Posamezna številka 6 vinarjev.
Slev. 147. izven Ljubljane 8 vin.	v Ljubljani, v ponedeljek, L jolilfl 1912.
Leto XL.
= Velja po pošti: =
Za oelo leto napre] . K 26-— za pol leta „ . „ 13-— za četrt leta „ . „ 6-50 ea en meseo „ . „ 2*20 za Nemčijo oeloletnc za ostalo lnozeais "

mF
V	Ljubila* Sia tom;
Za celo letoniprej i, K 24-— • \ za pol leta I U I „ 12-— za Četrt letih. V . „ 6-- , Q za en maaeov^A.,, 2-—
V	upravi preiemalh^i^Sii.o ljJ70
^mmm
(M£- Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol itev. 6/111. Bokopisl se ne vračajo; netranklrana pisma sa ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Inseratt:
Eaostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat . . . . p« IS v za dvakrat . . . . „ 13 „
za trikrat...... 10 „
večkrat primeren popust.
slano ln reki. notice:
ostolpna petltvrsta (T2 mm) 30 vinarjev.
Izhaja*.:
vsak dan, lavzemšl nedelje in praznike, ob 5. ari popoldM.
Upravnlštvo Je v Kopitarjevi nllol štev. B. __
Avstr. poštne bran. račnn št 24.707. Ogrske poštna hran. račnn št. 26.511. — Upravnlškega telefona št. 188.
Datingnia Številka obsega 6 strani.
Svobodna misel, pa c. kr. deželni šolski svei.
feii i-'**trkateri gospodje se čudijo, da se
mi čudimo. Mi se namreč čudimo, da je mogoče v Ljubljani, pred očmi najvišje deželske šolske oblasti, izrabljati šolsko mladino za javno demonstracijo Svobodne Misli. In kako naj se ne čudimo? Ali gospodje morda ne vedo, kaj je Svobodna Misel? ali pa je morda duh Svobodne Misli že tako prevzel nekatere kroge, da poklicani čuvarji šolstva niti sami več ne čutijo, kako razdirajoč element je Svobodna Misel.
Kaj pa je Svobodna Misel? Kratko lahko rečemo: organizacija brezverstva in anarhije.
1. Svobodna Misel je organizacija brezverstva.
Svobodna Misel je svetovna zveza, ki ima svoje odseke po posameznih državah in deželah. Ustanovila se je 29. avgusta 1. 1880. v Bruslju. Člen 2. pravil pravi: »Namen te zveze je, olajšati propagando racionalistič-ri i h i d e j z enotnim ravnanjem vseh, ki sodijo, da treba oprostiti Človeštvo verskih predsodkov.« Ta splošni brezverski namen, zakrit še malo v fraze, posamezni odseki po svoje bolj ali manj jasno izražajo, kakršne so pač krajevne razmere. Odsek v Rimu je n. pr. ta člen takole izrazil: »Društvo ima namen oprostiti ljudsko vest vseh predsodkov s tem, da bo preganjalo versko misel, naj se javi kakorkoli.« Vsak član se mora zavezati, da »bo živel in umrl izvun vsake cerkve ali dogma t ič ne vere, v kultu Svobodne Misli« (čl. 8 in 3).
Zveza Svobodne Misli prireja kongrese. L. 1907. je bil tak kongres v Pragi. Dr. Bartošek je tedaj izjavil: »Glavna naloga Svobodne Misli je praktična 1 a i z a c i j a družbe. Proti zastarelim dogmam se nam ni treba več z vso silo bojevati, te zmote so odstranjevali naši predniki; ekzistirajo edino še v zanemarjenih vrstah družbe. Važnejše delo nas čaka pri laizaciji našega življenja, da bi ljudstvo, ko opusti srednjeveške nazore, opustilo tudi navade izvirajoče iz teh nazorov, tako navado, da nosijo otroke h krstu, da se
dajejo cerkveno pokopavati, da proslavljajo znamenitejše življenjske dogodke po cerkvenem obredu ... V za-konodavstvu moramo razrešiti posebej tri vprašanja, to so: svobodna šola, civilni zakon, ločitev cerkve od države. Zlasti otrok ne smemo pustiti cerkvam, zakaj otroci so naša bodočnost. Zato naš hoj za svobodno šolo. Ne smemo pripustiti, da bi se otroci silili k verovanju raznih babilonskih pravljic, o izmišljenem posmrtnem življenju itd.«
Dr. Bartošek je izdelal na praškem kongresu z glavnini tajnikom Zveze Leonom Furnemontom tudi poseben bojni načrt. V čl. 1. se pravi: »Svobodo-miselci se obvežejo, da se bodo borili proti vsaki veri«. Dalje se bodo borili, da se izloči vera iz šol (čl. i), odpravi verska prisega (čl. 6), prepovedo cerkveni izprevodi (čl. 5), zatr6 samostani (čl. 7), uvede sežiganje mrličev (čl. 11) in iztrebijo vsi §8, ki zabranju-jejo javno širjenje nevere (čl. 13).
Mislimo, da je prvi namen Svobodne Misli dosti jasno povedan. Svobodna Misel ima za prvi namen v vsem življenju, zasebnem in javnem, uveljaviti popolno brezverstvo.
2. Svobodna Misel pa je tudi organizacija anarhije.
Če pravimo: Svobodna Misel je organizacija anarhije, mislimo seveda anarhijo v širšem pomenu. V Svobodni Misli so sicer tudi pravi anarhisti. Na praškem kongresu je bil — če se ne motimo, celo v predsedstvu — zloglasni španski anarhist Ferrer. Vendar ne bomo trdili, česar iz aktov določno dokazati ne moremo. A gotovo je to, da ima Svobodna Misel antimonarhične in a n t i d i n a s t i č n e težnje. Veliko besedo na kongresih Svobodne Misli imajo ravno framasoni, katerih program je: porušiti oltarje in prestole. Na rimskem kongresu (1904) je bilo poleg drugih republikanskih nad 60 trama sonskih zastav. Praškemu kongresu je poslal najsrčnejše pozdrave tudi italijanski Veliki Orient, a predsedoval mu je že imenovani L6on Furnemont, delegat Velikega Orienta v Belgiji in mojster lože Les Amis Philantropes v Bruslju.
Osrednje glasilo Svobodne Misli »Courrier Europeen« je pisalo 25. dec.. 1. 1907., da podpira Svobodna Misel vse demokratične težnje, naj se izkušajo uveljaviti na ustavnih tleh ali pa s pomočjo revolucije; tako pravi, da podpira že leta ruske revolucionarje. A v
»Almanahu« Svobodne Misli (Alma-nach-Annuaire de la Libre Pensče Internationale, 1908) pravi Rafael Rens, tajnik stalne pisarne Zveze Svobodne Misli, da i in a Svobodna Misel tudi nalogo »uničiti državo Habs-buržanov«.
Mislimo, da je tudi to dosti jasno povedano. Po vsem tem se nam zdi, da je vsako čudenje tistih gospodov čudno.
Državni proračun.
Dunaj, 29. junija.
V zadnjih 15 letih je sedaj že enajstič v državnem zboru v razpravi »pro-vizorij« državnega proračuna. Sicer pa pojem »provizorija« ne odgovarja dejstvu. Parlament je namreč pred novim letom pooblastil vlado, da sme pobirati direktne in indirektne davke do 1. julija po obstoječih »normah«. In sedaj predlaga proračunski odsek, naj zbornica podaljša to pooblastilo do 31. decembra. Torej postane »provizorium« koncem leta »definitivum«. Vlada bode izterjevala davke po obstoječih »normah«, to je, po veljavnih določbah. Pre-porno vprašanje pa je še vedno, katere kredite sme vlada uporabiti v pokritje državnih stroškov. V zakonu, s katerim se vlada pooblašča, so našteti samo isti krediti, katere so dobila posamezna ministrstva že v prejšnjih letih za določene namene, pa jih niso še izčrpala. Krediti za tekoče leto pa v »pro-vizorijti« niso našteti. V raznih državah, tudi na Ogrskem, veljajo za »pro-vizorij« krediti prejšnjega leta. Ko bi parlament za leto 1912 vezal vlado na kredite za leto 1911, morala bi vlada črtati razne izredne kredite za telefon, železnice, draginjske doklade državnim uslužbencem, za armado, bosanske železnice, vodne ceste, lokalne železnice in tako dalje. Vsi ti, večinoma izredni krediti pa znašajo 199,807.250 K. Proti temu bi ugovarjale vse stranke, ker bi vlada morala za letos črtati razne podpore in izredne stroške. Namen parlamenta pa tudi ni, da bi smela vlada gospodariti kar po svoji volji. Zato je odsek prenaredil vladno besedilo in določil, da sme vlada razpolagati s krediti, ki jih je postavila v redni proračun za leto 1912. Ker pa odsek ni rešil rednega proračuna in tudi ne pregledal ter ocenil posameznih postavk, dobi vlada s provizorijem iste pravice. Par-
• lament pa se s tem odreče za tekoče le-| to pravici natančne kontrole. Šele čez dve leti dobi parlament rač. zaključke, ko se bodč morda že dvakrat premenila vlada. Iz tega sledi, da je ustavna pravica kontrole postala zadnja leta gola formalnost. Parlament ne dobi dovolj časa ali pa ga potrati z raznimi dru-t giini političn. in narodnimi vprašanji, da mora brez prave kontrole vladi pre-puščati državno gospodarstvo.
Stroški.
Za leto 1911 so bili skupni stroški proračun jeni na 2881,709.143 K, za leto 1912 na 3049,416.393 Iv, torej se zvišajo za 167,707.250 K. Ako prištejemo k stroškom še za tekoče leto določene kre-dite za vodne ceste 10 milijonov, za uravnave rek 11 milijonov, «a lokalne železnice 6-7 in za železnico Rudolfovo-Knin 4'4 milijonov, znašajo vsi stroški 3081,516.393 K. Všteti so tudi izdatki: 20 milijonov za telefon, 20 milijonov za železniške investicije, 12,100.000 za držav« ne uslužbence, 16 milijonov za železni-* carje in višji prispevek za armado tet mornarico v znesku 64,631.130 K.
Dohodki.
V proračunu za leto 1912, ki ga je vlada predložila že v oktobru preteklega leta, znašajo dohodki 2.916,990.344 kron. Tem dohodkom prišteje vlada 40 milijonov iz posojila, 12,100.000 iz bla-gajničnih gotovin, 16 milijonov več iz dohodkov državnih železnic, 282.051 iz povračila podonavske, parobrodne družbe, 280.000 od Lloyda in 1,653.640 od av-stro-ogrske banke. Torej se za leto 1912 proračun jeni stroški zvišajo na 2.987 milijonov 306.841 K. Ako primerjamo te dohodke z izdatki v znesku 3081,516.393 kron, znaša računski primanjkljaj 94 milijonov 209.552 K.
Pri teh računih pa ne smemo prezreti, da so med dohodke šteta ludi iz-posojila in blagajnični predujemi, ki znašajo okroglo 281 milijonov. Toliko bi znašal upravni primanjkljaj, ko bi hoteli posnemati računsko umetnost kritikov kranjskega deželnega gospodarstva. Toda bodimo pravičnejši in odštejmo izdatke za produktivne na-< prave, s katerimi se pomeoži državno premoženje. Od 129,200.000 K za železniške investicije moramo odšteti 92 milijonov 900.000 kot produktiven izdatek; ravno tako 20 milijonov za nove telefonske naprave, skupaj 112,900.000 K. Torej bi znašal primanjkljaj še vedno 168,100.000 K.
LISTEK.
Borzijanci.
15. julija J. 1870. je bil John Wor-lington Dodds uničen igralec na londonski borzi. 17. julija je bil zopet jako bogat mož. In vendar si je naklonil srečo, ne da bi bil zapustil malo, ubož-no irsko mestece Dunsloe, katero bi bil lahko kupil takoj za četrtino one vsote, ki si jo je pridobil tekom enega dne, ko je bil v njenem ozidju. Treba bo šele napisati povest o financah, povest o ogromnih bogastvih, ki vedno rastejo in se zopet zmanjšujejo, o drznih podjetjih, o mučni negotovosti, o strašnih porazih in globokoumnih kombinacijah, ki jih pa drugi, ki so še bolj zviti, ?:opet izjalovijo. Ogromni dolgovi vsake evropske velevlasti rastejo in zopet padajo kakor cene v stolpcih mnogih listov in kažejo s tem medsebojne'pritiske. Kdor vidi dosti daleč v prihodnost, da vč, kakšni bodo ti vedno se iz-preminjajoči stolpci jutri, ima srečo v svojih rokah.
