265. številka. \ Trst, v torek 19. novembra 1901. Tečaj XXVI .Kdlaoat - I i i«ia •alral aa 4aa. račun a*del) ia p r naikof. • jr» 4. ori iT^ft. Haratalia *■»*a : ea p»1o leto ........ !A kros za jfol leta .........12 „ s a «Kit leta...........6 „ ta »n .............. 1 kroni »tr^ćnino c piaHr*a;i naprej. Na os- *' e trti prilrt« n«ir aorsn ne jcira. _ ■*•> tjoakarnah v Trstu se prodajajo po-mb>zo« ftevilke po 6 etotink (3 n*č-i; »..'ta Trata pa po 8 ltntink (4 nvč. Telefon 4tv. STO. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. T edinosti Je atol! OfUai ■s računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naroČilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale do* mačt oglasi itd. ne računajo po pogodbe Vel dopisi naj se pošiljajo uredništva Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije iu oglase spre-j srn s apravalltvo. Naročnino in oglase ]• plačevati loco Trst. Urednlfltvo tn tiskarna se nabajata ? slici Gariutia Siv. 12. Upravulltvo, ta •prejemanje tnseratov v ulici Molin piccoio Siv. 3, II. nad*tr. ladajatclj in odgovorni urednik Fran Oodnik. Laatnik konaorcij lista „Edinost" Natisnila tiskalna konsorcija lista „Edinost" v Trstu Mi vstajamo! Z Dunaja, 16. nov. lVHil. Gospod ure< i ni k ! /al Vam je lahko, da nisLe jmhiteli dne 13. t. m. na Dunaj na vseslovenski shod ! Morda Vam že srebrne nitke preprezajo iase če Vara jili je še kaj pu-Mila na plavi »življenja j>eza« ; bili ste tako-le že na marsikakem slovanskem shodu, tudi navdušenih Ciceronov ste že nemara obilo čuli, saj živite v kraju, kjer je vroeekrv-nost doma, — ali tako im[H>zantuega, ganljivega -ostanka le se niste videli ! Takoj, ko se je rektor dunajske univerze i/.vozla 1 iz neljul»e mu zagate ter deputaciji slovanskih visokošolcev izjavil, da se sme sklicati zaželjeni sbod za slov. vseuče-lišče kakor občni zl>or katerega slovanskih akad. društev, nadela si je to častno nalogo vrla »Slovenija«. Mej dijaštvom se je vnela živahna agitacija za udeležbo — prav za prav niti ne agitacija, temveč samo povprašanje: kedai in kje ? ! Navdušenje je bilo toliko, da je bila dvorana do polovice najn>lnjena že pol ure pred določenim začetkom zborovanja ; ob 4. uri sem se pa že bal, da zlezejo stene narazen. tako natlačen — dobesedno, prooim — je bil prostor. In stali smo drug ob drugim: Slovenci, Hrvatje, Srbi, Bolgari, Cehi, Poljaki, Malorusi in Rusi, da, gosj»od urednik, slovenski »lil>eraiee« se je tiščal slovenskega »klerikalca«. Hrvat Srba, Poljak Ma-lorasa in Kusa. — Čudesa se le god«S — kaj?!! In moje mis i so uhajali tiste trenutke čez ^esto v avstrijski parlament — ki stoji baš vis-a-v's kat. resurzi, kjer smo zborovali — tje v poslansko zbornico. Kako komodna, zra"*na praznota se navadno razprostira tam ob sejah! Na skrajni desni na pr. dela račune svojega obsežnega gospodarstva velemožen gost; tam sestavlja dolgi in suhi poslanec poročilo za »Slovenca«; tu čita debelonosi iz -raelec borzijsko poročilo: zdaj se mu obraz razširja v smehljajočo j>olno lune, zdaj se mu zožuje v srdit zadnji krajec; iu obuja spomine svoje prošlosti dolgoglavi Pernerstorfer, ko je tudi on stopal za nemško narodno zastavo, ali kolo časa ga je vrglo v družbo rdeče internacijonaie; ne daleč od njega na skrajni levi spava spanje brezskrbnega dobro-rejeni II. podžupan dunajski; tu sanja o \Valhali in devicah, ki mu dojdejo naproti, bujnolasati NVolff, tam piše mlad poslanec vse-nemško pisemce svoji Kunigundi... Za Boga, kaj pa ta gruča?! Kar 12 mož se je sestalo okoli nekega |>osianca, katerega ustnici kažejo, da se »poteguje« za koristi svojih volitev. Da, to je govornik, in okolu njega poslanska zbornica, kar cel ducat — prosim! Vsakih 15 minut iz vrste poslušalcev zaspani inejklici : »Richtig«, »Bravo«, »So iat es«... Tam na tribuni pa gleda na uro dolgočasni predsednik, želć si iz dna svojega pa-trijotičnega srca trenutka, ko bo mogel izreči besede: »Zaključujem sejo. Prihodnja seja...« Doli pod njim se naslanja in globoko vzdeha cesarsko bradati sivi NVittek, le zdajpazdaj mu prihaja tihotapskih korakov delat družbo njega ekselenca vseh Njegovih ekselenc, plešasti in lokavo-oki Korber; tik mimo njiju Be seta s zlato verižico okolu vratu in majhno čepico na glavi ponosen prelat... Sicer pa vlada idiličen mir v — kovačnici zakonov. Ostanek, 90°/0 samo, se sprehaja po koridorih, posedeva v huftet-u, pritiska kljuke po kuloarjih, se zabava po kavarnah, restavracijah, hotelih — in snuje načrte, kako bi se postavilo še jedno poslopje v bližini parlamenta za udobnost in komoditeta »ljudskih« zastopnikov... Grof z belo lilijo je pozvonil. »Los vod Kom«, »HeiU, zakriči vzdramljeni \Volf, mislćf da je začni zvonec v katoliški cerkvi. Meni pa je pretrgal te misli predsednik »Slovenije«, otvarjajoči občni zbor. Vse je vtihnilo kakor bi odrezal. VTseh oči zro nepremično na oder, kjer nastopa govornik za govornikom, in slušni organi vseh napeto vsprejemajo prepričevalne besede, ki vr6 iz prsij mladih mož, vnetih za blagor iu napredek naroda. Osobito krepke, tehtne, zbrane besede prvega, velenadarjenega govornika visokega čela, segajo globoko v srce. Hrvat za Slovencem, Srb za Hrvatom, Ceh za Srbom, Poljak za Cehom — se vrstijo za govorniško mizo. Jeden njih je posebno drastično nlikal razmerje vladajočih in tlačenih narodov v Avstro H u nga rij i. Vsaki njegov izrek je bil bomba mej poslušalce. Gromovito, frenetično se mu je ploskalo, in po do- PODLIH T E K. 15 Za dežjem solnce sije. — Povest iz j.rejinjib stoletij ; prevel Bukovič.— Nekoliko trenotkov je zdelo kakor da je obnemogla, da je po silnih erupcijah čutstev začela nastopati reaki» ja — kakor da se slednjič, uvidevša. da jej ni pomoči, hoče Uilati resignaciji... Ali bila je mlado bitje polno življenja, ki hoče živeti. Zato je kmalu zopet zavrelo v njej kakor v vulkanu; jk> g ledom, [Milnim neopisnega zaničevanja, je bolj izbruhnila, nego govorila : — Ne dotikajte se me se svojo zločinsko roko.! Ako se še enkrat drznete govoriti mi o svoji »ljubezni«, vam dokažem, česa je zmožna ženska v svoji nesreči in v svojem obupu... Ta energija mu je nekoliko imponirala in malce osupnil je in — obmolknil. Voz je drdral enakomerno dalje. Oe je le bdo možno, so se izogibali glavni cesti. Na poetajah, kjer je trebalo menjati konje, se marki niti gan i ni od Lavre. Vrata kočije so bila vedno zaprta. Hrano so prinašali v kočijo... Lavra se je sicer branila kaj vspre-jeti od človeka, ki je prinesel nad njo toliko gorja, ali slednjič je narava uveljavila svoje zahteve in je zahtevala svoj tribut... Lakota je hud, neizprosen gost... Kadovednim ljudem, kjer so krmili ali meo-tavali konje, so poja- snjevali, da v kočiji vozijo blaznega človeka, katerega