St. 43.
V Gorici, 26. oktobra 1877
„SoLa" izhaja \sak petek in velja
¦ poSto prejemana ali v Gorici na dom
po&iljana:
Vse leto.....f. 4.50
Pol leta.....„ 2.30
Cetvrt leta    .   .   .   .   „ 1.20 Pri oznanilih in prav tako pri „po-
slamcah" se plaSuje za navadno tristop-
no Trsto:
5  kr. ce se tiska 1 krat 7   „   „   „     .,   2   „
6    „   „   „     „   3   „ ZaveCe crkc po prostoru.
Te6aj ..,
Posamezne tstevilke se dobivajo p» 10 soldov y Gorici v tobakarnici t go* sposki ulici blizo „treb. kron", — y Trstu v tobakarnici „Via dolla M* serma 60i{.
Dopisi naj se blagovoljno poSiliajo nredniStvu s,3o5e" v Gorici „via Duo-mo" h. Ster. 367, II. nadstr. narocnina pa opravniStvu „Socew v Gorici ..Via scuole" h. Stv. 429, K. nadstr.
------Rokopisinie ne vracajo; dopiBi naj
se blagovoljno frankujejo. — Delalcom in drugim nepremoznim se naroftnina zniza, ako se oglaae pri uredni&tvu.
Clasilo slovenskega politienega draStra goriikega m brambo iiarodiuh pravic.
Obcni zbor Sloge
v DnruliiTgu iliu; U.  nktcbra   1^77.
Predsi'riuje g. profosor  France  Povm1,
Navzofriih je I»2 druftwuikovinnad 120 Rostov.
Po priinornrm pgovorti prcdst'dniknvem zainojo se razpravljati posainrzui predmuti dnevncga reda.
0 prvi toOki sprejiue zbor soglasno porofeval-cev predlog. da se nalozi driistviwu'inu odhoni, nnj v temrljiti petkiji priporoCi vi^tiki vladi, da pivsk'bi, kar treba za preuravnavo dr/avne coste po Sorki do-lini, po.sebno pa da se uze v tekorem U»tu zacne pro-delavati striui in itcvarni klanec ..Ovink" pred Piatar-jem in s tern zlasti roc'inj>kiiu pogoreleem pripumorc do potrebnega zaj-luzka.
Pri drugi tofki odda g. Povse prudscdiifolvo najstarejsemu odhoruiku, g. Jo.sipu Nannf-u — on sam pa razlaga v dalj^em govoru. kako se iinaravna-ti z mladim viiiom do veliko ncu-i.
Viwori'ji'i so hvah'/no spvejeli zuniuiiv in fasu prirneren poduk. G. Povse prevzame zopet predsed-nistvo.
O tretji tot'ki razpravlja g. A. K eriila seda-nje razmere goriSkih ^loveneev primerjaje jili z ne-koliko iivahncjjio dobo preteklega desetleija. On o-pazuje, da naroduo navdusenje pojema, da ri tain in; Ce dalje bolj hiraju, da st* doniacc, putjn poscbuo v nekaterih. krajih umika ourovcinu Hpakovanju v tuji'in jeziku; trdi da!j«% -da jn bilo celo v dobi domarcga razpora ziyabnej^e in med strankama zlo/nojse deio-vanje, nego zdaj, ko nas jc Sloga vse. zopet v en na-roden tabor z<lruzila. Se zlato .-logo sc je vtepla tu-di kuzna narodua malomarnost v naie krogc in inno-go Lilih moci >;• je popolnoma odtegnilo javnemu dc-lovanju; tega, piavi, ste pac tudi kriva medsebojna nezaupnost in osobno mrzenje. Obzaluje pusebno po-manjkanje sposobnib in zanesljiviii voditeljev, ker se neodvisni veljavni mozje. kateri bi najlaze in najnspe.s-nfijSc Ijudstvo vodili. od kojega zuljev zivijo, subicno svojej sveti dolznoati odtezajo. Dalje gtaja preziranje narodne enakopravnosti v vseh drzavnib uradih. kateri se slovenskimi zupanstvi in straukaini sc vedno v ptujih jezikih poslujejo, pogr»>a tudi v Gorici sl(»ven-skega notarja v vefiko akodo vaem slovenskim stran-kam. Sklepa priporocevaje v ,Slogi" veto sloznobt, v naroduih tirjatvah veco vstrajnost in konsekvcnt-nost, v vsem pa cvrsto napredovanje.
Zbor je sprejel ta govor z obcno polivalo.
| S tent je konCan dneviii reU iu pridejo na vrsto predlogi posameznili dru&tvunikov.
G. L-'r. Kerftevaui omcnja, da je ukazalo mi-ni^ter.stvo prenebati th-lovanje komiwij ustanovljenih za napravo zcmlji&kih knjig, ker je zmanjkalo denara v dotienem zalogn. On obzaluje, da se \sled tega ve-levazno <lelo zavlccie in predlaga, naj se nalozi drnSt-venenin odboru, da inia podati visokemu ininisterstvu pravosodja prav nnj no proSnjo, naj bi osnovo zemlji-skili knjig kolikor moguee pospesiio,
V daljni razpravi tega vpra&anja se je poudarja-lo, da je nasa de^ela eininentno kmetijska, da pa rav-no zarad slabo vrejenih javnili knjig poscstva hirajo in se popbljajo — ker ni kredita; -• da naj bi se naprava novih zempkib knjig rojSo v drngib dezelah odiozila, kder imajo vendar boljSe uravnano gruntne bukve pri vsaki sodniji, — ne pa pri nas, kder mo-rajo posesfniki zanorodoina pod zelo iti, fio no bo v teiii ozii n jjagle pomofi. 8aj bodo se take prav mno-gim poseutnikoni jia (Joriskeni nove zemljiske knjig* uze po tori :: von ile.
Kersevjinijev predlog se na to soglasno potrdi, (J. ilavear iz Sola predlnga po priinerni moti-vaciji, naj se drustveni odhor pri pristojnih oblastni-jah za to poteza, da sc vpelje knielijski poduk na ljudskili .solab in da so v ta namen napravijo na kmc-tih .solski sadni vrti.
Pre<lsednik onienja, da je stvar uze napotjena, da pa ouboi' pri vsem teui rudovoljuo sprejnie tako nalogo.
jSavrarjev predlog obvelja.
(!. Kr. K e r s e v a n i onienja, da je cestni od-bor GoriSkc okolice popustil izdelanje u^e z velikimi stroSki zaficte novo skladovne ceste Ccz „Zelezna Vrata", vsled Cesar se je bati, da se u2e narejen eestni kos bodo poSkoduje. Ker se je zdaj cestni od-bor Komcnski od'svojc strani lotil isto cesto delati, naj bi je tudi Goriski odbor ne zancmarjal. Predlaga torej, naj se druStvcni odbor obme do omenjenega cestncga odbora s proSnjo, da kakor hitro mogoCe do-zene zaeeto delo.
Klavzar meni, da se je cestni odbor GoriSki prvi potczal za cesto fiez sZeIezna Vrata" in da se mu nikakor ne more oCitati ncmarnosti; da je pa le-tos menda prav za to delo prenehal, da bi bil cestni odbor Komeuski moralWno primoral, svojo nklogo gle-de te ceste izpolniti. Ker se je zadnji dela lotil, je govornik preverjen, da bo v prihodnjem letu tudi Go-riiki odbor svoje delo nadaljeval.
LISTEK
Sodba v ceskem Brodu.
Historidna novela.
(C»iki ipi»sl Prokop Cfctcholoaiek,  poiloTeall  Andrejckor Joie).
(Konec.)
Med tem stopijo v sobo Jakob Oertl sc? svojim sinom a nekoliko piemicev iz dvora kralja Vaclava, a ko jib je Jan ogledal, dejal je smeje svoji Ijubim-ki: „To so gostje, ki pridejo na najino zenitovanje 1" Se le, ko je tudi naposled znani mu nizji sodnik naj-vi§e grajske kneievine stopii v sobo, praial je zaLu-den: BKaj tatukaj hote?a
Nizji sodnik pristopi k njemu: „V imenu kralja Vaclava te primem, Jan iz Lstibora, zarad vdele-2evanja pri umorstvu kralja rimskega a mejnega gro-fa moravskega Jo§ta slavnega spomina."
S presunljivim vsklikom odskofiila je od njega Svatava, a morala se je prijeti mize, da ne bi se zgruzila na tla, in na vsem zivotu trepetaje pogledo-Vala je bojefie Jana.
„SIi&i§, gospod Gottlich?8 dregne ga Oertlvbok, ko j6 ta obstrmil tiad tem obdolleojem, „v imenu kra-ja Vaclava in zarad kraljemorstva«   To sem vse na
dan spravil jaz, Jakob Oertl, razumis" ?« bahal se je. »No umiri se, Guntram, moj sin!" obme se potlej k temu, „vsaka kaplja krvi, ktero si izcedil v boju 8 tem kraljemorcem, bo drago plafana."
„Kdo me sme dol^iti takovega zloCinstva?" dvi-gne se sedaj ponosno Jan, izpametovav§i se iz svoje-ga strmenja, v ktero ga je bilo pogreznilo stra§no ob-dolienje, izrefieno nad njim ravno v objetji ljubimke, ko je vze menil biti v cilju svojih  najviofiejsib zelja.
„Jaz in jaz!" oglase" se vsekako plemi6i, zaeen-ii mu britko oditati, a dolgo je trpelo, preden je iz fnjihnih govorov toliko porazumil, kaj se je v Pr«gi danes zjutraj zgodilo.
Tudi gospod Gottlich je ie-le sedaj zvedel, o to se prav za prav ?avna, a ne spregovorivSi bese-de pristopi k mizi, kjer je Hala moSnja se* zlatom, kakor jo je bil Jan tjekaj vrgel.
„A to je br2 ko ne plafiilo za ostudni zlo6in*, pravi primator, davaje moinjo grajsko-kneikemu so-dniku, „s tem zlatom je hotel izpeljati od mene hiey a sedaj priea zoper njega."
„Vidi§, gospod Gottlich I" oglasi se zopet Jakob Oertl, „kaj ne stori naglost? Kdo ve, kaj bi se bilo §e zgodilo, ko ne bi bili tako hitri. Povem ti, prijatelj, jaz sem jezdaril — hrabri gospodje tukaj so jezdarili tudi dobro, to je resj ali jaz sem tako ne-navadno jezdaril, kakor se le jezdari, kedar caka 51o-yeka kraljevo darilo,  Sli8i§ ?" mm ga zopet v took,
Odbornik Kanut pojasnuje stvar v enakem zmiblu in ker so mu kot cestuemu odborniku razmera dobro znane, zagotovlja da cestni odbor gotovo m bo svoje dolznosti gled6 to ceste zanemaril.
KorSevanijev predlog m sprejme.
tt. Anton Perftla priporoca, naj bi so z ozi-rom na ^alostne narodne razmere med Brici — pri-hodnji ob6ni zbor sklical v Brdih,
Po kratki razpravi se nalozi odboru, naj se v svojih doti&iih sklepih po mogoCiiosti ozira na to ^eljo.
G, Iv. Licen popisujo te^ave, katere prlzadeva javnemu obtevanju strmi klauec „Rovnjak" med Rl-hcnborgom in Komenom in predlaga, naj druStveni odbor posreduje v dosego primerno deielne podpore za preuravnavo omenjenega klanca,
Ta predlog so izrofii drultvenemu odboru za na-drobncj^e pozvedbo, z okirom na katero naj bi po torn stavii svoj predlog v prihodnjem obenem zboru.
Ker se mkdo veL no oglasi za besodo, flklene predsednik zborovanjo zahvaljevajo so za obilno delo-zitev in za mo^ko dostojno obnasanje, da so so moglo vse razpravo v najbipseiii redu vrSitt,
Konee zborovanja ob 6 uvi zvcCer.
Vojna za osvobojenje Jugoslovanov.
Vojno gibanjo tia roznih bojiS&b jo postalo zad-nje dni zivahnejSe.
Londonski list ^Standard" je prejei iz Buka-rc§ta telegram   10. oktobra:
General G u r k o je z enajstimi polki konjice in 8 baterijami jahajocc artilerije preko Tirnovega in Selvi udaril proti Sofiji. Stiije polki gardne kavale-rije se mu mod potom pridiu^ijo. Ce je poroLilo res-nicno in se ekspedicija hrabrega Gurka posreCi, imela bo posebno ta pomenJjiv nasledek, dase zamaSi glav-ni vh\ iz katerega dobiva Osman z1vez" v Plevno.