John Worlington Dodds je imel mnogo darov, ki pripomorejo špekulantu do uspeha. Hitro je opazil vse, pravilno presodil in bil hiter in ne-
ustrašen pri delu. Toda pri finančnih podjetjih ima jako važno ulogo tudi sreča, ki je zdaj temu zdaj onemu mila. Tako se je zgodilo, da je zadela nesreča tudi Worlingtona Doddsa. Predno so se razclružile južnoameriške republike, je nakupil na podlagi najboljših obvestil mnogo državnih papirjev neke južnoameriške republike; republika ni mogla plačali svojih dolgov in Dodds je izgubil svoj denar. Špekuliral je, da poskočijo menjice neke škotske železnice, toda štirimesečna stavka ga je zadela občutno. Udeležil se je pri neki družbi, ki je imela podjetje s kavo, ker je upal, da se bo občinstvo kar trgalo za njihove menjice na zakupna zemljišča, toda politično nebo se je pooblačilo in občinstvo ni hotelo naložiti svojega denarja pri podjetju. Vse mu je šlo narobe, česar se je le dotaknil, in zdaj na predvečer sToje svatbe, mlad, razumen in energičen, je bil uničen in upniki so mu pretili s konkurzom. Toda londonska borza je prizanesljiva. Kar zadene danes enega, to se lahko pripeti jutri komu drugemu, a vsakomur je ležeče na tem, da se potrpi nekoliko, da si uničenec opomore. Tako so olajšali breme Worlingtonu Doddsu in mu ga pomagali nositi; odšel je celo lahko na majhno potovanje po Irskem, kajti zdravniki so mu priporočili, da si
odpočije in izpremeni zrak, da si popravi svoje razruvane živce. Tako je bil torej 15. julija 1. 1870. pri zajtrku v umazani kavarni v George Hotelu na Dunsloeskem trgu.
Bila je to temna in dolgočasna kavarna, ki je navadno prazna, toda takrat je bila tako polna in šumna kakor so kavarne po londonskih hotelih. Vse mize so bile zasedene in zrak je bil poln smradu po pečeni slanini in ribah. Možje v težkih škornjih so prihajali in odhajali, ostroge so žvenketale, v kotu je bilo nakopičenih polno bičev, kakršni se rabijo pri ježi, in sploh je vse dišalo po konjih. Tudi pogovor je bil samo o konjih. Z vseh strani je slišal Worlinglon Dodds o letnjakih, o ozko-prsnih konjih, o takšnih, ki grizejo jasli, o raznih konjskih boleznih in na stotine izrazov, ki so mu bili ravnotako nerazumljivi, kakor bi bil njegov borzni žargon nerazumljiv tem ljudem. Vprašal je natakarja, kaj je vzrok temu, da je toliko ljudi. Natakar se je jako začudil, da je sploh kdo na svetu, ki bi ne vedel tega.
»V Dunsloe je danes konjski semenj, največji konjski semenj na celem Irskem in traja teden dni. Ljudje pridejo od daleč in blizu, z Angleškega in Škotskega in od vseh strani. Poglejte skozi oknu, pa boste yideli konje
in vaša vest more biti lahka, ako hočete spati tako trdno, da vas ne zbude konji s svojim ropotom.«
Dodds se je spominjal, da je slišal nerazločen šum, ki se je združil z nje« govimi sanjami — nekako neprestano, enakomerno ropotanje in rožljanje —■ in zdaj, ko je pogledal skozi okno, je videl, kaj je bilo temu vzrok. Ves trg od enega, konca do drugega je bil poln konjev — sivih, rdečkastih, rujavih, črnih, kostanjevih —, mladih in starih, lepih in slabih, vseh mogočih pasem in velikosti. Kakor je bilo videti, je bila to velikanska trgovina za tako majhno mestece in je to omenil tudi natakarju,
»Kakor vidite, konji ne žive v me-/ stu in si tudi ne belijo glave, da je tako majhno. Toda mesto leži prav na sredi irskih okrajev, v katerih rede konje, in kam naj bi prišli naprodaj, ako ne v Dunsloe?«
Natakar je imel brzojavko v rokah in obrnil naslov k NVorlingtonu Doddsu,
»Takega imena nisem slišal še nik* dar, gospod. Ali mi morete povedati, čegavo je?«
Dodds je pogledal na ovitek. Ime se je glasilo Strellenhaus.
»Ne, ne vem,« je rekel. »Nikdar ga se nisem slišal preje. To je tuje ime. Mogoče, ako bi . . .«
Ta primanjkljaj hoče vlada pokriti s »malim finančnim načrtom«, ki bi zvišal dohodke okroglo za 50 milijonov. S tem naj vlada zamaši luknjo v proračunu, zviša prispevke deželam in plače uradnikom že s 1. julijem ter pokrije vsled novega brambnega zakona večje stroške za armado in mornarico!? Seveda, vlada pride do ugodnejšega zaključka. Vse izdatke za državni dolg (25,388.780), draginjske doklade za državne uslužbence (12,100.000) stroške za Neproduktivne žel. naprave (36.300.000), višjo stroške za armado in mornarico (57.876.000) in višjo potrebščino za skupne zadeve (6,755.130), skupaj 138,119.910 kron zaračuni kot izredne izdatke in tako zniža primanjkljaj rednega gospodarstva. Toda skoraj vsi ti izdatki so že sedaj redni in bodo še narasli. 2e prihodnje leto se bodo stroški zvišali za 300 do 400 milijonov. Teh večjih izdatkov pa tudi veliki finančni načrt ne bode mogel pokriti. Vsi vladni načrti so »zmašila«, ker se vlada ogiblje kapitalistov, borzijancev in kartclov ter Išče novih dohodkov le pri malem mo-fcu. Ravnotežje v državnem gospodar-Btvu bode le tedaj mogoče, ako se okrepi narodno gospodarstvo, izboljša naša trgovinska bilanca, varčno in previdno gospodari z dohodki in odpro novi viri oz državnih podjetij.
Državna podjetja.
Državni monopoli in podjetja izkažejo dohodkov 15378 milijonov, stroškov 1451-3 milijonov, torej prebitka sa-aao 865 milijonov. Tako n. pr. je izkazanih dohodkov pri pošti, brzojavu in elefonu 218,494.700 K, stroškov' pa 212 milijonov 728.640 K, tako da preostane Jistih dohodkov samo 5,766.060 K.
Dohodki železnic so preraču-ajeni na 837 8 milijonov, stroški pa na 762,184.710 K; prometni prebitek znaša po proračunu 181 milijonov. Ker pa :našajo obresti in amortizacija dolgov :a železnice 247 6 milijonov, mora letos iržava iz drugih dohodkov doplačati >6 6 milijonov. Ker je letos v proračunu :a nove železniške investicije 929 mili-onov, znaša letošnja nepokrita potrebščina za železnice 159'5 milijonov. Tu-taj je največja rana državnega gospodarstva.
Državni dolgovi.
To poglavje igra v proračunu ve-iko vlogo. Za mnoge pa so državni dol-jovi »res alinea«, s katero naj si glavo ibija vlada. Ta pa je od danes do jutri samo oskrbnik, ki si pomaga iz zadre-je z novimi dolgovi. Imamo sicer kon-:rolno komisijo za državne dolgove, to-ia parlament že 16 let ni razpravljal o njenih poročilih, kakor tudi že 17 let ai pregledal računskih zaključkov.
Koliko ifa je državnega dolga?
. Zadnji in redni izkaz je iz leta 1910. Skupni državni dolg je znašal 12.111 milijonov 449.952 K 90 h. Od te svote noramo odšteti 1389,031.893 lv 33 h, od saterih Ogri plačujejo obresti brez amortizacije. Torej ostane avstrijskega iržavnega dolga 10.722,418.059 K 57 h. Tej svoti pa moramo prišteti še 557 milijonov 242.840 K, ki ga je Avstrija najela tekom let na račun državnih železnic. Ves avstrijski dolg znaša 11.279 milijonov 660,899 K 57 h ali okroglo 400 kron na osebo prebivalstva. Za leto 1910
Toda v tem trenoLku se je sklonil proti njemu in ga prekinil rdečeličen gospod z okroglim obrazom, ki je zajtr-koval pri sosedni mizi.
»Ali niste govorili o tujem imenu, gospod?« je vprašal.
»Strellenhaus se glasi ime.«
Jaz sem Mr. Strellenhaus, — Mr. Julius Strellenhaus iz Liverpoola. Pričakoval sem brzojavko. Hvala vam.«
Sedel je tako blizu, da je Dodds videl nehote nekoliko brzojavke, ko je odprl ovitek. Poročilo je bilo jako dolgo. Cel šop rumenkastega papirja se je prikazal iz rujavkastega ovitka. Mr. Strellenhaus je metodično razvrstil papirje pred seboj po prtu, tako da jih nobeno tuje oko ni moglo videti. Potem je izvlekel beležnico in je začel s skrbnim obrazom zapisovati nekaj v njo in pri tem pogledoval najprej na papirje in potem v beležnico in zapisal najbrže eno črko ali številko obenem. Ooddsa je zanimalo to, vedel je namreč, kaj dela tujec. Sestavljal si je šifrirano pismo. Dodds je sam delal pogosto isto. Naenkrat je postal tujec jako bled, kakor bi bila cela vsebina poročila zanj udarec. Dodds je večkrat doživel isto in zato je zdaj pomiloval svojega soseda. Tujec je vstal in odšel iz kavarne, ne da bi se bil dotaknil za-jutreka.
»Zdi se mi, da je gospod dobil slabe vesti,« je rekel zaupljivi natakar.
»Najbrže,« je odgovoril Dodd^j v tem trenotku ga je nenadoma začelo zanimati nekaj novega.
(Konec.)
so znašale obresti z delno amortizacijo dolga okroglo 509 milijonov, prometni prebitek državnih železnic 154 milijonov, torej čista potrebščina za obresti in amortizacijo 355 milijonov. Obresti državnih dolgov so bile torej višjo nego po odbitku deželam odkazanih prispevkov vsi direktni davki, ki so znesli 347'8 milijonov. Za tekoče leto znaša čista potrebščina za državni dolg 357 milijonov.
Iz navedenih številk je razvidno, da je skoraj ravno polovico dolga Avstrija najela za zgradbe novih in odkup zasebnih železnic. Da bi bile državne železnice popolnoma produktivne, morale bi se obrestovati vsaj s 4'1 odstotki, povprek pa donašajo 2-75 odstotkov. Ostale dolgove je Avstrija najela večinoma za armado in mornarico ter melioracije. Celo podpore vsled raznih uim so nekatere vlade delile iz posojil. Država, oziroma prebivalstvo pa je na škodi že pri najetju posojil, ker je kurs državne rente jako padel, zadnja leta za 10 odstotkov. Čim nižji je kurs, tem večji je dobiček borzijancev. Zato občinstvo rajši kupuje delnice večjih podjetij, nego državno rento. Državi sicer še ne preti bankerot, vendar pride kmalu čas, ko bosta parlament in vlada morala reči: IIuc usque! Dalje ne gre več po poti navzdol!
SIlMfl.
V Solnogradu je zborovalo pretekli petek nemško bojno društvo Siidmarka. Po predloženem poslovnem poročilu je štela Slidmarka 31. decembra 1911 907 skupin s 82.281 člani, med njimi 56 ženskih, 11 akademičnih in 2 mladinski skupini. Ustanovilo se je 62 novih skupin. Članov Sudmarke je na Štajerskem 20.597, na Nižjem Avstrijskem (brez Dunaja) 19.144, na Dunaju 11.433, na Zgornjem Avstrijskem 9691, na Koroškem 8559, na Tirolskem 4458, na Solnograškem 3271, na Predarlskem 2005, na K r a n j s k e m 1812 in na P r i-m o r s k e m 1311. Pomnožilo se je število članov za 3760.
Kar tiče plačevanja skupin, so skupine lani plačale 8055 K 35 h manj kot predlanskem, in sicer se je znižala po skupinah vplačana vsota od 286.295 K 31 h na 278.239 K 96 h.
Slidmarka pa ni navezana samo na članarine, marveč ima tudi druge dohodke; vseh dohodkov je imela lani 587.427 K 80 h; njeno premoženje se je povišalo od 1,019.756 K 38 h na 1,159.031 K 87 h.
Za Stidmarkine namene so izdali leta 1911 665.749 Iv 19 h (1. 1910 594.148 K 41 h), in sicer za naseljevanje 207.867 K 33 h (leta 1910 181.967 K 93 h), darov 94.711 K 42 h (leta 1910 108.253 K 99 h), ustanov 3134 K, posojil 84.288 K 89 h (leta 1910 114.118 K), za ljudske knjižnice 11.985 K 42 h (leta 1910 18.217 K 27 h.
Koncem leta, 1911 je imela Siid-marka 270 (212) knjižnic s 169.065 (147.365) knjigami. Izposodilo se je 27.757 (26.344) osebam 235.964 (301.817) knjig.
Potni učitelji so trije: Hoycr, Schneider in Maschke. Predavali so 455krat in privedli društvu 4111 novih članov.
Za naseljevanje je izdala Siidmar-ka 207.869 K 33 h. in sicer 157.814 K za nakup novih zemljišč, 45.121 K pa na stare dolgove. Nakupili so lani nad 1000 johov zemljišč. Od ustanovitve Sudmarke leta 1906 se je izdalo za naseljevanje 739.796 Iv 18 vin. Vsega skupaj je naselila Siidmarka do zdaj na slovenskem ozemlju 31 nemških rodbin s 156 glavami v 21 krajih treh dežela.