morajo strogo čuvati, ker sicer bi se lahko dogodila nesreča. Od postaje do j>ostaje, v neprestani jednakomerni vožnji, so slednjič dospeli do ifalijansko-fran'*oske meje, potem pa preko francozke zemlje v blesteči Babilon, kjer vlada kraljica mod, v — lahko- in veselo-živi Pariz! V palači markija so jej v ozadju od kazali stan z vsem možnim komfortom. Ničesa jej ni manjkalo za udobnost življenja, — v kolikor je udobnost možna med 4 stenami. Ali udobnost in komfort *e ne pomenjata sreče in zadovoljnosti. Tudi v najluksuzijo-nejem budoarju lahko bijejo nesrečna srca, tudi v blestečih dvoranah s svitlimi parke-tami, dragocenimi preprogami, zlatimi sve-tiljkami, orjaškimi zrcali, portijerami iz da-masta z arabeskami in bogatimi risarijami : v vsem tem sijaju in blesku je lahko tudi dom nesreče... obupa. In srce Lavrino je bilo polno žalosti, polno žgoče boli, polno obupa. Kakor je sovražila markija, kakor se stresala v strahu, da bi se jej bližal, vendar se je zgrozila, ko so jej povedali, da je zopet odpotoval ter da se povrne zopet se le v par tednih. Torej par tednov bo morala trpeti dalje v tem groznem dušnem razpoloženju v svoji blesteč; — ječi! Par tednov bo morala čakati, da jej l>o zopet možno obnoviti poskus, da v srcu vršeni nalogi so ga v dvorani visoko dvignili na rame. Konstatiral je na pr., da imajo Madjpri po priliki iste toliko pravice do Reke kakor Turčini do Budimpešte. . Kaj naj rečem k govorom poslancev ? Vsi trije češki govorniki so nam zagotovili krepko podporo v tej naši akciji in v vsem našem stremljenju po viši kulturi. Dr. Ferjančič je mirno, stvarno dokazal upravičenost naših zahtev. Njegove besede so možke, resne, ki vplivajo globoko. Posl. Povše je govoril uprav mladeniško-navdušeno. In zadnji govornik Vaš, neumorni primorski sobojevnik, Vekoslav Spinčić, nam je zaigral mojsteraki finale. Tako govori oni, ki živi v krutem boju, s krutimi sovražniki, ki je veliko prestal v tem boju ! Tako govori oni, ki je pripravljen vse žrtvovati, da se odbijejo sovražni napadi ! Njegov zveneči glas, njegove geste, njegove oči, njegove roke — vBe, vse je mogočno govorilo in bodrilo: Bratje, Slovani, nevstraseno v boj! Govoru je sledilo frenetično, brezkončno ploskanje, mahanje z rokami, klobuki in lobci. Ta nastop nar. zastopnika in voditelja g. Spinčica ostane neizbrisen v spominu vseh udeležnikov. Navdušeno in jednoglasno smo odobrili protest, spomenico in resolucije ter se pripravljali za odhod. Ločitev nam je bila sila težka. Saj pa tudi tacega sestanka ni vsaki teden, niti vsaki mesec, ni vsako leto ne.... In peli smo kakor odhodnice himno za himno slovanskih narodov : »Hej Slovani«, »Liepa naša domovina«, »Sumi Marica«, »Kde domov moj«, »Onamo, onamo« in druge. Obli-zani in ofrakani markerji so že prerivali mize za poznejše »solidneje« goste, mi pasmo še vedno stali v velikih gručah in peli, dasi nam je pot tekel od neznosne vročine : »Onamo, onamo za brda...« Gospod urednik! Pripominjam, da to ni bil zabaven shod, da se slovanskobratoljubje ni javljalo tu samo pri ponečem vinu. Zato bo pa tudi držala ta vez, ki smo si jo prisegli. Danes dvigamo bojni meč za Slovence, jutri ga Ik>uio morda za Čehe, poj u trajanj i m za Maloruse. In taka vzajemnost ni nemogoča, ni utopija, ampak jej je možno dati realno lice, — kakor smo dunajski slovanski visoko- markija vendar vzbudi čut usmiljenja do nje... Da, zopet hoče poskusiti z milimi, koprnečimi prošnjami, na kolena se hoče vreči pred-enj, rotiti ga in zaklinjati, naj ima usmiljenje do nje očeta in naj poravna ta zločin, ki ga je izvršil na njej, na sreči jedne nedolž te rodbine... Takoj, takoj, bi se hotela zopet ponižati... ali njega ni. Zato se je zgrozila na vesti, da je odpotoval... Torej še par tednov bo morala nositi to gorje, bo morala trpeti najhuje duševne bolečine, jej bo razjedala srce misel na zapuščenega očeta in na njega... Edvarda. Se par tednov bo morala trpeti v tej svoji luksurijozno opremljeni ječi... Še par tednov — v njenem položenju cela večnost... Kajti to je vedela, da jo je obdal od ljudij, ki strogo pazijo nanjo in da bi bila misel na beg — blazna ! * * * Zastonj je onega usodnega dne stara dekla v Rodrigovi hiši pričakovala Lavre. Vedela je, da je devojka odšla na vrt, ali nazaj je le ni hotelo biti... Stari in zvesti družabnici se je to sicer čudno zdelo in nekoliko vznemirjena je bila, ali na to vendar niti mislila ni, da bi se bila deklici dogodila kaka nesreča... Slednjič je dekla vendar pohitela na vrt, da se u veri, čemu neki da se Lavra toliko časa mudi ?! Ko pa je prišla v lopo, ne da bi zazrla Lavro, kakor da jo je nekaj pomrazilo po vsem životu in spreletala jo je šolci v kratkem času dvakrat dokazali. Zato pa, o primorski Slovenci: naprej v boju za naše osvobojenje, za naš jezik, za našo posest, za našo prosveto ! Nevstrašeno, brezobzirno naprej v tem boju ! Naj Vam ne jemlje poguma kaka malenkostna prevara! Za Vami je slovanska akademična mladina, za Vami bo vsi slovanski avetr. narodi! Čuvajte biser naš, slovansko Adrijo! Vam pa, g. urednik, kličem: Na svidenje o — otvoritvi slovenske univerze v beli Ljubljani! Z. Politični pregled. V TRSTU, dne novembra 1901 O položaju. Položaj v parlamentu je,, kakor Be sodi splošno, najkritičneji. Cesar je vsprejel včeraj v avdijenci pa/ poslancev, katerim je izjavil svoje nezadovoljstvo na delovanju — reete nedelovanju zbornice poslancev. Prvemu podpredsedniku poslanske zbornice, prof. Kaiserju, je bil že govoril cesar o preuredbi opraviluika. Isto je ponavljal tudi poljskemu poslancu vit. Gnie\voszu, kateremu je tudi izrekel svoje obžalovanje, da delo v zbornici noče nikakor napredovati. Poslanec Gniewosz je odgovoril, da je tudi poljski klub pričel delovati na to, da bi se spremenil opravilnik, nc more pa vedeti, kakov vspeh bo imelo to. Vsaki posamični poslanec da ima pač najboljšo voljo, da bi se delalo, kadar pa so vsi skupaj, ne stori se nič. Cesar da je odgovoril na to : »Das ist feige !« (To je strahopetstvo !) Maloruskemu poslancu baronu Vasilku je cesar dejal: »Tako je nemogoče nadaljevati; t o j e obupno! Zdi se mi, da mnogim poslancem manjkata dobra volja in pogum !« Parlamentarni krogi menijo, da je cesar b temi izjavami dal vladi zaupnico, zbornici pa nezaupnico. Iz tega bi bilo sklepati, da se cesar, ako bo stal pred alternativo: ali odpustiti Koerberjevo ministerstvo, ali pa razpustiti zbornico, odloči za slednje ter da bo žrtvoval zbornico dr. Koerberjevemu kabinetu na ljubo. Cesar bi torej sedaj že v drugič odredil razpuščenje pailamenta dr.u Koerberju na ljubo. To bi značilo, da dr. slutnja, da se je moralo zgoditi nekaj hudega. Ali na najhuje, kar se je res zgodilo, vendar še ni mislila. V skrajnem razburjenju je začela hitati po stezicah in poteh vrta... Klicala je in klicala, a od nikjer ga ni bilo odziva... Potem je bežala zopet v hišo v nadi, da se je Lavra ined tem od kje drugje povrnila domov. Ni je bilo... tudi ta nada jo je prevarila. Prišli pa so hlapci iz gojzda. 