovanje vsem, ki ga nimajo, za delo in mir. ZD2 bo š svojim vodstvom in tajništvom vodila tudi vse akcije, ki bodo potrebne, da se doseže dosledna uveljavitev določil Spomenice o sporazumu in njenih prilog. Prejšnji! četrtek se je iz neznanih vzrokov poskusila zatruipiti s plinom Marija Pontoni iz ul. A. Volta. K sreči je prišla še pravočasno domov njena hčerka, ki je takoj poklicala pomoč. Samo,morilko so v resnem stanju prepeljali v mestno bolnico, kjer uipajio, da jo bodo mogli rešiti, *** V seniku Albine Luppinr iz Drage 23 se je v četrtek ponoči vnelo 30 ton sena. Openski gasilci so pripravno prihiteli na kraj požara in se uro in pod trudili, dokler so ga pogasili. Lastnica tr-pi 40.000 lir škode. *** 32-le-tni- policist Stanislav Milič iz Slivnegia 25, je hotel v četrtek zvečer 'popravliti jeivojo vespo, ki, jo je imel v hlevu. Zaprosil je mater, -naj mu posveti z električno žarnico, tod,a, ko je mati prijela za žico, jo je začel tok stresati. Milič ji je takoj iztrgal iz rok žico in po tako rešil, Seznam prispevkov za demokratičen tisk Sestanek Glavnega sveta ZDŽ V ponedeljek 25. oktobra’se je sestal Glavni svet Zveze demokratičnih žena. Sklica- V okviru kampanje za demokratičen tisk so iMilje nabrale 320.000 lir in tako presegle postavljeni cilj za 40.000 lir. Osrednja uprava je prejela še naslednje zneske: Milje: celica Buttoraz 7.10, celica v Žavljah 1300, delavci podjetja Sartori 3660, celica v Cere j ih 600, prosvetno društvo v Premancanu 5000, celica v Hrvatinih 9379, celica v Far-nejih T700, celica A. Bepangher 210, Barisoni 2.45, celica Aquile 800, celica ladjedelnice Sv. Roka 1000, celica ladjedelnice Felzsegy 800, celica Lazareta 325, Gigi 3000, N. N. 100. Sekcija Kolonkovec: Degras-si Paimira 50,. Metullio Pierina 150, Degrassi Bruna 10O, Emilio 50, Germani Francesca in Ferruccio 100, Degrassi Giordano 50, Degrassi Silvana 50, Vittor 50, na pobudo sekcije 1065. Sekcija Rojan: Z^ur 900, Fermo 150, Micheli 550, Majcen 400, Stulle 300. Sekcija Greta: izkupiček veselice PD «Ravber» 1885, Bra-vin Giovanni 200, Bracco Ferruccio 25, Zancotti Carlo 100, Skerlavaj 100, Sosič Florjan 100, Bisivni Ruggero 50, Polli Domenico 100, z raznimi pobudami 2.430. Sempolaj:. Rebula Rihard 100, Grgič Rudi 100, Rebula Nino 50, Zidarič 50, Kosmina 100, Škrk Bruno 100. Sekcija Curiel: cel. občin- skih nameščencev — tov. Baru t 300, Lissi 800; cel. Pentich — tov. Kovačič Karla 200, Grimaldi 400, Negri Ada 1000, Vaniglie Ida 200, Bene! Angela 250. Sekcija Skedenj:. Kavalic Remigio 250, Facchin 250, Lorenzi 50, Furlan 50, Milan 50, Sanzio 50, Marjan 50, Ferrini 250, Eresie 250, Miriani 50, na pobudo sekcije 6886. pri tem pa je postal sami žrtev električnega toga, ki ga je močno stresel, da se je zgrudil na tla in obležal nezavesten. Vsi poskusi, da s-- mu pomaga so ostali brezuspešni. Izdihnil je ob prevozu v nabrežinski sanatorij. *** V soboto zvečer se je smrtno ponesrečil 27-letni Dušan Vodopivec iz Krogelj št. 12, ki je v ul. P. Severo v višini ul. Cotogna s svojim motorjem zadel oti neki avtomobil, pri čemer je akuipno z motorjem odletel 8 metrov daleč in obležal s prebito lobanjo. Drugi dan je nesrečni mladenič v bolnici izdihnil. *** Isti večer sta ,se ponesrečila z motorjem 32-Ietni Franco Macchini, iz ul. Istria 30 in njegov