LETO IV. LJUBLJANA, 4, f^PTEMBRA 1S26. STEV. 3a NAROČNINA ZA'JVGOSLA-VIIO ČETRTLETNO DIN 15' CELOLETNO* DIN* ©O/Z A-jNOZEH5TVO )E DODATI MOSTNINO/OGLAJI PO ČENIKV/ POSAMEZNA ŠTEVILKA'PO-DIN‘l'50* POŠT. ČEK. KAČ. 13.188 VREDNI$TV0'!N‘VPRAVA v včiteljski tukarni/ rokopisi • Se • Ne *vr A- CAlO/ANONIMNI DOPISI • SE • NE • PRIOBČV -lElO/POjTNlNA-PLAČAN A V-GOTOVINI TELEFON ŠTEV. 906. Orjuna in situacija: Pred sejo Glavnega odbora Orjune. Dne 5. septembra se sestanejo stari borci in voditelji Orjune, da po petletnem deln in organiziranju dokažejo svetu, da je Orjuna navzlic vsem oviram in težavam s katerimi se je morala boriti od njenega rojstva pa do danes, na potu neprestanega jačanja in napredovanja v moralnem in fizičnem pogledu. Or-jjuna je trezen pokret in kot taka se dobro zaveda, kolika je sila, ki leži v njenih vrstah in kolika je mogočnost z njimi izvesti načrte in ideale, ki si jih je stavila po prvem svojem vstopu v politično areno veselih bratov Srbov, Hrvatov in Slovencev. Zavedajo pa se njene moči in sile tudi vsi njeni neprijatelji tako zunanji, kakor notranji, ki vidijo v Orjuni najopasnejšega borca proti vsem njihovim temnim in zahrbtnim nakanam. Koliko je njih ocenjevanje Orjune se je najlepše izkazalo ob priliki razpusta ljubljanske Orjune in pa po slepem koraku ing. Čavljine, v katerem so videli že vsi početek končnega in definitivnega razpada Orjune. Veselje, ki je zavladalo po tem činu v taboru fašistov, liacken-kreutzlerjev, probujenili Madžarov in članov makedonskega komiteta, je^ bilo najlepše razvidno iz pisanja jijihovega časopisja, ki mu je dosledno sekuudiralo tudi vse separatistično v Jugoslaviji od skrajnih levičarskih komunardov pa do desničarskih klerikalnih Rimovcev. Žali-bože so sc našli spočetka celo nekateri jugoslovenski listi, ki niso arrscvl« presoditi situacijo It* jeli napo- vedovati razpad Orjune, v katerem bo morda zaslepljeni po delnih navideznih uspehih videli, nekak bene za njihove partije. Nastop Orjune po teh dogodkih je poznan in tvori za se že završeni del historijata Orjune, ki bo končno veljavno na seji Glavnega odbora .Orjune v Splitu dne 5. septembra vržen v arhiv za zgled onim, ki se bi še kdaj lotili nehvaležnega posla razkrajanja Orjune. Kolikor se bo pečala mimogrede seja Olavnega odbora s tem vprašanjem, bo to le še formelno zapečatenje sklepov, ki jih je napravil vsak Orjunaš takoj, ko je čul prve glasove o izdajstvu bolne zagrebške ambicije in par njegovih žalostnih drugov. Vse važnejše pa so prognoze, ki nam jih nudi ta seja za bodoče delo Orjune, ki se bo pričelo takoj po sedanjem očiščenju orjunaških vrst in ki mora dovesti do dobe, ko ne bo v tej zemlji človeku zlo zato, ker jo ljubi in ker je pripravljen zanjo darovati vedno svoje življenje. Glavni znak Orjune je njena absolutna mirnost in samozaupanje, ki jo vodita na vseh njenih potih po katerih sistematično in po prav dobro premišljenem načrtu odstranjuje oviro za oviro, ki jo ločijo od njenega končnega cilja. Po takozvanem sporu in razkolu V orjunaških vrstah so vstali modri- L l SJ^E k. Primorska pisma. IX. Gniloba fašistovskega režima. — Avstrijski konfidenti Dri fašistih. — Nov orotlsiovanski naval. Polemika med Pierom Bellijem, ustanoviteljem tržaškega fašistovskega lista »Popolo di Trieste« ter sedanjim urednikom »Sere« in njegovimi prejšnjimi tovariši se nadaljuje 7. vso ostrostjo in prihajajo ob tei priliki na dan stvari, ki jasno kažejo vso gnilobo fašistovskeea režima. Poročali smo že. da ie regent tržaške pokrajinske fašistov-ske zveze izključil Bclliia iz stranke. ker „ie napadel velikega fašl-stovsketra komisarja za tržaško pokrajino poslanca Riccija ter ga jani in proroki ter navestili smrt Orjune. Orjuna pa bo po seji dne 5. septembra dokazala, da so se vsi zvezdogledi, pismarji in modrijani temeljito motili in da je bil akt z gospodom ing. Čavljinom samo preludij nove igre, ki se bo pričela odigravati v najkrajšem času in v kateri ne bo imela na smrt obsojena in razkoljena Orjuna baš zadnje besede. Ura kaže na dvanajst in čas je tu, da se prične z odločno in skupno akcijo vseh poštenih in pravih Jugoslovanov proti sedanjemu režimu separatizma in korupcionizma, ki sta pritirala zemljo na rob propada. Orjuna si je svesta velikega trenutka in odločno izjavlja, da bo v najkrajšem času povela zadnje in odločilno kolo, ki bo pokazalo vsem omahljivcem in bojazljivcem, da je bila vredna naziva »zadnja rezerva jugoslo-venstva« in vsega zaupanja naroda, ki je navzlic vsemu klevetanju vendar v dnu duše veroval propovedni-kom orjunaškega evangelija in pričakoval od njih odločne besede in dejanja. Napočil je trenutek razračunava-nja in odprte bitke v kateri bomo lahko kmalu videli, kje je vera ali nevera in komu prltiče oblast v tej zemlji ustanovljeni s tolikimi krvavimi odkupnimi žrtvami. Jugoslo-venska fronta je na vidiku in njej na čelu stoji Orjuna z vsemi svojimi močmi, da pribori jako. nacionalno, edinstveno in gospodarsko močno Jugoslavijo. Veseli časi ministrovanj veleizdajalcev in kriminalnih tipov se nagibljejo v zaton. V tem momentu vstaja poleg enotne O/june že tudi kompaktna jugoslovenska borbena fronta, ki bo v kratkem dokazala, da Jugoslovenstvo živi in da mu je dovolj pastorstva v dobro onih, ki jim narekujejo mišljenje Rim, Pešta in Dunaj in ki so prišli do vlade zategadelj, ker se ni hotelo izmučenim borcem za svobodo in ujedinjenje še nove borbe proti tem vsiljivcem in samozvancem. Orjuna v tem momentu ne zahteva za se ničesar! Njej se hoče samo borbe in zmage z obračunom za vse, ki niso hoteli razumeti klica novih pokoljenj in ki so hoteli biti umazani do temen, sodniki njej, ki ji je samo eno v mislih in cilju — blagor Nacije, Države, Dinastije in končno osvobejenje zasužnjenih bratov ter prevedba Jugoslovanov preko Jugoslovanstva v veliko in vsegamogoč-no Slovanstvo! A. V. Kupujmo in podpirajmo izvrstno 5 Kolinsko cikorijo ‘ ; domači Izdelek. Računski stroji. THE REX C0., Ljubljana. Volitve v trgovsko zbornico. Maribor, 31. Vlil. 1926. Pred leti so se vršile v pokojni Avstriji volitve v trgovsko in obrtniško zbornico za Štajersko v Gradcu. Takratni slovenski deželni poslanec Dr. Kukovec je interveniral pri Graški zbornici, da naj kandidira kot zastopnike pridobitnih krogov Spodnje Štajerske graška zbornica dva ali tri Slovence, na kar pa je prišel nadut nemški odgovor, da naj ne bodo Slovenci tako naivni in da