1 Začuvši sporočilo stare, razburjene dekle, se nemudoma odhiteli vsaki na svojo stran v okolico, da-li ne najdejo kake sledi po Lavri. Iskali so, hitali — zastonj. In vračali so se domov eden za drugim vsi z jednakimi sporočili o popolnem ne vspeh u svojega prizadevanja. Čakali so do večera, ugibaje to in ono, in vedno nadejaje se. Kakor se potapljajoči steza po vsaki bilki, tako so si skušali z raznim razlaganjem tolmačiti Lavrino odsotnost, četudi je bilo to razlaganje očevidno neverjetno, nezmiselno. Tako so ugibali tudi n. pr., da je Lavra morda šla za očetom in Edvardom v mesto. Prebili so hudo noč v neopisnih skrbeh. Stara dekla je plakala, vila roki, molila. Vsaki hip so poslušali napetimi ušesi, da-li ne bi začuli morda kakov šum, korake, kako znamenje, da se bliža hiši živo bitje.... Nič, nič.... nič ni motilo nočne tišine. Strašna je bila ta tišina. Napočil je naslednji dan, o Lavri pa nobenega znamenja ! (Pride se.) Kocrber uživa veliko zaupanje na najvišem mestu. Summa summarum : vsa znamenja ne dopuščajo nobenega dvoma vee, da je stiska dospela na vrhunec. Ni nam do tega, da l>i tu kontrolirali, glede iih nje verjetnost, vest, da je krona že odločila : raje žrtvovati parlament, nego |»a Korberjevo vlado ; no, verjeti hočemo, da je teinu rrs tako, da so stvari ubiale smer naravnost usodno /.a parlament. In kaj izhaja iz tega? Nič druzega, nego da so se grozno motili vsi oni, ki so bili svetovalci kr.uie od padca mini-uerstva Thuno-vega sem! Oni morajo odgovorjati, ker so vso akcijo, vse dalekosežne obljube kroni — zlasti j»a o-»ljubo, da sanirajo racmere v parlamentu — oprli v glavnem na dve premisi, ki pa sti bili že a priori do temelja krivi, kakor evidentno kaže sedanje stanje stvari. Govorili -o, da le dvojnega treba, pa bo v*e dobro: odpraviti jezikovne naredbe, da se |>o-tolaži -j Nemci in pa razbiti prejšnjo večino, ki da ie kamen ovire delovanje v parlamentu ! Zgodilo ne je jedno in drugo — Clarv je odpravil jezikovne naredbe in znani jh>-magalec v vsaki sili, Poljak vitez Ja\vor«*ki, je na zavraten način razbil prejšnjo večino. in kako je danes?! Tako, da mora že krona po«* za t i vmes in izjavlja naravnost, da tako ne moremo već dalje. Nemci niso ni za znamenje spravljiveji nasproti Čehom, pač pa so Čehi v vse drugačni dispoziciji, nego so bili pred usodnim činom grof* Clarvja. Bilanca vse rešilne akeje od padca grofa Thu«;i sem ;e torej ta, da na jedno stran se ni nič zboljšalo, na drugo pa mnogo poslabšalo ! Seveda si na nemški strani krčevito pri-zaderajo, da bi na < "ehe zvalili vso krivdo in da bi jim pritisnili pečat nemirnih sosedov, ki nočejo pa nočejo v mfru živeti se svojimi krotkimi nemškimi sose< i i. Če si hočeš ustvariti le malo pojma, kako izgleda v resnici ta nemška krotkost in spravoljubi-vost, treba ti le preči tati {»oročilo o protestnem shodu Nemcev, ki je bil dne 17. t. m. v Olomucu. Tam je (»osi. Prfraavesi naravnost izjavil, da priznanju zahtevam Cehov od strani vlade bi4 za petami sledila — nemška obstrukeija ! In posl. Chiari je izjavil, da, čim b ug >dili zahtevi Čehov po univerzi v Brnu — in b»š ta zahteva je od strani Cehov conditio sine eli konferenc že v naprej zagotovljen, v to namreč, da ne bodo stavili ni kakih narodnih zahtev ! Potem bi morda tudi Nemci — v l>ožjera imenu — zajw»stavili svoje narodne zahteve. Ali ste jih čuli — dobre duše !! Njim je iahko govoriti: ne bomo zahtevali n;č, ko imajo že vse! Saj je tudi lisica, ko je bila sita vsega, šla tja v kurnik proj»ovedovat kokošim — zmernost! Nemci so bili tisti, ki so izsilili od Cla-rvjeve vlade, da je ('ehom iztrgala mrvico prava, a kdor je napravil krivico, ta naj jo tudi poravna ! Zahtevati pa od onega, ki je pretrj»el krivico, naj kar krivicniku j»oseže v roko, — jednostavno poza bivši na to, kar se je zgodilo in vrhu tega še vsprejemši obvezo, da ne bo ničesar več zahteval — to je zahteva, ki meji že na impertineuco ! ! Preveč se je nakupičilo krivice; pre-prekerno je j»ostalo položenje Slovanov v državi; nevarnost za njihove življenske interese je postala akutna, tako, da jim sleherni trenotek neopravičene zaupljivosti more do-nesti škode, nepopravljive za vso bodočnost — preveč preveč je vsega tega, da bi se smeli dati tolažiti z daljnjo bodočnostjo. Tudi ob najboljši volji bi mi Slovani ne smeli zaupati sedanji vladi, ki je z vsemi svojimi dosedanjimi dejanji pravico do svoje ekzistence malone identificirala z aspiracijami Nemcev ! Do teh naj se sedaj obrne g<»sp-Korber, nanje naj apelira, oni naj odnehajo od svoje poželjivosti po hegemoniji, pa nastopijo kmalu redni parlamentarni odnošaji! Mi dvomimo sicer, da bi Korber imel toliko državniške zmožnosti, da bi se mu posrečilo — in to v kljub vsem velikim simpatijam, ki jih po pravici uživa med vselili Nemci, in če bi tudi imel volje v to — da bi ublažil ne-nasitljivost svojih ljubljencev — ali zani mivo bi bilo vendar videti ta poskus. Potem bi bilo vsaj eklatantno, od kje grozi nevarnost našemu parlamentu ? ! To bi zahtevala tudi najjednostavneja pravičnost ! Skrajna krivičnost pa je, ako se jednako zahteva od Slovanov in Nemcev, naj zapostavijo svoje narodne zahteve ! Predno je smeti staviti tako zahtevo, mora biti izpolnjen jeden glavni pogoj. In ta bi bil : če hočejo, da bodo včasih |» o t r e b e > si enako zapostavljali svoje zahteve, morajo poskrbeti, da bo tudi mera u ži v a n i h pravic povsod: jednaka! Is proračunskega odseka. V včerajšnji seji proračunskega odseka so nadaljevali podrobno debato o proračunu minister-stva za trgovino. Baron Malfatti je očital vladi, tla se o sklepauju trgovinskih pogodb ni ozirala na koristi trentiuskih vinogradnikov in svilorejcev, vsled česar se je zmanjšalo narodno imetje italijanskega prebivalstva v Trenti n u. Trgovinski minister, baron Call, je, od-govarjaje na neko vprašanje posl. Vukovica, izjavil, da bo skrbel za to, da se trgovinski odnošaji z Albanijo ohranijo in da se bodo razvijali ; vlada se pogaja s parobrod no družbo dubrovniško v t<>, da bi ista — proti primerni podpori od strani države — pričela redno parobrodno plovbo z Albanijo. Isto-tako bo skrbel tudi za rednejšo plovbo avstrijskih ladij (H» reki Bojaua. Mi .lis ter Call je slednjič tudi obljubil, da se stori potrebno v rešitev sviloreje. Odsek je na to odobril vse ostale točke proračuna trgovinskega ministerstva ter (brez razprave) točki »cesarski dvor« in »kabinetna pisarna«. Prihodnja