sopotnik Silvio Fabro tudi star 32 let. V ul. Flavia je motor nenadoma zdrknil ,na levo in prišel pod neki •mimoidoči tovornik. Oba motorista so v na glici prepeljali v bolnico, kjer se za Macchinila zdravniki sploh niso izrekli ker je v obupnem, sta nju, dočim, bo Fabro okreva! v 20 dneh. če ne bodo naknadno ugotovili kakšno resnejšo notranjo poškodbo,. *** 28-letna Natalina Pertot iz Nabrežine je v soboto vozila s svojo vespo po cesti proti Seslja,nu, ko je na nekem ovinku trčila v avtomobil Fiat 1100. Pri padcu je zadobila le lažje poškodbe in je po prvi pomoči v bolnici lahko odšla domov, dočim si je njena mati 59-Ietna Ana Pertot, ki se je vozila z njo, zlomila desno nogo in se bo morala zdraviti 30 do 40 dni. *** Policija je po sedmih mesecih izsledila tatove, ki so v marcu vlomili v ranovanje dr, Francesca Mai in mu odnesli skoro vso zlatnino. To delo so opravili 21-letni Sergio Suban, 20-letni Egidio Skerlavaj in 21-letni Gaetano Angelillo, ki so u-kradeno blago prodali v Milanu za 42.000 lir. *** v nedeljo popoldne se je pripetila smrtna nesreča v kamnolomu Gor lato v Nabrežini. 39-letni Martin Sulčič iz Sv. Križa 71 je z neko električno napravo čistil marmorno ploščo, ko je nekako prišel v stik z električnim tokom, ki ga je na mestu ubil. * * * V d,n,eh od 21, dio 27. oktobra se je v tržaški občini, rodilo 3ij Lvih in l mrtev otrok, umrlo je 43 oseb, porok pa je bilo 58. Za teden dni Sobota, 30. - Klavdij Nedelja. 31 - Volbe.nk NOVEMBER Ponedeljek, 1. - Vsi sveti ——_ Torek, 2. - Vseh mrtvih dan .______ Sreda, 3. - Just (prvi krajec) , Četrtek, 4. - Zahvalni dan - Karel Petek, 5. - Elizabeta. ZGODOVINSKI DNEVI 4. 11. 1918 je bila proglašena rč- | publika Poljska. RADIO ODDAJE 1 Napr TRST II. ko pl SOBOTA: 13.30 Slovenski 0ktc ti vi - 14.45 Frank: Simfomčnf jj0 variacije za klavir in ork. - IN . lcw Oddaja za najmlajše - Drag°'sjše s Petkovšek: Sirota Jerica - U-^bvno Elgar: Koncert za čelo in ork. J 18.40 Čajkovski: Nevihta - l9 ,rie mn Pogovor z ženo - 21.33 Schubert^ _ Fantazija v C duru. NEDELJA: 8.45 Kmetijska od-;,avah daj a - 13. Glasba po željah u.ct‘Jd “ pu 4C1J dll - S Koncert zbora «Avgust Tanče» , Nabrežine - 18. Škerjanc: Koič 4§oa' cert za klavir in ork. - 21.15 Fhkedvsi charti Wagner: «Tristan in Izol'L. da», 1. dejanje. ! °)° a», i. uejanje. ■ - PONEDELJEK: Mamica pripove-JUkor d uje - 20.15 Škerjanc: Prvi d*1 tvolui kantate «Sonetni venec» -21. Dra-malizi,rana zgodba - Niko Kureti Iz «Smrt in mlinar» - 22. KnjižeVL nost in umetnost. J ieštvo TOREK: 13. Glasba po željah ’Nla 18.40 Koncert baritonista MarHltjh ; jana Kosa - 19. Sola in vzgoja -1 20.05 Škerjanc: Drugi del kantat1‘"lodo «Sonetni venec» - 21. Radijski o- Sai der - Sophokles: «Antigona», 23' 1 loigra. pkazo SREDA: 13.30 J ugaslo vansK1 k rev motivi - 19. Zdravniški vedež 'L . 19.15 Koncert mandolinskega seK- v -šteta ,sv. Just - 20.05 SkerjarF Tretji del^ kantate «Sonetni. vf|vtjen nec» - 20.40 Moški kvintet «Trst»,, ČETRTEK: 13.30 Slovenski ,Ta ški zbori - 19. Mamičina povesti-: bor ca - 21. Dramatizirana zgodba '®hiok '-a - ai. cuiidvizii aiiia zgoiaiua 'unc Luigi Gian Francesco: «Slepa DO'L . tazen» - 22 30 Srhnhftrt- SimX°'i 1 j a zen». - 22.30 Schubert: oumv i ni-j a št. 8. ho PETEK: 13. Glasba po željah * m , ». ij, vrid^ua 'po zelja» 21. Tržaški- kulturni razgledi - »L Književnost in umetnost - 22.1’ [la iviijii£,c.vmjoi lil UIIltTLllOSL - j C tz angleških koncertnih dvoraf' »škes — kožic K I K o OPČINE Sobota, 30. o,kt.: «Čudoviti-dersen» (Il favoloso Andcf sen). Bami film RKO. |i Nedelja, 31. okt.: se ponovi. A"' Ponedeljek, 1. nov.: «Zapuščen1 L e otroci» (I figli di nessuno) , n° Se. 