naj kaj takega od nemške zbornice ne pričakujejo. Letos v svobodni nacionalni državi Jugoslaviji se v najkrajšem času istotako vrše volitve v trgovsko in obrtniško zbornico. Po slovenskem časopisju se že tedne in tedne vlečejo meterski članki polnih vsestranskih očitkov; Dopisniki so vse iznesli, kar bi znalo nasprotniku škodovati, samo na eno so pozabili — da so te volitve tudi v nacionalnem oziru vrlo važne. Kakor smo izvedeli iz povsem zanesljivega vira, namerava skupina industrijcev za mariborsko oblast, kateri načeluje odv. g. dr. Pipuš v Mariboru kandidirati v zbornico dva Nemca, nevešča dr- žavnega jezika, gg. industrijalca VVestena iz Celja in stavbenika Gla-serja iz Maribora, poleg tega pa še Hartnerja iz Murske Sobote. Na ljubo teh gospodov pa je izpustila omenjena skupina industrijalca Jan. Zadravca iz Središča, ki je bil že pred Avstrijo vrl narodnjak in že dolga leta deluje nesebično v prid našega narodnega gospodarstva. Takšno omalovaževanje priznanih nacionalnih delavcev zasluži vso grajo, to tembolj, ker je imenovani b|l že pod Avstrijo eden izmed redkih slovenskih industrialcev, ki bi moral priti v poštev kot zastopnik slovenske industrije in katerega so Nemci radi tega odklonili. Hlapčevski duh še zmiraj straši med nami in se ga gotovi ljudje nočejo otresti. Ta opomin naj zadostuje, da se popravi krivica, ker je še čas. V nasprotnem slučaju bi nehala vsa potrpežljivost nacionalistov. Mi sc ne vmešavamo v prepire radi trgovske zbornice, smatramo pa kot svojo prokleto dolžnost opozoriti javnost pred nečuvenim narodnim škandalom, ki nam ga hočejo servirati gotovi gospodje. I. V. V znamenju štednje. Ministrske parole. — Salonski voz g. ministrskega predsednika n. razp. Nikole Pasica in njega čuvarji. Med najčešče izrečene parole sedanje vlade narodnega sporazuma moremo pač prištevati znano, ti* soekrat izneseno o »slednji!« Čuti smo jo imeli priliko žir od vseh mi* nistrov pa do zadnjega agitatorja v najzakotnejSi vasi naše prostra* ne države, izpovedujočem poli* tična načela sedanjih kontrahentov vladne sestave. Na lastni koži pa imajo priliko občutiti izvajanje te parole doslej še edino samo bedni državni uradniki, katerim so v znamenju štedenj prikrajšali plače, in pa najvažnejše državne institu* cije, ki se nahajajo na robu kata* strofe baš zbog brezmiselnega iz* vajanja štedenj. Omenimo naj sa* mo železnice in grozeče vesti o re* duciranju 2000 nastavi j eneev v področju železniške direkcije Ljub* ljana, ki obetajo popolen polom na naših progah. Sporedno s temi vladnimi pa* rolami o štednji pa se čujejo med narodom vesti, po katerih se pri nas razmetava denar v milijonih in vodi finančna politika na način, ki bo zdaleka presegel proračun in navrgel narodu poleg neznosnega bremena 13 milijardnega proraču* na še nova in težja. Kot optimisti tem zlem vestem skoro ne more* mo verovati. Žalibože pa se ta naš optimizem spričo škandaloznih dejstev dnevno umika razočaranju in skrbi za bližnjo usodo zemlje. Eno teh škandaloznih dejstev je tudi slučaj, ki ga^ objavlja za* grebški »Obzor«, tičoč se sivega ekspremiera in njegovega privat* nega zdravljenja v Karlovih varih. ozmerjal kot analfabeta. Piero Belli je začel še boli kričati, nakar ie začel »Popolo di Trieste« objavljati epizode iz preteklosti Bellijevega življenja. Piero Belli, ki je veljal do danes za enega prvih fašistov in do katerega je imel Mussolini veliko zaupanje, tako da mu ie poveril marsikatero delikatno misijo v zadevah fašizma, je bil pred vojno avstrijski konfident na Reki in desna roka tamošnjega madžarskega guvernerja grofa Wickemburga. Tu je Belli vodil tudi list »»II Giornale«, ki je pisal proti Italiji in za madžarski režim na Reki. Kot tak je dosedanii veliki fašist Belli nastopil kot priča’ Droti dvema Italijanoma, ki sta bila obdolžena vohunstva v. prilog Italiji in radi Bellijevega pričanja tudi obsojena od takratnega madžarskega vojaškega sodišča na Reki. Ob začetku vojne je madžarska ekspozitura na Reki poslala Belli ja v Italijo. kjer je vohunil v prilog Avstrije; Kakor je znano, se je mudil g. Pašič okoli dva meseca v Karlovih varih, kamor se je pripeljal s spremstvom, odgovarjajočim skoro Suiti kakega veličanstva. Z njim sta se vozila tudi dva jugosloven* ska železniška uslužbenca, ki sta spremljala salonski voz, v katerem je patrijarh in svetitelj radikalije priromal na lečenje v Karlove vari. Ni dovelj, da bivši ministrski pred* sednik, ki je danes po zakonih sa* mo minister na razpoloženju, po* tuje še vedno s salonskim vozom, nego je ostal ta voz cela dva me* seca neuporabljen v Karlovih va* rih, z njim pa tudi prej omenjena dva železniška uslužbenca, ki sta ga ves ta ča® čuvala in vlekla skoro gotovo za to poleg mesečne plače še bogate dnevnice. Iz katere bla* gajne so bile odštete te dnevnice, poleg stojnine za vagon in prevoz* nih stroškov preko Nemške Av* strije ter Čehoslovaške si pa tudi ni težko predstavljati. S tem salon* skim vozom je krepki starec odpo* toval po 16. pr. m. zopet v Monte Carlo, kjer se bo ponavljal prav gotovo karlovarški slučaj obeh že* iezniških uslužbencev. Povprečni človek bi sicer pričakoval, da g. Pašič poravnava vse stroške izle* tov po raznih svetovnih kopališčih iz privatne blagajne. Poznavalci razmer pa nad tem močno dvo* mijo in trdijo, da je to skoro ne* mogoče, osobito če se pomisli na Pašičevo postopanje z dr. Besarovi* čem, kateremu je namesto plačila za zdravljenje ponujal štipendijo Ministrstva zdravja za poučno pot nakar se ie po vojni Povrnil na Reko. Tu so ga pa kmalu spoznali niesiovi bivši nasprotniki in idealni Italijani ter poskrbeli. (ja je moral zapustiti Reko. Pri orvem pojavu fašistov ie zaslutil, da se bo v senci njihove zastave dalo dobro živeti in ie brez pomislekov vstopil v njihove vrste, kier ie v prav kratkem času napravil sijajno kariiero. Radi teh Bellijevih dejani so tržaški bojevniki, vojni dobrovoljci in invalidi nastopili s skupno zahtevo. da se Piero Belli izžene iz Trsta. Ta fe radi tega vložil kazensko ovadbo proti listu »Popolo di Trieste« ne da bi pri tem dovolil dokaz resnice ter nozval predsednike imenovanih organizacij, da v 24 urah spreimeio nase odgovornost za očitke. ki so iih nanerili proti njemu v motivaciji omenjene zahteve za njegov izgon. Med tem pa ie tržaški prefekt posvaril ravnatelja lista »Sera« in radi tega se ista drži v oosledniili dneh boli zmerna, ker visi nad nio