seja bo v sredo. Aneksija Bosne in Hercegovine. Te dni je tukajšnji »Avanti« prinesel dopis iz Zagreba, ki zaslužuje, da mu posvetimo nekoliko pozornosti. Dopisnik razvija v glavnem sledeče misli : Po nepričakovano doSlera razpuščenju hrvatskega sabora ter po naglici, s katero so bile izvedene nove volitve, sodi tukajšnje javno menenje, da se pripravljajo važni politični dogodki. Razširjajo se med drugim vesti o aneksiji Bosne in Hercegovine po Avstro - Ogrski. Ni kdo ne more sicer pojasniti, od kje da prav za prav prihajajo te veati, ali zatrjujejo se odločno in od več strani. Razun tega se govori tudi, da minister Kallav odstopi, naslednik da mu bo sedanji hrvatski ban, grof Hedervarv, a civilnim »adlatusom« za Bosno-Hercegoviuo da bo imenovan sekejski predstojnik KrajČevic. Nihče ne more sicer pozitivno potrditi teh vesti, ali dejstvo je, da jih od vladne strani še niso dementirali. Tudi dejstvu, da se je veliki župan grof Pejače-vić odpovedal svojemu mestu in se dal voliti v sabor, pripisujejo (»olitično važnost in sklepajo, da bo isti imenovan hrvatskim banom. Nezaslišani pritisk vlade o : zadnjih volitvah si razlagajo tu z željo viših činiteljev, da bi bil novi sabor brez vsake opozicije radi tega, da bi mogel uspešno de-1 lovati za priklopljenje Bosne in Hercegovine, In še nekaj je zel6 simptomatičnega na vsej stvari; namreč to, da trije najugledniših Členov opozicije niso kandidirali v sabor, iz česar se sklepa, da isti niso ni za, ni proti nriklopljenju Bosne iu Hercegovine. Dopisnik »Avantija« pa pripominja k vsem tem vestem : Vprašanje o priklopljenju Bosne in Hergovine še ni zrelo, četudi avstrijska diplomacija smatra aneksijo kakor da je že dovršen čin. Brez K u sije in brez neizogibnih komplikacij, spojenih s prelivanjem krvi, ni mogoče resno govoriti o takem dogodku. Razun Rusije, ki je odkritosrčna zašćit-nica Srbov, računati treba tudi se Srbijo in Črnogoro, čijih slavni junaki so prelivali svojo dragoceno krv za osvobojenje in ujedinjenje svojih bratov v okupiranih deželah; in ti dve deželi (Bosna in Hercegovina) se boste morali — zbok Bvojih politično-verskih tendenc, ki so tesno združene se srbsko-črnogorskimi aspiracijami — »volens nolens« priklopiti Srbiji ali Črnigori, nikoli pa Hrvatski. To prinašamo po dopisniku »Avantije-vem« iz Zagreba — po dolžnosti kronistov in po pravilu : relata refero ! Tržaške vesti. Nezaslišano! Zadnjič smo poročali, da so na magistratnem uradu zagotovljali, da prošnjam za }»odeljenje domoviustva ne treba prilagati krstnih listov. Danes pa imamo v rokah magistratov odlok, s katerim je iati zavrnil neko 1 a-š k i pisano prošnjo z opazko, da mora stranka popolniti pr< šnjo pridodavši — krstni list!! Ni-li to nezaslišano, kar počenjajo gostila nn magistratu z revnim ljudstvom ? ! Ali ni tu res nikogar, ki bi za[»ovedal magistratu, naj se ne igra tako z resnimi stvarmi i u z našim ljudstvom — ljudstvom, ki bi moralo imeti svoje pravice v — Avstriji ! Po takem moramo že zopet vnovič opozarjati prosilce za podeljenje domovinstva, naj si vsakako preskrbe krstne liste ! 0 čem govori in o dem ne govori. (Dopis iz Trsta). Gospod urednik! Ze v soboto, ko sem preči tal dopis onega tržaškega Slovenca v »Slovenskem Narodu* (jaz sem imel namreč nenavaduo srečo, da sem ta dopis že v soboto čital), srbelo me je v prstih, da napišem par vrstic odgovora, a ker sem bil prepričan, da sami obračunate z »Nar.< dopisnikom, nisem vam hotel usiljevari svojega me-nenja. Sedaj pa, ko ste Vi že povedali svojo, dovolite tudi meni blagohotno nekoliko prostora. Dopisnik hvali nekdanje čase i u pravi, da je sedanje vodstvo tržaških Slovencev temeljito zavozilo. V podkreplje svoje trditve navedel je dopisnik med drugimi »dokazi«, katere ste mu včeraj temeljito porušili, tudi tega, da smo tržaški Slovenci izgubili jeden okoličan-ski mandat (piše »okoliški«, kar vzbuja sum, da dopisnik ni iz Trsta, ker tukaj se ne rabi nikoli izraz »okoliški«, temveč veduc le »okoličan-ski«). Iz tega bi se dalo trditi, da so imeli Slovenci dotlej, ko je nastopilo sedanje »vodstvo«, vedno vseh (5 mandatov okolice v svojih rokah; pa ravno to ni res. Slovenci smo imeli sploh samo jeden-krat vseh 6 mandatov, a to ni bilo Bog ve kedaj, temveč v zadnjem zasedanju ! Prej pa je bilo o vsakih volitvah i-svoljenih v okolici po jeden ali več laških kandidatov in sicer izmenoma v vseh okoličanskih okrajih, razun v tretjem in menda v šestem okraju — kjer pa je bila tudi večkrat velika nevarnost. Tako je enkrat g. vitez Nabergoj v tem (»kraju zmagal le za — Če se ne motim — 4 glase relativne večine proti dvema proti-narodnima kandidatoma. 1., 2., 4. in 5. okraj, vsi so že imeli |»o jedenkrat ali vačkrat laškega zastopnika v mestnem svetu oziroma v deželnem zboru, kar prihaja posebno od tod i, da v teh srditih bojih večkrat odločajo nenadni epizodični momenti. Ako torej »Narodov« dopisnik govori o kaki izgubi mandatov, je to jednostavno nezmiselno. Tudi to da je bil o zadnjih volitvah v mestni svet tržaški v pr**e n okraju izvoljen laški kandidat, so zakrivili taki epizodični momenti, katere ni moglo vodstvo preprečiti in ki so bili svoječasno dovoli pojašnjeni v »Edinosti« in sicer v polemiki s »Slovencem«. Da je bila izvolitev laškega kandidata v prvem okraji res le epizoda, to dokazuje tudi fakt, da je o letošnjih državnozborskih volitvah (ki so se vršile, kakor znano, po volitvah v mestni svet, oziioma dež. zbor tržaški) dr. Rybar dobil za 5. kurijo in v 3. kolegiju največ glasov ravno v istem prvem okoli-čanskem okraju, ki je nekoliko mesecev pred izvolil laškega kandidata Banellija. Dopisniku »Slov. Naroda«, ki je tako dobro poučen o naših razmerah, je to gotovo dobro znano ! Zakaj ni pisal o tem ? Muri pa so se prejšnje neugodne občinske volitve I. okraja vršile pod sedanjim »novim«, a pozneje državnozborske ugodne volitve pod »starim« vodstvom?! Taka kronologija bi bila sicer v nasprotstvu z zdravim človeškim razumom,ali menda vendar še dovolj dobra za one, ki na vsaki način hočejo konstruirati za-tožbe na adreso ničvredne politike tržaške. Dopisnik namiguje tudi o mnogih Tržača-nih, ki soglašajo s pisavo »Slov. Naroda« ter obsojajo nastop dr. Rvb^ra na zadnjem občnem zboru pol. društva »Edinost« v Barkovljah. Jaz sem videl na tem shodu Bkoraj vse odličnejše slovenske narodnjake iz Trsta in okolice, ki stoje vselej v prvih vrstah v narodnih bojih in zdi se mi zare3 jako čudno, da ni bilo nijednega, ki bi bil dru. Rvb£ru zabrusil svoj anathema! Pač pa se spominjam, da je bilo najglasneje pritrjevanje Rvbđru baš tedaj, ko je govoril o domačem prepiru. Torej, kje so tiste falange tržaških Slovencev, ki bi sedanje voditelje tržaških Slovencev — mrzili