Iz Brajle poroCa telegram 10. t. m. imenitno novico, dajebil turSki glavni poveljnik Sulejman-paSa primoran 30.000 moi^ poslati zoper generala Zimmer-manna, kateri preti Turkom za hrbtom delati zadrcge. To je dobro. S tem je glavna vojska turska kolikor toliko oslabljena, a njej nasproti stojeSa ruska vojska je baS te dni dobila vecje pomolne oddelke.
Vsa rusko-rumunska vojska v Bulgariji je mo5na zdaj 240.000 moi.   Generala Zimmermanna vojska V
„kraljevo darilo! to je kaj druzega, negokraljevaBod-mja^
Jan je stal pii odtanjtt bratov plemi^ev kot o-mraCen, za6el je sedaj spoznavati, da je bil sredstvo pri izvrLitvi gnjusnega dejanja, sicer nedolzen se je vendar pregrehe Vdele^il; v glavi se mu je vrtelo, v mnogem trenutki ni niti mogel vsega zapopasti, a koj je zopet videl stralno dogodbo v vsej njenej ostudno-sti: „Jaz uesrecnikl" dvignii se je v takovem tre-nutku ter se udaril ob celo, „kaj sem storil?"
„Sam se je priznal !u pravi nizji sodnik zraven stojecim, in ti so pritrdili s kimanjem glav.
„Priznal se je!" vskliknila je sedaj Svatava z 0-bupajo5im glasom, a kakorSinim se nerado daje alov6 na veke vsej nadi.                                                   ,
„Svatava !a obrnol se je k ujej Jan, kterega je ta krik iz omotice izdramil, da, bil bi ga v^e umira-jofiega zopet k 2ivljenju priklical, a raztegnil je pro-s§ po njej roke.
Z grozo odstopi ta korak nazaj: ffKraljemorecl" pravi temno z neizrek^ivim oCitanjem, a obrnivSi se od njega pristopi k svojemu oCetu ; njeni pogled je bil sedaj tako strasan, da se je sam gospod Gottlich pred njo umaknil za korak: „To je tvoje delott, pravi presunljivim glasom, „ti si ga oropal njegove ded-seine a nesrecne2 hotel si jo je se slofinstvom zopet pridobiti, da bi nasitil tvojo lakomuost. Imel si U&s 1 ' j, sedaj nimaS no^ne veC, tako kakor jaz, zgu-
a ¦          .
„feobmdzi ni tukaj vSteta. Carjeviaev kor, ki left v moLno vtrjenih pozicijah med Jantro in Lomom, steje 100.000 moL.                             a  ^ n       ^       .
Turki so sklicali zadnjo, 160.000 moL mocno reserve V ednem mesecu jo hocejo toliko izuflti, da ip labko posljejo na bojiScc.
Roski uradni list razglaSa ukaz, da more vsak prost vojak na bojiSCi vsled voja§kih zasing oficir postati.
Pri KalaraSu so niski- pijonirji v dnnavskem jezeru Borceia leiec* otok zopet posedli, ter zaLeli ga mocno utrjevati. To utrjevanje je mucno delo, ker Turki noc* in dan iz Silistrije na ruske vojake stre-Ijajo. Tudi z vojnimi parobrodi, katere iniajo Turki v Siiistriji, skusajo rumnnsko obrezje, kolikor se da, nadtegovati.                                              ,
NajsijajniSi uspeh je pribojevala te dm kavkazaa vojska na azijatskem bojisci. Oticijalen* telegram po-roca iz Karajala 16. oktobra t. 1.:
Ko je 14. okt. kolona generate Lozareva dovrSila obkolilno gibanje, Turke odrinila z viSin Ortokanskih proti Karsu in Visnikoju, za-M se je 14. okt. zjutraj sploSni napad proti Muktarjevim razpolozenjem. Opoludne jc bite vzeta utrjena gora Tolijar, kljuL kMuktarjevim pozicijam. S tem je bite t u r § k a armada prodrta. En del turSke vojske, ki se je proti Karsu obrnil, bil je od Itusov proganjen in do petih popoludne popolnem tepen, razpoden, in je izgubil straSno mnogo mrtvih, ve6 t i s o d ujetih in 4 kanone. — Na desnem krilu ostale tri t n r § k c d i v i z i j c so pa bile vr-2ene se svojili pozicij v Alaisi in proti osmej uri zvecer prisiljene udati se. Mnogo ujetih Turkov je, mej temi sedem pascv, 32 ka-nonov, dosti vojnega materijala dobljenega. Muk-tar je n b e g n i 1 v Kars. Ilusi primerno nijso mnogo izgubili.
Do zdaj so bila vsa oficijalna ruska porotila za-nesljiva, da jim eel6 sovrazniki niso mogli nic" ugo-varjati; za to smo bili gotoveji, da je bila Muk-tarjeva vojska prcd Kars-om budo tepena, ko smo brali celo v turskem „I1 Goriziano" telegram iz Carigrada 17. okt.: „P o t r j u j e s e, d a j e b i 1 a armada Muktar-pa§e pobita. Pol voj-skejcobkoljene inujete, drugapolo-vica paje pobegnila v trdnjavo Kars.
Pozneje vesti o tursko-rnski vojni priobcujemo na zadnji strani v prilogi danaSnje Stevilke.
Dopisi.
V GoriCi, 18, oktobra. — („Sloga in Soc"aK) ObSnega zbora v Dornbergu, o katerem porocamo da-nes na prvem mestu, delezilo se je lepo Stevilo Dorn-berzanov, a sosedne vasi, tudi najblizje, so bile prav revoo zastopane, da si je bilo na dnevnem redu mar-sikaj zanimivega za vse. Govornik o danaimjili raz-merah goriSkih Slovencev je imel pac prav, da je navduSenost ponehala in se umaknila malomarnosti v narodnih in drugih javnih stvareh, kateri se vdajajo v novejsem easu ceI6 taki mozje, kojih nismo poprej skoro pri nobenem javnem shodu pogresali. Ce je res, da je tega kriva mejsebojna nezaupnost, zatajujmo jo,
bivsl ljubljenca svojega srea, zgubila sem tudi oceta."
A trdnih kurakov odpravila se je v sobo, njenin pogled je bil tako sirasan, da so se jej ysi umaknili s poti, niti Oertl niti Guntram si nista upala zadrze-vati jo, gospod Gottlieb pa je gledal molce s treso-clma se ustnicama in plasnimi ocmi za svojo hcerjo. „To je sam hudiC*, Sepetal je sam saboj Oertl, Bta iraa po materi to trdo cesko butico: No Gun-tram, moj edinorojencek!" te§il je polglasno sina, „ne maraj ni6, za sina prazkega svetovalca Jakoba Oert-la se najde povsod nevest dost in dost!"
Glaani smeh bruhnil je sedaj iz Janovih prsi: akraljemoree !* zvenelo mu je neprenehoma po usesih, gromelo je po njegovem osrdji, njegovo oko je sledi-lo vsakemu gibanju Svatavinemu, a sedaj, ko so se z& njo zaprle duri, zafiel se je na glas smijati, kot blazen.
A Cemu bi sedaj se dalje pripovedovali, kar si bo vze vsakdo mislil ? — Jan iz Lstibora je sicer v jasnejih dobah trdil, da je nedoIZen pri zlocmstvu sa-mem, ali nikogar ni bilo, ki bi mu bil verjel, a sod-ba kralja Vaclava je bila, po njegovej pnsegi, stra§-na. TedajSfii chronicon Boemicum breve pripoveduje q tej sodbi in izvrSitvi nad Janom iz Lstibora v Ceskem Brodn nasledno:
^Tortus est in Broda bobemicali sabbato ante Invocavit, eoram Consulibus Montis Chutnae et de Gretz Heginae, Coloniensibus, Kumburgensibus, de jfanm* <Je Czaslayia et pluribus castellanig D. Begis,
vrzimo vse osebne ozire na stran ter imejmo pred ocmi edino le stvar, kateri.mora biti po pravilih po-sveteno druStveno delovanje. Kdor se nad osebami spodtika ter se zarad nevSecnib mu oseb odteza so-delovanju za natodno stvar, je vec ali manj s e b i & a e z in pri njemu se je bati, da se s fasoma celo izneveri svojim dosedanjim nacelom. Takih izgledov nam ne manjka med Slovenci. Le pomislite, kaj je bil Dezrnan, vitez prokletih grabelj, pred 20 leti in kaj je dancsi In kajgaje gnaloiz narodnega tabora? Osebno mrzenje in kar se je iz njega rodiio: sebi-Cnost.
DruStvo potrebuje z i v i h clanov, delavnih in podpirajo&h, rodljubnih 5Ianos% kateri se ne brigajo toliko za osebe. kolikor za narod, z vesti h, vstrajnih clanov, kateri drustvu ne obraeajo herb-ta, kedar jim ne gre vse po volji, ampak se znajo kot pvavi, zreli svobodojaci vdajati sklepom ve(*ine, — ker tacega druLtva ni bilo, ni in ne bo, v katerem bi vsaka glava sL svojo pametjo vladarila.
Posebno moramo obialovati, da se nekateri n e -o d v i s n i, sposobni mozje odte2ajo drnStvenenm vo-ditpljstvu in delovanjii, mozjt. v prvi vrsti za to po* klieani, da bi pri vsaki priliki svoj glas povzdigovali za ljudske koristi in pravice, mozje, katere je Jjiuk-tvo uze vefikrat se svojim zaiipanjem ftocastilo. — Kaj hocemo? privadili so se parlamentom in zato jim je v shodib prostega narodavse prevec podomafie. Taka je le, preustrojiti jib nc moremo in za to je najbolj-se, da se sami trdno oklenemo v drustvu k vzajera-neinu delovanju in da si po svojih moteh prizadeva-mo polagoma odpirati poti duSevnemu in materjalne-lnu razvoju svojega naroda.
V enakem zmislu bi tudi radi priporoCali neko-liko zivahnejse zauimanje za naso nSoeu". Tudi ona potrebuje zivih podpirattljcv: sodelavcev, kateri nam pomagajo zbirati in sestavljati zanimivo in pod-ucljivo gradivo in narofnikov, kateri marljivo berejo in Sirijo nas list, pa ga tudi red no plaLujcjo.
nSoCau bi prav rada dobro spolnovala svojo fe-po nalogo, a brez te dvojne podpore bi se inorala kmalo posuSiti. Po dezeli poznamo toliko spretnih peres, v kojih mrgole lope, Wage ideje, pa se ne zga-nejo za naS list. jMari se boje, da se skrhajo-za narod? Ali je pa tudi tu osobno mrzenje, v katero se spicijo ? Kritikuje se povsod in kritikuje se ostro; a da bi krititcovalci sami kaj delali, Bog obvuruj! Na-svetov, prav dobrih, modrih nasvetov nam tudi ne manjka, obsipajo nas z njimi, nekateri celo strogo zahtevajo, v listu naj bo gradivo mnogovrstno, porocila naj priluijajo od vsch strani, ker narocnike jako vcseli, ako bero sem ter tija dopise iz svojih krajev. Dobro, gospodje. prav dobro! Kedo nam naj jih pa posilja taka raznovrstna porocila, <:e se intelligentne moci ne marajo ganiti? Najpametneje bi bilo, se ve, c:a bi urednika, kedar je zarad VaSe lenobe (ne za-merite!) v zadregah, obsenfieval S. Dub, da bi videl, kaj se povsod po dezeli godi. Po tern bi Yam uze gotovo vstrezal. Tako pa si mora pomagati, kakor najbolj§e more.