Damoklejev meč popolne ustavitve njenega nadaljnjega izhaiania. Na zborovanju fašistovskih tajnikov in sindikatov iz slovenskih krajev Julijske Krajine ki se ie vršilo minulo soboto, ie Drof. Cava-lotti. ki ie poročal o političnem po-ložain na slovenskem ozemliu Italije. zahteval odločnejše postopanje proti Slovencem, ki ga gojijo — po njegovem mnenju — panslavistične težnje. Pri tem ie zastopal mnenje, da bi se vsi slovenski listi morali zatreti in da bi se moralo uvesti Posebno nadzorstvo nad slovenskimi zadrugami. Tudi proti našim kulturnim društvom in športnim krožkom se je obrnil prof. Cavalotti ter očital Gentiliiu. da je niegova dovoli zloglasna reforma oreobzima za Slo- tovanje in študij v inozemstvu. Ne moremo najti primernega izraza za tovrstno postopanje. Vemo pa, da to ni štedenje, nego zelo drastični dokaz, zakaj in ka> ko smo Jugosloveni navzlic obup* nemu stanju vseh javnih ter držav* nih naprav sprejeli od vlade narodi nih štediš 13miljardni proračun in čemu so kljub temu gigantskemu proračunu državne blagajne nič manj obupno prazne! Je pa to tudi nov odločni memento vsem, ki sta jim usoda in bodočnost države ljuba, da poskrbe z vsemi silami za ozdravljenje, ker bi bil prepoi zen njihov odrešilni nastop usode* poln za celo zemljo. Čas in razs mere pozivajo k skrajni odločnosti in brezobzirni borbi proti vsem škodljivcem zemlje. Staremu in privajenemu omahovanju mora biti že konec! J. T. Državni udar. Orjuna ne dovoli vsei silni fronti separatistov in neprijateljev narodnega ter državnega edinstva niti za hip mirnega počitka. Neprestano iili izziva v niihovi letargiii in iih sili v borbo proti menim nameram. Mirotvorci si tako žele sporazuma in miru! Orjuna pa ne pristane nanj in dosledno ruši njihovo veliko delo razdeljevanja ter cepljenja. Tako nekako mora človek soditi, čim malo pogleda po listih »orjunaških prijateljev.« Tisočkrat so že pokopali in za večno z vsemi blagoslovi zapečatili Orjunin grob in vendar ne mine niti dan. da ne bi zajavkal milo kateri njihovih listov srdeč se nad Oriuno in plašeč se niene odločne akcije. Tako so zopet pred nedavnim časom vsi srečni pokopavali Orjuno ob razpustu slovenskih Or-iun in zabili zadnje, žeblje na nieno rakev po žalostnem izpadu parih odpadlih članov, ki so mislili zrušiti ono. kar so naši padli bratje zgradili s krvjo. »Orjuna se ruši!« ie bil zmagoslaven klic. ki ie zavel te dni preko vesoljne štamne orjunaških sovražnikov in navdal srca njihovih vernih pristašev z globoko vero. da ip. za vselei omahnila Pn bratomorni zadeta oriunaška pest ki ip grozila gotovega dne obračunati z vsemi njenimi in države zaplotniml rušilci. Pisali so že nekrologe Orjuni. Te dni pa ie planil nov strah v kosti nienih pogrebcev ki so so pripravljali že na sedmino poslednje poti Orjune. Državni udar! Pojavila se ie v vsei grozi vizita tega strašnega obračuna, in »Dnin«. »Obzor«. »Krvatski list« ter »Hrvat« so že videli marširati združeno fronto Prtbičevica. Božo Maksimoviča • iu Orjune v eni fronti proti n ihovlra finančnim in moralnim orotežeiem. Sodbo o resničnosti in utemeljenosti te vesti 7. gred separatistične žurnalistike prepuščamo že doveli poučeni javnosti. Z naše- strani potrjujemo samo to da Orjuna v res- vence (sic!). Šele odlok, s katerim so se odpravile dodatne ure za slovenščino na slovenskih šolah ie po njegovem mnenju koristil Italiji. Posebno nevarnost za Italijo vidi prof. Cavalotti v slovenskih duhovnikih. katerim bi se po njegovem mnenju moralo prepovedati poučevati verstvo v ljudskih šolah. Slovenski učitelii naj bi smeli poučevati le v nižjih razredih, medtem ko bi višji razredi Stali pod absolutnim vodstvom učiteljev iz starih pokrajin, če mogoče iz severne Ita-liie. katerim bi morala vlada dajati višje plače in zagotoviti nailepšo karijero. G. prof. Cavalotti zahteva, da s<» odpravi raba slovenskega Jezika tudi v krogu družine in da se mora po gostilnicah občevati izključno v italijanskem ieziku. Soloh zahteva prof. Cavalotti nasilno In naglo asimilacijo Slovencev v Italiji. Naročajte „Pobedo“! nici pripravlia udar oroti sedaniim izkoriščevalcem in izmozgovaloem naroda in to imen« države. Kdo bo z nio in proti niei to bo Dokazal čas! Gotovo Pa vsi oni. kj so s srcem in dejanji za Kralja in državo že od orveea početka nbstoia Jugoslavije Doba Političnih ooti^otov se nagibllp k zatonu* Nastopa čas mož iakih rok in poštene preteklosti. ki bodo 7, enotno fronto poštenjakov. delovnih mož in jugoslovenskih nacionalistov uopravili to. kar so do-sedai poklicni in nriveligirani uničevalci države pokvarili v osmih letih vladanja v znamenju bolnega in lažnjivega parlamentarizma. Državna oblast Prehaia iz rok v roke neobčutno. Zgodovin-. zavl-si od datuma ko odkriieio to Izpre-membo oni ki «o imeli dotlei v rokah vlast in moč! .1. T. Po manjšinskem kongresu. V Ženevi je bilo te dni končano pod predsedstvom dr. Wilfaua II. zasedanje manjšinskega kongresa, na katerem so se reševala pereča manjšinska vprašanja. Kdor pozna ustroj takih kongresov in njega eksekutiv-no moč, ta ve primerno oceniti te vrste zborov manjšin. O njem je bilo obilo pisanja v naših listih, kakor tudi v onih naših obmejnih sosedov. Pisanje novin zapadne velesile je bilo dosledno njenemu stališču, da v okviru njenih meja ni manjšin in da postopa z drobci »priseljencev« tako, kakor je to pač v skladu z njeno dvatisočletno kulturo in priznano liberalnostjo. Polemizirati s temi časniki se nam zdi potrata časa in papirja. Smatramo pa potrebnim dotakniti se stališča dela našega tiska in onega severnega soseda, ki izhaja v trikotu Celovec-Munchen-Ino-most, ki indirektno ali pa čisto jasno cika na nas, kot nosilce neke proti-manjšinske politike Jugoslavije. Naše stališče napram narodnim manjšinam v Jugoslaviji smo obrazložili že opetovano. Jugosloveni imamo svojo državo, ki precej naliči nacionalnim in etnografskim idealom. Nevarnost potujčenja od katerekoli strani je za jedro naroda odstranjena. Tujerodne narodne manjšine zavzemajo spričo nam po v sodi v škodo potegnjenih meja percentu-alno številko, ki se daleko izgublja v nadmočnem številu Jugoslovenov. Zato nam omogočajo te maloštevilne narodne manjšine kar najšlrokopo-teznejšo manjšinsko politiko, ki bo lahko dovedla manjšinske interese v sklad z onimi zemlje in ustvarila iz njih v istini lojalne državljane enakih pravic in dolžnosti z rasnimi Jugosloveni, ki Imajo tako Številne