tako, kakor jih mrzi oni, ki je pisal omenjeni dopis v »Slovenski Narod« ? Imel bi omeniti še marsikaj, a ker se mi je za danes preveč raztegnilo, se oglasim morda še enkrat. T r ž a č a n. Zaslugi priznanje! Pod tem naslovom smo prejeli in objavljamo: Obiskal sem prijatelja pri sv. Savi. O tej priliki sem si ogledal vse dele tamošnje mineralne rafinerije. Ugajalo mi je vse prav dobro. Ljubeznivi ravnatelj rafinerije nam je z naj več o uljudnostjo razkazoval vse interesantne objekte. Vse me je zanimalo v na j več i meri. Posebno pa me je vzradostilo, ko smo prišli v kuhinjo za delavec. To je zračen, svi tel in prostoren lokal, v katerem more obedovati lik ratu do ltiO delavcev. To je pravi tlom snage in delavci se čutijo kakor doma. Gospod vodja Drasch naiu je dal poku-siti juho iu prikuho. Yrerujte mi, gospod urednik, da naš delavec ne bi dobil boljše jedi v nobeni onih krčem v mestu, v katere zahaja navadno. Jaz sem se kar čudil, kako je možno za 19 nvč. prirediti tako kosilo. Gospod vodja nam je povedal, da vsaki uslužbenec dobiva opoludne skledo juhe, veliko porcijo prav dobrega mesa in dve pri-kuhi, hlebec kruha, i n o p m i n k o d a I -matinskega pristnega vina. In to vse za 19 nvč. Ta po vodju uvedeni zistem naj bi posnemali tudi drugi instituti tržaški ! Kaka dobrota je to za naše težake ! Koliko si prihranijo uboge žene s tem, da jim ne treba skrbeti za moža, nositi mu včasih po celo uro hoda in tratiti toliko časa, puščati doma vse v neraai' — gospodinjstvo in deco! Vse to, da donašajo možu mrzlo kosilo. Zato pa je tudi gospod ravnatelj priljubljen pri svojih delavcih. On je izposloval, da zavod plačuje kuharja, dve dekli ter dodaja še za kuhinjo po 4000 kron na leto ! Sedaj že umejemo nekoliko, kako je možno za 19 nvč. dajati tako dobro kosilo. Da, da, to se pravi lajšati delavcem položaj ! Mineralna rafinerija pri sv. Savi naj bi bila drugim podjetjem v i/gled ! K e s n i c o 1 j u b. Kazino državnih uradnikov v Trstu. Dne 15. t. m. je imelo to društvo občni zbor, na katerem se je meti drugim vsprejel tudi predlog g. prof. Julija pl. Kleinmavrja naj se £ 4. društvenih pravil spremeni tako, da bodo smele k društvu pristopati tudi osebe, ki niso državni uradniki, a ki so po svojem socijalnem stališču istim jednake. Taki členi bodo imeli vse pravice iu dolžnosti, kakor dosedanji, razun aktivne in pasivne volilne pravice v odbor. Ženske na poštah. Od c. k. poštnega in brzojavnega ravnateljstva smo prejeli : Ozirom na to, da se na eraričnih poštnih in brzojavnih uradih tega direkcijskega okrožja bržkone več let ne bo potrebovalo novih ženskih močij, se od se.*laj nadalje ne bo več jemalo ozira na prošnje za podeljenje služeb poštnih in brzojavnih manipulantinj ali za zaznamovanje za take službe in konečno na prošnje za dopuščanje k manipulacijski službi. Iz-pred porotnega sodišča. Včeraj se je pričelo drugo redno zasedanje tukajšnje porotne razprave j>od predsedstvom dežel no-sodnega predsednika viteza 1'rbančiča. Prvi je sedel na zatožni klopi radi zločina tatvine že večkrat kaznovani, f»2-letni Ivan Ceccada, rojen v Trstu, pristojen v Sepljane in izgnan iz Trsta. Na podlagi verdikta porotnikov je sodišče prisodilo obtožencu 2 leti težke ječe, poostrene vsake tri mesece z enim postom Po prestani kazni pride Ceccada pod policijsko nadzorstvo. Danes se vrši druga razprava pred porotniki proti 35 letnemu težaku Juriju Dell' Acijua. Isti je obtožen zločina ubojstva in težkega telesnega poškodovanja. Bilo je 18. avgusta, ko je Dell' Acqua šel po trgu Ro-saria, kjer se tepli štiri mladeniči, dva Italijana (iz Benetk) in dva Tržačana. Dell ' Acsknša svoje moči na hrbtu gvoje — boljše |w>lovice. V petek zvečer torej ni bilo prvikrat, ko je Bernard dajal Ivani občutiti avojo moč. Ko je ubogo Ivano začelo malce preveč žgati po hrbtu od Ber-nardovih pesti, je pobegnila k svojim sta-rišem, bi vaj oči m blizu tam. Bernard pa hajd zanio reklamirat svojo ženo. Ali zastonj, ker Ivani se ni zdelo varno, da lu tako hitro zopet zaupala — ljubezni svojega moža. In pozneji dogodki so {»okazali. daje prav imela. Ko je dolgo a zastonj prosil in vidč, da mu žena noče slediti, je dal svoji jezi duška s tem, da je nasilno pobil vrata, vse šipe in kar mu ie ravno prišlo pod roke. Za rabijatnoga moža utegnejo priti še precej neprijetne posledice, ker je na tak, malce — preobčutljiv način dajal izraza svoji veliki ljubezni do drage mu soproge. Kes čudilo! Pišejo nam: Te dni sem se vozil po železnici v družbi z nekim Nem-?em. kateri mi je zatrjeval, da on je dober avstrijski patrijot. Govorč o narodnih razmerah v Avstriji, je pa »dobri« Avstrijec izrekel ta-le stavek, ki kaj dobro ozaača mišljenje ali pa ignoranco avstrijskih Nemcev glede narodnostnih razmer v državi: »Glejte, je dejal, ta Trst je vendar v Avstriji in jaz si ta se svojim materinim jezikom ne morem |iomagati.« Pa odgovorite mu kaj, če morete, temu klasičnemu Nemcu ? ! Radovedni ste. kaj sem mu odgovoril jaz na to ? Kaj sem mu hotel reči druzega, nego to, da mi je ze\6 žal, ali da mu ne morem pomagati tudi ob najbolji volji ! Konsternirano me je eledal. izvedši, Ja je v Avstriji tudi ljudij, ki — niso Nemci. Ormtbe preHlčuin. V sredo, dne 20. novembra ob 10. un predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okraineea sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražite premični r : jlica Majolica 11, blago in galanterije; Sv. Mar. Magd. spod. 1*7, krava; ulica Farneto 14, hišna oprava; Opčina hišna oprava: ulica S. Martiri, hišna oprava. > revi enaki vrstnik. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutiai 7 ".5, ob 2. ur po|H>luoo«-15*0. C.# — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 76* 0 — .Danes plima ob 4.30 predp. n o > 3.46 pop. ;omks ob 11.0 pre 10.25 popolnd—. Pevsko društvo Lipa« v Bazovici priredi dne 24. novembra 1901. svojo veselico s plesom v gostilni pri »Lipi«. Na tej veselici nastopi v prvič močen zbor najno-vejega bratskega pevskega društva »Primorec« iz Trebič. NatanjČneji vspored se objavi pravočasno. Vasti iz ostale Primorske. X J e - 1 i mogoče?! Z miljskega hriba nam |>oročajo, da je bil neki tamošnji stanovalec — pripadnik slovenske stranke — kaznovan na 14 dni zaf»ora in na 20 kron globe radi nekega dogodka, pri peti vsega se o zadnjih drža vnozborskih volitvah za sekcijo Škofije pri Kopru. Dotičnik je namreč v vrvenju in razburjenju, ki je vladalo na vsem tem volilnem činu, nehote stopil na nogo možu, ki se piše za Benatti-ja in ki je danes državni poslanec! Stvar se je dogodila tako le: Pred vo lilno dvorano v Spodnji Škofiji je stalo vse polno volilcev. Po sredi teh so stali orožn-ki, da bi vzdrževali red. Pri vratih sta stala dva občinska pandurja, ki sta pa skrbela za red tako, da sta puščala v volilno sol>o le lahone in prodance! Naši volilci so začeli o >drnjati in tožiti in ker ni pomagalo to, so se jeli šiloma rinuti. Na levi strani pa je stal slavni »vivo o murto« (Benatti) ter se rinil naprej, da-si — nevolilec. Kavno pred njim pa je stal gori omenjeni naš volilec. Ko se je orožnikom videlo, da se volilci preveč potiskajo naprej, je bile zapovedano, naj se umaknejo. Ob enem je neki orožnik porinil nazaj tudi Čača — tako se piše mož —f ki je revež stopil na parklje zada; stoječemu nevolilcu — vivo o morto! Tak je bil dogodek kakor ga opisujejo očevidci. Bog sam vedi torej, kaj so signori naredili iz vsega tega in kako so tožili in — pričali : fakt je ta, da je mož zaradi kurjih očes Benattijevih dobil 14 «1 ni zapora in 20 kron globe. (Dotičnik je moral slušati nasvet zaupnika »Edinosti« in izprositi si jednega naših odvetuikov za branitelja,1 pak bi bila vsa stvar bržkone povsem drugače iztekla. 