Cudno, a resnieno je, da vefiina na§ih dopisov z dezele prihaja iz zuljavih kmeckib in rokodelbkib. rok, med tern ko se intelligentnejse moci skrivajo v-saka za svoj gnn. Enim je list brez barve, preraalo odlo^en, drugim je preposveten ter §e vedno suraljiv zarad svoje preteklosti, §e drugi se hudujejo, da seje „Socau prevec vdala klerikalnim uplivom in da diSi po virhu in tako naStevajo naSi razumnjaki v mestu in po dezeli na cente izgovorov, samo da se odteza-jo — delu. Komoditeta in niC nego komoditeta! In koliko bi labko  nam in sebi in  stvari pomagali,
I
aliisque quara pluribus fide dignis militibus et clien-tibus circum Brodam sedentibus, qui omnes praesen-tes fuerunt circa fassionem illius ne qaam, qui fer. II. post, domiuicam Invocavit, vindelicet seeunda die Martii, ibidem in Broda bohem. est in quator partes talliatus et partes illae sunt suspensae in vahis civi-tatis." *)
Nihee ni izvedel, je li bil Zikmunt res vzrok smrti JoStove; kajti Jan sam ni nid vedel, tedaj tudi in mogel nicesar povedati, a Istvan, kterega so v HorSovem Tynu tudi zasaftli, bil je koj po zajetji s kolesom raztrgan, niti da bi ga bili sodniki v svojem srdu kaj vec* izprasali. Le toliko je znano, ko je Zikmunt o smrti JoMovi, kakor tudi o poginu obeh njegovih otrovalcev izvedel, je malomarno rekei: „Prav so storili, da so oba usmrtili; a Jost je tedaj mrtev? Nu, tedaj v2e nikdo ne stoji nad manoj in Cesko kro-no, nego Vaclav brez otrok."
Se ve da takrat ni vedel, da stoji celi narod med njim in cesko krone
ako bi vsak izmed njih le vsake kvatre enkrat spocl-to pero v roko vzel in nam vsak v svojem Bgenraa kak vecji ali manjsi sestavek poklonil, ali vsaj o za-nimivih al vaznejsih dogodkih porofial. Ali bi se ne predramili, ka-li? Ge hofiete imeti bistro, krepko nSo-do*", naj ji bodo vsa spretna presa po dezeli bistri krepki potoki; pa bo Soca Bcome il faut !*
*) Mucen je v fieskem Brodu r saboto pred nedeljo Invocavit pri aaioenostt svetovalcev iz Kutne gore a Kraljeve-ga trmdea, iz Kolina, Htmbarka, {jaalave, i2s Kourima ia mnogo grajseakov gospoda kralja, kakor tudi mnogo druzih ver-jetmh vitezov in plemiflev krog Broda stanujocih. ki so bili vsi nazoci pri obsodbi onega brezboznika, ki jo bil drugi dan po nedelji invocavit, ali drugi dan Marcya, ondi v Brodn r. gtiri dele razdoljea in oni deli so bili razobe§eui na meatnih yratib.
Iz Go rice IS- okt. (Izv. dop.^. (Doba mestnih zapofetij; — Xova §ola; — Dr. Zindler; — javna biblioteka; —- Slavec; — se kaj Amerikanskega.) V nasem mestu je zdaj doba javnih zapo5etij. Pri vsaki seji sklepa na§ mestni zbor o novib napravali, ali pa potrjuje raCune uierdovrSenib. In vse te na-prave so, fe ne neobhodno potrebne, vsakakor jako konstne ter povzdigujejo mestni znafiaj prijazne Go-rice. Krasen mestni vrt, lepo vredjen zelenjaani trg, elegantne kopclji, vpeJjava pneumati^nega sistema za izpraznenje greznic, v^e to in le marsikaj druzega je uze doguano; tudi so se odprle nekatere nove ulice, da se je na dotirnih meitih olajSala komunikacija; nov farovz pred stoino terkvijo bode kmalo dozidan in po tem tudi razSirjen in poravnan prostor pred cerkvijo. Zdaj delajo novo obiirno pokopaliifie v do-lini iiied Gorico in Kronbergom, ker je dosedanje edi-na veliku zavira, da se mesto nagleje ne liri proti kolodvoru. Novo pokopaliS^e bo prav velikomestuo vredjono ter bo imelo prek obzidja okoli in okoli ele-gantno zidane dru2iuske rakvi, se ve, da za bogatine. Pri razkopavanji je priSlo polno mrtvaSkih ostankov na povi-Sje, pravijo, da iz 6asov fiancoskih vojsk. Po-kopaliscc mora biti do pribodnje pomladi kon^ano. — Blizo kapucinskega samostana zida na§ rojak g, Anton Bolko prav lepo poslopje, primerno uravnauo za artiljerijsko kasarno, katero vzame mesto v tnajem, kakor slisimo, za letnih SOOO gl. — Z eno besedo, mesto $e bid in lepotift — tudi po krahu in (,e sc se s priinerniin tlakom v okom pride nadleznemu bla-tu oziroma prahu po mestnih ulicah ter hladnejSa pit-na voda napelje, po tern se bo smela Gorica po vsej pravici ponafiati z naslovom: kliniatieni zdravstveni kraj. — Se ene naredbe mestnega zastopa moram tu omenjati, to je nove ljudske Sole za obmestni obfiini Baronovi.sce (Rozental) in Staro Goio, kateri itejeti kakih UO za solo sposobnih otrok. Tem otrokom je bila pot do mestnih liol pre dolga in m to so jih le prav iieri'duo obiskovali. Pomisliti je tudi, da je ve» ciria prebivalcev v omenjenih obemah slovenske na-rodnosti, ko so mestne ljudske Sole v Gorici cisto i-talijanske. Za to se po pravici zaliteva, da mora zna* ti uCitelj nove sole dobro oba jezika. Da le ne bodo mestni ofietjc na-nj tako uplivali, kakor upliva tria* ski magistrat na okoli^anske ucitelje, kajti po tem pridejo otroci slovenskih starSev iz dezja pod kap.
Vceraj je zapustil lepo Gorico dosedanji ravnatelj tukaj^ujega gimnazija, Dr. Zindler, presejivsa se v Gradec kot dezoini §olski nadzornik za Stajersko; nadomestuje ga zafiasno prof. Fraporti, pa raenda nas ministerstvo kmalo osreel z novim, definitivnim rav-nateljem. Ugiba se uze mnogo, kedo bode, a najbrSe se zgodi kakor pri zadnjem imenovanji obeh ravnate-ljev tukaj§njih srednjih Sol; ko je uradna Dunajcan-ka objavila imeni imenovancev, osupnila je eel6 de^clni solski svet v Trstu.
V poslopji gorigkega gimnazija je le precej ob-sirna javna biblioteka, katera obsega gotovo nad 10.000 knjig (del) raznega zadrzaja ter dobiva nekoli-ko dizavne letne podpore, — To biblioteko je v po-prejsnjih Casih posebno solska mladina prav marljivo obiskovala, — zdaj pa, kakor se nam pripoveduje, je
v      Nekaj o etiketi.
Po razpadu gersko-rimske kulture povzdipila se je bila Evropa Se enkrat pred novejim casom do vi-soke stopinje omike, s katere se je pa Cez kratko precej nizko pogreznila v nevednost in praznoverstvo. Jaz imam tukaj v mislih XII. in XIII. stoletije, cas kriiarskih vojsek ter velikega boja med cerkvijo in derzavo, ko je ravno vsled tega gibanja dulevno 2i-venje po vsi Evropi jako zivahno bilo. Iz Spanije, kjer so bili novo naseljeni Arabi v kratkem fiasu vi-soko omiko dosegli, in kjer so celo 2idi (Maimonides 1135—1204) ves cas svojega obstanka najve6 za sploini napredek storili, — iz spanskega polotoka razSirila se je bila po smerti Avicenoe (f 1037) in Averrofis^a (f 1198) filozofija in poznanje Aristotela po vsej Evropi. Visoke §ole in posamezni uCenjaki poprijeli so se tega novega predmeta in v kratkem 6asu zaceli ste §koIastika in njena nasprotnica mystika cvesti. Tukaj mora zadostovati, da samo imena glavniH nositeljev te filozofije navedem in tako citatelje na ob§irno delal-nost XII. in XJII. stoletija opomidm: Peter Abailard (1079—1142), Bernard Klaravalski, Peter Lombardus, Alexander Halensis, Toma2 Akvinski, Bonaventura, Duns Scotus itd. Poleg teh imamo lepo Stevilo du-ievnib velikanov, ki so se s prirodoslovjem pe6ali in marsikatero koristno stvar izna§H, na ktero so naSi ucenjaki §e le pozno priSli. Komn neso znana imena; Al|ert»s Magnus (U93—1280), Roger Bacoa (tl23fy
tudi v piclo odlocenih urah prav malo obiskovalcev. To ne daja nasi golski mladini poseboo castilnega spricevala, in zeleti je le, da bi gg. u&telji bolje iz-podbujali k branji obce koristnih, znanstvenih in le-poslovnih knjig. Res je, da morajo biti dijakom sol-ske knjige in golski nauki prva in poglavitna stvar, a jako jim ugaja tudi branje drugih dobrib knjig, da se njih dub razvije in oblazi, da si vberejo raisii, o-brusijo jezik in vgladijo pero za lepe, logicno sestav- I Ijene spise. Dijaki, naj so &e tako mailjivi, ostanejo 1 v govoru in pisavi suhoparni, ako ne bero razun §oI- I skih tudi druge knjige, — lies je, da imata zdaj gimnazij in realka vsak svojo posebno Solsko in tako tudi vsak svojo poscbao ueiteljsko bibliotcko. Azanul tega dijaki nic vec" — marived ranogo manj bero, kakor nekdaj; tudi je to nepotrebna komplikacija, ka-tera ranogo stane in malo koristi. Zakaj ne bi bila za vse ena saraa skupna, obSirna biblioteka, izroeena sposobnemu iu samo za to imenovanemu in plafene-mu kustosu V Xekatere knjige, koje dijaki radi in za ! potrebo bero, naj bi se naliajale v dvojnili iztisih. j Biblioteka naj bi bila navadno po dve ali tri ure, ob sredah in sobotah tudi dalje rasa odprta in no ku-kor zdaj eno samo tiro na dan. Komaj se elovek vsede in v knjigo zantisli, pa jo u/e mora pustiti. Za javuo hiblioteko je to paL t*kop borarij!
Slaveev odborvse je v vfrrajsnji soji usta-novil; gospod prof. Santelj je pivv/el zai'a.sno predsedutetvo in sieer do pribodnjega obeuega /bora, kateii bode na somenj Sv. Andreja due :». docembra t. 1.; za podpredsednika je i/brau v. i\ gosp. Dr. G a b r i j e v c 1 C% za pevovodjo gosp. Anton II r i b a r, za deuarnicatja gosp. Andrej .1 e g I i c iu za tajnika g. kaplan Fr. Vidic. — DruStvo Steje mcit lcpo stevilo dnistveuikov. pri v&em tern pa ne. stoji na prav trdnih uogah. ker so njeeove demu'tftveue zadeve preslabo vrejene. Zato je skb'iiil odbor v\«Sti v tern oziru ueko preuravnavo pripor«Oiv>i svojim poverjeni-kom, da ho kolikor mogore potrudijo, potirjati druM-vene dohodkc. Je uze taka, da brez deuara ne ma-ra nobena stvar prav i/ pod rok!
H koncu Se nekaj o nuwrikunskih agentih. .lav-ni orgaiii na&e in italijanske vlade si zadnje ease vr-lo prizadevajo, da bi zatrli bomatije s>U>pai>kili agen-tov, koji love neve'luo ljudstvo in je pregovarjajo za prcselit'ev v jitjsno Ameriko. V na^em listu pojdsaue-ga agenta v (-uiupotmmio je djala Videiuska prefek-tura v zapor in inn vse zapi-nike pobrala, vpis.uie nvstrijske druzine je pa nazuaniln ua>iin politi>kim oblastuijam, katere zdaj stvar bolj uataueuo preisku-jejo. Sli&uio. da ImOtjo posebno proti agentom iu njihovim pomagaCvm, kateri molzejo iz kuieikib ze-pov krvavo /asluzene uovee, prav strogo pohtopati. Prav tako!