sobrate še onstran meja Jugoslavije v tujerodnih državah. Treba jim je dati pravo organiziranja toda v formah, ki bodo odgovarjale interesom države in ki ne bodo posegale s svojim delokrogom preko začrtanih grame boja za samoohrano v okviru zakonov in institucij zemlje sa-iftC, Slovani imamo široke duše in kot taki ne gojimo kake namene nasilne asimilacije tujerodnih narodnih manjšin, ki se bodo same po sebi prej ali slej zlile z narodom brez nasilja v eno telo m izginile tako, kakor so vsi laški priseljenci po mestnih otokih v Dalmaciji, ali pa kaki nemški kmetje po Poljanski dolini, od katerih imamo samo še nemška imena. Občevanje našega naroda z narodnimi manjšinami v Vojvodini dokazuje, da Jugosloveni ne vršimo te širokopotezne mani- Ba dela. šinske politike samo v teoriji, nego i dejanji. To je formula manjšinske politike naše zemlje, odgovarjajoča mišljenju naroda, ki jo moremo vsak hip z dokazi podpreti vsaki mednarodni manjšinski komisiji, katera bi se namenila raziskovati manjšinske prilike v Jugoslaviji. S to formulo se strinja tudi Orjuna, ki ne mara imeti s fašistovsko ideologijo nasilnega raznarodovanja pristnih tujerodnih manjšin pod njih vlado — prav ni-kakih sorodnih črt. Poizkušanje nekaterih dokazati, da temu ni tako in da vodi naša zemlja nekako proti-manjšinsko politiko je brezplodno in dokazuje samo bornost teh posillad-vokatov narodnih manjšin Jugoslavije, ki se bore donquichotsko s stvarmi, ki jih ni. Dejstvo pa je, da sme Jugoslavija zahtevati od narodnih manjšin po tem njenem tretiranju z njimi, vsaj vzporedne lojalnosti In spoštovanje državnih interesov. Narodne manjšine morajo spoštovati to zemljo in njen narod ter se zavedati, da ne tvorijo nikjer avtohtonih plasti naroda, ampak samo priseljene otoke. Jugoslavija ni sprejela v sestav svojih meja niti koščka tujega ozemlja, ali najmanjšega delca avtohtone celote, katerega obmejnih narodov, kar ji daje tudi pravico zahtevati od njenih narodnih manjšin, da se ne drznejo poizkusiti z iredentizmom po njenega telesa delih, ki so od vekov po človeških in naturnih pravicah samo njeni Ako so navzlic tej zahtevi nekateri psevdo-deli nemške narodne manjšine stremeli za izlo-čeniem posameznih kosov naše države iz sedanjega okvira njenih meja, potem so zaslužili kazen in njihovemu iredentističnemu delovanju primerno protiakcijo. Sankcije in njena izvršitev so bile pač vedno primerne širini, katero je to iredentistično gibanje zavzemalo. Kolikor so bile Izvršene po Orjunl, v toliko je zanje še vedno sama odgovarjala, kakor bo prav gotovo vršila i v bodoče, če bo smatrala še potrebnim stopiti v borbo proti našim iredentističnim gibanjem. Orjuna se odgovornosti za postopanje z narodnimi manjšinami ne plaši, nego jo prevzame pred vsakim forumom, ker se zaveda, da se z istimi ie ni križala dokler niso posamezni njihovi eksponentne posegli preko grame obrambnega dela ia varstva narodnih manjšin ter prešli na kriva pota tajnega razrovataega proddržavno- janez Trpin. Nemško-jugoslovenskl odnošaji: Svitanje na severu. Naši članki o zbližanju z demo* kratično novo Nemčijo in potrebi kooperiranja Slovanov, Francozov in Germanov je vzbudilo mnogo komentiranja to? in onstran držav* nih granic. Za tostranski odmev je bil karakteristični »Narodni dnev* nik«, ki je sklepal roke nad našo ugotovitvijo, da se bo morda spri* co »nadaljevanja« sedanje imperialistične politike tretjega Rima dogodilo to, da bodo zopet ležale v Boki Kotorski nemško podmornice in zlomile nemški od* por. Najsi smo se dovolj zavaro* vali pred raznimi namigavanji in dokazali, da smo navzlic tolikokrat nam očitani ozkosrčnosti zelo ši* rokogrudni, vendar so nas napa* dali, da smo preodkriti m preširo* kogrudni in da ubiramo p omreženo smcr- , 1 • X* Onstran Karavank m Mure je bilo to naše stališče povod mno* gim časopisnim komentarjem, v katerih so zavzeli strogo proti jugo* slovenski stav samo koroški listi, dočim so štajerski s »Ta^espošto stali ^ na dokaj širokogrudne j šem stališču. Naravnost z radostjo pa so zabeležili to naše gibanje tirol* ski in razni južnonemški listi, ki so jeli tudi od svoje strani tretirati vprašanje zbližanja Jugoslovenov in Nemcev. Tako leži pred nami »Deutsche Akademiker * Zezfung« zbližanje zamore izboljšati njihov položaj, ako bodo znali le do njega privesti nemški predpogajalci, H so trdno namenjeni stvar tako da* leč izpeljati. ... Izmed vseh po letu 1918. no* vonastalih državnih tvorb je samo Jugoslavija edina država, od katere nas ne ločijo nikake neprehodne 'diference. Njen zunanje in notra* nje politični položaj (prvi osobito zbog obkroževalne akcije Italije) pa je tako prekaren, da nas jugo* slovenski narod, ki je brez dvoma v vojaškem smislu eden najboljših svetovnih vojniških narodov, ka* kor tudi v intelektualnem smislu eden najvišje stoječih slovanskih narodov, v katerem moremo že se* daj videti studenec bodočih kub turnih vrednot, ne bo odklanjal, če mu nudimo odkrito roko. Nemci kot Madžari se morajo spričo izida svetovne vojne odreči za vselej vsem sanjam o ponovni upostavi nadvlade nad delom Ju* goslovenov, kar bo ustvarilo mož* nost ugotovitve, da odsedaj v na* prej ne leži med Nemci in Jugo* sloveni več nepremostljivih ovir. Med Jugosloveni se nahaja več kakor dovolj mož, ki bodo morda videli v teh besedah nekako snub* ljenje,^ za nje kakor tudi za naše brbljače in kratkovidneže nisem pisal teh vrst. Ako so bile pravilne, se bo izkazalo v krajšem ali dalj* šem časovnem obdobju. Z ozirom na govorice k nemško * italijan* skemu zbližanju pa morem reči na podlagi svojih medvojnih izkušenj, da je bol j ši en sam ju g o* slovenski črnovojnik, ne* go sto laških b e r s atfl i* er o v.