1'red.) X Volitve volilnih mož v Istri. Včeraj je volila občina Roč okraja buzetskega. Volila jc seveda kakor vedno : 6 italijanskih volilnih mož. To sicer ne spremeni ničesar na konečnem rezultatu volitve, da le naše narodne občine store svojo dolžnost, ali hudo je vendar, ko vidimo, kako globoko je zakopano to nevedno ljudstvo v sužnjost italijanske gospode, tla je ne morejo rešiti vsi zopet in zopet obnovljeni }H>skusi naših mož. Včeiaj je volilo še par družili italijanskih občin. Ilavnik ; blagajnik: stud. iur. Gvido Srebre; knjižničar: stud. ph;l. Pavel Lokovšek ; gospodar: stud, iur. Kasto Fiši ger in odb. namestnik: stud. tehn. Dušan Sernec. Razne vesti. Smrt in pogreb zadnjega sluge bana grofa Jelačića. V nedeljo dne 10. t. m. je umrl v Zagrebu zadnji sluga bana Jelačića, imenom Jurij Škrlec, v starosti 83 let. Pokojnik je stopil v službo bana še kakor mladenič. Pri njem (banu) je preživel burnih in veselih dni. Bana je spremljal na vseh potovanjih in leta 1848. tudi v vojno. Pozneje je s ponosom pripovedoval marsikaj iz te vojne. Ban je rad imel svojega slugo, ker je bil zvest, udan in spreten v veliki meri. Pokojnega so tudi vsi odlični in znameniti ljudje radi videli in ga spoštovali. Koje pred dvajsetimi leti blagopokojni nadvojvoda Albreht obiskal Nove Dvore, izrazil je bil željo videti slugo nepozabnega Jelačiči. Rodbina pokojnega bana je vedno podpirala starega slugo in je sedaj plačala tudi pogrebne stroške. Pogreba sti se udeležili grofici Vera in Anka Jelačič ter sti položili na krsto krasen venec z naslovom: Zvestemu in poslednjemu slugi bana Jelačića — rodbina Jelačic. — Omenivši smrt in pogreb sluge slavnega bana, zaključuje »Obzor« : Poslavljajoči se od pokojnika, kličemo mu od srca: Juri Škrlče, ti zvesti in dobri sluga bana Jelačića, ti zadnji ostanek iz onih burnih časov: počivaj sladko v krilu mile matere zemljice hrvatske, katero je tvoj žen i j al ni in prevzvišeni gospodar in katero si tudi ti toli žarko ljubil____ Avstrijski justični minister tožen radi razžaljenja Časti, z Dunaja poročajo, da je zdajatelj lista »Scheererja«, Habermann, ulo-žil proti justičnemu ministru tožbo radi razžaljenja časti, ker je rečeni minister neki deputaciji duhovnikov dejal, da se mu »Sehee-rerc, kadar ga dobiva v roke, gujini. s kamenjen obmetavali vozove, o čemer je bilo nekaj oseb ranjenih. Dijaški izgredi v Atenah. ATENE 18. (B) Kakih 1000 vseuči-liščnih dijakov je udrlo v uredniške prostore listov »Aetv« in » Akropolis«, hote protestirati proti članku, priobčenem v teh dveh listih za uvedenje evangelija v novogrškem jeziku. Najhuji med d jaki so skuhali opleniti uredniške prostore in jih zapaliti. Redarstvu se je kmalu posrečilo razpršiti demonstrante. Dogodki v hit a j it. PEKING 18. (B.) Reuterjeva pisarna javlja; Cung-Li Yamen (m inisteratvo za v nanje stvari) je dobil brzojavko, ki naznanja, da je princ Cing včeraj odšel iz Kajfengfu v Pekin z navodilom, naj sklene pogodbo glede Mandžurij . Brzojavka pa ne pravi, da-li je cesarica vdova ruske pogoje popolnoma vsprejela, ali pa vstraja pri nekaterih željah, zlasti glede žele/mc iu jia glede uaiak-njenja ruskih čet. XXXXXXXXXXXXXXXX X X x x x x x x x x x x x * x x XI MIZARSKA ZADRUGA V GORICI z omejenimi jamstvom naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela m slov. zalop pitva iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici Antona Černigoj-a Katera se nahaja v Trstu, Via Piazza vecchia (Roe&rio) it. 1. (n» desni 8ti*ani cerkve sv. Petra). Konkurenoa nemogoča, ker Je blago iz prve roka. X X X X X X X X X X X X X X X X n Vesti iz Kranjske. * I z v o ž č e k brez voza in konja. »Slovenec« priobčuj nastopno dogodbico : Izvožček Anton Jager je peljal v S t. Vid. Ko se je mudil v gostilni pri Kraljiču, so mu neznani ljudje vzeli ko »ja in voz. To je gledal, ko je prišel iz gostilne, ko ni več videl svoje uprege ! Bežal je do bližnje mitnice, a tudi tu ni opazil ničesar. In siromak je dož vel naj vedo smolo, ki jo more doživeti izvožček : moral je peš nazaj v Ljubljano. Naslednjega dne pa je našel voz — ves polomljen — v neki jami v Mednu, konja pa — v. ega stepenega — v nekem hlevu iste vasi. Orožniki so že na sledi onim, ki so si dovolili tako grdo zabavo. * V o d o v o «1 v Š k o f j i Loki bo dne 25. t. m. blagoslovljen in odprt. * Povodnjina Kranjskem. Iz Ljubljane nam pišejo včerajšnjega dne : Tu smo imeli deževno vreme, nalive in povodnji. V selški doliui je odneslo 4 mostove. Barje ljubljansko je pod vodo. Sava je grozno narasla. Komunikacija Ljubljana-Kamnik je bila pretrgana. Obrat na železnici Ljubljana-Kamnik je i > i L včeraj zaustavljen. Črnuški most stražijo orožniki; prehod je prepovedan. Tudi ob progi Ljubljana-Novomesto »o polja — z malimi presledki — poplavljena. Vesti iz Štajerske- — Povodnji. Tudi na Stajarskem so imeli te dni hude povodnji. V Celju je bila v soboto povodeni tolika, kakor že ne od leta 1851. Savinja in nje pritoki so stopili tako visoko čez bregove, da je prišla votla v mesto. V mestu je voda udrla v kleti ter je stala p*»nekod 1 meter visoko po ulicah in trgih. Ljudje so se morali voziti domov ali na visokih vozeh ali pa v čolnih. V plinarni so gasilci delali ves dan, da voda ni prišla do pliuomera, ker bi sicer imeli temo v mestu. — Posebne škode voda sicer ni napravila, kei so polja neobdelana in je bilo že vse spravljeno. Najbolj je trpel mestni park in pa nekatere brvi, katere je čisto iztrgalo in odneslo. — Odbor akad. tehn. društva »T r i g 1 a v« se je sestavil za zimski tečaj 1901/02 sledeče : Predsednik : cand. iur. Bogomil Senekovič ; podpredsednik : stud. iur: Ferdo Lašič; tajnik: cand. iur. Ožbolt Brzojavna poročila. Državni zbor. DUNAJ 19. {B.) (Zbornica poslancev.) Ko je minister za železnice odgovoril na več interpelacij, je zbornica nadaljevala debato o nujnem predlogu, tičočem se naseljevanja kongregacij. DUNAJ 19. (B.