Podali smo nekoliko obširnejše poročilo o delovanju tega nemškega društva zato, ker nam trga našo zemljo in reže v naše meso. Praktičnih uspehov Siidmarka nima veliko pokazati, 31 nemških družin več na slovenski zemlji, to ne pomeni za nas še prav nobene narodne nevarnosti. Vendar pa ne smemo misliti, da smemo iiasproti tej družbi roke križem držati. Če nam ravno naše zemlje veliko ne vzame, pa daje netivo za narodni prepir, fanatizira Nemce, naseljene po naši domovini, da nosijo pokonci svoje glave in skuša preprečiti vsako narodnostno spravo z hujskanjem in razpaljanjem narodnih strasti.
V krajih, kjer so Nemci vzgojeni v Svidmarkinem duhu, so obmejni Slo venci brez dvoma v nevarnosti, da se potujčijo. Še tako značajen in narodno zaveden Slovenec, če je sam sebi prepuščen, pade pod pritiskom teh večnih šikan in sporov, omaga in se boja za narodne pravice sploh več ne udeležuje.
Narodne dolžnosti, ki so združene pri gospodarsko itak šibkih obmejnih Slovencih s takimi žrtvami, so neizvrš-Ijive. Od naše strani jim pa moramo
dati potrebne vzgoje, poguma in pa gospodarsko podoro.
DemonsMlo v Pragi.
Praga, 1. julija. V soboto je bilo v Pragi popolnoma mirno. Včeraj dopoldne ob 9. uri se jo pa začel premikati na Pfikopih sokolski izprevod, ki je trajal celo dopoldne. Nemški burši tudi včeraj niso hoteli opustiti svojega bumela in so ne glede na to, da se je slavnostni izprevod še vršil, pričeli svoj bumel. Množica, ki se je pomikala po Pfikopih, se je razburila, ko je zagledala nemške burše v čepicah. Pričela je klicati »Hanba«. Nekaterim buršem so izbili čepice z glav. Nemški burši se pa niso ozirali na razburjeno množico, ki je pela »Hej Slovani«, marveč so rinili naravnost v manifestante, ki so pričeli zahtevati, da naj se umaknejo burši v kazino in po Pfikopih. Tudi policija je posredovala in prosila burše, da naj se umaknejo v kazino, a burši niso slušali policijo in naprej bumlali. Nemški burši so baje nameravali bumlati šele, ko bo končan sokolski izprevod, a ta je trajal še ob pol 12. uri dopoldne. Ob %12. uri se je protinemška demonstracija obnovila. Nekaj buršev so vrgli na tla. Baje jih je 25 do 30 neznatno poškodovanih. Demonstracije proti buršem so trajale do 12. ure, ko so se burši umaknili v kazino, kjer so jih čakali njih profesorji, jih pohvalili, češ da so se vzorno držali in jim dali dober svet, da naj zdaj po končanem bumlu gredo domov. Druge nesreče ni bilo. Če bi bili burši s svojim bumlom počakali, da bi se bil končal izprevod, bi se jim ne bilo nič zgodilo. Nemci se seveda delajo strašno razburjene in prerokujejo, da se bodo protiburšovske demonstracije nadaljevale. Češki višji deželni maršal princ Lobkovic, ki je gledal z balkona deželne banke slavnostni izprevod, je videl tudi demonstracijo.
Praga, 1. julija. Nemški burši so hoteli pričeti z bumlom že ob deveti uri dopoldne, a ko so zapustili kazino, so jih pregovorili policijski uradniki, da so se vrnili nazaj. Ko so korakali Sokoli po Pfikopih, so burši večkrat poizkušali prodreti na Pfikope. Ob 12. uri se je splazilo 150 buršev na cesto, nakar so sledile male demonstracije. Policija je razkropila demonstrante. Po 12. uri je bilo v Pragi popolnoma mirno. Celo trezni Nemci sodijo, da so burši demonstracije nalašč izzvali.
GOSPOSKA ZBORNICA
jc v petkovi seji odobrila predlogo o brambni postavi. Brambne predloge so zdaj rešene in pripravljene, da jih vladar podpiše. Armada, ki je pri nas res znatno zaostala, se zdaj pomnoži, in sicer v skupni armadi za 60 do 70 tisoč mož. deželna bramba bo polovico močnejša kot je zdaj. ogrski honved se pa podvoji. Obe deželni brambi sta šteli pred devetimi leti v stalnem stanju 45 tisoč mož, ko se nova postava popolnoma izvede, bosta šteli 106.000 mož.
NEMŠKO-ČEŠKA SPRAVNA POGAJANJA.
Praga, 1. julija. Zadnje konference namesmika kneza Thuna z nemškimi poslanci dr. Urbanom, dr. Fren-gelnom in dr. Baerenreitherjem so se glede na izpremembo deželnega reda povoljno izvršile. Še ta teden nameravajo na Dunaju in v Pragi nadaljevati pogajanja o ureditvi jezikovnih vprašanj pri deželnih in avtonomnih oblastih. »Samostatnost« sodi, da so v glavnem spravna pogajanja že končana.
GROF STORGKH PRI CESARJU V AVDIENCI.
Ministrskega predsednika grofa Stiirgkha je zaslišal cesar 29. junija v Schonbrunnu. Avdienca je trajala nad eno uro. Stiirgkh se je cesarju zahvalil, ker ga je počastil s svojim obiskom. Cesar je izrazil svojo zadovoljnost, ker se je zboljšalo Sttirgkhovo zdravje in izjavil, da ga veseli, ker so rešene brambne preosnove.
VOLIVNA PREOSNOVA V ITALIJI.
Senat je odobril s 139 proti 41 glasovom po poslaniški zbornici spi'ejeto volivno preosnovo.
OBOROŽEN JE SRBIJE.
Srbska skupščina jc 26. junija sprejela predlogo za izreden vojni kredit, ki ga je zahteval vojni minister. S tem je nevarnost vladne krize za do-gledni čas odstranjena.
BAVARSKA VLADA PROTI SOCIALNI DEMOKRACIJI.
V seji bavarskega deželnega zbora dne 28. junija je ministrski predsednik Soden izjavil, zakaj da vlada ne potrdi socialnodemokraških županov. Socialni demokrati ne priznavajo monarhije, zato se sutialno-demokraški župani uc
potrjajo. Nastal je nemir. Socialni demokrati so zabavljali, ministrski predsednik je pa rekel, da ne zna biti tako surov, kakor so socialni demokrati.
KNJIGOTRŠTVO.
Zlata knjiga blaženega Ludovika Grinjona Montfortskega o pravi po-božnosti do Marije pod naslovom »Marija kraljica src« je sedaj na razpolago. Blaženi Ludovik Grinjon Mont-fortski se je boril s posebno odločnostjo proti privržencem Janzenizma, one verske sekte, ki je učila prestrogo in prenapeto pobožnost, katero je sv. Cerkev zavrgla, in ki je preslepila in pogubila mnogo duš. V tem boju je napisal nauk o pravi pobožnosti, o kateri naj se pouči vsak, kdor hoče svoje delo in molitve posebno posvetiti Bogu in Mariji in jim pridobiti posebno vrednost za posmrtno življenje. — Presrečne duše, ki se znajo vtopiti v duha te pobožnosti, kajti iz najpopolnejšega češčenja do preusmiljene Device bodo zajemale vso tolažbo. Koliko nepopis-ne lepote se bo odpiralo njih očem ob premišljevanju njenih čednosti in koliko sadu jim bo obi-odila Marijina pri-prošnja, ki bo za te srečne duše neusahljiv studenec vseh milosti. — Ta zlata knjiga se dobi v gladki slovenski prestavi v obliki molitvenika in obsega ob koncu tudi mašne in druge vsakdanje molitve. Oblika je zelo priročna in majhna, da spraviš knjižico kljub njeni obsežnosti — okoli 300 strani — v vsak žep, no da bi te količkaj ovirala. Papir in tisek je fin in za oči prijeten, cena nizka. Knjižica je izšla v zalogi »Katoliške Bukvar^c« v Ljubljani in velja z rdečo obrezo 1 K 60 vin., fin šagrin z zlato obrezo 2 K 40 vin. — Istodobno jc izšla tudi knjižica, ki izpopolnjuje zgoraj označeni molit-, venik in ima naslov:
Kratko navodilo za pravo pobo2« nost do Matere božje, kraljice src, po nauku bi. Ludovika Grinjona Mont-< fortskega. Priredil dr. Anton Zdešar. Tudi ta knjižica so dobi v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani ter stane broširana 30 vinarjev, deset izvodov in več po 25 vinarjev; v platnu 50 vinarjev, deset izvodov in več po 40 vinax*jev.
OKLOFUTAN ZBORNI POVELJNIK.
Iz Munkacza poročajo o dogodku, ki je zbudil velilo senzacijo. Podmar-šal in novi zborni poveljnik vitez B o-r o j e v i č je inspiciral garnizijo v Munkaczu. Po inspiciranju je pqdul častnikom roko, samo podpolkovniku Hirtlu ne. Temu je rekel: »Gospod podpolkovnik, vas odvežem od udeležbe na banketu, prirejenemu meni na čast.« Podpolkovnik je udaril s petami skupaj in se molče odstranil. Ko je bil pozneje banket v najboljšem teku, je obvestil neki ordonanca pod-maršala, da želi v preddvorani neka dama nujno govoriti ž njim. Podmar-šal se je dvignil in šel ven. Dama je stopila nasproti njemu, med obema se je razvil kratek razgovor, naenkrat pa je krepko počilo. Mlada dama je priložila podmaršalu krepko zaušnico. Bila je hči podpolkovnika Hirtla. Ta častnik je po smrti svoje prve žene poročil svojo kuharico, kar ga je družabno onemogočilo v krogih častniškega zbora. Sedaj bo baje moral prositi za odpust iz službe.
ZOPET PONESREČENI ZEPPELINOV ZRAKOPLOV.
Sivolasi grof Zeppelin s svojimi zrakoplovi, ki se dajo voditi, nima sreče. V Diisseldorfu je v petek ponesrečil zrakoplov »Schwaben«. Zrakoplov je srečno napravil svojo vožnjo, ko so ga pa hoteli spraviti v lopo ,je to hud veter preprečil, vsled česar so ga pred lopo zasidrali. Ijud vetrov sunek je odtrgal zrakoplov in ga dvignil v zrak. »Schwaben« se je preklal in plin se je vnel. Vojaki, ki so držali zrakoplov, so bili dvignjeni v zrak, nato pa vrženi na tla. Kakor je Zeppe-linova iznajdba velikanskega pomena, dela praktično velikanske težave, ker se zrakoplov tako težko zasidra. V vojski bi pa Zeppelinovi zrakoplovi tudi veliko ne opravili, ker so hitrejši, bolj praktični in nevarnejši aeroplani. Do zdaj je ponesrečilo že devet Zeppelino-vih zrakoplovov. Ob nesreči v Dussel-dorfu je bilo ranjenih 37 oseb, mecl njimi 7 nevarno. Zrakoplov je zavarovan za vsoto 650.000 mark.
NAŠA TRGOVINA.
Meseca majnika se je uvozilo v našo državo blaga za 297,300.000 K, izvozilo pa za 198,700.000 K. Od januarja do majnika letos se je uvozilo za 1469 milijonov 700.000 kron, izvozilo pa za 1008 milijonov 600.000 kron blaga. Naša trgovina je torej letos pasivna do majnika za 461,200.000 K, medtem ko jo bila lani pasivna v tem času za 316 milijonov 400.000 kron,
Dnevne novice.
Zlet podzveze Orlov za Kranjsko na Vrhniko se je izvršil včeraj ob najlepšem vremenu in najboljši udeležbi v splošno zaclovoljnost. Nad vse veli-Jasten je bil pohod po trgu. V sprevodu je korakalo 800 uniformiranih Orlov, nosilo 18 zastav in svirale so tri godbe. Po cerkvenem opravilu na prijaznem gričku sv. Trojice se je vršil im-pozanten shod, kateremu je predsedoval vrhniški župan g. Tršar. Pri javni telovadbi je nastopilo blizo 300 telovadcev. O izidu cele prireditve prinesemo jutri daljše poročilo. Za danes omenjamo samo še, da so se slavnosti udeležili sledeči gg. poslanci: Jarc, Pegan, Demšar, Gostinčar, Zabret, Kobi, Der-mastija, Ravnihar. Cerkveno opravilo je opravil vlč. g. kanonik Šiška, ki je imel krasen, dnevu primeren govor.