« Razvidno je po tem članku, da tudi Nemci .počasi spozna* vajo nesmiselnost njihove bor* be proti Jugoslovenom, odkar se je izkrvavel grandiozni njihov »Drang« ob železnih vrstah naše vojske na kajmakčalanskih čereh. To spoznanje bo moralo polago* ma objeti tudi še marsikoga med nami, lci ne more pojmiti, da v po* litiki ni stalnih količin in da je težko govoriti o večnih sovražnikih in zaveznikih. Najlepši zgled take* ga preorijentiranja nudijo Francozi in Angleži, za katere je veljalo še po Fašodi, da so si rojeni neprija* telji, ki pa so si v letih svetovne morije tako vzajemno pomagali, da je najti le malo sličnih slučajev v povestnici. Gotovo je, da jo da* nes v Nemčiji reakcija še vedno silna in jaka, a nič manj pa ni to, da počasi zapušča Nemce vera v njihovo gospodstvo nad celim sve* tam, ki se umika reelnejšim nazo* rom. »Drang« je strt in Nemci se povračajo zopet na točko, kjer se jc nahajal Herder, ko je pisal svoje delo »Ideen zur Philosophie der Geschichte der Menschheit«, v ka* terem je prisodil Slovanom delo odrešenja sveta s poslanstvom lju* bežni in pravice. Očala, katere so jim natikali dunajski šmoki, so razbita in danes gledajo na Slo* vane z gledišča Viljema Humbolta, Jakoba Grima, Karla Adama Kal* tenbrunerja in drugih nemških inte* lektualcev, ki so zrli v Slovanstvu silo, s katero je treba živeti v naj* boljših odnošajih, »Deutschland iiber alles« in »Herrenmenschen« niso več fraze, s katerimi bi bilo mogoče povesti nemški narod pre* ko Balkana v Bagdad. Jugosloveni to preorijentacijo z zadovoljstvom spremljamo in upamo, "da bo s svojo Iskrenostjo polagoma ustvarila tudi temelje, ko nam bo mogoče izpod jerobstva onih, ki smo jim bili samo plačilni drobiž in brezcena hrana topovom. Potem pa bo mogoče pri dejanjih konstattrati, da 11 zaleže en sam jugoslovenski tretjepozivac za sto laških bereaglierov. A. V< ' ' •; ; Vh&ri '7 ‘j ■ Dobro ii m MoeMii teni nabavite si vsa moška oblačila, osobito za Šoloobvezne edino le v detajlni trgovini konfekc. tovarne Fran Derenda& Cie. Gradišče, nasproti dramskega gtedališča. Kaznovani faustovski izzivač. št 24., leto IS., v katerem obrav* nava v daljšem članku poznam Marbob italijansko vzhodno poli* tiko. V tem članku se pisec peča tudi z Jugosloveni in njihovimi od* nošaji napram Italiji ter pravi med drugim tudi sledeče: »Jugoslavija podpira tajno ju* gosiovensko propagando v Italiji in ni prav nič nenaklonjena tihi iredenti. Od Italije loči Jugoslavijo do* kaj veliko število iredentističnih vprašanj, ki so še pojačena po to* liko povdarjeni italijanski želji po supremaciji o nad 1000 km dolgi jugoslovenski obali Jadrana, tega morja sposobnih hrvatskih mor* narjev. Jugoslavija ni odvzela niti Nem* ceni, niti Madžarom tako velikih naselbin, da bi bilo zbog tega vzat jemno delo z njo nemogoče. Ne zanikam, da ne nosi nacionalna ju* goslovenska politika v Kočevju, Spodnji Štajerski in Bački celo prav makedonski značaj. Lažje pa je govoriti o tem, da li naj ostanejo meje pri Ptuju in Mariboru, kalkor pri Bodenbachu, Litomericab. ali Schneidemiihlu. Bratje v Spodnji Štajerski morajo pač počasi spo* znati, da je malenkostna ^iredenta v Jugoslaviji mnogo manjšega po* mena, kakor pravilni odnošaji z njo. Baš juge slovensko * nemško Rakek, 30. VIII. 1926. Poročali smo že o izzivanju raznih črnosrajčnišklh kriminaUuh tipov, ki so pričeli prehajati preko naših zapadnlh meja, posebno v zadnjem času, kar je lahko razumeti z ozirom na bližnje vojaške vaje. Tl pritepenci prihajajo čisto nemoteno preko meje in izzivajo nato naše mirno prebivalstvo s svojimi prepotentnimi običaji. Tako je pred nedavnim časom prišel preko meje nekje okoli Planine tudi eden Dmnini-jevih komplicev in se postavljal po Planini z bojnim fašistovskim zna-kpm ter z njim vznemirjal naše ljudstvo. Ker ni bilo spočetka nikogar, ki bi ga temeljito podučil, da se v Jugoslaviji ne sme nositi znakov krvnikov in ubijalcev našega naroda, je možu tako zrastel greben, da je naravnost iskal prilike za kak provokaterski spopad. Končno jo je le pošteno Izkupil, ko je po dolgem iskanju padel v roke budnih stražar- meJjito prepričati, da se vendar Se najde ob meji tudi po smrti Stanko Molka, kak človek, ki zna krotiti laško nesramno predrznost. Seveda je njegova žalostna do-godba silno razburila črnosrajčnike, ki so se v kratkem času zbrali onkraj provizoričnih mejnikov pri Kačji vasi ter pričeli razgrajati po svoji stari navadi. Obljubljali so tudi, da se bodo £e maščevali In da bo prišel še čas, ko bo po Planini kraljeval Hktorski sveženj in vladal sistem kaznovanja z ricinusovim oljem. Nas pa te žugajoče grožnje gospodov požigalcev narodnih domov in makaronarskih megalotnanov prav nič ne vznemirjajo, ker vemo, da ni daleč čas, ko bomo videli koliko so vredne sanjarije novih Italijanov, da bo postala zanje vojska nacionalni posel, kakor je bilo to pri Nemcih, in da H bo kos mišičasta roka Balkanca zlomiti degenerirano kopijo llktorskega sveženja, ki naj bi sedaj po zamislih krvavega dikta iMianju (utuet v timv ununu* --^— ---- jev naše meje in se imel priliko te- J torja zavladal polovici sveta. O. K« Društvo narodov. V Ženevi se zbira cvet svetovne diplomaciie. da na sejah sveta in plemena Društva narodov oretrese vprašanja, ki so skoro ena naipe-rečeiših odkar obstoja ta oo ver-sailskem miru zasnovana institucija. Bridke izkušnje marčevega zasedanja ne napovedujeta baš lepih dni tudi za topotno zasedanje, kateremu grozi zopet Scila in Karibde in podelitve stalnega sedeža Nemčiji in z njim zvezanega zadržanja Poljske, Brazilije in Španije, zahtevajočih istočasno podelitev stalnega mesta. Komisija za izpremem-bo pravil Društva narodov je sicer delala s polno paro da bi nekako izbttrnila ob uriliki sedanieea iesen-skeea zasedanja nov — marčevski polom. Nieni predlogi ustanovitve začasniii večletnih sedežev na ne zadovolittfeio nič kai gori navedene gruoe. ki energično iziavlia. da ne doniii tudi pred Plenumom Društva narodov, kier bi v tem slučaju samo lahko obtožili z dokazi bolear-sk« in nebolgarske zaščitnike Ma-kedonskeea komiteta ki bi oa vendar le dosegel uspeh, da bi se po Kajmakčalanu ponovno tretirali za svet že zdavnai zaoečateno makedonsko vprašanie. Kako bo izpadlo to zasedanje, jc težko prorokovati. Ootovo je že sedai. da bo po sleherni koli rešitvi ostala še vedno ona -čudna pasivnost. ki ie ena glavnih karakterističnih llnli dela Društva narodov in koie izvor leži v odsotnosti Rusije, ki danes zbog boljševiškega gledania na institucije zapadne Evrope ne sodeluje v tem »blufu za-padnega kapitalizma«. Poizkušalo se ie že priti temu v okom in še bodo študirali zaoadni diplomati, kako odpomoči in paralizirati odsotnost Rusije. Njih delo pa bo zastonj! Posledice te pasivnosti in odsotnosti Rusije občutimo v prvi vrsti Slovani. V ne mali meri pa baš Jugosloveni, ki smo imeli nekoč pri srečaniih z diplomacijo velesil vedno ob strani Rusijo in ki ne bomo mogli zavzeti v evropskem koncertu toliko časa nam odmerjenega mesta, dokler bo vladala za zidovi starodavnega Krcrnlia diktatura komunističnega oroletarlata. Dotlej pa moremo Jugosloveni zasledovati