> Minister za trgovino je predložil načrt zakona, tičoči se spremembe in spopolnjenja večih določil v borznem zakonu od leta 1875. Minister z\ železnice vitez \Vittek je odgovoril na interpelacijo glede obratnih odnošajev na dunajski mestni železnici, potem na interpelacijo radi pomanjkanja vozov med sladkorno kampanijo. Mej došlirai spisi je interpelacija po9l. Polesinija in tovarišev do voditelja minister-stva za notranje stvari in do miniBtra za trgovino radi zdravstvenih razmer v občini Osor v Primorju. — Zbornica je nadaljevala razpravo o nujnih predlogih glede izseljevanja kongregacij. Poslanec Schuhmever (soc. dem.) je utemeljeval svoj nujni predlog za odpravo paragrafa o motenju vere. Spomenik cesarici Elizabeti. DUNAJ 19. (B.) Odbor za spomenik cesarici Elizabeti je izdal danes proglas do prebivalstva dunajskega, s katerim poživlja isto na sodelovanje s prispevki. Imendan pok. cesarice. DUNAJ 19. (B.) Povodom imendne blagopok. cesarice Elizabete je došel cesar danes v grobišče pri kapucinih in je opravil kratko molitev pri rakvah blagopokojne cesarice in kraljice Elizabete, svojih starišev in cesarjeviča Rudolfa ter se je potem po-vrn.l v dvorno palačo, zamudi vsi se v grobišču četrt ure. Dogodki na Španjskem. BARCELONA 19. (B.) Rektor vseuči lišča je v novič odstavljen. Ta odredba je pouzročila nove pojave od strani dijakov. Vseučilišče je zaprto. Vojna v južni Afriki. BRUSELJ 19. (B.) »Petit Bleut javlja po privatnih depešah iz Londona, da so soprogo predsednika svobodne države Oranje, Steijna, z nje petero otroci brez vsega utemeljevanja deportirali iz Afrike ter da so jo ukrcali v Evropo, vzlic temu, da jej je zdravje zrušeno. MADRID 18. (B) Nemiri med dijaki trajajo dalje. Kakih 300 njih so hoteli siliti razne kočijaže, da bi vsklikali »Živela svoboda«, in če so se isti V>ranili, so jim pa dijaki xxxxxxxxxxxxxxxx oooooooooooooooo PRVA TOVARNA za čopiče in ščetke TRST. - Via S. Autonio - TRST (nasproti Zennaro in Gentlli). Specijaliteta čopičev za zidna dela nepresežne trpežnosti. Bogat izbor ščetk, strojev za čiščenje parke tov, metelj, metlic, ščetk od perja, palic za iztolči prah. Velikanski izb. r mil, glavnikov, parfumov, listnic, novčark. mosnjičkov itd. Vse po jako nizkih cenah. '•B V prepričanje se prosi blagohoten obisk. xxxxxxxxxxxxxxxx prodajalnica izgotovljenih oblek = „Alla cM di Trieste" = tvrdke m EDVARD KALASCH M Via Torrente št. 34 nasproti giedaliSču „Armonia" s krojačnico, kjer se izvršujejo obleke po meri iu najugodnejših cenah. V pro-dajalnici ima tudi zalogo perila za delavski stan po izvenredno nizkih cenah. Izbor boljših in navadnih snovij. VELIK IZBOR izgotovljenih hlač za delavce kakor tudi blaga za hlače, ki se napravijo po meri. iMsanfler Levi Iiizi Prva ta največja tovarna pohlđtva vseh vrst. -•{ TRST - TOVARNA: ZALOGE: Via Test, 1 Piazza Rosarlo it. 2 vogal I (Solsko poslopje) Via LimitaaM in Via Riborgo it. 21 -HOM-— Velik tebor tapecarij, zrcal in slik. Izvršuje naročbe tndi po posebnih načrtih. Cene bres konkurenoe. ILDSTR07Ali CEHI ZASTOIJ II FRA1I0 Predmeti poetavio se na parobrod ali železnico franko. Pekai nf In sladfiearnc. H. Stibiel ' 'iazzetta S. Giacomo št. .'i fCorno ima veliki« pekarno in sladčičarno. Vedna naloga vsako vratnih t<»rt, krokandov, konfetov, raznovratnili »ladćič r kosili ia v škatljieah, finih bičkotov. različnih liieijev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in druge alavnofltne prilike. Vsakovrsten, vpak dan leekrat p«ćen tin in navaden kruh se razpošilja po pogodbi in naročilu franko ca dom in trgovcem \ razprodajo. Doinsu" mali-novec po nizki ceni. Stroji in tehnični predmeti iM.ke vr-*te iz najboljših tovarn vdobivajo po to varn^-ki ceni v nalogi tvrdke Srhivitz AComp., inžee nirja Živica v Trstu ulica < Uiega 10 nasproti kavarn F* bris. trgovec z jedilnim blagom v Trstu. Konrad Jacopich Piazra Barriera priporo«'n svojo zalogo jestvin. kolo-nijalij, navadnega in najfinejšega olja, najfinejše testenine, nadalje moke. otrobov, žito, ovsa itd. po jako nizkih cenah Razpošilja naročeno blago tudi na de-ielo na debelo in drobno. Ceniki franko. ulica Aequedotto št 23. Prodaja vina v sod h in buteljkah, Fine paštne in dezertne vina na dehtlo in drobno, franko na dom po najugodnej-ih in konkurenčnih cenah. Skladišče vina Delavnica za popravljanje vsakovrstnih stro , jev. motorjev na plin in brizgalnic vseh vrst. Kovaška delavnic. Alojzij Schromeck & C. ▼ Trstu, ulica Belvedcre št. i>. Incin Riviolf urarski mojster v Trstu JUOlJJ DI£Jal\ ulica atadion 25. naznanja slavnemu občinstvu, da je odprl avojo lastno celavnico za popravljanje ur vseh vrst, bodisi žepnih najfinejših kakor tudi velikih »tenskih ; obljubuje. da si bo prizadeval zadovoljiti v»«kogar. koji bi mu blagovolil dati dela, za kojega izvršitev tudi jamči. Za mnogobrojno podporo se udano priporoča. Nova čevljarnica ulica Giulia št. 3. \elika zaloga obuvala vsake vrste lartnega izdelka za moške, ženske in otroke. Blago kakor : podplati, usnje in pripadki *o iz najt»oljših tu-in inozemskih tovarn. Izvršuje umuo vsako uaročbo po meri in najnovejši modi. Vsaka poprava se Iuha se ozdravi z našo novo iznajdbo. Samoglu-horojeni so neozdravljivi. Nuiueilje v ušesih, preneha takoj. Opisiti Vas slučsij. Preiskovanja in navodila brezplačna. Vsaki se zamore z malimi troski doina sam ozdraviti. Intercationaini zavod za zdravljenje ušes. 596 La Salle A ve., Chicago. HI Domače priznanje Yele>lavua tvrdka Znideršič A' Valenčič II. Bistrica. .Taz po Ipisani vdo ival sem testenine iz raznih tovarn. >ele pred nedavnim čas'm jel sem si nabavljati prrizvnde zaporne Vaše tvrdke Sprevidel sem. da so Vaše testenine najl>oljš , kar jih dosedaj poznam, a tudi občinstvo se jih po*luy.uje z največjim zadovoljstvom. Tem potom dolžan sem izrekati slavni Vali tTr.iki naji-kienejšo zabvalo za mi poslano blago; ob t-neui jih pa vsakemu, najtoplejše priporoč m. Poživljam tudi vse naše rodoljub« trgovce : Podpirajte naio .Prve slovensko tovarno toatenin J- 1 JFB1-.TANA. 3. lual. f ,.ana 1901. Andrej Kranjec treovec. lOO do 300 goldinarjev zjimorejo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo i u pošteno, brez kapitala iu rizika z ruzpećavaujeiu zakonito n> toplo priporočala vsem prijateljeni in znancem. Adela Sandrock. gledališka igralka. I "aše Idoiftfodjt.' I Tj udno prosim, da bi mi s poštnim povzetjem doposlala en lonček lasnega maz-ila. G vido grof Starhemberg. KGposd. Jtloif. *fO*pa Ana Cšilhuj ' Blagovolite mi Vašega preskusnega mazila poslati še 1 