-f še enkrat Aškerčev pogreb. O tem piše »Gorenjec«: Za Aškerčevim pogrebom so svobodomiseln najprej dejansko, potem pa po časopisih toliko časa delali demonstracije za svobodno misel, da je bil dr. Lampe primoran vprašati pri deželnem šolskem svetu, kako je s to stvarjo in zakaj je smel profesor Jug vpreči šolsko mladino v svobodomiselno propagando. Predsednik ekscelenca baron Sclnvarz je obljubil, da se bo zadeva preiskala. Nesramno je res, da se svobodomiselci nič ne brigajo za Aškerca kot pesnika, ampak le neprenehoma prinašajo parnfle-te, katere je izdajal proti katoliški cerkvi pesnik Aškerc, in povdarjajo, kako je deloval kot svobodomislec. Pa so pri tem še tako bedasti, da mislijo, da naj šolska oblast, ki mora skrbeti za ver-sko-nravno vzgojo mladine, to zavajanje v brezverstvo mirno prenaša. Napredno in rdeče svobodomiselstvo se jezi nad dr. Lampetom, češ, da je de-aujicijant. Dr. Lampe pa ni nikogar na tihem ovadil, ampak je le govoril o sploh znanem dejstvu, proti kateremu ie bil dolžan zavzeti stališče.
+ Liberalci so klicali volka iz gozda. Koliko so liberalci lagali o Kre-ejarju in Štefetu in si izmišljali goljufije pri volitvah v trgovsko zbornico, katerih nikdar bilo ni. To so kričali, da bi pozornost ubogih žrtev »Glavne posojilnice« odvrnili od tega, kako so po liberalnem vzornem gospodarstvu oškodovane. Kregar in Štefe sta morala za to po liberalnem časopisju biti lopova, da so se za liberalnim časopisjem skrivali manevri izvestnih liberalnih gospodarjev »Glavne« posojilnice. Sedaj se pa poroča, da je državno pravdništvo dalo aretirati člana konzorcija »Tal« Andreja Maurerja in bivšega ljubljanskega trgovca Ka-rola Megliča. Dolži ju goljufije, da sta z raznimi mahinacijami poizkušala onemogočiti iztirjatev dolga, ki ga imata pri »Glavni«. Če se bo državno pravdništvo brigalo za vse take mahi-nacije, bo sedaj z raznimi liberalci imelo mnogo dela! Stalno poglavje v liberalnih listih o »goljufijah« se bo zaključilo na drugačen način kot so si liberalci želeli.
+ Liberalno gospodarstvo v šent Rupertu. Komaj so pristaši S. L. S. dobili v roke gospodarstvo občine Št. Ru-pert, so takoj našli, da blagajna ni v redu. Tako so iz blagajniškega dnevnika dognali, da od 1. novembra 1911 do 22. maja 1912 ni niti vinarja vpisanega za živinske potne liste, čeravno se jih je v tem času vse polno izdalo. Kedo je to zakrivil, se ne da dognati, toliko je pa gotovo, da je prejšnji župan odgovoren za ta nered. On je imel paziti in skrbeti za to, da se je v blagajniško knjigo vsie vpisovalo. Če se to ni zgodilo, zadenejo posledice le župana. ^
-f Občinski blagajniški dnevnik izginil. ,V nedeljo teden je iz občinske pisarne v Št. Rupertu izginil občinski blagajniški dnevnik. Stvar je naznanjena orožništvu in državnemu pravd-ništvu.
-h Banski svetnik Hrvoi6 umrl. Iz
Zagreba poročajo, da je ondi od Jukiča smrtnonevarno ranjeni banski svetnik Hervoič nmrl. Pogreb je bil danes.
-K Odlikovanje. Povodom birmo-vanja v Dobrepoljah je bil ondotni nadžupnik č. g. Andrej Ramoveš imenovan za duhovnega svetnika. Včeraj dopoldne so se mu poklonili zastopniki dobrepoljskih organizacij. Zaslužnemu gospodu, ki je veliko storil za socialno probudo svoje župnije tudi mi iskreno čestitamo.
4- Osebne vesti. Predsednik c. kr. pogtnega ravnateljstva v Gradcu K. Pokorny je stopil v stalni pokoj. Ob tej priliki mu je cesar v priznanje njegovih zaslug podelil plemstvo. K. Pokor-ny je bil svoj čas, kakor utegne večini naših bravcev znano biti, ravnatelj tržaškega poštnega ravnateljstva.
-I- Na novih mnjah ne doz a bi te »Slovenske Stra2e«l
'+ Delavski dom v Dubrovniku. V
soboto so v Dubrovniku slovesno otvo-rili »Dom hrvatske radničke zadruge«. V imenu hrvatsko-slovenskega kluba je podpredsednik dr. D u 1 i b i č odposlal naslednji brzojavni pozdrav: »Da-našnjom svečanom prigodom cieli hr-vatskoslovenski klub zajedno s Vama slavi uspjeh ustrajnog potriotičnog rada, djelo hrvatske ljubavi, jamstvo ne-slomivog veličanstva hrvatske misli. Primite najljepše čestitke kluba i bratski hrvatski pozdrav.«
—	V spomin 501ctnice Slomškove smrti. V četrtek, 11. julija praznuje podružnica Slomškove Zveze za postojnski okraj 50 letnico smrti velikega pedagoga in narodnega buditelja škofa A. M. S 1 o m š k a v Št. Petru na Krasu. Spored: 1. Ob 9. uri slovesna sv. maša s cerkvenim govorom o Slomšku. 2. Slavnostno zborovanje: a) Pozdrav, b) Slavnostni govor, c) Predavanje: Slomšek kot pedagog in narodni hud i tel j. d) Deklamacije. e) Banket. Prisrčno vabimo vse člane, somišljenice in somišljenike, kakor tudi prijatelje k temu slavlju. Naj bode ta dan polnoštevilno zbrana domača podružnica, zastopniki naše dične Slomškove Zveze ter zastopniki vseh podružnic — da tako tem lepše proslavimo spomin moža, na katerega smo zlasti Slomškarji ponosni. Saj je on naš uzor! Zaradi banketa itd. prosimo, da se blagovolijo udeleženci javiti do 7. julija predsedniku .Tanko Gradu, nad-učitelju v Košani. Na svidenje dne 11. julija v Št. Petru!
—	Visokošolska vest. Cesar je imenoval privatnega docenta in adjunkta na poljedelski visoki šoli dr. Milana Stritarja za izrednega profesorja.
—	Srednješolstvo. Profesorju na drž. gimnaziji v Kranju Ivanu Grafe,n-auer in prof. na drž. realki v Idriji Juliju Nardinu je podeljeno mesto na I. drž. gimnaziji v Ljubljani. Nadalje so bili imenovani za prave učitelje: prov. učitelj Martin Kukla z drž. gimnazije v Kočevju na drž. realki z nemškim učnim jezikom v Plznu; suplenti dr. Alojzij Fefller, asistent na centralnem zavodu za meteorologijo in geodinami-ko na Dunaju, na državni realki v Ljubljani, Ivan Kavšek s I. državne gimnazije na II. državno gimnazijo v Ljubljani, dr. Jakob Kelemina na drž. gimnaziji v Novem mestu na dosedanjem učnem mestu in Ivan Tejkal na realki v Idriji na dosedanjem učnem mestu; profesor Josip Jenko pride iz Sereta na državno gimnazijo v Trstu, prof. Ivan Siegel iz Pulja na realko v Trstu, prof. dr. Evgen Simzig iz Kopra na goriško gimnazijo, Otmar Fistravec iz mariborske realke na tamkajšnjo gimnazijo. Nadomestni veroučitelj dr. Alojzij Merhar na II. državni gimnaziji je imenovan za. veroučitelja na istem zavodu.
—	Deklica zgorela. Iz Prema: V sredo si je desetletna hčerka vdovca zidarja Dekleva kuhala zajutrek. Zanetila je ogenj s petrolejem, kakor je videla delati odraščene gospodinje. Petrolej se vname in razžene posodo; njej se pa vname obleka. Na krik pri-hite ljudje, a bilo je že prepozno. V soboto je umrla na opeklinah v postojnski bolnišnici.
—	Najden vtopljenec. Iz Cerkelj pri Krškem nam pišejo: Dne 27. junija so našli v skopiški strugi vtopljenca, katerega je zanesla Sava. Vtopljenec je brez suknje in brez čevljev, star približno 25 do 30 let, ima en prstan na. levi roki, pisane hlače, domneva se, da mora biti boljšega stanu. V vodi je moral biti že približno 2—4 tedne. Pokopali so ga na pokopališču v Cerkljah pri Krškem.
—	Prijatelj ubil prijatelja. V San-skem Mostu je ustrelil vsled neprevidnosti kmet Ilija Majkic svojega prijatelja Nikolo Šipka. Majkic je kupil samokres ter ga kazal Šipku, ko ga je ta posetil. Hotel je pokazati, kako se s samokresom ravna, pri tem pa je pozabil, da je nabasan. Naenkrat je počil strel in Šipak se je smrtno ranjen zgrudil na tla.
—	Iz sodne službe. Okrajni sodnik in sodni pi'edstojnik Ivan Toporiš v Kostanjevici je imenovan za deželno-sodnega svetnika v Novem mestu; sodnik dr. Franc Goršič v Ilirski Bistrici pa za okrajnega sodnika in sodnega predstojnika v Kostanjevici. Prestavljen je sodnik dr. Pavel Skaberne iz Vrhnike v Litijo; sodnik Anton Kaj-fež iz Vel. Lašč v Radovljico; okrajni sodnik dr. Metod Dolenc je imenovan za okrajnega sodnika pri graškem nad-sodišču; avskultant Ivan Kerč je imeno vRn za sodnika na Vrhniki; avskultant dr. Jakob Konda pa za sodnika v Kamniku. Deželnosodni svetnik in predstojnik okrajnega sodišča v Ajdovščini Henrik Lasič in okrajni sodnik v Gorici Rudolf Sterle. sta. imenovana za jle-želnosodna svetnika v Gorici.
— Državna cesta iz Kranja v Kokro. Vselej me boli srce, kadar se peljem po državni cesti iz Kranja skozi Primskovo, Britof, Visoko, Tupaliče in Kokro. Smem reči, da nobena državna cesta ni v tako slabem stanju, tudi nobena okrajna ne. Kaj je tukaj vzrok? 1. Veliko vožnje. 2. Slaba cestna uprava. Pri prvi točki ne moremo nič pomagati, če je več prometa, boljši za nas kot tudi za državo. Pretečeno leto se je ta cesta grozno nasula in kakor kažejo obilni kupi gramoza ob cesti, se bode letos še bolj nasula. Ti kupi gramoza so groblje, debelo kamenje in drobiž ali tudi prst, ker se po tolčenju ni še enkrat presejalo, ampak kar tako vozilo na cesto. Jeseni se bode na povelje cestnega mojstra ta gramoz kar ves naenkrat čez vso cesto nasul. Cesta je nasuta tako, da se pri zravnanju z grebljo zravna debelo kamnje skupaj, drobiž pa pade posebej. Pridejo težki vozovi ali avtomobil in debelo kamenje ali od rinejo ali se naredi jama. Ker se je gramoz takoj jeseni ali pozimi ves porabil, cestar nima spomladi ali poleti nič gramoza, da bi*čez leto zravnal jame, i*ato pa ima dosti časa, da z živinskimi odpadki, ki ležijo na cesti, gnoji travo ob cesti, kar je seve njegov dohodek, cesta naj bode pa že taka ali taka. Da je ta cesta tako slaba, je vzrok tudi slab gia-moz ali šoder. Zakaj se koplje ta gramoz, zakaj ga ne dobivati pri vodi, bodisi na Primskovem, Visokem ali Tu-paličah. Poglejte cesto v Klanju od Wecliselna do savskega mostu, katera je brez jam. To pa zato, ker ima dro-ban enako debel gramoz in ker se ga zmeraj toliko prihrani, da se more nastale jame zravnati, akoravno ta costa še enkrat toliko trpi. Z debelim gramozom ne bodete ceste pripravili v dober stan. Par let sem se je ta cesta zelo zanemarila, kar je gotovo tudi vzrok pri nadzorstvu.
-- Slavnosti v Pragi. Pri tekmi za prvenstvo »Zveze Slovanskega Sokol-stva« je zmagal 211etni Slovenec Vid-rner, sin ljubljanskega izdelovalca dežnikov in hišnega posestnika. Vidmer je dobil 220*/„ Čeh Svoboda 217l/2, tretji je bil zopet Slovenec Fuchs, ki je dobil 216 točk. Ta zmaga je jako častna in le kaže slovenskemu sokolstvu pot, katere naj bi se vedno držalo, potem bi uživalo večji ugled tudi med nami. Liberalni listi bodo ta res častni uspeh pripisovali kranjskemu liberalizmu, katerega privesek je postal Slovenski Sokol, četudi nima naš liberalizem s tem uspehom prav nobenega opravka. Taki uspehi so samo sad neprestanega truda, vaje in pa iskrenega navdušenja za telovadbo, kar bi bilo celi sokol-ski organizaciji veliko bolj priporočati, kakor pa prevračanje kozolcev v liberalni stranki. Tisto izrabljevanje sokolstva za liberalno politiko s svojimi alkoholiziranimi zastopniki je pri praških slavnostih stalo v ozadju ter bo šele sedaj, ko pride na Kranjsko, zopet prišlo do besede v sokolskih družbah in v večini — sokolskih telovadnic. Sicer pa so se vršile praške slavnosti v tistem velikem obsegu, kakor smo poročali v četrtek. Javne telovadbe se je udeležilo 10.624 telovadcev in 5600 telovadkinj. V slavnostnem sprevodu je bilo okolu 30.000 oseb. — Slavnosti ob odkritju spomenika Pa-lackemu so se udeležili naučni minister Hussarek, minister za javna dela Trnka, ces. namestnik grof Thun, zastopniki raznih narodov in več odličnih inozemskih pedagogov.