!z Gorice. 24. okt. (Izv. dop.). (Poinanjkanjc duhovnikov; — pseudo-zdravnik; — solkanska ei-talnka in gi.ibka; — odcrubtvo; — zivila konku-rencija!) Kakor po drugih Skotijah, je tudi v nasi za-Celo pomanjkavati duhovnikov. Xa^e hemeniSCe bi leb-ko sprejelo 110 duhovskih odgojeucev, a letosjihpre-branjuje samo 37 in ti spadajo pod tri skotije: (Jo-ri§ko, Trza^ko in Kr»ko. Drugi bolski zavodi ima-jo tudi vedno manjie stevilo dijakov. Zdi se mi, da je tega slabega Soiakcga stanja kiivo obcao pomuuj-kanje novcev — >labe materijalne razineiv. —
Te dni pride v gorifko vojasko bolniLuico nepo-znan gospod ter se predstavi za biv^pga zdravnika Dr. Horvata 52. pe§ polka in zahteva govoriti z voj. zdravnikom, kateri pa je ravno tedaj imel opravek pri svojih bolnikih. Zato  veii prositi g. Horvata, naj
jujj.JumwumiJ..juuiiwMuji»iij hi m-iim ii..i.iJiaiiJJiLijujuLawiiJUJjijiijjjiw
Rajmund Lull! In ravno v tem easu jetudi pesnistvo svojo pervo cvetno dobo doseglo. Na juznera Fran-coskem so peli trubadurji (1000—1290), naNcm^keiu tako imenovani Mmnesiinger in dvorski epiki. >*a se-verneni Francoskem so se razve s filozofijo posebno s pesnistvom ukvarjali, poleg pravega tudi lepo gojili, in celo valisko ali kymrisko pesniStvo Bardov nij ni-koli bolj cvetelo, kakor v letih 1194—1240.
Iz te splo§ne omike padla je Evropa v nasled-njem XIV. in XV, stoietiji nazaj v mracnjastvo in su-rovost. Vednost nij bila vec" splosna, nego le izjema pri posameznib bristrejih glavah. Xaravno je torej, da se je zaiel omikani Stan od neomikanega vedno bolj lofievati. Se bolj se je to zgodilo po ozivljenji klasicizma v XV. stoietiji in okoli srede XVI. ze na-bajamo naslov rgospoda kot tastni pridevek. V tem c>su je bilo tudi, ko se je po evropskih dvorih eti-kfeta izobrazila, ta najvi§a stopinja clove§ke niCcmur-nosti, ki naj bi po mogofinosti pripomogla uterditi mnenje, da sokronane glave visa, nadzemeljska bitija.
Vendar movamo zafietek • eiikete ze globoko v starem veku iskati. Kakor je vsakemu izmed nas znano, kako robsko se morajo prvi dostojanstveniki pred sedanjimi orijentalskimi vladarji obnasati, tako nahajamo tudi v starem veku prve sledi etikete pri asirsko-babilonskih kraljih. Od teh so jo podedovali perzyski kralji, potem Aleksander Veliki, Sassanidi, Dioklecijan in potem vsi byzantinski cesarji. Byzan-^insko ceremonijalnost je upeljal Otto III. v Italiji in
ga blagovoli v njegovi sobi pocakati. Ko se po do-vrsenem delu vrne, v svoje zafiudenje ne najde vefi dr. Horvata, a pac pa zapazi, da mu je zmanjkala §kat-lja, v kateri je hranil svoje kirurgiciie priprave. Po-sreCilo se mu je druzega dne poizvedeti, da jo njego- j va §katlja zastavljeha v gostilni pri Marunu in da je bil omenjeni pseudo-zdravnikj le navaden prebrisan— tat. —
Solkanska Citalnica je ena naj prvih na Gori-Skem, katera je mnogo storila za narodni razvitek. Ustanovnik jej je bil z drugimi rodoljubi pred 10 le-ti bivsi urednik nSofie'J; g. V. Dolenec. Praznovala bode v prihodnjem mesecu svoj desetletni obstanek slovesno z igro, deklamicijo, petjem in plesom. Vos6i-mo jej liajboIjSi uspeh i na dalje, da se bode smel Solkaii v istini imeuovati ^kljufi" Slovenije, kakor ga je ranjki Dr. Lavric najrajse imenoval; Solkan bil mu je posebno priljubljen kraj in blagi mo2 je bil srefien, ko je hodil s knjigo v roki poduCevati, svoje ufienke v dramatiki in deklamatoriki.                '                        I
Kaj pa nasa fitalnicaV Govorica jc bila, da na-pravi v uktobru bcsedo za pogorele Bofiinjce, a ok-tober gre h kraju in kakor se mi zdi, bila je ona govorica le navadna — fencarija. Dli^ajo se dolgi po- I zimski veceri; ali bi ne bilo primemo, da bi se zo-pet ozivela naAa eitalnica, ter fie ne druzega vsaj ka-ka zanimiva predavanja osnovala? tlitalnieni udje u*e numrajo treba se lotiti dela ter vstreci;— nezadovolj-ne/em. —
Po (iori&kciii imaiiio tudi mnogo brczvcstnih o-ileruhov in veC taeih je nekda pri Kaualu.
Pred dvemi leti si je izposodil nek kmet iz S. j od eiwga teh bre/.vehtne/.ev lH gi. Moi, kakor pravi, je ouii'iijeno svoto po malem, a vselej pri kozareu vi-na i/plaeal Oni, ki mu je denar posodil pa taji, da bi bil kaj prejel in zahteva, naj mu dokaze, da ga je v resuiei plaral, dnigaee ga lioee toziti. In glcjte, zvita bui-a jo y tako dalee spravila, da mora dolzuik uatiti'sto Is gl. m'daj w'r Muiiiihkimt in odvetniftkimi I htio.ski vred, phuat nir manj nego *J(J gl. Kdor pride takim pijavkutn v kremplje, je u^u /gubljen, in ravno tia Kanalskem inia oderustvo posebno bogato zetev. I          /ivila konkurencija!   KnkoScn   krik, kako pro-
I tivnost je o svnjcsii OaMi vzbmliia mej gori^kimi bis-iiiiiii gospodarji osiutva dru^tva /.a eibrcnju stranisC po pueuniatiCiuMii Mittcnm (/. juaSino). Zilaj se je vse poleglo in zraveu pivega drustva, kateremu se ni po-.sreeilo do.sefi izkljueljiv privilegij za to zapo^etje, omislil si je u/e drug zapofrttuik, kiuet Culot iz S. Hoka, stroj zio/.en po enakem si^temu iu hoce te dni I zaeeti uze duvoljeno obitovauje. Toda, ker je njegov I htroj, vkupljen v Knausovi masinski tvornici na I)u-naji, nekoliko drugaCe zlozen, nego stroji prvegadru-stva t'ovaiig et coiup., ki so bili vkupljeni v Vidmu, za to mora uaues prestajati uze drugo preskuSnjo v tukajsnji glavni kasarni pred inagistratno komisijo. — tJpamo, da jo gotovo prestane in da se ne bodo delate nadaljne zavire pogumnemu kmefikemu zapoCct-niku, kateri so ni ustraSil velikih stroskov za nakup drazega pneumatiCnega stroja in za napravo potreb-nih velikih greznie, kder se bodo fekalne materije od-kladalc, ter pouuja hisuiui gospodarjem, akoprain mu ni dovoljeno uikukorsno poia)»anje, veliko ugodnejSe pogoje za (Mscenjt» igihovih btrauisC nego nasprotno ! druitvo, katero dobiva zastonj materije vseh obCin-skih javnih po^lopij (bolnisnic, sol, voja§nic i. dr.), in vsak dan 100 veder vode. zraven tega je pa tudi za dvajset let oprosceno vseh mestnih davsCin. Pri ta* kill razmerah je te2ko vzdr^evati konkurrencijo in vendar slisimo, da se snuje uzetretje druStvo, katero
na Kemskem. Znano je iz zgodovine, da je nosil ta 1 cesar jako razlicno sestavljsno^ bogato pozlaCeno ter I s trakovi, fraazami in zvonfiki okinfeuo obleko. V I njegovej ceremonijski knjigi se bere, da je za Bogom j ccsar edini gospodar vse zemlje, kateri ukazuje in za* I poveduje brezpogojno, ter da se morajo pred njim vsi ' ljudje v prah vreii.                                                    |
Vsled takih nazorov so morali v srednjem veku prebivalci premaganih mest, Ce so se namilost inne- I in Host podali,   goioglavi in bosonogi v samih srajcah I z vei-vjo  okoli vtatu,  ali pa tako,   da jim jo mec* z I vrata visel, pred kronanega premagalca priti in ga za I svoje zlvenje prositi.   Taka se je zgodila  Milanezem pod Friderikom I., taka Genzanom za fiasa Karola V. 1 — Temu podobne so ceremonije, ki so bile v cerkvi I navadne, kedar so kacega izobCenca zopet v druSdino katoliSanov sprejemali.   Po dolgem trkanji odprli so I izobCeucu zopet cerkvena vrata in oni duhoven, ki je bil za sprejemanje  pooblagfien,  poloiil je-spokorniku verv okoli vrata ter ga vlekel v cerkev, vedno se Sibo po hrbtu udarjaje ga.
Tudi v novem svetu so naSli Evropejci jako raz-vito etik^to. V Mejiki je bil azteSki kralj podoba in namestnik bozji na zemlji. Njejgovi sandaii so bili iz cistega zlata, njegovi zapestuiki iz drazega kamenja, smaragd mu je visel od spodnjih ustnic iu okoli vrata je nosil zlato vorigo nadeiano z dragim kamenjem. vsako obladilo je oblekel le enkrat in tudi posodo, iz katere je enkrat jedel, so potem drugim darovBli, j
" """.....         ii     imsmmg^mmmm^:
hofie v Gorici isto obrtnijo opravljati. Iz tega *klepa-mo lahko, koliko dobifika bi bilo imelo eno samo dru-§tvo, ako bi bilo obranilo zraven protekcije mestnetea zastopa — tudi privilegij.
Iz Tolmrnskega, dne 29. oktobta. (izv. d^p.)
Zadnje Soce dne 19. t. m. nismo prejeli. Gotovo ji je pot zaprl driavni pravdnik v So6ko dolino in druge kraje. Nam na dezeli ni to po volji, ker Sofio radi beremo, posebno pa kmetje jo tezlco pogreSajo v tem vaznem Casu, ker radi Ciiajo porofiila iz boji&ca, kjer se osoda slavjanskih bratov odlofiuje. Glejte torej, da se to ne ponovi.*) Jaz vem, da se v teh resnlh iiaaih ne sme pretresovati posebno vladnih naredeb in uka-zov gled6 Sol; pi§ite mirno in objektivno o tem, skerb m dol2nost izobra^enih rodoljubov je potem, da to, kar vi izpregovoriti ne smete, ljudstvu na drobno raz-lo2ijo. Ti naj mu potem razlagajo delokrog pravlceiu dol^nosti krajnega, okrajnega iu dezelnega Solskega sveta.vNaprej ne smem!
Ze veikrat ste v Soft omenili, da jo g. Budau prav delaven, zmo2en in pravifon sodnik. Dovolite mi, da nekoliko vc6 o njem sprcgovorim. Od kar on pri nas soduijski posel opravlja, je vse na boljera. Delo gre od rok in ne zaostaja kakor poprej&nja leta, ker vsi uradniki morajo tofino spolnovati njira nalozene dolznosti, — sedeti morajo zdaj celih 7 ur v uradniji in ne drugod. Poprej je moral imeti kmet skoro vsoloj mofinjo v rokah, da je odfikodoval (1) goapode za svete, prcpise in druga postrauska dela, zdaj le redkokrat segue v «ep v ta namen. Kmetje zapomnite si: m> beu uradnik nema pravice za svoja opravila v uradu tirjati plaftila, tudi daril no sme sprojemati, ker to mu kazensko postave ostro prepovedujejo. Ce takega u-' radnika zatozltu, zgubi svojo slu^bo in bodo moral potem brezplafino podufievati in prepisavati — v Gra-diski. Na§ g. sodnik pozna slabo matorijalno stanje in nevednost naftcga ljudstva, za to mu gre na roko, kolikor more. Njegova najvefia skrb je, da poravnavo dela med straukaini, in da s tem konec stori pravdi. Zato smo mu prav hvaloini. S tem kmotje prlhranijo tun in denar in jo/a in sovraStvo se no ran&irjata, Pametcn sodnik more veliko poravnav mod straukami skleniti, im jim nataujko vmM'i njih razmere, pojasnl postave in s ^cruhni a rusnicuimi barvami naslika na-sledkc dolgo let trajajofiih pravd. Kmetje to21jo o sla-bih letih zarad toLc in suse, tega pa ne vcdd, da pravde pomno^ujejo skoro naj bolj siromaStvo. Naj se le po-misli, koliko izdrjajo tozbavci za voLnjo, za jed in pijaeo, za kolkc, ih. advokate in za komisije. Vedi Ijudstvo: bolje je suha glihenga (poravnava) kot mast-I na sentcnca (razsodba). Prav veseiilo bi nas, 6e bi I nam kdo podal statistical prcgledoteh stvareh. Tega
I            *) V gtcv. 243. nBlov. Narodd" bercto lahko, da jo bila
j zadnja fitovilkft nUcitoljBkoga pvijatelja* v Marburgu konfiBko-I vana zarod clanka, kateri je bil malo dni poprcj v dveh drtt-I gih v Avstriji izhajajofiih listih priobfien. Duo si faciunt idem I non est idem, ^alibog so tiBkovne zadeve tako uravnano, da J no vcmo, kje zaieuja in kje neha tiskovna svoboda. Vsak dv-I zavni pravdnik so monda ravna po svojih na6olih, katorih pa I urednik no more poznati. Tako smo tudi smell za fcasa po- ' j prt-janjega dr2avnega pravdnika list izpustivSi zaplenjen ilattek 1 ie nnkrat izdavati, kakor sto gotovo tudi vetkrat vidoli „No-j vice", BPolitik* in druge list© senim ali voi praznimi predali I izhajati. Toaa kar smo smoli poprej in kar smejo drugod ie I dan danes — to zabranjuje g. dszavni pravdnik v Gorici. I            Verjemito nam, gospodino dopienik, pri takih rasmerah
j je ubogemii urodniku prav teiko ffUcneoh sein"., I                                                                           Op. TJred.