vsa zasedania Društva narodov samo 7. globokimi simpatijami. toda vedno v prepričan ki. da Oti nteea w» morem«« pričakovati v slučahi sile in potrebe kak« posebno naklonjenosti, ki bi slonela na iskrenem upoštevani« vseh narodnih in socialnih zahtev modernega živHenla. To tudi po eventuelni še tako zagotovljeni izvolitvi dr. Nin-čiča predsednikom letošnjega jesenskega zasedanja Društva narodov. česar se prav točno zaveda i S. E. Septimius Severos tretjega imperija. A. V. spreime nobeden menih sestavnih delov kompromisnih začasnih rešitev. Nemška delegacija proglaša, da ie ne bo popreie v Ženevo, dokler ne bo končnoveliavno rešeno vnrašanie. menesra stalnega sedeža, ki Dovzroča toliko skrbi in dela voditeljem Društva narodov. Poleg vprašanja stalnih sedežev so na dnevnem redu še razni protesti. Najzanimivejši med njimi bo gotovo abesinski proti razdelitvi Abesiniie v interesne sfere, med Britanci in aduavskhnl heroji. Obetajo z gotove strani tudi ventili rani e makedonskega voiasanja. katerega bj radi spravili na zelene mize zopet zaščitniki makedon-sivujuščih razlx>jniških band. Kolik udarec bi bil to v obraz oonosa naše države. težko predvidevati. Akoravno nimamo Jugosloveni oo~ voda se plašiti razprave o Make- Papmift iaffis cerkve v taiji. Pred kratkim so nas dnevni časopisi osrečili z vestjo, da se je v, Celju osnoval odbor, ki bo pobiral milodare za obnovo te cerkve. Nabiranju miiodarov v ta namen ugoi var jamo iz sledečih razlogov: V javnosti je toliko nabiralnih akcij za razne namene, da je nemogoče, da bi se moglo odzvati vsem nabiralcem, najsi bode v še tako občekoristne namene. Tudi nabiralcem je mučno, da ga povsod nahrulijo češ, že zopet eden. Sedaj pa šo popravilo cerkve. Res Jo potrebna poprave, toda to naj izvršijo Nemci sami. Zakal? Ko Je Mestna Orjuna ugovarjala spomladi leta 1925 na župnem uradu samonemškl mašf, pridigi in petju, je odgovoril zastopnik župnega urada, da se temu ne more ugoditi. Na tej cerkvi so vknji-ženl Nemci za te svoje pravice in to bo ostalo tudi v bodoče. Dobro! Ce so Nemci vknjižerii za nemško pridigo in petje, imajo tudi dojžnost, da skrbijo za zunanjost cerkve same. Oni si po izjavi župnega upravitelja sami vzdržujejo svojega pridigarja, poslopja pa si ne bi mogli vzdrževati. Zato bi bili dobri naši Slovenci, da bi jim še poslopje vzdrževali. Iz teh razlogov odklanjamo to nabiralno akcijo. Tužna Goriška. Kdor si je le enkrat ogledal solnčno Gorico, nje cvetočo oko* ltco, ali pa prekrasno vipavsko do* lino, gotovo mu ne pojdejo ti kraji m niti ljudstvo nikoli iz spomina. Ni ga Slovenca, Id bi se tako kore* nito zavedal svoje narodnosti, ki bi tako hrepenel po svobodi, kakor goriški; vse bi žrtvoval, vse pre* trpel, daroval bi kri in življen je, da bi le dobil zlato svobodo. Svoj na* rod in dom ljubi nad vse, zato si pa ne moremo predstavljati gr<>£* nega gorja, ki ga . nosijo £OT1. Slovenci v črni italijanski su zn osti. Grozno jim je, ko vidijo, kako kri* vično jim tržejo njih stare narodne pravice, po barbarsko umčujfJ, narodne šole in društva ter st? vse, kar so si v dolgih letil* * * dom pridobili. Preganja stvo, zasleduje se duh*’*'”! . vse one, ki sc nočejo Od >» se zahteva, da *?10 na^ rodnost in .1^*; ** Postanemo uboga raja. ^ ne dosežejo niti tedaj. 1«» bode pokajo. Italijan je revež, poln hvale z visoko kulturo, a glava mu je prazna. Učiteljstvo, ki* prihaja k nam in izobražuje našo mladino. Jiahor je €hkda ie 0mša *stam mati, bilo je pravilno. Kuhala ie svoio kavo samo s Flrarim fraiidii)>«iihavnim pridatki la ie cfcr^es že vedno takole koKor Izvrsten'oricJatek K zmaTt fn Ifrnl kavi tec&o totudi zmeraj ostal. nima najmanjše sposdbnosti *a ta posel, raztrgani reveži, ki so pred kratkim vezali lonce, ne vedo dru* zega kot: Italija je lepa, Jtalija Je bogata, Italija .je velika in to pre* raleva slovenskim otrokom, ki ga. često prav nič ne razumejo, ure in ure. Naša mladina bode popolnoma otopela, ako ne bode pomoči. P-oe skušalo se je poučevati otroke v zasebnih šolah, a tudi to fe t»flk) prepovedana. Vse kaže, kot bi 'bili k stmrti ©bsojeaai. Ni več omega veselja kot mefk* daj, vse je nemo m potrto, a ven* dar ni ga človeka od prostaka do izobraženca, ki me bi trdno upal, da rešitev imor.a ipaM, ker talko ne more dalje. Ni dol#®, kar mn mapfravšl anal izšlet po vrpavski dolini, da slišim težnje Tdrosesa Ijjndstva, 4ci mora prenašati po nedolžnem toliko gorja. Pridem do neke večje vasi in na uho mi udarja otroško petje. Napev mi je bil znan še iz Rusije, kjer sem imel priliko slišati skoraj vsak dan občepriljaibljeno pesem: [Volga, Volga mat »odmaja ..., a ni« kakor ne slovenskega ^besedila, tt® se nastavim im poslušam. Glasovi utihneja, stopim bliže in vidim tri •deklice* ki so se gotovo prestrašile raojc navzočnosti, zato so prene* hale s petjem. Radoveden sem bil zvedeti besedilo, zato poprosim moje pevke, da mi še enkrat za* pojo. Ker je besedilo lepo in izraža . grozno življenje, ki je imamo pod slavno kulturno Ifcalijou z ato je vredno, da se je -objavi. Pesmica, po napevu: Volga, Volga mat and*, naja ..., se glasi tajbo=>le: Priiei tujec v naše kraje, vmčal šole, društva vsa: naše goni v zapore, jih obsoja in tepta. Pridi, pridi dan osvete, z radosti^ pozdravljam ie, kri, življenje ti podarim za svobodo te zemlje. Pomni, ljubo dete moje, kar ti mamica pove: narod tvoj še svoboden bode, a Tal jama bo gorje! Nai pokre«. RAZVITJE ČETNIŠKEGA PRAPORA TRIGLAVANOV. V nedelio se ie vršila -onkraj -naših provizoričnih državnih meja intimna četniška svečanost vrlih Triglavskih četnikov, ki so razvili svoJ novi bataljonski čuri Selniški prapor z mrtvaško etaip® in nanrerain: »Svoboda ati smrt!!