— Naša srednješolska mladina in pravica do enoletne službe v armadi. Po novi brambni predlogi imajo pravico do enoletne prostovoljne službe na državne stroške vsi, ki so dovršili do 1. oktobra šest razredov kake srednje šole. Po enoletni službi zapuste vsi armado, ne da bi jim bilo treba napraviti preje izpit za rezervnega častnika, in stopijo vsi v rezervo. S tem odpadejo takozvane inteligenčne izkušnje in pa drugo leto, katero so morali nekateri prostovoljci za kazen pri vojakih odslužiti. Gotovo bo ta odredba naše študente vse zadovoljila.
Primorske vesli.
p Duhovska vest. Preč. g. Josip Omers, župnik v Sežani je stopil v pokoj. Na njegovo mesto pride dosedanji župnik v Pomjanu v Istri, preč g. Ivan Schiffrer.
p Afera Kadenaro. Kakor čujemo, je preiskava proti vikarju Kadenaro že končana in preiskovalni sodnik predloži skoro dotične spise s svojim predlogom državnemu pravdništvu. Pričakuje se, da bo vikar Kadenaro že prihodnje dni izpuščen na svobodo.
p Dezerter. V sredo se je predstavil pri italijanska finančni straži v Podreski pri Čedadu topničar Anton Marinič 8. poljskega topničarskega po&aj ki je nastanjen v Gorici, Marinič
je rekel, da je dezertiral, ker ne more prenašati stroge discipline.
p Umrla je pri Sv. Jakobu pri Trstu gospa Barbara H r o v a t i n , soproga g. Mihaela Hrovaiin.
p Goriška trgovska in obrtna za« druga je imela včeraj zborovanje o svojem položaju v Gorici. Zborovanja so je udelžilo 14 članov. Od strani zavoda so bili izvoljeni trije člani, od strani upnikov pa štirje Člani v likvidacijski odbor.
p Goriška banka. Na razna vprašanja z Goriškega, zakaj smo priobčili poziv »Goriške banke«, javljamo, da smo to storili samo radi tega, ker nismo hoteli nič nasprotovati.
p Politično društvo za Hrvate in Slovence v Istri je imelo v Pulju svoj občni zbor 20. m. m. Prof. Matko Man-clič je v otvoritvenem govoru naglašal, da mora občni zbor napraviti konec raznim političnim strujam v Istri, kjer more in mora obstajati edino le stranka s programom Dobrile, Viteziča in njunih somišljenikov, t. j. s programom samo hrvaškim. Pri volitvi odbora se je za društvenega predsednika predlagal dr. Kurelič, ki je pa odločno odklonil; predlagal je. dr. Trinajstiča. Toda tudi ta je pismeno odklonil vsako izvolitev. Kljub temu je občni zbor po daljšem posvetovanju za predsednika izvolil dr. Trinajstiča v nadi, da bo le sprejel. Iz kratkega poročila v puljski »Slogi« ni razvidno, da bi se bilo kaj posebnega sklenilo za poživljenje društva, ki je tega silno potrebno.
p Z neke pošte pri Gorici, ki oskrbuje tudi druge pošte, prihaja večkrat »Slovenec« naročnikom v roke prepozno in ves zmečkan. Pri prvem takem slučaju bomo storili na merodajnem mestu odločne korake.
p V št. Petru pri Gorici so preteklo soboto imeli krasen slavnosten dan. V, Št. Peter je prišel birmovat nadškof dr. Sedej. Št. Peter si je tem povodom nadel praznično obleko, bil je ves v zelenju in zastavah. Prevzvišenemu nadškofu se je pri dohodu poklonilo starešinstvo in županstvo. Pri slovesni sv. maši je mešani zbor pod skrbnim in spretnim vodstvom gosp. nadučitelja Mateja Lavrenčiča izvrstno izvajal Perossijevo mašo. Prevzvišeni nadškof je zborovo petje pohvalil z laskavimi besedami. Po kosilu so se poklonili nadškofu župan Fran Černic in podžupana Jožef Mervic ter And. Blažica, ki so izročili Prevzvišenemu 200 K za malo semenišče. Popoldne se je na trgu ob veliki udeležbi vršila tombola na korist domači ljudski knjižnici, po tomboli pa veselica pevskega društva »Prešeren«, pri kateri je prav dobro svirala godba iz Prvačine. V Št. Petru se vedno lepše razvija društveno in gospodarsko življenje, pod vodstvom skrbnih in požrtvovalnih mož.
p Narodna zajednica za Istro. Za predsednika novoizvoljenega narodnogospodarskega in ljudsko-prosvetnega društva »Narodna zajednica za Istru«, je centralni odbor izvolil dr. Ivana Poščiča. Društvo ima 14 odsekov: Narodni, prosvetni, pbljedelski, trgovski, obrtnoindustrijski, ribarski, pomorski, finančni, statistični, agitačni, organizacijski, prometni, zabavni in posvetovalni odsek. Svojo pisarno ima društvo v Opatiji; vodi jo Stjepan Car.
p Andrej Gabršček je baje sedaj pod prisilno upravo in dobiva na mesec 300 kron. »Sočo« je prevzel konzorcij mladih liberalnih doktorjev. Liberalni »gospodarji«, ki so vedno druge hoteli učiti, tudi na Goriškem napre« dujejo po — rakovo.
Štajerske novice.
š Veliki mladeniški shod se vrši v proslavo 501etnice Slomšekove smrti v
nedeljo, dne 7. julija 1912 pri Sv. Tomažu blizu Ormoža. Dnevni red: Ob pol deseti uri predpoldne pridiga in sveta maša v cerkvi. Takoj po sveti maši zborovanje na prostoru pred cerkvijo s sledečim sporedom: 1. Pozdrav predsednika. 2. Slavnostni govor (dr. Hoh-njec). 3. Nastopi posameznih govornikov. Popoldne je v gostilniških prostorih g. Matevža Cafa velika priredltv v korist »Slovenske Straže«.
š Birma v Celju. V soboto, dne 29. m. m., na praznik sv. Petra in Pavla, ter v nedeljo, dne 30. m. m., se je vršilo v Celju birmovanje. V petek na predvečer birme je priredila orglarska šola pod vodstvom g. vodje K. Bervarja gospodu knezoškofu podoknico. Na praznik je bilo birmovanje v farni, v nedeljo pa v nemški ali Marijini cerkvi. Bir-movanih je bilo nad tisoč birmancev.
š Občinske volitve. Občina Čer, mlenšak je prišla v naše roke. Župan je trgovec g. Martin Rois, naš somišljenik. Zavedno občino so vladali vsa leta štajercijanci. — Pri občinskih volitvah v občini Šentovec pri Slov. Bistrici je zmagala S. K. Z. ^ Judi v Žrečah pri
Konjicah je pri občinskih volitvah zmagala S. K. Z.
š Iz juslične službe. Imenovani so avskultanti: dr. Maks Schaffencger, sodnikom v Konjicah, dr. Julij Wall-ner, sodnikom v Radgoni, in dr. Henrik F on, sodnikom v Slov. Bistrici.
š Umrla je v Trbovljah po kratki bolezni v 52. letu starosti gospa Marija Supan, soproga voditelja podružnico Jugoslovansko strokovne zveze v Trbovljah. N. v. m. p.!
š Samoumor. Obesil se je v Trbovljah 20 letni delavec Tomaži?. Napil se je žganja, nato pretepel svojo mater, ranil z nožem svojega brata in nato končal sobe. — Nasledek žganjepitja.
š Trebuh si je razparal. V Halben-rainu pri Radgoni jo vajenec pri mesarju Janezu Pichlerju hotel odrezati kos mesa, da bi ga nesel v kuhinjo. Pri tem mu jo spodletel nož ter si jo razparal ves trebuh. Deček od bolečin ni mogel več govoriti. Ko ga je poklicani zdravnik za silo obvezal, so ga odpeljali v bolnišnico v Radgono.
š Smrt na cesti. Iz Dobrno pri Celju: Te dni zjutraj je našla posestnica Marija Blazinšek blizu Dobrne ob eesti mrtvega posestnika Martina Štrausa. Štraus je prejšnji dan pil v različnih gostilnah na Dobrni in se pozno zvečer vračal domu. Mod potjo se je oglasil še pri svoji svakinji, kateri je tožil o notranjih bolečinah. Po kratkem prestan-ku je šel zopet daljo. Med potjo pa je obležal mrtev. Zadela ga je srčna kap.
š Občni zbor Zadružne Zveze v Mariboru se vrši v četrtek, dne 11. julija 1912, ob 10. uri predpoldne v dvorani Katoliškega delavskega društva v Mariboru, Flossergasse i.
š Smrtna kosa. Umrla je v Mariboru Jožefa Jerič, stara 56 let. — V Zre-čali pri Konjicah jo umrl posestnik Valentin Lajhar. Bil je zvest naš pristaš. — Pri Sv. Urbanu pri Ptuju je umrl posestnik Jakob Arnuš.
š Poroka. V soboto, dne 22. junija, se je poročil v Trstu gosp. Robert P o h a r, vodja tamošnjega c. kr. ko-respondenčnega urada, z gospodično Ivanko M e k i n d a. G. Pohar je štajerski rojak, doma iz Hrastnika.
š Morilec alkohol. Iz Dobrne nam poročajo: Dne 26. t. m. smo pokopali na tukajšnjem pokopališču Martina Stravs iz Št. .Tošta, katerega so našli na nekem travniku v dobrnski župniji mrtvega. Alkohol ga je menda umoril. Zapustil je vdovo s štirimi otroci.
STAVKE.
Pet londonskih tvornic so zaprli, ker ne dobe radi stavke pristaniških delavcev surovin. V Ne\v-Yorku je proglasil splošno stavko sindikat kurja-čev in mornarjev, ker je 7 parobrodnih družb odklonilo zahtevo, da zaposle le organizirane mornarje. Sindikat sodi, da bo stavkalo 35.000 kurjačev in mornarjev ter 40.000 pristaniških delavcev.
Razne šivan.
Češki pesnik Sladek umrl. V pe-
fek zvečer je umrl v Zbirovu češki pesnik Jožef V. Sladek, profesor angleškega jezika na praški trgovski akademiji in iektor na češki univerzi in tehniki. Bil je v 66. letu starosti. Izdal je več zbirk lirskih pesmi ter se odlikoval tudi z predstavami Shakespearoja.
Strašna železniška nesreča. 22 delavcev povoženih! D-vlak, ki je vozil iz Eisenacha v Heb, je 28. junija pri Priibsdorfu zavozil v železniške delavce. 22 delavcev je bilo takoj mrtvih, 1 pa nevarno ranjen.
Eksplozija v Barceloni. V Barceloni je eksplodiral plin. Ranjenih je
Teleions&a in brzojavna poroči.
STRAŠNO NEURJE V MEHIKI.
Več sto ljudi mrtvih.
V Mehiki se je nad mestom Guana-juato utrgal oblak. Mesto je grozno opustošeno. Več sto ljudi mrtvih.
POLJEDELSKI MINISTER DR. BRAF UMRL.
Praga, 1. julija. Ob poi 1. uri popoldne je na svojem posestvu pri Pragi umrl poljedelski minister dr. Brai, star 61 lat. Minister dr. Braf je že dalje časa bolehal, pred 14 dnevi jc izražal željo, naj ga prepeljejo na njegovo posestvo, da bi umrl v domovini.
IZ DRŽAVNEGA ZBORA. Dunaj, 1. julija. Danes nadaljuje zbornica razpravo o proračunskem provizoriju, katera so danes no konča. Kx lex položaj, ki nastopi danes, bo trajal tri dni.
Dunaj, 1. julija. Državna zbornica preneha zborovati dne 6. t. m. Zasedanje ne bo odgodeno, ampak jc zbornica le poslana na počitnice, nakar se zopet snide meseca septend"a. Do takrat se
skoro gotovo izvršo znatne izpremembe na ministrskih sedežih.
DVORNI SVETNIK FRANC TOMŠIČ UMRL.
Gradec, 1. julija. Umrl je v Gradcu dvorni svetnik pri graškem nadso-dišču g. F r a n c Tomšič, star 70 let. Bolan je bil samo šest dni, deloval je pri sodišču 45 let.
ITALIJANSKA PRAVNA FALKUL-TETA.
Dunaj, 1. julija. Iz okolnosti, da je sklican opdodbor za laško prav. fakulteto za jutri, se sklepa, da so je med posameznimi italijanskimi političnimi strankami dosegel sporazum glede tega vprašanja, ali da so se vsaj zbližalo glede kraja, kjer bodi laška fakulteta.
DEMONSTRACIJE V PRAGI.