I ji—u------\3ssgm$msmssammsagemmmsmmmm*m*
I Kdorkoli je pred njega stopil, moral jo biti bosonog in I v slab plaSc zavit.   Vsak je moral pred njim ocl po-I besiti, nibCe mu nij smel hrbta obrniti. j          Podobni obicaji so vladali na peruvanskem dvoru.
I Tu je bil Inka sin solnca in namestnik bozanstva na I zemlji. Njegova obleka je prekrasna iz najfineje Vi* j kuna-volne, se zlatom in dragimi kameni okincana. I ObleLe jo sajno enkrat, potem jo sezgri. Okoli dela je I nosil Inka baiiunasto mrezo z dvema stojedima pere-I soma ptica Koraqueque. Nihde drugi nij smel pod I smrtno kaznijo takih peres • nositi, niti tega ptica I ujeti ali umoriti. Vsak Inka je. dobil pri svojem na-j stopu vlade dve novi peresi. Ge je kdo izmed nosa-I cev, kateri so Inko na njegovem potovanji nosili, ne-I previdoma padel, moral je za to umreti. Nihce nij smel vladarju v obraz gledati. Tudi najponosneji Inke I plemenitad smel se je pred njim le bosonog in z malo I butaro na rami prikazati.
Toda take Sege neso veiiko uplivale na razvitek etikdte po evropejskih dvorih. Kot pravega ustanovi-telja.te eiikete imenujejo nekteri Filipa Dobrega, voj-Lvodo Burguudskega (1419—1467). Pa gotovo je, da je etik€ta se le na ipanskem in potem na francoskem dvoru prava tla nasia in se do najvecih smesnosti razvila.v Po pravici smemo Filipa II. (1558—1598), l.kralja Spanjskega, kot pravega zacetnika modeme e-tikete imenovati.             .                   (Dalje prib.j
delovanja in iaigljenja nasega sodnika advokati m za-kotni pisafil z rudeSimi nosovi ne cislajo prav, ker to jim skrfiuje dohodke, Ker sem ze pri ten zakotnih pisa&h, moram reel, da so ti prava kuga za naSe Jjud-stvo. Takih se najde povsod dovolj v Tolminu in po vaseh. Oni Suntajo kmeta, naj se ne uda, ampak naj se tozi, ker po to2beni poti vec udobi; niS ni mar tern ljudera, ce tudi gre posestvo za posestvom na boben, da se le njih zelodci^otoy*0- Tem bi moral 6* sodnik prav gorko na perste potipati, in poSteni po-Bestnikibimorali svariti ljudstvo pred temi nevarnimi kruboborci.—V preteklem casuso izdelayali uradniki zapise o merlicu in inventarje; te komisije je moral dedifc drago plaCati; naj saino to omenim, da si je nek kancelist pri teh poslih v dveh dnevib zasluzil cez 40 g!d. To je lep in lehak zastazek! Kdaj spravis ti u-bogi kmetiS 40 gld. skupaj? G. sodnik je sprevidel, da te komisije prouzrocujejo prevelike stroSke kmetu in za to je narocii izvcdenim raozem po vaseh, da naj oni te posle opravljajo, kar zdaj prav malo velja.
Tudi sledece je uredil g. sodnik prav dobro. Oce je imenoval v svoji oporoki svojega sina za dedifo in nalozil mu je, da mora izplacati vsakemu svojih bra-tov in sester dedinske drie. Sodnija je prisodila dc-dicu vso sapuscino in ni gledala na to, da bi zavaro-vala dedinske dele maloletnim otrokom. Zgodilo se je pogostoma, da je zapravil dedifc vse prcmozenje, in tako so zgubili maloletni bratje in sestre svoje dele. To je zdaj drngace. Vsak dedic mora zavarovati svojim bratom in sestram njih dedinske dele s tem, da jim daje v zastavo pravico do posesa svojega nepremak-Jjivega prcraozenja. S tem so §e precej dobro zava-rovani maloletni. To se ve, da bi bilo bolje, ce bi imeli zemljiske knjige ze doversene, ker pa teh ne-mamo, je zgorej omenjeni nacin edini, po kterem se morejo maloletni izogniti skodi. Varhi maloletnih otrok nijso poprej vec" let polagali racunov o dohudkili in stroskih sirotinskega premogenja. Nasledek tega so bile velike zmote in drage tozbc. Zdaj jih morajo redno napravljati. Iz vsega tega se vidi, da skrbi g. sodnik na lep in dostojen nacin za Cast, prcmozenje in pra-vice naSega Ijndstva, zatotej slava in hvala njemu.
SliSi se govorica, da Seli g. Budau nas zapustiti in se preseliti v lepo Gorico ali bliinji Korniin. Ce bi se to uresnicilo, bi nas to mocno zalilo; — tudi ni primerno, da se uradniki pogostoma prestavljajo. Naj ostane se vc5 casa pri nas, da obdrzi in ustanovi strogo disciplino v uradu in da pripomore k teinu, da se pravna zavest utelesi pri nasem ljudstvu.
Ko bi jaz vedel, da vas zanima zvedeti, kako se glavari in kako se simpatizuje s Turki v Tolminu, bi vara zopet poslal kratek dopis. V tem bi pred vami defilirali Muktar, Osman in Sulejman pasa z Mamu-dom na celu.*)
Iz Trsta, 11. oktobra. (Izv. dop.) (Zopet burja. —- Turski oficir. — Samomori. -- Timor — Coper-nice. — Caffe chantant. — Sivori.) Zadujifi sem vam pisal, da nam je burja poslala uze piri pozdrav; a danes vam morem porocati uze c drugem, Se srcnaj-Sem pozdravu. Saboto, nedeljo inpondelek bilajetaka burja, da je oduesla vefi dimnikov, veC Ijudi vrgla in poskodovala; brodi v luki so skakali, kakor orehove lupine, dva Lloydova parobroda sta moCno trcnila drug na druzega, vsled cesar jebilenbrod, menda „ Venus* nekoliko po§kodovan; parobrodi in drugi brodi nijso mogli dohajati in odhajati in dra marjsa broda, ki sta hotela vTrst priti, zgubila sta vso ?arniaturo" ter so jim morali na pomofc hiteti tukajsisji c. kr. piloti, da so ju s parnikom potegnili v luko. Kaj bo se le, ee uze zdaj ta presneta burja tako razsaja! Ear je lani zamudila, hoce menda letos nadomestiti. Lepa hvala za tako skrupoloznost. 0 Eras, kedaj bo§ pokril svoja naga rebra! Dokler bodo in§pektorji v kancelijah po-gozdovali, gotovo ne. Koperski in GradiSki grad naj bi se prodala, pa za one visokoSolce sezidal ceneji grad v sredi najpustejiega Erasa; tarn naj pogozdu-jejo v potu svojega vobraza -— in Eras bo v 50 letih postal pravi kras. Se mnogo pametuej§ih predlogov bi imel za pogozdenje Erasa po prav nizki ceni. A pametni nasveti, katerih izvrSitev malo stane, ne do-padajo visokim gospodom.
Te dm je doSlo par turSkih oficirjev iz Cari-grada, videl sem samo enega, rojenega Poljaka, kateri je pravil, da so mu Sle v pete vse simpatije za Turka, ker tacega nereda, kakor je v turski vojni, ni mogoie popisati; se celo oficiiji morajo stradati po vet dni; rekel je, da v turSki armadi nij obstauka za druzega^
nego samo  za turSke s .------Kako bi jaz privoSCii
vroCim Madjarom, da se grejo malo hladit na TurSko kakor oni Poljak, ki je zdaj Bgrundlich kurirt*.       '
Oni teden jeodpotoval tuk. italijanski podkonzul pi. Sartori, sin bogate tuk. rodbine, komaj v30 letu na Danaj. Komaj dojde v hotel in v sobo, ko vzame revolver in se ustreli v srce, da precej ostane mrtev Uzroka nimogoce vedeti. Denara imeljedostiinsploh iivel je v srecaih razmerah. Morda je to sopet kak amenkanski duel.— Nek miad ageut iz Ceskega Cer-nak, ustrelil sejetedni blizo Servole. Neka smlja pf.
*) ^rfi dopisi so nam VBelej praT Jjubi. Zmerno in res-jdJSno, riasah pa tudi Iskko ureJato; nifi ne de, kedar Tterae j Yttfoiih jfttnik ?«d«T»a korirtiti,                     ppaa^a Vwd
seje hotela umoriti z ogljenim gazom; prinesla jevso-bico malo posodo tlecega oglja in se vlegla; a slu-cajno jo je nekdo iskal ter re§il smrti; ker je bila uze blizo mrtva so jo prenesli v bolnismco. Samomor je znamenje casa.
V  nedeljo je nek kottjaz, ki je zivel v nemiru se svojo tasLo, prisel po dolgem (asu sopet k ta§ci, pri kateri je poprej prebival; ker pa so bila vrata zaprta in mu nij hotela tasda precej odpreti, vlomil je vrata, skottl na ta§6o in jo z folcem veekrat smrtno ranil; i>o tem pa je zopet §el k svojim konjera. Re-vica jc umrla in policija odpeljula kofijaza v zapor. Earn pripelje strast doveka brez morale!
V  trzaSki okolici nekatere zenice §e zmerom ve-rujejo na coprnice. Te dni je tozila ena zeua drugo staro revo, da nje kravo gzacoprala1-, da nima ve6 mleka; najela je druzega coprnika, da bo BzgovarjalB ter copernijo s copemijo rpanal*. To vse je bilo pa oni revfci, katero so sosedje grdo gledali. vendar pre-veL in tozila je obrekovalko pri sodniji, katera bode torej razsodila o coperniji — v 19. stoletji! Tukaj se vidi, kako potrebna je Aola.
Morda stc u/e sli.sali o onih kavarnah v Parizti, ki se zovejo „cafe chantanf1. V takih kavarnah se navadno zenske lehkoga nkaltbraK protlucirajo z uma-zanim petjem, ki ima namen draziti iivce ^blaziranini" ali otrpnelim ljudem. Te cafe chantant znaSli so lehko-zivi Parizani in ker niC-ev svet rad posnenia vse sla-be lastnosti Francozov, pa se ne zmeni tudi za do-bre lastnosti tega naroda, so te pevke kavarne1* jeli posnemati tudi drugod; na Dunaji itd. V Trstu, Via Torrente po nase „na potoku" (tako so Se nedavno imeuovali ta del mesta) detajo zdaj velikansko „bara-ko." Vsak popra^uje: „kaj bodo nek kazali tukaj?* Tudi jaz sem bi! radoveden in zvedel sem, da bo tain notri „cale chantant". Srecni Trst! Zmerom bolj bli-ia§ se Parizu! Nous avous de grisettes et auhsi de juifs, qui les font danser, car 1* argent c' est notre premiere culture.
Zadnjic sem vam popisal, kaj vse ponuja Trst polnim zt'pom; danes naj &e dostavim, da se bode v kratkem tukaj produciral pivi goslar na sveiu Sivori in z njim Se 2 drugi celebriteti. Sivori je bil VZ let v Ameriki in Aziji, kder je zel lavorike in denarje in se je Se le zdaj vrnil.