lonček. Jaka Glrardi pl. Ebenstein. Trient. s svojimi 18"» centimetrov dolgimi Lorelev-lasmi dobila sem jih vsled 14-ni»--sečne uporabe svoje samo-iznajdene pomade. To so najslovitiŠe avtoritete pii znale za jedino sredstvo, ki ne provzroća izpadanja las, povspešuje rast istih, poživlja lasnik p ivspesuje pri gospodih polno močno rast brk ter daje že po kratki uporabi lnsem na glavi kak r tudi brkam naraven lesk ter popolnost in ohrani te pred zgodnjim osivljenjem do u a j v i s j e starosti. Cena lončka 1 gold. 2 gld., 3 gld., 5 gld. Pošiljam po poftti vaak dan, ako ae zneaek naprej poftlje aii pa s poštnim povaetjem povsem a vetu in tovarne, kamor naj se pošiljajo vsa naročila yftia Csiltag DUNAJ I , Seilergasse 5. blagorodna tjuf/jo Ahh ('šiling! Dunaj.' Na uk» z J>j*nt* ekselence gospe pl. Sz«"»gyeni-Marich prosim, da uti pošljete en lonček Vašega izvrstnega mazila za 3 gld. Sprejmite ot> jednem zalivalo. Gospa grotinja se j«- o vspeh u mazila izrazila jako pohvalno. Z odličnim spoštovanjem Frida Giesa. komorna gospa Njene ekselence lilng. gospa Ano ( šiling' Prosim Vas. da mi pošljete en lonček Vaše izvrstne pomade za lasi. Grofica Vilma Metternich. Grad Rubein p. Merauu, Tirolsko. 1(1 tig. gos/iff .1 mi Csiltag.* Pošljite mi po povzetju 1 lonček Csillagovega mazila za rasčo las kojega sem že imela. Spoštovanjem Kneg. Hohenlohe roj. kneg. Solm. Itlng. gospa Aun Csiltag.' Prosim Vam, da mi Vu«c slavno znane lasne pomade pošljete *e en lonček. Mejnigrof A. Pallavicini. A banj Szeniere. G"*pa Ana Csi/lag.' Za še enkratno pošiljatev enega lončka Vašega izvrstnega mazila za lasi prosi Kneginja Karlota Cdthen i Anhalt). 1 'oš. J tla g. gospa Ana ('sillag! Prosim Vas, da mi po poštnem povzetju pošljete še en lonček mazila za lasi. Spoštovanjem Baronica Baselli. Enns. UVsibahn. Jilag. gospa ( sillag.' Slišal sem že mnogo dobrega o Vašem čudodelnem mazilu, vsled čcar Vas uljudno, da mi kretom pošte pošljete dva lončka. Vas lepo {»ozdravlja Antonija Welonter, Gorica. Bekonv-Sz. bas/.lo. (iosjia Ana ( sillag.' Pošljite mi po poštnem povzetju dva lončka Vašega presku-senega mazila za lasi. Grof Em. Esterhazy star. I ašr lilagorudjtr.' Pošljite mi po poštnem povzetju en lonček Vašega preskuse-nega mazila za lasi Grofica pl. Wurmbrandt. Birkfeld. Hlagorodna gospa Ano ( sillag .' I f n naj. Prosim, da na spodnji naslov blagovolite poslati za ekseleneo gospo grofico Kielmansegg, namestnico na Dunaju. Gosp. ulice »j, "J lončke pomade po "1 gld. za oh ranjen je Iasij, katera je izkazala dobre vspehe. Sp< »štovanjem Irma Pletzl. komorna gospa Njen. ekselenee. podpirajte družbo Cirila in jVletoda Tehnieni urad. Ustanovljeno 1S77. Zaloga strojev in žslezja. SCHNABL k Co. - TRST Via delle Poste vecchie (vogal Via Vienna). Cvliivni zastop Železja In tovarniških strojev. -Naprava obrtnih podjedb vsake vrste. Instalacija strojev in parnih kotlov. Motori na plin, bencin in petrGSej sestava „Otto." Motori na plin in vodno moć. Naprave električne luči. Napeljave električne moči. Vodne naprave itd. Naprave za centralno kurjavo in ventilacijo. Naprave kopališč, klosetov itd. Zaloga cevij za vodo, plin in par. Materijal za stavbišče. Stroji vseh vrst. Vodne sesalke vseli sestavov. < Mri va\ stroje iu kotle. Pripadki. Kovine. Predmeti od gome. Železe traverse in kolesu. (Vment »Portland« in s Romano«. Olja za kolesa in imisti. V ln v obče vsi predmeti za obrtna podjetja. Tvrdka je izvršila dosedaj nad 200 obrtnih naprav, med žag; za obdelovanje lesa in pripravljanje d<>£. 36 votlnib napeljav. 17 tiskarn iu knmuot.skarn. 13 mebaoičuib »lelavnie. 31 podjetij za čiščenje in pečenje kave. T naprav za izdelovanje praha proti mrčesom in dro£. Ki naprav /a kurjenje / gorko vodo in parom. 12 sladčičarn, pekarn, tovarn za l»iškot in konfete. 32 napeljav električne luči. kojimi: Kakor tudi: Tovarne za Iiožp, , Tovarne za obleko itd. Perilnice, Predilnice, Tovarne /a parafin in cerezin, » sardine, Mline, l>«»Hjetja za napravijanje soli, Tovarne za delati zamaške, Stiskalnice olja. Naprave za vodno s lo, Tovarne za šumeče vode, Dist lerije, Podjetja /a čiščenje in nakladanje žita. V ta namen je bilo postaTljeiiih: 151 motorjev aa plin in petrolej in 65 parnih strojev oooooooooooooooo Novo tržaško nooBbno iiofljetje Piazza della Legna 4. IV vsakovrstne pogrebe po najzmernejših eenali l'oiljetje ima v zalogi bognt izbor vencev in drugih mrtvaških preilmeKiv. Op»»zarja se slavno •■bčinstv», da ne zamenja našega naslova iPiazza delle Legna št. 4 ) z namišljenimi agenti za pogrebe, ki so bili že davno odpuščeni od našega podjetja. Odlikovan z dvenii zlatimi in hro- nastinii kolajnami FRAN HLAVATT ulica Giulia št. 1 A. Obuvala j>o angležkem in francoskem vzorcu izdeluje po meri cenj. damam in gospodom kakor tudi za otroke. Delo okusno in trpežno, a^ Popravljanje starega obuvala. i Pekarna in sladčičarna Jakob Jurca TJKST. — 3Iolin a rento stv. I Priporoča svoj 3 krat na dan zveži kruh, vsakovrstne najfinejše sladeiee, midalje-fina vina v buteljkah in moko v velikem izboru. Postrežba hitra in točnh na dom.. IVAN KRŽE Trst. — Piazza S. Giovauni st. ti. — Trst Trgovina s kuhinjsko posodo vsake vrste ^z zemlje, porcelana, železa, kositarja in stekla; velik izbor pletenin in lesenega blaga Lesene pipe iz najboljšega tisovega lesa z gobo ali druge zbobe. hm ii Icatarn kakor tudi proti - - hripi (influenci) - - naj .^e uporabljajo edino U- katramne pustil je Ha vasi ni -katljii a po 80 stotink. Proti zagrljenj U in grlobolu pri|>orc t*ajo Ravasinijcve pastilje = = o5 ogolunjene sladke skorje -kat i j iva po 60 stotink. Vdoliiva se v LEKARNI RAVASINI v Trstu, Piazza della Stazione St. 3. kakor tinli v It-fc:irni l'ininh .!> •»niti, I.u< iani. Vi. tali «V Vanlala>Mi; v I£i-ki : l« k.irn.t I'ri«laim ; v filirici h-karna Cri^t>>r«li-tii iu )*.>iii<»ni. ► Anton Pečenko Vrtna ulica 10 - GOKiCA - Vrtna ulica 10. priporoča pristna bela in crna vina iz vipavskih, furlanskih, briskih, dalmatinskih in isterskih vinogradov^ Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro-ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Xa zahtevo pošilja tu«ti uzorce. Cene zmerne. Postrežba poštena. JAKOB BAMBIČ trgovec z jedilnim blagom Via Giulia št. 7. Priporoča svojo zalogo jestvin kolonijalij^ vsakovrstnega olja, navadnega iu najfinejega^. — Najfineje testenine, po jako nizkih cenah^ ter moke, žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno. — Cenike razpošilja franko. Priporoča se pri najsolidnejšem delu in o zmernimi cenani. N OVA CEVLJARNICA Cerkvenik Anton a v ulici Istria št. 2. (pri Sv. Jakobu) prodaja razne obuvala po najnižjih cenah, priporocuje st slavnemu slovenskemu, občinstvu za obilne naročbe.