« Razviltte ie doimilo na četnike tffloboko. ker a® se morali pri tem opravilu zateči za mejnike Orjimi toliko osovraženi; Jtattfc Kter trače* TMnnrras 9w~ bodneie razvija v zelenih šumah svoje prapore nego tostran mejnikov njene tako drsuse iu Liubc Jugoslavije. Po povxalku % razdat j* so se četniki sestali s patridjnljočhTfi orožniku ki so iih na doteo iu široko zasliševali do vzrokih njihovega nohoda v območie skalnatih višav naših Donosnih Dianin. Sprejeli so primeren odgovor. dobili Da niso cetniškcffa nrjujoira. -©bali katerega se bodo zbirale Ar Jbile očfiične vrste neustrašnih čettačfcov srorotiskaaa bataljona, vedno naHremavliene na hiD. ko bodo nnd njim z devizo '»Svoboda ali snatS« za počele. rame ob rami z ostal© nacionalistično voisko odločno borbo proti vsem rušilcem in aadaJalcam nacije ter države. Izjava Vojvodinskih Or jun. Po* leg izjav vseh ostalih Orjrni za enotnost Orjune je izdala tudi Vojvodinska Orjuna svojou ki jo ofejav3»anao ~v aapošievanje onim našim ipsijaMjem,, te *0 s tolikim veseljem priobčevali vesti o od* cepu Vojvodinskih Orjuna im »e* kem posebnem nastopa br. Dobro* slav* Jevdj-evica. Izjava se glasi-: ■ Gr}unašiJ Vse vesti o razkolu v OTjuni so zlonamerne izmišljotine in prazne zelje naših neprijateljev. Orjtraa je močnejša, borbenejša in enotnejša, kakor še kdaj doslej v vseh vpne* sanj ih njenega programa in ideolo* gije. Osebni spori, ki so neizbežni v vsakem ipabreiu, obsedajočtan tako silen razmah kakor ga ima Orjuna, bodo predmet opravlja* nja seje Glavnega odbora Orjune v hptitu dne 5.. septembra. Z,n se« daj pa obveščamo prijatelje in sovražnike, da bodo rezultati te seje samo še čvrstejše ujedinjenje Or* j^ne v neprebojno, zmagovito is* _ So borcev za kralja in Jugosla* vito! Ta odgovor lahko preštudirajo tudi vsi tisto, ka jim :Se iz stai1fh ča( sov ostaja v mozgn pesimizem in skepticizem, kateri ne more poj* miti, da je mogoče vse ovi®e pTCs rušiti in se preko njih prebiti do in cilja. N°VA orjuna v banjmukl osebnim aimbicrjarm g-oto-ijm.ii m preganjanju Orjune s strani drž. Vlasti, sc naša ide;h "M z nevejjettio brziuo. Pred kr; 11 se je ustanovilo poverjeništvo l>r- june v BanjtBkM. hie bo dolgo, ko boi oibjela njena misel vse ;poštene in lidonene fijHoaSnžame tter joh prSvedla v maš® sreffimot SBtnateno na Vjfbasu •kličfisn®: itHapimfl!! Zmnapa je maša. D©P1S IZ ZASmBA. V neafiE®® 29. awg:. se je vršila rekonstitnrn#a& sžka«3šema mesne »Orjune« ZaRittla. Kot feato je br. komesar Zagrebške Oblasti obrazložil stanje v arcaaieaciS «1 protkoriunaško delovanje bivšega predsednika, čigar zasluga je tudi slco.raj dveletno spanje mesitae erganazacije Zagreb. Toda našR so se Ijndje, ki so pravočasno spregledali njegove nakane in ga za vsetej onemogočili Po kratki borbi je prva zasluga br. Čabrijana in njegovih, uspostava Mes. org. Zagreb. Po izčrpnem referatu br. komesara prevzel je besedo še br. Melada, nakar se je prešlo na volitve novega oSbora. Za predsednika jje izvoljen 'br. Dr, M. Kus-Nikolajev. a za odbornike br. Kokotovič, Rdbotio, Bre-gamt, VJahovii^, jDtokovič, Torikovič, Ro*?man m Martroovič. Imena novo-i iDclboiRa n&in uar-ftntirajo uspežno in orjnnaško širjenje nage mtsli v dragem nam Zagrebu. SEJA GLAVNEGA ODBORA ORJUNE. Dne 5. septembra se vrši v Splitu seja Glavnega odbora Orjune, katera obeta postati velepomembna za nadalnje delo Orjune. Udeleže se je vsi oblastni predsedniki, delegafi m celokupni Direktorij z Velikinn čel-nikom. Na dnevnem redu so točke tič oče sd Jrvectbe JoaBStrožje dtsci-jiline v orjtmaških vrstah, •m>editev odnošajev in skupnega dela z ostalimi jugoslovcuskimi nacionalnimi strfnfciml in TDrgamEacijawii na na-^in, ki bo za vedno rešil to pereče vprašanje v smislu že sMenjenih stnenmfic zadnje sejte Glavnega odbora Orjune v LjuMjjaua. Seja Štafca Velikčetnika se bo vršila v kratkejm času in se bodo na njej obravnavale v prvi vrsti 1oč-fce fičoče se sklepov Seje 'Ofevnega °dt«ara Orjune v Splitu, dne 5. sep-*tetrtea. V*e organizacije, ki so sprejele zadiše okrožnice in v njih navedena wcv pozivamo, da mimo w p: Iz vrše naročeno ier nas o po- teku ter izidu zadeve takoj ob veste. Četnike, ki si žele nabavili 3et-itiške kroje pozivamo, da pošljejo na brata Velikega čelnika denar zatye. Organizacije, ki bi želele preje videti sliko kroja, dobe isto proti odškodnini Din 4.— pri tajništvu Velikega četnika. V Opomin padlim za osvobojenje v Dobrndžl Im na Kajraa3k2alaau, po-ldoui Orjnna jas -specielni delegaciji na krajih svečanosti, svoja venca, V fteftgradskl oblasti je pričela OhUuu zopet s sistematičnim delom in *© feUi obdržani v teku zadnjih 14 dni JKestanki v Pančevu,. Zemaaau in Kipnju, kjesr se je pričelo novo gi-baiaje, ki najavlja nov ©rjutiaški pohod v bratsko in junaško Sumadijo, ki je pričela juipregledovali, da po potih, ki jih dajies »hodi zemlja ni pričakovati boljših in lepših časov, primernih žrtvam za osvobovien je ia tjedinjenje. REZOLUCIJA. Oijana .gonueg Jadrana, i Gorskog Kotara i to: Sušak, Crikvenica, Baška, Rab, Križišče^ Zamel, Kastav, Senj, Novi, Selce, Brod na Kupi, Tr-sat, Škr35ev«3i, Hreljin, Kraljeviča, Bakar, Delrnce^ Vraita, Fužine,, Lokve, Bakarac, Vrisnik, Drivenik, Otrižane, Rriblr i Aleksandrovo sa-bupljene na azvanrednom sastanku dne 22. angjusta i926. n Crikvcnici, pr€bvatfle sti slijedeeu rezohieiju: 1. Prisnimi delegati fconstatovavši nedisciplinovani stav gosp. ffije Čav-lhie napraai nažeg/Vrhovnog Vodstva, kermprcunitirajuči tako u ovim mesmeatima za Orjunu prestiž Orjuna n Otadžbini i na &traiy, najodlhčaije DdsudjujB s*tav -g- Gavline a priznavajo autoritet Daroktorija i glavnog odbora Orjuna u Sphtu pod vodstvom br, Dra. Ljube Leontiča. 2. Konstatovavši nazadak Orjuna Primorja i Gorskog Kotara krivnjom svlju dosadašnjfh oblasnih odbora zagrebačke oblasti zahtjevaju n ko-rist Orjuna Primorja \ cdoknpnog Pokreta od bratsko# Drrektoriuma i sgktvnog odbora, da n najkračem roku osnuje Sušačku-f^iječku Oblast sa sedištem na Sušaku kako. bi time naš Pokrat ji oprimi o Sire dioaenzSje na gornjem Jadranu i Gorškom Kotam te Lici i KrbavL 3. Vadeči postuu^ak damašnaeg kr. režima naiprara Orjune nopšite, a Orjune Ljubljanske ©Mašiti uosebice, koja bešie Jjubomomaa čuvar zapavtitaih ,g,raaaica nt^e države, a da ndtrvolji željama makiavelističkog diktatorja siou&aog rimskog irnperiija, najod-lučnije odsudinie »jelovo -delovafflje. 4. Majodkičuije odsudinje zverstva razbojmčkih bandi na južtioj granid pdgodom nbojsftva vehkog nadjonalnoig radenika bx.. Spasoje Hadži-Popovica a specijatao u £a&u prestanka »Južne Zvezde* koja Jtneše zarišete maoianalne svesii Jiužoe Srbije i uteba bedne brade n Grčkoj. 