Politifini pregled.
Drzavni zbor na Dunaji je dognal raz-prave o postavi zarad davka za zganja. Nekateri poslanci so predlagali, naj se znizajo od vlade nastavljene cene. Pri glasovanji so pa obveljali vladni predlogi in sicer samo s pomofijo sedmili ministerjalnih glasov.
Poslanec Hamerpurgstall in 15 to-varsev so podali predlog, da se izi'oei vprasanjo zastran prenaredbe domovinske postave v razpraro posebnemu odseku.
Grof Coronini je predlagal, naj se pre-naredi opravilni red zarad postopanja pri inter-pellacijah. Predlog je bil soglasno sprejet.
Veeraj je vlada predlozila zboru drzavni proracun zat. 1878, kateri razkazuje 17 miljo-nov goldinarjev nepokritega premanjkljeja manj od letosnjega. Minister raeuna, da sc bo mogel 1. 1880 ves premanjkljej pokriti.
Trgovsko ministerstvo je izdelalo obsiren nacrt novega obrtnijskega reda in ga izroLi v kratkem drzavnemu zboru v razpravo.
Minister S t r e m a j e r je v Krskem, ko se je slovesno odpiralo novo solsko poslopje. go-voril te jako pomenljive besede :
„Zoper materin jezik vlada nij nikoli bila, ali drzavni interes terja naravnost, da se goji nemski jezik v interesu avstrijske skupne dr-gave. Ucitelji na teh solah bodo iz ncencev do-bre Avstrijce odgojali, ali tudi slovenski jezik se bode v tej soli goji!, ker bi se slovenski u-fienec osamelega cutil, ko ne bi slisal glasov svojega materinega jezika*.
Radi bi o teh besedah, katere nam prav globoko v srce segajo, svoje misli razvili; a plasi nas zadnja konfiskacija in za to pri-puscamo dast. ditateljem, naj si stvar sami raz-misljujejo. 2alostno je zares, da nas stiska tis-kovna svoboda v tako tesne meje.
C e h i bodo imeli volitve za de2elni zbor novembra ali decembra meseca. Iz Prage se po-roea, da je veliko upanja, da se fceske stranke pomirijo in zlo&jo v eno samo narodno stranko. Da bi se le res in to uze pred volitvami!
Ogerska zlata renta ni imela uspeha, kar Aokojsnje,  da je ogersjki kredit zvunaj;driaye
popolnem oslabel. — Ogri kazejo pri vsaki pri-liki, kako malo srca in zvestobe imajo do dr-zave, h kateri pripadajo. Poslanec Helfy je de-jal te dni v dr^avnem zboru: ^Trenotek za re-Tokcijo ni se prisel, a prisel bi tacas, ko bi avstrijsko-ogerska armada na strani ruske zoper Tarka operirala*. „To je gotovo dovolj nesram-nott, opazuje SI. N.; „in ogerski ministri niso zavrnili tega Helfy-ja. Madjari se pri Vilagos-u niso nic naucili, hote se jednega".
Sovrazniki Slovanstva priganjajo zopet An-glijo in Avstrijo, naj bi za m i r posredovali. Tudi o Turciji se sligi, da bi prav rada sprejela dastni mir — kojega tem silnejSe potrebuje, ker so drzavne denarnice tako posusene, da pre-manjkuje denara celo za vsakdanje stroSke. Toda, kakor se Polit. Corr. iz Petersburga pi§e, ne mara Uusija za zdaj o mini se nic" slisati' in tudi o premirju ne. Kedar bode ruska vojska detinitivno zasela iiulgarijo, oziroma, kedar bode ali vojska Osmanova ali Sulejmanova tepena in razprsena, pride cas za iskanjc garancij za zbolj-Sanjc polozja kristjanov. Prej ni na nobeno pre-mirje misliti.
Najvaznejsi politifini dogodek, o katerem imamo danes porocati, jc izid volitev na F r a n-c os kern. Zmagali so republikanci, pa vendar ne tako sijajno, kakor je prorokoval Gambetta, ko je dejal, danarnesto 303 rcpublikancev prej-snje zbornice, jih bode zdaj 400 izvoljenih; marivec so republikanci zgubili nekoliko sedc2cv. Francoska zbornica bode imela 320 republikan-skih iu 210 raznih konservativuih poslancev, mej zadnjimi je, kolikor je do zdaj uze znano, :7J) bonapartistov, 45 moiiarhistcv, 44 legitimi-stov in 11 orleanistov. — Volitve so se vr§ile v lepem redu, delezitev je bila izredno velika.
Po koncanih volitvah vlada na Francoskem nenavadna razburjenost. llopublikanci \\Ho tned seboj nic kaj edini, pa tudi Mac-Mahon in nje-govi drzavniki ne vedo prav, kaj bi in kaj ne bi. — X. F. P. se telegrafuje iz Pariza, da je marsal svojim prijateljem razodel, da se misli odpovedati predsednistvu.
Iz trdnjavc Metz-a porocajo, da je neniska vlada tamosnjo posadko pomno/.ila, ker se boji prekucij ua Francoskem, drzavnega udara Mac-Mahonovega in vsled tega vojne.
Italijanski vojni minister je nekda ukazal, da se imajo kakor Intro mogoce dognati utrje-valna dela pri Fcnestrelli. V ta namen se je v cetertck predpret. tedna en zenijski kapitan s 150 mozi podal na niesto, da izpolni ministrov u-kaz. Tudi glavno mesto Rim se kaj naglo utr-juje. Kaj pomenja vse to? Xa to uprasanje bi se dalo menda v enakem zmislu odgovoriti, kakor na ono drugo: Kaj pomenja nemsko-italijan-ska zveza, o kateri se vest ce dalje bolj po-trjuje ?
Pred>ednik italijanskega parlamenta Cr ispi se je mudil na svojem potovanji tudi na Dunaji in v Pestu; na obeli krajih je bil prav odlifino sprejet in je imel daljse pogovore z nasimi dr-^avniki. Crispi nema, kakor pravijo, diplomatifine naloge, marivec potuje vecinomavta namen, da se bo znal orijentovati, kedar postane minister zvunanjih opravil, za katero mesto je nekda od-locen. Pogovarjaje se z ogerskimi drzavniki je Crispi nekda branil orijentalno politiko ital. vlade sumnicenja. da bi se ona potezala za Rusijo, enako je tudi odlocno ugovarjal ocitanju, da se hoce Italija na skodo Avstrije razsiriti; rekel je, da so vse doticne govorice prazne.
Italijanski vnanji minister je v imenu italijanskega kralja cestital in pohvalno priznal 6r-nogorskemu knezu, da je velikodusno ravnal s turskimi njetniki inturskim prebivalstvom osvo-jenih hercegovinskih krajev.
Pruski zbor je bil odprt 21. t. m. — Pre* stolni govor je brai minister Kamphausen; po* vedal je, da so bill finanLni uspehi leta 1876 nad vse pricakovanje ugodni, da se utegnejo pa bremena v prihodnje pomno^itii
(Dalje v prilogi.)
Priloga k 43. štev. „Soče."
Razne vesti.
Konfiskovana je bila zadnja Stevilka „Socew zarad dopisa iz Ljubljane o Solskih zadcvah. Nam se je zdel Clanek tako nedolzen, da nismo imeli naj-manjSe slutnje, da bi vteguil zaplenjen biti. Da p. n. narocnike vsaj nekoliko odSkodujemo, dodali smo da-naSojej Stevilki, katera obsega razun zaplenjenega dopisa vse gradivo poprejSnje, pol pole priloge.
„Slovenski Narod* je bil pret. saboto kon-fisciran in sicer zarad male novice mej „domaLi-mi stvarmi'*, ki je pripovedovala, kako slovanosovrafc-no ufii Ljubljanski nenisk profesor—-ck obcno zgodo-vino.
Cesarski dar. — Nj. V. presv. Cesar je po-dtril 2000 gold, za razSirjenjc zenske bolniSnicc v Gorki.
Policiji bi pripovoCali malo vefi pozora na Bpre-hajalihtili proti kolodvoru; kajti uze parkrat so se tarn na vecer zgodile tatvine in ona sprehajaliSca po-Btajajo vecernim Setalcem nevarna vsled predrznih potepinov t
PomiloSSenje. Cesar je z NajviSim sklepom od 13. L in. poiuilostil Antona Bolka, imeuovanega Kra-vos, ort Slokarjev pri Lokavcu, kateri je bil ti. junija t 1. pred porotniki na smrt obsojcu. kerjesvojozcno umoril. Vsled toga ga je obsodila c. k. najvisa sod-nija na 12 let tezke jecc, poostrene z osaiuljenjeni v temnici 1. dan febrnarija vsakega leta.
V  Ogleju je odprta nova tclegrafitna postaja.
Imenovanje. — Go*p. minister za pravosodjc je imenoval gosp. Avgusta J ako p i 6-a za sodn. ad* junkta v Pulji, gosp. Teodorja I> o 1 j a k*a za sodn. adjunkta v Ajdov&'ini iu go*p. Franca (Han i-a za sodn. adjunkta v Lo&inu.
t Andrej Jug, vikar v Lokavcu, je na vctor 22, t. m. po kratki bolezni v Gospodn zaspal. Uojen ju bil v Yolcak 7. dec. 1H31, v manuka posvecen 28. avg, lfeoO.   Naj v mini poEiva!
Duhovske spremenbe. — C. g. Janez Du-gulin, kaplan v Tulminu, gre za vikarja v Obloke, c\ g. Mihael Vuga, sem. duh. za kaplana v Tolmiu.
Nova zeleznicna zveza. — Trgovska in obrt-nijska zbornica v Gorici nam je poskila sledeC raz-glas: Kakor je znano, priSla je letos zcleznica Jast>y-Ungheny v direktno stvezo z rusko Crto Korncstifi— Kizenev iu p<> njej se prevazajo osebe, zaboji in bla-go, toda zaduje po nekoliko poviksani ceni.
Kedar se posilja po tej zelcznici blago, name-njeno iz Avstro-Ogerskih dezel skozi llumenijo na Rusko, tu je skozf Sacavo, mora se v voznein listu razloCno oineniti, da gre blago po transitu na Rusko in trcba to tudi po doticnem spediterju v Ilzkany-Sucavi naznaniti Kumunskemu colnemu uradu terzah-tevati transitno boleto. ker dnigace bi se morala pla-Cati v Jassy-u ruinunska vvozntaa. To se daje vsein trgovcem na zuanje.
Razglas in nacrt pogodbe zastran preskrblje-vanja blaga, potrebnega za vojasko obleko in opravo, katero se oddaja po potu splo»ne Uonkurencije, sta razgrnjena v uradu Goriske trgovske in obrtnijske zbornice v pregled komur koli se zeli deleziti.
Ubit je bil po lastni neprevidoosti pri balinca-nji minolo nedeljo neki nedavno v Gorico doSli Cevljar iz Mirna. Moz" je bil radoveden, tekel je za avojo kroglo, da bi se preprical, ali ima, kakor pra-yijo npunt1*. a ko se pripogne, prileti mu od druzega igralca krogla v glavo ter ga zadene tako nesreCno v sence, da je po malih orah du§o sdihnil.
V  goriSkem semeni§6i se je pricel teden vceraj poduk se slovesno sveto ma§o.
Klobuk za stotak. — Keki kmet iz Krcjne unkrai Sofe je prodal svoje voli in potegnii za nje mej desetaki tudi en stotak, katerega je Mil mo5, ker je burja pihala, na travo pod kamen: desetake pa v zrak moleC pregledava ali nijso „fov3.s Pa glej! nesrefina burja popihne, odnese mu klobuk in stotak iz pod kamna; a kdo bi verjel ? moz leti za klobukom m$ tem, ko mu je burja stotak odnesia, s kateritn bi si bil iehko 50 novih klobukov kupil. Fa ljudje toiijo, da so slabi casi ?
Tatvina. — V noCi od 12. do 13. t. m. je ne-kdo stegnil zlobne prste po zlatanini, 70 gl. vredni, pri kmetu J. K. v Goranjem Cerovem. Policija je ta-ttt zasafiila ravno ko je bil na potu, da bi potegnii od kupca pogojeno ceno. Zlo&nec je nekda dobro izSolan v avojem rokodelstvu in je za to u2e veC* (trat uiival v GradiSCi prosto hrano in sUnovanje.