Praga, 1. julija. Včeraj popoldne in zvečer ter danes je tu mir. Samo eden buršev je resno ranjen, drugi so bili samo natepeni.
PALACKEGA SPOMENIK.
Praga, 1. julija. Danes so slovesno odkrili spomenik Palackemu. Govorila sta dr. Ivramaf in dr. Gros.
SRBSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK MILOVANOVIČ UMRL.
Belgrad, 1. julija. Srbski ministrski predsednik Milovanovič, ki je te dni nevarno obolel, je danes u m r 1.
PREPOVEDANO FOTOGRAFIRANJE V RAJONU TIROLSKIH TRDNJAV.
Inomost, 1. julija. Proti posebnemu dovoljenju so smele dozdaj izjemoma zaupljive osebe fotografirati tudi v rajonu tirolskih trdnjav. Poveljstvo ar-madnega zbora v Inomostu, jc pa zdaj razglasilo, da bo odklonilo brez izjeme v bodoče vse prošnje za fotografiranje v rajonu tirolskih trdnjav in da niso tudi aktivni častniki izvzeti.
LETALNA DUNAJSKA TEKMA.
Dunaj, 1. julija. Letalno tekmo je obiskalo vsaj 200.000 oseb. V dvorni loži sta se je udeležila nadvojvoda Leopold Salvator in nadvojvoda Jožef Ferdinand. Velika nesreča se ni nobena pripetila, dasi sa je več aparatov poškodovalo. Najvišje je zopet včeraj poletel nadporočnik Blaschke, ki je s potnikom poročnikom Baufieldom poletel 4260 metrov visoko, kar so mu zaračunali, ker je vozil potnika s seboj, s 4904 metri. Blaschke je dosegel nov svetoven rekord glede na letanje v višino in ni le pobil svetovnega rekorda za višino z enim potnikom, ki ga je dosegel dne 2. decembra 1911. Prevosti pri Courzvpi, ki je dosegel 3000 metrov, marveč je pobil tudi svetoven rekord v višino brez potnika, ki ga je ustanovil dne 4. oktobra 1911 Garros pri Para-melu, ki je poletel 3910 metrov visoko. Blaschke je dobil nagrado 2000 kron. Francozi kar niso mogli verovati, da jim je do zdaj čisto neznani skromni avstrijski nadporočnik vzel njih svetoven letalen sloves. Drugo darilo glede na polet v višavo je dobil Francoz Bodel (1000 kron), ki je poletel 2900 metrov visoko, tretje (500 kron) Garros, ki je poletel 2400 metrov visoko. Zmagovalca je občinstvo navdušeno pozdravljalo. Pri distančni tekmi je dobil prvo darilo Sablatnig (2000 kron), ki je letel 168 km, drugo darilo (1200 kron) Sla-vorosov (88 km, za vztrajno letanje jc dobil prvo darilo 1000 kron Francoz Barrier, ki je letal 3 ure 26 minut 6 sekund, drugo (500 kron) Slavorosov, ki je letal eno uro, 9 minut in 25 sekund. Darilo prvega dnevnega poleta (500 K) je dobil Francoz Molla, ki je letal 35 minut, 21 sekund. Pri prisilnem izkr-cevanju je dobil v tekmi prvo darilo (3000 kron) Garros, ki je izkrcal 14'37 m od središča, drugo (2000 kron) Rumu-nec Vlaiem, ki se je izkrcal 1439 m od središča, tretje (1000 kron) Nieuport 27 54 m od središča), četrto (600 kron) Bedel (4702 m od središča), peto (400 kron) Audemar (4844 m od središča).
NEZGODA AVIATIKA SABLATNIGA.
Dunaj, 1. julija. Aviatik Sablatnig je pri Vagramu padel z letalnim strojem, na katerem jc imel tudi enega potnika zaradi pokvarjenega krmila 400 m globoko na zemljo. Sablatnig in pasažir sta ostala nepoškodovana, apa-ra pa so je popolnoma razbil.
NAŠA VOJNA MORNARICA V ZADRU.
Zader, 1. julija. Pod poveljstvom kontreadmirala je prijadrala v petek pred Zader cela eskadra naše vojne mornarice, ki je razdeljena v tri divizije in obsega 6 vojnih ladij, 5 križaric in celo torpedno brodovje.
MAŽARSKI DELAVCI PRI ZGRADBI LIŠKE ŽELEZNICE.
Zagreb, 1. julija. Kot poročajo iz zanesljivega vira iz Budimpešte, naročil je konzorcij za gradnjo liške železnico 200 dclavccv iz južne Ogrske. Ti
delavci bodo še tekom tega leta došli v Liko.
SESTANEK NEMŠKEGA CESARJA Z RUSKIM CARJEM.
Birolin, 1. julija. Nemški cesar se je danes ponoči na ladji »Hohenzol-ler n« podal v finske vodo, kjer so sestane z ruskim carjem.
BOJ PRI SIDI SAJDU.
Rim, 1. julija. »Agenzia Štefani« poroča iz Ferna dne 28. m. m.: Naša divizija je napadla danes zjutraj višine pri Sidi Sajdu, kamor so se po včerajšnjem porazu umaknili Turki in Arabci, ki so znatno ojačeni. Boj so pričeli ob rajnem jutru topničarji, ki so jih podpirale vojne ladje »Carlo Alberto«, »Irido« in »Ardea«. Naša divizija se je razdelila v dve veliki napadalni koloni; prvo jo vodil general Legdio, drugo polkovnik Cavaciocehi. Kolona polkovnika Cavaciocchia je energično prodirala proti sovražnikovim četam, ki so stale n{£ južnih gričih pri Sidi Sajdu. Ca-vaciocchi jc vrgel nasprotnika z bajo-netnimi napadi. Istočasno je prodirala na ukaz generala Garionija Leguijeva kolona, ki je morala dva kilometra daleč na prostem polju korakati naprej obsipana po sovražnikovih krogljah. Ob 8. uri 50 minut so Italijani razvili laško zastavo na razvalinah Marabuta in jih zasedli s pešci in z artiljerijo. Sovražnik jc bil na celi črti poražen in se je v največjem neredu razkropil. Turki in Arabci so pustili na bojišču 200 mrtvih in nekaj ranjencev. Lalil so zaplenili veliko orožja, streliva in živine. Redni turški vojaki so še pred porazom zapustili bojišče. Arabci so se branili sami do zadnjega. Lahi so izgubili 10 mrtvih in 78 ranjencev.
TURŠKI PRGRAČUN. — IZPREMEM-
BA TURŠKE USTAVE.
Carigrad, 1. julija. Turški proračun za tekoče leto, ki se pričenja računati 14. marca, izkazuje 30,514.158 funtov dohodkov in 34,676.671 funtov stroškov. Proračunska predloga pooblašča finančnega ministra najeti posojilo.
Carigrad, 1. julija. Senat je odklonil nujno razpravo o izpremembi ustave, dasi sta se ministra Hadji Adil boj in Talaat bej živahno zavzela za izpre-membo ustave.
VSTAJA VOJAKOV V ALBANIJI.
Carigrad, 1. julija. V Monastir so odposlali iz Dardanel eno divizijo. Baje je demisioniral v Monastir odposlani solunski armadni nadzornik general Seki paša.
Carigrad, 1. julija. Trdi se, da so zelo razburjeni tudi vojaki turške posadke v Susyeni. Baje jc odstavljen Abdulah paša, ker ni hotel nekaj svojih vojakov odposlati v Carigrad.
Carigrad, 1. julija. Poučeni mlado-turški krogi izjavljajo, da ima beg vojakov v Monastiru značaj albanske zarote. Častniki, ki so dezertirali, so člani albanskega kluba »Baškim«.
Solun, i. julija. Monastirski vali, Feti paša, poroča, da se je podala komisija častnikov v tabor vstaških turških vojakov, da se pogaja ž njimi. VstaŠi zahtevajo, da se morajo vsi ministri starega Iiakijcvega kabineta tožiti, ker so napravili velike napake, ki so povzročile vojsko v Tripolisu in vstajo v Albaniji.
UPORNI TURŠKI VOJAKI UMORILI DVA ČASTNIKA.
Carigrad, 1. julija. V vojašnici v Peri so uporni turški vojaki umorili dva turška častnika.
NESREČA NA GORAH.
Dunaj, 1. julija. Komptoarist Er-win Rubin je na Raxi padel 100 m globoko in se ubil.
LOČITEV LEOPOLDA WOLFLINGA,
Zurich, 1. julija. Leopold Wolfling je naročil svojemu odvetniku, naj izvrši vse korake za ločitev od njegove druge soproge.
DUNAJSKI VLOMILCI V TEŠINU.
Tešin, 1. julija. Pri nekem vlomu so aretirali zloglasna vlomilca Alfonza Rode in Ljudovika Grunhuta z Dunaja. Aretiranca sta člana mednarodne družbe tatov.
ČASTNIK NAPADEL GENERALA.
Sofija, 1. julija. Vpokojeni častnik Apostolov jc napadel dejansko iz zasebnih razlogov generala Dikova.
SMRTNA NESREČA V ZRAKU.
Miihlhausen, 1. julija. V soboto ob 5. uri zjutraj je padel aviatik Schadt s svojim aeroplanom 250 m globoko in so ubil.
KOLERA V ASTRAHANU.
Peterburg, 1. julija. Uradno se zatrjuje, da se je dne 11. junija pojavil v Astralianu le en slučaj kolero in da razven tega slučaja ni na koleri v tem času v Rusiji nihče obolel.
PONESREČENI AVIATIK.
Madrid, 1. julija. Umrl jo aviatik stotnik Bayo, ki jo padel dne 28. m. m. 25 metrov globoko.
VELIKA ŽELEZNIŠKA NESREČA.
Vratislava, 1. julija. V bližini mosta je zadel ponoči osebni vlak v drug vlak. Sedem oseb jc mrtvili, 11 ranje-nili.
— Dražba hotela »Triglav« v Bohinjski Bistrici se bode vršila dne 8. ju. lija 1912 ob pil 11. uri dopoldne in ne
1913, kakor jo bilo naznanjeno v oglasu, ter so cenjeni interesentje že gotovo sami opazili tiskovno pomoto.
LiiiuiiansKe novice.
lj Shod liberalnih zaupnikov, ki
se bo vršil prihodnjo nedeljo, dne 7. julija t. 1. dopoldne v »Narodnem domu«, bo imel te-le poročevalce in referate:
1.	Nagovor načelnika (dr. Iv. Tavčar);
2.	Splošni politični položaj (Poročevalec dr. Ravnikar); 3. deželna klerikalna politika in njene posledico (poroča dež. odbornik dr. K. Triller); 4. organizacija stranko po deželi (glavni poročevalce prof. Jos. Rcisner; poročevalci za deželo za posamojne okraje so: Bučar, Marinček, Gangl, Mazolo in Rus), O »narodnem skladu« bo poročal Ivan Hribar. Za tem slede slučajnosti. Shod zaključi velika pijača, pri kateri upajo ljubljanski liberalci od naivnih liberalcev z dežele dobiti nekaj denarja za propadajočo ljubljansko liberalno organizacijo. Mi si pa bomo liberalno zaupnike dobro ogledali!
lj Glavna razprava proti Adolfu Ribnikarju se prične v četrtek dno 4. julija ob 9. uri zjutraj pred tukajšnjim deželnim sodiščem. Zaslišanih bo 26 prič.
lj V pokoj je stopil sodni nadofici« jal gosp. Burja.
lj Nesreča. V petek je mehaniški vajenec Ciril Križman nesel po Gosposki ulici nek zaboj. Nasproti mu korakoma pripelje nek voznik in ko se mu je Križman hotel umakniti, ga je konj zadel in podrl na tla, vsled česar jo zadobil na glavi in hrbtu znatne teles-« no poškodbe.
lj Zopet ukraden konj. Ko je šel včeraj dopoldne posestnik Franc Ma-rovt iz Obrij, občina Moste pri Ljubljani, k maši, mu jo bil med tem časom iz odklenjenega hleva ukraden konj, vreden 800 kron. Le-ta jc 14 in pol pesti visok, rdečo barvo in 9 let star. Tatvino je sumljiv neki delavec. Kjer bi tat utegnil konja prodajati, naj se ga takoj izroči varnostnemu oblastvu.
lj Kolo ukradeno je bilo včeraj na Vodmatskcm trgu posestnikovemu sinu Alojziju Židanu. Kolo je tvrdke »Puch«, je prostega teka, kolesi imata rdeče obroče, kolo je črno pleskano, ima nekoliko zakrivljeno bilanco in tovarniško številko 45.549 ter je vredno 140 kron. Pozor pred nakupom!
lj Kap je zadela v Jaršah posestnika A. A v š i č a, podomače pri Kancu. Bil je takoj previden s svetotajstvi.
lj Z Viča nam poročajo: V nedeljo je tu umrl kovaški mojster Peter Šeti-na. Spravila ga je v večnost sušica. V, enem letu sta umrla tu dva mlada kovaška mojstra soseda.