'atst Film Tit anus. Torek, 2. nov.: se ponovi. )p0sj Sreda, 3. nov.: «Pošast -iz črne la-|a gune» (Il mostro della lago-j na nera). Film U-niversaL Četrtek, 4. nov.: «M-esticmja ‘"t Sc Sacramenta» (La meticcia d' 6j» Sacramento). Film Warne-r L. Bros. "h Petek, 5. nov. se ponovi. >j 12 <=, ?irta Kiti V tednu se začnejo predstav’ L )b 22. Ob nedelja", V6i ub 18, zadnja ob ,n praznikih začetek ob • ija ob 22. 16, zad' PROSEK S c Sobota, 30. okt. ob 19.30: «Love’ ty iz Missourlja» (Il cacciateti6 L ’ dpi M tesnili ri t Rlruni ftl/fl ; "O del Missouri). Barvni flid1 i — MGM. »tizi’ Nedelja, 31. okt. ob 17.30: se P°' ÌW; novi. ;l Ponedeljek, 1. nov. ob 17 30: tfKj,, 1 minno življenje» (Vita ih' “uric quieta). Film MGM. Ifavi Sreda, 3. nov. ob 17.30: «Med ( polnočjo in zoro» (Tra f mezzanotte e l’alba), Fild1 Columbia. L . Četrtek, 4. nov. ob 17.30: viata ’53». Film Enic. 16 let prepovedano. NABREŽINA «Tra; (T Izpod S ■ k Sobota, 30. okt. ob 20: «Pustole-vec Yankee» (Pirata Yankee)-Film Universa!. Nedelja, 31. okt. ob 16. in 20: st ponovi. Ponedeljek, l. nov. ob 16. in k ' «Androclb in lev» (Andro- V« ciò e il leone). Film RK-H- “n. Sreda, 3. nov. ob 20: «Cena dol' )«n žnosti» (il prezzo del dove-re). Film MGM. f«i Cene v Jugoslaviji (Nadaljevanje z 2. strani) še v naprej slabšalo; v svoji bor»' Iv, za izboljšanje življenjske rat?1 k bo šlo naprej, da bi tudi v ostali11 krajih dosegli to, kar so s svf C Umi zahtevami uspeli doseči pte‘ L biadici Zagreba, kjer je bil SV»1 j -a gospodarstvo pri MLO Poi f pritiskom delovnih množic prisL’ |1 jen začeti zniževati cene nekat»' Pl rim proizvodom. Predvsem znižale cene tekstilnim izdelka& in obutvi od 2 do 10 odst. Po sv°' h H prvi zmagi je ljudstvo šlo n»' L prej v zahtevah po zniževanj» j cen prehrambenih pridelkov. Z4-o je morala predvsem tržna ‘r T Ipekcija v Zagrebu znižati sv0)e pristojbine na tržiščih, na kar sa se znižale cene mesu za 10 do 'lin za kg, čebuli za 8 din, sliva"1 J ca 10 din. V pričakovanju je »e nadaljnje znižanje cen. Toda akcija protesta delovneS“ ljudstva Jugoslavije proti nezti°' snemu življenjskemu položaju 56 ni ustavila le v Zagrebu, ta Sre naprej; v zadnjih dneh so se m" ''ali o tem pogovoriti tudi čia"\ ajništva za gospodarstvo Pr' MLO Maribor in vzeli v pretti predlog za znižanje cen. Od ia se je zahteva ljudskih množic ra1' širila na Ljubljano, Kranj, GoF' šfco, na Reko in Sarajevo in d” šla naprej po vsej Jugoslaviji, d" bi se pod pritiskom napredniH množic dosegle želje za izboljS«' nje življenjske ravni vsega d6 lovnega ljudstva v Jugoslaviji- RUDOoTFV0Sk2ICd?Btogi) Založništvo «DELA» riška tijx RIVA, Torrebianca Dovoljenje AIR ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujeh1'’ -• -išegd se vsem, ki so spremili na dragega sina in brata Dušana Vodopivca njegovi zadnji poti in -mi sočustvovali. Posebna z , hvala godbi in vsem darov* cem cvetja. Kreglje, 30. oktobra 1954. Žalujoča družin8 VODOPIVEC