V nofii od 13. do 14, t. m. so nepoznani tatovi vlomili v klet krfimarja J. V. na Malih Rojah in mu ukrali za kakih 20 gld. gpeka in  druge   svinjine.
Nesreda. — V torek 15. t. m. je padel poda-ja6 Ivan Blanc iz MnSo naz G metrov od tal vzdig-njenega stavbenega odra v Stra&cah in se je tako hu-do poSkodoval, da je na potu umerl, ko so ga v bol-niSnico nesli.
Nove orgle v PilvaSmi, G. Peter PotoC-n i k, orglar iz Ljubljane je predelal orgle v farm cerkvi v Privafiini, Iz obSirnega porofiila znanega in zanesljivega zvedenca posnemamo, da je delo izvrstno, da je celo veliko popolnejSe izvrSeno, kakor sta se bila mojster in obeinski zastop pogodila. — Ker se misli gosp. P o t o 6 n i k v Gorici naseliti, ga tedaj gorko priporoCamo vsakemu, ki ga vtegne potrebovati bodisi za orgle, ali za popravo in vbiranje glasovirov, harmonijev, physharmonik itd. — Sicer so mu orgle v FrivaCini uajglasncjSe priporofiilo.
„Naprej zastava Slave". — Znana narod-na himna Davorina Jenkaje priSla ravnokar za klavir v zalo?.bi skladateljevej na svitlo in se dobiva pri bukvarji g. Lercherji po 80 kr. Skladatelj je s tem, da je to slavno pesem sam priredil za klavir, gotovo ustregel obfiinstvu, kajti dozdaj za ta instrument nij bila Se pripravljena.
Iz Gradca. — Na vscutiliSft gragkem je bilo preteceni letni semester 785 posluSalcev. Mej temi je bilo Sloven ce v: v teologicnej fakulti 2, na juri-(lirnoj ;<!), na medicinski fakulti 6, na tilozofiLnej pa
25 Slovencev.                                                          N,
2eleznico do italijariske meje pri Pontab-lu mavljivo delajo iu jo mislijo ktnalu dodelati, Cu-dno ji« to, da ho to dni prisii ruski podvzetniki in odpeljali h TrubiJSn vse Sinje v 200 vagonih za ruskd fr'lt'ziiico, katero stavijo od SviStovo v Trnovo. Po-Bi'Htniki, katerim jo zi'Ieznica zemljiSiie odkupila, nij-so uic prav zadovoljni, ker se jim je le slaba cena izplaCevala, vrhu tega pa Se izgubijo dosedaivji zaslu-iSek pri voftijah.                                                      N.
Ob6no glasovanje. — Volitve na Franco-l skem so bile uzrok temu le raCunu. Froncoika ima i 35.989 obem in razeu tega je bilo na naredbo pre-fektov §e 2000 dopoluilnih volilnih okrajev. V vsem je bilo 38.000 volilnih krajev 14. okt. Vsak volilni bureau ju po postavi obstal iz predsednika 4. prised-nikov in perovodje, torej je 228.000 drzavljanov 14. okt. od 8. zjutraj do 6. zvecer avoj navadni posel o-^ustilo in sprejemalo glasove. Kaudidatov je bilo vseh vkup 1033 mej temi 526 republikancev, 250bonapar-tistov, 100 iegitimistov, 30 orleanistov, in 127 mo-narhistov. Njih volilni in agitacijski stroSki so znaSali najmanj 15 milijonov frankovl Torej tudi ebfino glasovanje je vladar, ki stane. ki ima svojo civilno listo.                                                            N.
Pivo je zdaj jelo biti v Piagi cenejge, od kar so pale cone hmelju in sladu ter se prodaje liter po 9 do 10 krajcarjev. Pri nas v Gorici pa stane 3/w U-tra slabega piva 10 kr. — Zastonj se ne maste na§i pivovarji I
Po lestvicl. — V svojem sedmem letu je dlo-vek „strastentt, v Stirnajstem „domi§ljiv", v eden in dvajstem nzaljubljenu, v osem in dvastem nduhovit"; v pet in tridesetem nvoljen", v dva in Stirdesetem ^castiieljen", v devet in §tiridesetem rpametentt, v Sest in petdesetem nizku§entt, v tri in Sestdesetem ffspominjajoL se minoiosti*, vBedemdesetem „zgrevan", v sedem in sedemdesetem „staru, v Stiri in osemde-setem nbolana, v eden in devetdesetem „bojefi se smerti", v osem in devetdesetem „mertev.a Besednik.
Sezana, katastralna obCina, je prejela dovolje-nje, da Bi sme izvoliti poseben gospodarski svet za oskrbovanje svojega premozenja,
tz Tolmina nam pise krae&i Saljivec pismo, katero podajamo svojim & Citateljem kot kuriozum v izvimiku: Pr nas jemama niekSne has puode, k sa grazabitn prjatl Turkam. Pamislte, de jem 2e nieso bee pauajl damage imiena, k sa za&el prabt niekSen vastarij pr Tursk Sane in Se drhuad Sivkapos n tejSnih naumnast heL Hen tej, al vna bluo prou, dev paslal te haspuode kamr ih srcie pejle. 3nuo5 sam prabl,de sa Rus vjel Muftarju 7 pa§u; nu bje, pa ni hreduo tej na§ turSk haspuodje h Muftarju pasvat! Pr nas v Tmin na nucama pa§u, je zadast de jemama davre hlabarje n tud 2epane. Pruasm pabejte jem tuo v bag Suoftl
Porotna sodnija. — Dne 5. decembra t. 1. ob 9 uri zjutraj se zopet zallnejo pri Goriiki c, k. o-kro^ni sodniji kazenake obravnave pred porotniki. Fredsedoval bpde oferogne ^dnije preds^pjk g, ?fr
vel Sbisa, za namestnika sta mu pa ofllocena sodnij-ska svetovalca gg. Josip Zencovich in Ferdinand Gi-roucoli pi. Steinbrurin.
Velika druzinska nesreda. — VNarodu od 16. t. m. beremo: Gospodarju Francu Novaku izBes-nice, v soseski DobrunjaSki, pri Savi pod Ljubljano je v dveh dneh umerlo pet otrok, sinovi: Josip (20 l), Ivan (17.1.), Jakob (15 1.) in hceri; Jerica (71.) in Franjica (4 1.). Pobrala jiu je huda bolezen v grlu zjedinjena z bruhanjem. — Pozneji -NarodK* dopolnuje 2alostno vest, da je ista bolezen Novaku tudi 6. otroka pobrala.
Novo fiolskp poslopje, katero je ustanovilv KrSkem mestu naKranjskem bogatin Hotschevar, odpirali so slovesno 15. t. m. — To slovebnoati se je delezil tudi minister Stremajer, kateri je pri tej priliki v svojem govoru naglaSal, da je treba mate-rini jezik gojitiin razvijati, daljo pa, da je znanje nemSkega kot dr2avnega jezika za vsacegft Kranjca, Co hoLe daljo priti, 2eloti vredno. ~- Da bi mo2 le tako mislil; kakor govori in so po tem ravnal, vsem Slovencem bi bilo tako prav. — Hot-schevar je postal vitez 2elezne krone III. razreda, Solsko poslopje, napravljeno za 7 razredno meSCan-sko Solo—je zraven ; ,iikanske rudarske dole v IdrijI, ki se je tudi ne davno slovesno odprla — gotovo najlepSe ljudskemu fiolatvu poBveCeno poslopje na Kranjskem.
Izpred sodnlje. — Izid kazensklh obravnav dne 10. t. m. pri c, k. okroM sodniji v Gorici kot sodnemu dvoru I. stopnje:
I. Katarina KvaSevic od Jo2efa Iz Kanala, 18 letna, neotnozena, dckla, nikdar kaznovana, jo bila za nekrivo spoznana zlofiina tatvine.
II. Ivan Caisuttl r. Nikolaja iz MuSe, 25 loton, o^eujen, z otroci, delavcc, u2o kaznovan, je bil krive-ga spoznan zlocma javne posilnosti, ker se je z moo-jo zoperstavljal zandarjem, ko so ,n hotoll v nedeljo dne 12. avgusta t. 1. v VipoUeh od ploui&ca odatrani-ti; obsojen je na tri mesece te2ke, poostrene jefie.
III.  Jo2ef Susie r. Matije iz Podgore, 46 leten, OiSenjen, z otroci, strojar, u2e kaznovan, je bil spoznan krivega zlotina javne posilnosti, ker je dne 5. avgusta t. 1. tako resno zugal Matiju Cargnel-u iz LoCenika, da se je ta zel6 vznemiril; — zato je obsojen na 6 mesecev tezke, poostrene jece.
IV.   Anton Boncma od Antona iz Ravnice, 25 leten, neozenjen, dninar, u2e kaznovom je bil krivega spoznan zlocma tatvine, ker je dne 20. februarija t. 1. iz erarskega gozda odnesel nekoliko miadih smerek, vrednih 7 gl. 45 kr., in za to obsojen na 8 dni te2-ke, poostrene jefie.
Pri obravnavah dne 15. t. m.:
I,  Filip Komel od Valentina, rojen v Kronbergu, naseljen na Glacinji, 41 leten, katol. vere, ozenjen, o6e otrok, dninar, u2e kaznovan, je bil krivega spoznan zlocma te2ke telesne poSkodbe, ker je na vefier 15. avgusta t. 1. v kremi „A1 Respiro" (na kronber-ski cesti) s6 steklenico hudo v obraz ranil JoMa Komei-a r. Antona; za to je obsojen na 3 mesece zapora.
II.  Valentin Clemente od Dominika iz Pierisa, 29 leten, katolican, ozenjen, oCe otrok, koSar in pri-vatni gozdni Cuvaj je bil krivega opoznan javne posilnosti zastran hudobnega poSkodovanja, ker je porezal turSico na zemlji66ih 2upana Angela Rossi-ja in kolo-na Aleksandra Clemente-ja in ker je prvemu trto pred njegovo hiSo porezal; obsojen je na 4 mesece tezke jefie.
Obravnave dne 17. t. m.:
I.  Rok Parenzan od Roka iz Firana, 24 leten, katolican, neozenjen, mornar, uze kaznovan zarad prestopka, ubog, zmozen pisanja, je bil nedol2nega spoznan zlocma javne posilnosti, da bi ae bil nam-re6 86 silo zoperstavljal obfiinskima fiuyajema iz Gra* da Ivanu Bvier-u in Antonu Morichio, katera sta ga hotela dne 10* junija v zapor gnati, obsojen je bil pa zastran prestopka razSaljenja istih Cuvajev na en mesec zapora.                          -       _ m m
II.  Teiezija vdova Zajc, rojena Robek, stanujoca v Otoku pri Orehovlji, katolifianka, 36 letna, kmeti-ca, nezmozna pisanja, nikdar kaznovana, je sla dne 23. julija t. 1. v mlin Antona Mozetifi-a, pustivia v svoji hidi zaprta dva otroka; koj po tem nastanc po-2ar v hiii in otroka zgorita. Zato je bila tozena za* rad zlociua zoper varnost ^ivljenja, — pa nedolzno spoznana.                                         '
III.  a.) Stefan Bregant od r. Mihaela s pridev-kom Titili z Gorice, 25 leten, katolican, neozenjen, cevljar, zmozen pisanja, nikdar kaznovan, ubog iu
b.) Ticijan Bradaschia od r. Dominika iz Go-rice, 21 leten, katolican, samec, kovafi, u^e kaznovan, ubog, zrao2en pisanja, — sta bila nedollna spoznana zlofiina telega teleanega poSkodovanja na Skodp.mi* K^rje, Kirola Fige^ Un |», 4a at* a fotira *,1",
-em hudo ravnala, tako da ima od tega yidna zname-nja na zivotu, in za to sta bila zarad prestopka zo-per telesDO varnost obsojena: Bregant na 8 dni, Bra-daschia pa na en mesec zapora.
IV. Jozef Bo§tjanciC od Ivana z Orehovija, 22 letea, katotican, ozenjen, brez otrok, kmet, nikdar kaz-sov&n, nbog, nezmozen pisanja, se je na vefier 12. avgusta t. 1. sperl z Jozefom Sili6-ein od Ivana z 0-rehovlja in ga z fovCem v sovraznem namenu tako ranil, da so zvedenci rano za hudo in zivljenju nevar-no spoznali; zato je bil krivega spoznan zlofiina teike telesne poSkodbe in obsojen na 8 mesccev trde, po-OBtrene jeCe.