lj 251etnico mature bodo praznovali 4. julija t. 1. abiturientje ljubljanski in novomeški iz leta 1887, v Ljubljani v tivolskem park-hotelu.
lj Umrli so v Ljubljani: Fran Steg-nar, postrešček, 39 let. — Josip Letnar, dninar, 61 let. — Amalija Korbar, hči tovarniške delavke, 6 mescev. — Marija Čermelj, bivša prodajalka sadja. — Frančiška Sonc, delavka v tobačni tovarni, 21 let. — Ivan Potisek, bivši sobni slikar, 47 let.
lj Tujski promet v Ljubljani. Mi-noli mesec je prišlo v Ljubljano 6576 tujcev — 259 več nego meseca maja in 690 več kakor lani meseca junija. Nastanilo pa se je v hotelu »Union« 1536, »Slon« 1217, »Lloyd« 512, »Cesar avstrijski« 299, »Malič« 298, »Ilirija« 267, »Južni kolodvor« 239, »Štrukelj« 214, »Tratnik« 148, »Tivoli« 86 in v ostalih gostilnah in prenočiščih 1662 tujcev.
lj K predvčerajšnji vrtni, veselici v Rokodelskem Doma se je zbralo občinstvo v tolikem številu, da je napolnilo ves, sicer precej prostoren vrt. Prirejena veselica nas je popolnoma zadovoljila. Vrli rokodelski pomočniki so prostore na vrtu prav lično ozaljšali z zelenjem, cvetjem in zastavami. V ozadju je bil oder za pevce in za uprizoritev šaljivih prizorov, ob straneh pa okusno opremljeni paviljoni z brezalkoholno pijačo, cvetlicami in sladči-cami. Gospe društvenih članov so prevzelo razprodajo omenjenih predmetov v društveno korist. V paviljonu s slacl-čicami jc vodila razprodajo gospa Marija Globclnik; v pomoč so jej bile gospodično Angela Kranz, Anica Krauz,
tea Kikel in tojzika Kranz. — V cvetličnem paviljonu je poslovala gospa Elza Toraažič v družbi gospodičen Helene Majce in Minke Tomažič. — Brezalkoholno gostilno z izbornimi brezalkoholnimi pijačami je vodila gospa Fani Peterlin z gospodičnama Ivanko Brate in Jelo Primic. — Razglednice Rokodelskega Doma, korijandole in druge predmete so vztrajno prodajale gospodične Albina Jezeršek, Elizabeta Hlebce, .Viktorija Voje in Elizabeta Oblak. — Na vrtu se je razvilo prav živahno življenje; poslovala je društvena in šaljiva pošta in vrstile so se razne zabave. V večernih urah je bil vrt lepo električno razsvetljen. — Z velikim zanimanjem pa je občinstvo sprejelo vse točke obširnega sporeda. Izredno pozornost je vzbudila nova godba na lok: dvojne gosli, ki sta jih na kla-vijolinah izvajala gg. Ludovik Bajde in Lovro Hafner s spremljevanjem klavirja (g. Pavel Gorjup). Občinstvo je izumitelju g. Ludoviku Bajdetu priredilo ovacije; njegova klavijolina je predvčerajšnjim slavila novo zmagoslavje, ker se je dokazalo, da ne zadošča le za koncertne in društvene dvorane, ampak pride do popolne veljave tudi pri prireditvah na vrtu. Pevski zbor pod vodstvom g. Pavla Gorjupa je dosegel prav lep uspeh. V občno za-dovoljnost je izvajal točke, ki so bile na sporedu; na zahtevanje občinstva pa je moral dodati še mnogo drugih pesmi. Odlikoval se je zlasti g. L. Bajde kot solist s svojim krasnim tenorjem; hvalno moramo omenjati tudi g. ba-ritonista Iv. Ermana. — Nepozabni nam ostanejo »koncertni muzikantje« (gg. Fr. Globelnik, A. Jeločnik, Fr. Ja-ger, J. Ložar in J. Vrečar), ki so nam — dovršeno v petju, maski in kretanju — podali komičen peterospev, ki je vzbudil živahno veselost. Prav tako je »Kamniške knajpovce« (gg. A. Jeločnik, Fr. Pajk in R. Vrančič) sprejelo občinstvo z viharnim odobravanjem. Oba prizora moramo imenovati posebno srečni točki v dobro izbranem sporedu. — Vrlemu Kat. društvu rokodelskih pomočnikov gre vse priznanje, da je prav izborno uredilo svojo letošnjo vrtno veselico.
lj Sadovi hajskajočega liberalnega Sasoplsja. Ko so se včeraj zvečer Orli mirno vračali na vozovih od slavnosti e Vrhnike, so jih otroci črcvljarskega mojstra Antona Brajerja, Ulica na Grad št. 5 sprejeli pred Florijansko cerkvijo s huronskim vriščem in žvižga-njim in z medklici »čuki«. Take pocestne napade vzgaja ljubljanskemu mestu liberalno časopisje. Nekateri ljudje si dajo veliko opravka, da hi pocestno mularijo odpravili, najprej bi bilo treba Beveda mularijo po uredništvih!
lj Društvo pisarniških oflcijantov In pomočnikov za Kranjsko v Ljubljani ima v nedeljo, dne 7. julija 1912, Db 3. uri popoldne svoj redni občni zbor. Lokal: gostilna »pri kroni« v Gradišču. Dnevni red običajen. Prosi se polnoštevilne udeležbe.
lj Zaključek tečaja za obrtno knjigovodstvo in koresopndenco v Ljubljani. Tečaj se je završil v petek dne 28. t. m. ob prisotnosti zastopnika mestne občine ljubljanske g. komisarja dr. Berceta ter načelnika krojaške zadi-u-ge g. F. Jeločnika. V zaključnem n&go-vroru je oprostil ravnatelj »Zavoda za pospeševanje obrti« odsotnost predsednika zavodovega kuratorija g. I. Kre-garja, pozdravil zastopnika mestne občine ljubljanske ter načelnika krojaške zadruge. Zahvalil se j« vsem načelnikom različnih zadrug, ki so po svoje pripomogli, da je vzbudil tečaj toliko zanimanja med obrtniki. I)a je imel tečaj tako dober vseph je bila pač zasluga voditelja g. J. Gogala, učitelja Slovenske trgovske šole, ki je s spretnostjo in vztrajnostjo vodil pouk. Za vspeh pa so pripomogli tudi udeleženci sami, ki so se redno in s posebnim zanimanjem udeleževali pouka in se zahvali tudi njim za sodelovanje na njihovi strani in konča s pozivom, da bi skupno izobraževanje navajalo obrtnike k složnemu delovanju in podpiranju drug drugega v življenju. V imenu udeležencev tečaja sc zahvali g. Fran Šou-kal, krojaški mojster, »Zavodu za pospeševanje obrti na Kranjskem« za prireditev ter g. vodju tečaja za posebno uspešni pouk ter izroči obema spominske slike. Za zadrugo fotografov se zahvali za prireditev g. L. Frolich, ki pov-darja posebno spretnost in ljubeznji-vost g. učitelja, tako da je celo on, ki ni zmožen slovenščine, imel od pouka veliko korist. G. ravnatelj in g. Gogala
se zahvalita za izraženo priznanje, nakar se razdele obiskovalna izpričevala udeležencem. Za, tečaj se je zglasilo 35 udeležencev, z ozirom na predpise ministrstva in didaktičnih razlogov se je moglo sprejeti le 27 prijavljencev, od katerih sc je udeleževalo 24 redno pouka do zaključka. Od teh je bilo 16 mojstrov in 8 pomočnikov.
lj Na Rakovniku so imeli včeraj dne 30. junija zadnji zabavni večer v tekočem šolskem letu. Počastila sta prireditev s svojo navzočnostjo tudi g. deželni šol. nadzornik Fran Hubad in gimnazijski ravnatelj A. Štritof z družino.
lj Nogometna tekma. V soboto so zmagali pri nogometni tekmi med celovškim atletičnim športnim klubom in med mladim ljubljanskim moštvom Hermes Celovčani s 6 goali proti 1. V nedeljo popoldne je bila revanehe-tek-ma. Moštvo Hermes se je izpolnilo z najboljšimi močmi, a dasi je Hermes včeraj prav dobro igral, so zopet zmagali Celovčani, ki so priborili 4 goale. Nepotrebno žvižganje razburjenih gledalcev bi bilo lahko izostalo, ker je sodnik za to, da pazi na napake, ne pa občinstvo; kakor tudi smešno upliva ploskanje pri autih.
lj Promenadni koncert »Slovenske Filharmonije« se vrši jutri od pol 7. do pol 8. ure zvečer pod gradom »Tivoli«. Spored: 1. Lehar: »Žene«, koračnica. 2. Wagner: Spev romarjev in molitev Elizabete iz opere »Tannhauser«. 3. \Valdteufel: »Sirenski čar«, valček. 4. Puccini: Fragmente iz op. »Madame Butterfly«. 5. a) Ipavec: »Zvezda«, b) Potočnik: »Zvonikarjeva«, pesmi. 6. Fall: »Dollarska princesa«, potpuri.
lj Umrla je 28. m. m. v Gradcu žena vpokojenega deželnega šolskega nadzornika Viljema Linharta, Marija, rojena Mally.
lj Metelkove ustanove so sc dne 26. junija v ubožnem odseku naslednjim vajencem podelile: 1. Aleš Franc, 2. Anton Cimperman, 3. Ham Franc, 4. Leopold Kern, 5. Oven Anton, 6. Štaut Feliks, 7. Ferdinand Kern, 8. Ivan Rožič, 9. Sitar Ludovik, 10. Škerjanec Vin-cenc.
lj Tatvina. Včeraj popoldne je ina Dunajski cesti št. 46 nek dosedaj še neznan tat pokradel iz zaklenjenega stanovanja g. Prestlu dva temnorujava, križasta suknjiča, dva telovnika in hlače v skupni vrednosti 80 K.
Književnost.
»Čas«, VI. letnik, zvezek 4., ima naslednjo vsebino: Evharistični kongres (dr. A. Ušeničnik). — Moderni o vzgoji volje (dr. A. Ušeničnik). — Kako so nastale slovanske države (dr. L. Le-nard). — Svetovna trgovina (dr. V. Ša-rabon). — Nekaj o prirodnih pogojih gospodarske blaginje Slovencev (J. K. Filipič). — O stvarnosti podstati (A. Zupan). — Verstvo: Bodočnost kulturnih narodov (A. U.) — Zapiski. — Sociologija: Katoliška ali nevtralna strokovna društva? — Umetnost: Anton Aškerc (A. U.). — Leposlovne novosti: Anton Novačan, Naša vas (P. Perko). — »Čas« izhaja kot dvomesečnik v zvezkih po pet pol. Naročnina 7 K, za dijake 4 K.
■
Novice iz Amerike.
— Slovenec umrl v Ameriki. V
Pittsburghu, Pa., je umrl Fran Barbiš, doma iz Prema na Notranjskem. Bil je v Ameriki osem let. Zapušča soprogo in tri nedorasle otroke.
Slovenca ubilo v ameriškem premogovniku. V Park Cityju, Utah., je ubilo v premogovniku rojaka Štefana Jakšc, doma iz Prebišja, občina Semič. V Ameriki je bil deset let. Dne 12. junija jo šel na delo ob 7. zvečer. Delal je kaki dve uri in pol, ko ga je zgrabil voz, v katerem pošiljajo rudo. Zadel ga je prvi voz in ga podrl na tla, tretji ga jo popolnoma pobil. Obležal je na mestu mrtev. Pokojni Jakše je bil star okoli 33 let.
Tržne cene.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 1. julija 1912.
Pšenica za oktober 1912 . . .	11'67
Pšenica za april 1912 ....	1183
Rž za oktober 1912.....9 39
Oves za oktober 1912 ....	938
Koruza za julij 1912.....881
Koruza za avgust 1912 ....	8'97
Koruza za maj 1913.....7 72
Mlačneje.
Sp. Šiška pri Ljubljani
priporoča si. občinstvu, društvom in g. gostilničarjem priznano dobra in pristna
8
V I
kakor rudeč cviček, bizeljsko rudeče in belo, fino ljutomersko vino v sodih in buteljkah.
dene zmerne. - II mestu dostavlja na dom.
Po ceni se proda ££ »c
malo rabljen, še skoro nov
postavljen od tvrdke J. Warchalowsky z Dunaja.	2061
Dopisi za nadaljna pojasnila pod:
Petrolin-motor" 2061
na upravništvo lista.
99
Letošnje poletje
v znamenju
1925 7
Bita-čeulja
Pozor na to zii a mJco!
Dobiva se povsod.
•
v velikih in manjSih množinah kupuje po najvišjih cenah 1976
Ed. Augerer-ja lekarna
S». Johann, Tirolsko.
Sodčki za pošiljanje so na razpolago. -—
t
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresljivo vest, da je VseraogoSni daues zjutraj ob >/,.9. uri poklical v boljše življenj« našo nepozabno hčerko oziroma sestro
Angelico Polakovo
gojenko na učiteljišču
v 17. letu njena starosti. Zemeljski
Pogreb se uu v mu uuo juuju un •niv. n uopoiane h Koioavor.i, Trbovlje, na tamkajšnje pokopališče, koder bo naša Angelica počivala v rodbinski rak vi pri svojih stariših.