5. Čuteči jednakn bol sa zapostavljeno m i bednom bradam u Istri, Gorici, Gradiški, Reki, ‘Notranjsko!, Zadru i Lastovn poručuiu im nek i nadalje ustraju u nacijonalno-jugo-slovendcom čučenjn, jer dan od-mazde nije daleko. Crikvenica, 22. augusta 1936. Kronika. Slaba pronera. Pred nekako tremi meseci se "je mudilo Kočevsko pevsko društvo na Koroškem, kjer so posamezni njegovi člani zelo čudno manifestirali svojo pripadnost k Jugoslaviji, katero so blatili in sramotili v jinužbi njih vrednih koroških Nemčtrrjev. yi»da jih je za to nedržavljansko po&tespande aarisnfi.rno nagradila z razpustom Kočevskega pevskega društva, kar pa 'je povzročilo mnogo pisarjenja po koroških novinah, ki so vse ogorčene priruer-jaile zavidanja vredni položaj koroških Slovencev in nesrečnih Kočevarjev. O tem da li je bil jiunesieia ali neumesten iia, ki je v mladih (Letih morda že letela bosa po gnojnih dvoriščih na-šln kmeOkSh sdl ®.1i vozila v Lplb-liano rnieko ter shirila nemški gospodi za ikuharkie, natakarice in služkinje, je morala na Lido ali Ri-vijero, da se po povratku v premilo domovino košati ,pred dragimi, ki jim zla .usoda ne dovoli ififi par dni uživanja svežega zraka naših planin. Z ozirom na absolutno indi-Jereutaost te častiite dražbe predlagamo, da »država poseže po radikalnejšem sredstvu in prične postopati po laškem vzorcu, !kjer nihfie ne dobi petnega lista za inozemsko kopališče, ako nima za !to poirebeega, od državnega zdravnika potrjenega iz-j pričevala. Tudi v naši zemUi je dovolj prilike za kopanje in xajaravlja-nje. Finančne razmere pa 49atovo še daleko, vsaj za enkrat ne •odgovarjajo oni* v Italiji. Nali trgovski bilanci škoduje tudi ne malo v tujih kopališčih zapravljeni denar, od Ifier zanj ae chafabno drugega, kakor materijal sa večeim nagovore gornjih deset <&«£ v meseofii plesa in zabav. Oriunaše in nacionaliste naprošamo, da nam stavijo na razpolago vse slovenske časopise, U jih iaaje p« prečkanju fiicer uporablfl za navaden papir. Rabim« jih «a naše zasužnjene brate, kanor smej® sedaj sa-mo še časpplsi pripadajoči Interesni ®feni 'SLS. Liste sprejema Uprava »O13hwb«. Sodawasscrfabrik v Celju. Ce ne verjamete Celjani, da je res, pa prosim, da se potrudite do Rauscherje-ve hiše »Lekarna pri Orlu« v Aleksandrovi ulid nasproti Kreditne banke. Kaj takega ua tako javnem prostoru je po 8 (osmih) letih po osvobojenju izpod nemškega jerdb-stva mogoče edmo le pri nas. Tudi spomin na vojn® »Kriegskiiche« v Vodnikovii nBci na Krellovi hiši naj bi izginil. Vodstvo po maetiiostni razsiavi obeh Magdfičev bo v nedeljo dne 5. sept. ob M. uri dopoldne v Jakopičevem paviljonu. Opozarjamo občinstvo Jia te iizredno eamimiv® razstavo dveh autodidaktov, ki dokazujeta, da se tudi 3. resoo voljo, vztrajnostjo in ljubeznijo d® umetnosti da nadomestiti akademija. Tudi itaUfantski usoeh. Prejeli smo iz Bitolia obvestilo, da preneha radi smrti glavnega. lUBednika Srvasoie Hadži - Popoviča idiajati »Južna zvezda«. S tem ic izgubila Južna Srbiia svoi edini neodvisni; or«an. ki ie vedno zvest veAikim državnim ter narodnim interesom farami itanruicene in tako težko pre-izktršene 'hratp v Makedoniji pred maoadi zdiužcnSi Baflgaja-Grkiov. Tak® * radii zavrainesa po italijanskih omisai jih oodpiriicga napada izcubil ta bedni narod enega svojih zadnjih zaščitnikov. Uvedeni pa nai bodo vsi oni. ki se v Italiji neprestano ubijajo z mislijo, kako napraviti Jugoslavijo za vedno neškodljivo, da s« zaman vse mihov-e prečuitc noči in da bodo tako neslavno končali. kakor razni BertholdL Dalmacija se imenuje maša prva lahka križarka, zgrajena v Nemčiji, ki bo te dni priplula v Berk o Ko* torsko. Ima 3000 ton ter je prva znanilka lepše dobe naše vrle vojne ■mornarice, katero čakajo na mo* drem Jadranu tako velike naloge. .'Simptomatično je, da pojav te prve naše križarke z nervoznimi ■opazkami najavljajo I italijanski li»t3, ki vendar dobro vedo, da raz* pdlaga slavna laška mornarica s stctTsoc ton močnim vojnim bro* dovjem, katerenasa naše 'ladjice res ne morejo biti nevarne. O nuna In obramba države. Pogosto čuiemo od strani naših nasprotnikov očitke, da Orjuna rte imotreMia nienfh četnikov za obrambo dTŽavn&i meja in interesov zemlje. Kakor ie odgovor na te zlobi« napade sprič® interesov zemlje nemogoč, vendar ©rrbiiaano samo stečaj. ko sm® uaoslaiK naše četnike v Južno Makedonijo kjer so nadvse častno vršili svoio dolžnost. Strah, da t>p bi morda iteh Oboroženih odefljem .uooraibrli v trotovem času ■proti vladi, ie orisiM-l nat® isto do odloka razpustiti te -odrede. Način te razorožitve in 'Bostopaiile po -rriei ■z našimi četrriki re tudi w-fitevie • »V katerem W raI.EK“. Kolesa Ir pmlh tovarn „DUrrkGpp“, »Stvrla«, „W«f»enrad“, „Kayter“. Naša domača tovarna čevljev Peter Kozina & Ko., Tržič obnovi za letošnjo jesen zopet prodajo čevljev HNrarfK *■ ’ iljaui I prodaja PREMOG Iz slovenskih premogovnikov veeh kakovosti, v colih vagonih po originalnih cenah premogovnikov *n domačo vporabo kakor tudi ca Industrijska podjetja in razpečava na debelo inozemski premog in koks vsako vrste In vsakega Izvora ter prlporoEa po-sebno prvovrstni čežkoslovaSkl In ™ ‘io čiS livarne lo domačo vporabo. kovaški premog, cmi premog In brikete. . a rasli v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15/1. RESTAVRACIJA LJUBIJANSK! DVOR % ms®*-' S M Poglejte Bi ga dobro, kako je lep in blesteč zlatnik po 10 frankov I Kupite si še danes ion Mi in prepričajte se o njegovi nedo-Ivi kakovosti Ako Vam je sreča mila, boste našli pri vporabi tudi Vi skriti zaklad pristni zlatnik po 10 frankov. LjuMjan. velesejem - Pokrajinska razstava do 13. septembra 1936. „Ljubljana v jeseni“ pod pokroviteljstvom Mj. Vel. Kralja. Kmetijska razstava. Vrtnarska razstava. Umetniška razstava. Higijenska razstava. Radio - razstava. Avtomobilska razstava. Industrijski proizvodi. 5. septembra: Razstava plemenskih konj. 8. in 9. „ Mednarodna razstava psov. Legitimacija, id velja Din 30 —, upravičuje do polovično vožnje na osebnih in brsovlakih. Dobi se v denarnih zavodih kmetijskih in tujskoprometnih organizacijah itd. Najvočja razstava v državi. OB'eJto si l°' gradbenopodjetje ING. DUKIČ IN DRUG LJUBLJANA Bohoričeva ulica it. 24 88 g m m 99 SAVA opče osiguravajuče dioni-čarsko društvo u Zagrebu ustanovljena od jugoslovenskih denarnih zavodov: Prva hrvatska štedionica Hrvatska eskomptna banka in Srpska banka d. d. u Zagrebu, Ja ran- - *o,„jssr«.,a -“ssrisrr ZZSTZZZSSK 99 CABA orme ocHrypaBajyhe ahohh-MapcKO a.pyuiTBO y 3arpe6y Sezilsko prodajo po amerikanskem sistemu obnovi zopet za letošnlo jesen domala* v fna ^ ^ PETER KOZINA & Ko. •'Trzic sssrssans: ZAGREB račkoga ULICA 3. LJUBLJANA bab Mtff n imnmill % IN BREG 20 BEOGRAD KNEZ MIHAJLOVA 44 Tisk Učiteljske tiskarne; zanio odgovarja Rrance Štrukelj. Odgovorni urednik: Jože S p a tt Za konzorcij lista »Orjuna« odgovarja Drejče Verbifl.