Milodari za pogorelce v Bocinji: Gosp. Jozef PavIetiC, vikar v Ceiovera in drugi dobrotniki 0 gl. 70 kr. — Gosp. vikar in obcinarji v st. Mavru 6 gl v §t Lowencu 2 gl. M. Lazar c. k. profesor 5 gl. skupaj 22 gl. 70 kr. in priStevaje poprejSnjih 85 gl, 10 kr. le objavljenih v listu „SoLa", pokaife se vaega 107 kr, 80 kr.
FREDSEDNISTVO si. CITALNICE v Gorki 18. oktobra 1S77.
Predaednik: Jeglifi                  Tajnik: Vidic
Yrli Rihenberlanje so nabrali 36 gl. 12 kr. Gosp. Filip Grignaschi je nabral pri obeda na Sv. Gori dne 2. sept. 45 gl. 66 kr. — V. 6. skrb-nistvo GoriSke hranilnice in zastavljavnice „M o n t e di Pieta" ie podarilo 100 gld. — Gosp. Ant. S e-ga 11 a je poslal z Vipavskega 10 gl (tudi za lanske pogorelce je bil podaril 10 gl.)
2upanstvo ae v imeiiu vsek ncsrefcnezev prav is-kreno zahvaljuje visokoduSnira dobrotnikom.
Novejie vesti
Muktar pa§a je bil tedaj 15. t. m. zares in hudo pobit, — zgubil je niL manj nego 32 bataljonov, to je okoli 25.000 mo! Petrogradski telegram 23. t. m. poroca: Busi love iu ujemajo §e vsak dan ostanke razbite annade Muktarjcve. Stevilo ujetih je do zdaj 280 oieirjev in 7000 vojakov, pa nplenjenih 42 ka-nonov. Ituski glavni stan je v Tikmi. Jiusi so zgu-bili 15. oktobra 56 ofteirjev in 1366 lurtvih in ra-njenih. Mnktar je z ostanki svoje armade pobegnil v Kara, katero trclnjavo so Rusi obkolili in jo obstre-Ijavajo. Izmail-Kurd paSa je vsled Muktar-jevega pool^* popustil rusko ozemlje, kamor je bil proderl, iu se aaz&j pomaknil do Hassan Kale na vzhodni straci Erzeium-a, dazapre cesto, katera drzivKars. On ima pod seboj 24.000 peScev, 6000 konjikov in 6 baterij.
Tudi iz evropskega bojisca imamo nekoliko zani-mivih, akopram ne tako ugodnih porofol. 19. t. m. po-poldne so napali Rumunci prekope Bukova-redute in so jih bili po hudera boji uze vzeli, a zvecer so se morali turSki presili umakniti. Pri tej bitki so zgu-bili 2 castcika in 200 vojakov mrtvih in 20 castnikov in 707 vojakov ranjenih. Pa tudi sovrazoik je imel veliko zgubo, ker so rumunske baterije tursko reservo oi strani in za hrbtom budo prejemale.
Istega dne so Rumunci iz Kalafata 5 ur stre-ljal? na Vidin in dve tur§ki ladiji prevotlili, da ste se
Iz BukareSta se 22. oktobra poroca, da se zmi-rom nova ruska krdela, nove vojske marSirajo skozi Rumunijo v Bulgarijo.
Gotovo je, da vojna ne preneha cez zimo. Pol. Corr. pravi, da so ruske vojne priprave zdaj veliko kolosalnej§e. kakor v zacetku vojne. Rumunija je ve-fiinoma spremenjena v velikansk vojaSki tabor in na cestah med Moldavijo in Valahijo mrgole vojaki; ze-leznicne postaje so vse napolnjene z vojnim materja-lom in s provijantom. Po zeleznicah se neprenehoma premikajo vojaki, zimske obleke, stavivo za mostove, veliki kanoni za obstreljevanje trdnjav itd.
Tudi Rumunija napenja vse zile za nadaljevanje in nabira veliko reservno vojsko, katera bodepriprav-Jjena, ako bi se Sulejmana lotila huda misel, prodi-rati t Rumunijo.
Okoli Plevrie se cedalje ozestiska rusko-rumun-fki kordon in Rusi zagotovljajo, dajeGurkovavojska, katera se je postavila med Plevno in Sofijo, zdaj u^e tako moena, da bode Osman se svojo vojsko kmalo popolnoma osamljen.
Prieakuje se vsak dan, da se ruska wjska ˇ Dobrudzi proti jugu pomakne. General Zimermann je zdaj v Knstendije. Med tern mestom in izlivi Dunava je turSko prebivalstvo vse kraje na morskem pobrezji fflipustilo.
* « fc Cetinja se pi§e 2S- *• m-: ^amea Trebinje, Gacko in Metohijo oblegovati je odpu§een. Ali vse priprave se delajo, ofenzivo poprijeti proti Podgorici, QdpuSaeni batalyoni nekaterih krajevsozopetsklicani.
Trzno porocilc.
V Gorici 18. bktbb.
Zadnji 2ivinski sejm je privabil, akoravnc je bi-lo mnogo iivine pripeljane, le malo zivinsklh kupcev, zato pa je marsikateri svoje voliCe vsIedvob<Sne po-manjkljivosti denara nazaj domov gnal. Zitne cene se pa vkljub temu, da so na§i posestniki uze z do-maiim zitom preskrbljeni, v ceni vzdr2ujejo:
Lanska koruza stane 6 gl. SO kr. do 7 gl. III., letoSnja je pa §e draza, na trgu se je zahtevalo zadnji pondeljek 7 gl. UK; pSenica se plaCuje do 10 gl. 20 kr. HI.; domaC pefcan jecraen po llgl. 40 kr. 111.; ajde in fiiola se je do sedaj le malo pripeljalo na trg.
Jako dragi so pa otrobi; v Ritterjevih mlinib stanejo 6 gl. 100 Kilov, po msgacinib 20 noveev draze.
Moke imajo slede^e cene:
st. 1 — 24 gl—T 2 — 22 gl. 40 kr, 3 — 20 gl. 60 kr. 4 — 17 gl. 30 kr., 5 - 11 gl. 70 kr.. i> — 11 gl. 70 kr.; te cene se razumijo se zakljom 100 kilov. Kubano maslo se plaftije nasim liribov-cem po 1)0 do 05 kr. kilo (star ftint ."iO do 52 kr.) surovo po 70 do ^0 kr. kilo (star funt 40 do 44 kr.).   Krompir se prodaja na trgu po 3 kr. kilo.
Briska rebula se prodajo po 12 do 15 gl. fei li-trov, to je star kvinfc.
Pozor! En Itektoliter ima 100 litrov ali pa ,'{l^ morn ike stare mere. Tako si lehko vsak raztoImaOi, ee buCe preraCunati na staro mero. Siccr pa l»i na-Sim trgovcem in sploh kmetom priporodal, tla bi v»e kupavali in prodajali na novo mero in zagotovljam jih, da bodo menj goljufani; pridrzujem si pa prih. enkrat bolj natanCno o tern poroCati.;
T. V.
LISTNICA UREDNISTVA. .T. «. v T)oi. (Stovcw. M;i-ri srao liaici n» rep stopili, ka-H? Uao prido ho ke<Io *Iru^ri za narai, ki jej odkazo borloff, kakornnc».iJza.tlu/i. - it. »l«»pi-sniku ˇ Oorjanakem. Ne sprrjtnemu. StarnSinstvo jo za to, <la nadzorujo obSinsko gospodnrstvo in na drugi Btopnji d»^«-l»i odbor. „So8»" pa so nikakor no da zloraldti za ugwjiAcu dt»-ma5ili prepirov.
Xaznaiiilo.
v. o. dixliov^oini.
Podpisani ima zalogo voscenih svec, iz to-varne g. Oroslova Dolcnca v Ljubljani, ktere jc "Sofia* ze preteklo leto priporocala. To svccc imajo pred drugimi to prednost, da se ne kida-. jo, ter ne onoeedijo altarja? ampak mirno gori-jo, in se poeasi pov^tvajo. Cena je kttogr. 2 gl. 68 kr.; cerkvena oskerb«i§tva pladajo lahko kon-cem leta.
Tudi se pri meni dobiva eisto kadilo (in-censnm). Vsaka narofiba se hitro in natancno, ali direktno ali pa po po§ti, spolnuje.
V KANALU DNE 27, sep. 1877.
V. Kofol. 1. r.
mkarski mojster in cerkovnik.
Knjiga: „Poduk o ienskih ro^nih de-lih," spisala Ana Stumpfi v Trstu, se do-biva pri J. DASE-ju y GORICI.
Cena ji je 80 kr.
Hiizolas.
Obcina Sturija proda dne 31. oktobra t. 1. svojo ]iiLo, stev. 28. in kar k njej pripada: vrt, borjafi. 3 hlevi, senozet, polovica gozdne pravke in hisiea nKapelau stev. 103 istemu? ki nad 4000 gl. najvisi znesek ponudi in sicer po pogojih, katere se lahko nadrobno pozvedo pri 2upan.stvu. Ta hisa je na kraji za vsakor-sno podvzetje pripraviiem in primcrneni. Pontid-b« naj se pisnieno oddajajo do dne 30. oktobra t. 1. pri podpisawm zupanstvu.
2UPAXSTVO  V STUKUI dne 0. oktobra 1877.
Defraiicesthi, zupan.
Vaziiitiiilo.
Podpisaoi kupujejo Sinak ali roj (zniljct v prah) po prav dobri ceni in plaiujejo tofino. Kedor ima kaj tega blaga na prodajr naj pisnieno naznani ccno in mno2ino
Jos. Pipan & Comp. v Trstu.
Zvczki za pisne vaje
v ljutlsliih solali.
Z ozirom na to, da so sev prcteklem M)lskem letu zares z izvrstnim uspehom rabili novi zvezki za vaje v pisanji, katere je potrdilo visoko c. k. dez. solsko svetovaistvo gorisko za rabo na ljudskili Solali, napravila se je za Solsko leto 1877—78 zopet velika innozina takib zvezkov stev. 1 in 2. ij             Prodajajo  jih  bukvarji:   Dase —
Henrik Fillak — in Wokulat na Trav-niku po 1 gl. 25 kr. sto, na drobno pa ne nad pol drugi krajear vsak zvezek.
Pri Dunajski razstavi 1. 1873 2 medaliji za napredck za 8 zvonov se ekupno teio  300 centov, vlitih za votivno cerker na Dnnaji in razstavljcnih.
Ces.
kralj.
dvorna livarna za zvonove in metale
Ignacija Hilzerja & sinov v (Ignaz Hilzei- & Solin
se priporoda za narocevanje zvo
ter tudi ka vsakc Za pr«j odloceni gUa ali ctoto hanuonicni akord narocencga ironovja (vec zvoaor) se daje porostro. Zronovom se pridaja tudi vea druga o-pr«T«, jarmi iz lesa alt ielezja po najboljli in naj-noTej-i segl narejuni, tako da se rcliWi ia teiki zvo-novi prar lahko gonijo, ker teko po zubcih na novo Iznajden nacin; tudi se lahko presucejo, kedar koli treba, brez poaebne naprave, tako da zvonovi dalje trpe ia mnogo lepie pojo.
SiiroSila g« iif otoTljajo natancno in po ceni. Zarad place to vgodni pojojl.
Duuajskeni Xovem inestu in "Wioixer-ISouLstad.t),
nov vsake teze in vsakega glasa
viitcga nc!*-*.
Tudi se zrosoTi tako rredijo, da «e pri zrosenji v.*i lepo vjeisajo ia kewblji druc za dragi ra t Icpcci red* bijcj.j. Za tako rrcdetje je itaa-*i* ta livarna novo sistemo, po kteri T*ak noro o» prav^enl zvon, pa taili rso zvonove v zToniku en s»m clcvek r kakih urah po «ld pripro»ti naprerl brez vseh stroikov tako Trtditi mora, da tTO&ori eaako, fcitrejt. ali boy poLa«i tck6. Ta aaprara te da potebno ugodno napravitl pti JARSIH U ZI« LEZA SKOVA>-IH, ki teko na okroglib. zobib po Iftstsi c. k. IZKLJCdUIVO PB1V- izaajdbL
Xar ta livarna obstoji, 331: je vlila 2930 vecih zvonov, ki so tehtali 12800 cent.