Svete maše zadušniee sc bodo brale v Trbovljah in Št. Petru. Št. Peter na Krasu 30.junija 1912.
b siarosii.
ki ostanki predrage nam ranjke se prepeljejo iz Št. Petra v Trbovlje, se bo vršil dne 2. julija ob 1/210. h dopoldne h kolodvora Trbovlje, na
Itnnnlišp.p knrlnr hn nn4n Anrrnli/vi imfti-uln \T rildltlncbl Klllrit!
Žalujoča rodbina Dolniear-Pola&ova.
2070
Brez vsakega posebnega naznanila.



Objava
Konkurenti moji se hudujejo nadme, ker dobivam vsled zaupanja, ki ga kot stavbeni podjetnik vživam, vedno več javnih stavbenih del v izvršitev. Skušajo mi vsled tega škodovati na mojem ugledu in mojem kreditu.
Tako sem dognal, da se je neki oblasti naznanilo kot razlog za to, da naj se mi dotično delo ne izroči v izvršitev, da sem bil že v konkurzu!
Kakor hitro bom dognal za ime dotičnika, ga bom takoj klical pred so« dišče, da mi da zadoščenje za take perfidne izmišljotine.
Jaz nisem bil nikdar v konkurznem stadiju oz. celo v konkurzu, o čemur se seveda vsak pameten človek lahko prepriča pri deželnem kot konkurznem sodišču v Ljubljani.
Razmere moje pozna natanko tudi Idrijska kreditna stavbena zadruga in njen zastopnik.
Tudi tu se lahko vsakdo osebno prepriča o neresničnosti trditve, da bi bil jaz lcedaj v konkurzu.
Očividno je, da se mi s takimi izmišljotinami hoče kratiti ugled in moj kredit v javnosti.
Zaraditega sem prisiljen javno opozoriti vsakogar na neresničnost takih izmišljotin in na motive, ki jih ima konkurenca pri raznašanju take govorice
Samoposebi umljivo je, da bom iskal zadoščenja pri sodišču proti vsako muT, o katerem morem zvedeti, da na tak nelojalen način izpodkupuje podjetniku svoje vrste ugled In kredit, brez katerega noben podjetnik shajati ne more.
Idrija, dne 1. julija 1912.
2071
Matevž Moravec,
posestnik in stavbeni podjetnik v Idriji
Priporoča se domača najnovejša
konfekcijska trgovina
Maček&Komp.
Franca Jožefa cesta štev. 3.
■ ■B
Sprejemajo naročila po meri ter se izvrše točno in solidno.
1183
Založniki c. kr. priv. juž. žel.
Solidna postrežba.
Najnižje cene.
IZPELMVH
vseh poslovnih transakcij. Izdaianje Čekov, nakaznic.
IH KREDITNIH PISEIH
za vsa oiavna in stranska mesta in- in inozemstva.
c. kr. privil. Bnnčnn in mEnjHLnitnn delihskh družbr
Akcijski kapital: 50.000.000 kron.	Rezervni zakladi: 22,000.000 kron.
OSBEDNJA MENJALNICA:
1., 1NOLLZEILE Sleo. I.
♦ NHKUP in PRODHJH
»MERKUR" duimj
Itadcn, ČeAka Kamilica, £eika Lina, Brno, Oablona, N. GraiMtz. Krakov. Lltssncrtcc. Moravski.žumprrk, Modllrn. Merim, Novi Jliln,
Inomnat.
♦ ♦
I
vseh vrst rent. obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk itd., Itd.
Zavarovanje proti um nrj ^anii srsCH is vA nasirisv
---- - • "»•»"»»• »»-* • muiavuRi fcuraprm, muum u , imrun, ni o vi Jicm, f	:	•«	.. . . . , ,
Pisen, Praga, Llberce. Tcplftce, Seitov, Dana|sko NovomcMo. Cvltnva	+ rrOSp6Kt6 111 C6IHK6 premij ZaStOIlJ 111 franko
Veliko dunajsko poletje
mT' išče
za takojšnji nastop slovensko-nemškega
2063
Ponudbe pod šifro
,delniška družba 2063'
na upravo tega lista.
proda
1975
Bizeljski župnik
u in sicer: :iO hekto rudečega :: in 20 hekto belega :: po 56 K hekto ::
oaaan
Szšel je prvi in ?.din! slovenski
r
1995
za leto 1913.
Neobhodno potreben bankam, hranilnicam, posojilnicam, odvetnikom, notarjem, trgovcem in vsaki pisarni. — Obsega 372 strani v 8" in je trpežno vezan. Cena K L90, s pošto 30 v več. — Dobiva se pri založniku
Hinko Sax-u v Idriji indpr°uvgs0°dd
Hiša (vila)
Hk Ljubljane
s trgovino in lepim vrtom, blizu cerkve, se proda oziroma da v najem. Ponudbe na upravo lista pod Sreča 2040.	2040
Prva gorenjska industrija za pletarstvo v Radovljici
Izdelki državnega pletarskega tečaja: moderna oprava iz pletenin, vrtne senčnice, košare za potovanja, stojala za cvetlice in ročna dela, senčnice za morska obrežna kopališča, skladni stoli, pletene Kina-odeje, kopalni črevlji in vse pletenine za domačo rabo in luksus.
Ilnstrovani ceniki zastonj.
Št. 19.331.
Razglas.
2065
Ker se nek ?ri mejaši Gruberjevega prekopa laste pravic do užitka brežln Gruberjevega kanala na ta način, da jih kosijo, oziroma prioravajo, daje podpisani mestni magistrat tem potom na znanje, da so te brežine javna last mestne občine ljubljanske, vpisane v seznamku II. javnega imetja pod pare. št. 298 in 313 kat. obč. Poljansko predmestje ter pod pare. št. 643/1 kat. obč. Karlovsko predmestje in nima do njih nihče drugi nobenih katerihkoli pravic.
Vsled tega prepoveduje mestni magistrat na podlagi §. 26 občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano vsako uporabo teh brežin, bodisi pašo, košnjo ali obdelovanje in se bo vsak prestopek te prepovedi v smislu § 70 istega občinskega reda ali pa po cesarski naredbi z dne 20. aprila 1854 strogo kaznoval.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 26. junija 1912.
Župan:
Dr. Ivan Tavčar 1. r.
nisiio ppano tttvu v mem
Ljubljana, Kongresni trg št. 12.
3)o 50°j0 znižane cene!
3o 50%znižane cene!
Vsled zatvoritve JCovomeške podružnice se je ljubljanska zaloga pomnožila. — Velika izbira manufakturnega, galanterijskega in špecerijskega blaga. — Cene brez primere nizke. 2034	Likvidacijski odbor.
St. 492/pr.
Razpis
2007
Podpisani deželni odbor razpisuje službe
okrožnih zdravnikov
1.	v Cerkljah pri Kranju.
2.	v Fari v kočevskem okraju, s sedežem na Petrinji.
3.	na Grosupljem v Ljubljanskem okraju.
4.	v Idriji.
5.	v Logatcu, s sedežem na Planini.
6.	v Ložu v Logaškem okraju.
7.	na Raki v Krškem okraju.
8.	v Žužemberku v Novomeškem okraju.
S temi službami je združena za kraje pod 1., 4., 5., 7., in 8 letna plača 1400 K. za kraje pod 2., 3. in 6. pa 1600 K, potem za vse kraje letna aktivitetna doklada 200 K in dve starostni dokladi (petletnici) po 100 K.
Zdravnik v Fari dobiva tudi 2000 K pavšala za uradna pota v Osilnico in Banjo Loko, zdravnik v Idriji 600 K priboljška, 400 K za opravila v tamkajšnji bolnici in 480 K za uradna pota v Zire, zdravnik v Logatcu (Planini 500 K prispevka k plači od občine Planine, zdravnik vZužemberku 400 K stanarine in even-tuelno 800 K za uradne dni v Ambrusu, Ajdovcu in na Smuki. Zdravnik na Raki ima naturalno stanovanje z vrtom in vinogradom za brezplačno zdravljenje ubožcev v občini Raki.
Prosilci za razpisane službe naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru do 20. julija t. 1. z dokazili o starosti, upravičenju do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijskem državljanstvu, telesni sposobnosti, nravnosti, dosedanjem službovanju ter o znanju slovenskega in nemškega jezika.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 22. junija 1912.
Dunajska
žtvllenska in rentna zavarovalnica
Dunaj IX., Maria TheresienstraOe št. 5.
Varnostni zaklad K 45,000.000'—,	Zavarovana glavnica K 150,000.000'—.
Vsi načini življenjskega zavarovanja pod najugodnejšimi pogoji:
7. garantirano 40°/0 dlvidendo, zavarovanje za doživetje in smrt z garantirano padajočimi premijami; rentno zavarovanje. — Zavarovanje za dote In vojaško službo brez zdravniške preiskave I Če starši umro, odpade vsako nadaljnje plačevanje premije.
Nadzornik za Kranjsko:	2001 10
■■	Ciril Globočnik v Ljubljani, Ellzabetna cesta št. 4. ^
1964
Nc I 574/12
Pri c. kr. okrajnem sodišču v Radovljici so po prošnji lastnice, hotelske družbe „Triglav" v Ljubljani, na prodaj po javni dražbi sledeče nepremičnine, zlasti skoro pri kolodvoru ležeči
z dependamcami, vsemi drugimi poslopji in vrti in pa več ob Bohinjskem jezera ležečih, osobito za stavbe
vil pripravnih parcei.
Za te nepremičnine so se ustanovile pristavi j ene izklicne cene in sicer:
	Skupina	xn M ® O	Katastrska občina	Parcela štev.	Kulturna vrsta	Površje			Kataster-ski čisti donesek		Opomnja	Izklicna cena v K
		>				ha	a	m*	K |	li		
		307	Bohinjska Bistrica	279	hiša št. 144, dvorišče, ledenica, perilnica, peka-rija, drvarnica in vrt		17	05		—	hotel „Triglav"	
				278/,, 281,2	vrta	_	17	88	5	28		
				278/,	hiša št. 145	—	3	50	—	—		
	i I.			281/,	hiša št. 146	_	1	83	—	—		145.000
		308	Bohinjska	287	hlev in dvorišče	_		07	—	—		
			Bistrica	277/„ 282/,	vrta	-25		06	7	40		
				280/,	park	—	45	38	13	40		
				286	pašnik	—	4	86	—	12		
		hotelska onrema in ostali inventar.......										
												
		skupaj . . .				1	24	63	26	20		
	11.			1754/2	travnik	—	32	32	1	06	„V Ukanci"	.3.000
		378	Studor	947, 944/,, 951/,, 946/,, 944/2, 1065/,, 1065/,	travniki	2	56	57	17	68		
	III.			948, 949, 945, 951/3, 941;,, 951/2	njive	1	52	73	1	96	Na jezeru	22.000
		435	Studor	1072/2,1066/2, 1065/.,	pota po katastru pa travniki	—	10	|»	—	92		
		skupaj . . .				3 119 j 45			20 | 56			
Skupini pod II. in III. se na željo izkličeta tudi skupaj za 25.000 K. Dražba se bo vršila
dne 8. julija 1912 ob pol 11. uri dopoldne
v hotelu Triglav na Bohinjski Bistrici.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo.
Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravicc brez ozira na prodajno ceno.
Zdražitelj vseh treh skupin sme prevzeti vknjiženi terjatvi mestne hranilnice ljubljanske v skupnem znesku 100.000 K; prebitek dražbenega izkupila pa je po odbitku desetodstotnega vadija, ki ga je založiti v sodno shrambo pred začetkom dražbe, plačati s petodstotnimi obrestmi od dneva dražbe dalje v treh mesecih po odobrenju iste v prodajalkine roke.
Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri tem sodišču in pri g. notarju Ivanu Plantanu v Ljubljani med opravilnimi urami.
C. kr. okrajno sodišče v Radovljici, oddelek L,
dne 17. junija 1912.
■■■■■■»■■■■■■■■■■■»■■BHHBHI
S	Prva ljubljanska hlgilenlčna mlekarna
priporoča
S	Yoghuri-bii9garsko kislo mleko
H	kakor tudi pasteurizirano polno mleko, posneto mleko, kislo mleko,
JU	sladko smetano (Obers), kavino smetano, kislo smetano, sir.
i	Prima čajno maslo
3H	v centrali: Slomškova ulica št. 3 kakor tudi v prodajalnah in
H	mlečnih pivnicah: Lingarjeva ulica št. 1, Poljanska cesta št. 13,
58	Florjanska ulica št. 3, kjer se vedno tudi gorko in mrzlo mleko
Si	1992 10 dobiva.
g	====== Dostavlja se tudi na dom. ■
■
■■■■■■■■■BBBBMBBBSBSaBBSSSBaSSSSg
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Tlak: »KatoliSke Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Miha Moškere.