*metijska družba. \a seji glavnega odbora Kmetijske družbe dne 20. septembra 1922 so se pokazali predsednik Pirc in samostojneži zopet eukrat v pravi luči. G. Pirc ne obvlada niti ne sej, tem manj pa je zmožen, da bi vodil Kmct. družbo. Njegova nespretnost, nadalje njegovi zastarcli nazori o kinetijstvu, vodijo družbo vedno bolj v prepad. To on dobro čuti kot bivši dolgotrajni ravnatelj družbe, pozna tudi položaj, kateremu ni kos, zato jo hoče zopet pravočasno popihati in zapustiti svoje samostojneže. Gotovo je, da nobeden ne bo žaloval za g. Pircera. kateri je prišel s svojim strankarskim postopanjem kot pristaš Samostojne stranke tudi ob tisti ugled, ki si ga je svoj čas pridobil kot ravnatelj družbe. Nočemo mu kratiti zaslug, katere si je pridobil kot dolgoletni ravnatelj, obžalujemo celo, da je njegovo poprejšnje delovanje popolnoma otemnilo to njegovo nezakonitj in strankarsko poslopanje v družbi ob strani nasilnflj samostojnežev. Stari mož je bil le sredstvo samostoj. ncžem, da so ti z njegovo pomočjo spravili v družbo nestrpno strankarstvo. Najbrže pa g. Pirc to sam že 14. vidi, da se po tako kratki dobi predsedništva odpov»j tej od njega tako zaželjeni časti. Nabava scna po Kmetijski družbi Posestnik g. Steblovnik graja na seji nakup sena češ, da bi Kmetijska družba lažje bolj po ceni kupi^! seno. On kot zasebnik je plačal samo 700 K za metersltj stot, dočim je družba plačala 720 K. Očita ji špekula. cijo, kar bi družba zlasti v tej draginji ne smela sto. riti. Člani družbe nimajo nikakega dobička od družbt če ta prodaja med posestnike seno, ki ga je kupila p« 720 K, po nezaslišani ceni 920 K. Družbo bi moralo prfj jeti celo sodišče radi navijanja cen, kajti neodpustno je, da zahteva družba v času, ko bi se moralo pcanagati po suši oškodovanim živinorejcem, čistega dobiŁ. ka pri meterskem stotu kar blizu 200 K, kajti režija ij prevozni stroški znašajo le nekaj kron. Najhujši veriž. niki bi se ne upali sedaj tirjati takega velikega dobii. ka od posestnikov. Ti očitki posestnika Steblovnika so hudo učinko^ vali. Predsednik Pirc je bil tako razburjen, da ni veJ del drugega stvarnega pojasnila, kakor da je zakričju nad posestnikom Steblovnikom: «Vi zopet nosite v naJ šo družbo politiko in strankarstvo!« Nato je zahteval odbornik g. dr. Verstovšek besedo ter je podueil predsednrka g. Pirca, da je predgovornik le stvarno govori, o nakupu sena, in da je le g. Pirc tisti, ki vedno upleta v družbo strankarstvo in politiko. Zato se odločno za. varujejo odborniki SKZ proti takemu poslovanju predsednika. Ubogemu Pircu je padlo zopet srce v hlače n lepo je prosil odpuščanja, češ, da je temperaraenten ij mu je prejšnji očitek ušel. Strankarstvo v Kmetijski družbi. Po jako plitvem porocilu predsednika interpeli odbornik dr. Verstovšek, kako je to, da je postalo stn kovno glasilo «Kmetovalec« strankarsko glasilo, ki dei la reklamo za samostojneže in za ministra Puclja. G§ predsednik in tajnik bi vendar morala biti vsaj toliio pri pameti, da bi spoznala veliko neumnost, se potegovati v strokovnem listu za stranko samostojnežev, ki jt najbolj izmed vseh strank zasovražena med kmetski ljudstvom. S tein odvračata od družbe veliko večii posestnikov, ki so v taboru SLS. Samostojni stranki 1 bo to postopanje nič koristilo, pač pa lahko mnogo ški duje družbi sami. Pristaši SLS so jako potrpežljivi lojalni, da vse to prenašajo, ker bi sicer lahko s prrt akcijo takoj udušili družbo. Oni pa tega ne store, i jim je za stvar, zato si najodločneje prepovedujejo, ( bi še enkrat našli dopisi politične vsebine prostora «Kmetovalcu.« Samostojneži so vsi molčali na to grajanjč. Pit sednik je pa v svoji kratkovidnosti izbleknil to-le: «1 sem na svojem gradu na Gorenjskem, ko sem čital notico v «Kmeovalcu.« Tudi nieni se ni zdelo ±0 pr Pisal sem to takoj tajniku Lahu, naj se pripravi na govor pri prihodnji odborovi seji.« Tako je predsec razkrinkal sam velikega strankarja .inženerja Lahs katerim bomo še pravočasno obračunali. Debata o občnem zboru Kmetijske družbe. Nato se je določal spored za občni zbor Kmetijs družbe. Po daljši debati se je med drugim sklenilo t« predlagati pobirati udnino 80 K letno. Predsednika Pirca so tudi v tem vprašanju pustili samostojneži cedilu in je pogorel s svojim predlogom, ker je bil pi pameten. Predlagal je namreč dve vrsti udnine: 50 100 K. Plačali bi namreč po njegovem mnenju 50 ki tisti, ki bodo dobivali »Kmetovalca« enkrat na mes 100 K pa tisti, ki bi dobivali list redno dvakrat. Na način je hotel predsednik ustvariti dvoje vrst Čl Nato se je govorilo o volitvah, izžrebanih odbornikih predsedstvu. Pred začetkom žrebanja je izjavil pi sednik Pirc, da odslopi. Nekateri odborniki Sami ne stranke so ga navidezno nagovarjali, naj umakne svojo izjavo. Toda Pirc je vztrajal. Pri žrebanju iz sedstva je padel žreb na g. Ivana Pipana, II. podpn sednika, kar samostojnežem ni bilo preveč prav. žrebanja odbornikov se je vnela ostra in burna de! Samostojneži so zahtevali, da se žrebajo trije odr ki iz Štajerske in trije iz Kranjske.; Odjborniki SLS so zahtevali, da se mora strogo ravnati o pravilih,'ki določajo, da se mora žrebati izmed vseh 18 odbomikov ena tretjina, torej 6. S tem Samostojneži niso bili za dovoljni in je prišlo do burnih prizorov med njinn. Nato je stavil svetnik Rozman prcdlog, kakor so to za htevali Samostojneži, toda odborniki SLS so proti predlogu protestirali, demonstrativno odšli in konstatirali, da je odbor nesklepčen. Tako pripravljajo Samostojneži pri prihodnjih volitvah zopet nasilje in hočejo kršiti pravila. Radovedni smo, če bode pokrajinska vlada tudi sedaj ščitila določbe pravil.