(^Jutranje izdanje*)
116 številka.
V Trstu, v četrtek dne 27. septembra 1894.
Tečaj XIX
hSDINOBT"
iihaja po trikrat, na t*den v io*tih iir-danjih ob torkih, 6«trtklh in loboteh. Zjutranja i e 11 n n j a Izhaja ob 6. uri »jutraj, »etemo pa ob 7. uri vafer. — Obojno Jadanje stane : *» jerun m«aM . f. — ,W'i, i*v»n Avi»ri|« f, l,4t> ■a tri imhc , , , 2.SU . . . 4 ■a pol ]«ta . . . .V— ... M— ■a leto . . » 10.— „ . „ lrt,—
Na Biračka krti prtlsiss« naročnina aa
M lamlj« mir
Posamične Številke ne dobivajo t pro-dajalnieah tobaka v 1r*tu po 9 nT*., » Gorici po 9 nvč, Bobotno večerno tadanja v 1r»tu 9 ni., v Gorirt 4 nč.
EDINOST
O^lttii hc rakune po Urifu t petitu; ta iiatloT«* z debelimi črkami f« plačaj* prostor, kolikor ot>nt»g.t r»rudnih »rutic, l'o«lana osmrtnice In jivnu/ahvitl«. domači oblini itd. ho rtčunajo po pogodbi.
V*i dopisi naj se pošiljajo uredniitru : ulica Crteormrt »t. 13. Vnako pi-rnio mora Siti frank o v Ano, kor nefraiikovana ho no aprt»j imajo. Rokopiii ho m vračajo.
Oli
Naročnino, reklamacij.) in otjla«« niir«-joiiia uprnvniitvo ulica Crtnermu I a. Odprte reklamacije io proite poJtnin«,
illo slovenskega političnega društva za Primorsko.
I v »Mnotti J• m; 11
Mestni svit Tržaški.
(XX. sqa dnf 24. septembra 1894).
Predsednik: župan dr, Pitteri. Vladni zastopnik: namestništveni svetovalec dr. bar. Gonrad. Navzočih 30 svetovalcev.
Po odobrenju zapisnika XIX. aeje, pri* toiil se je svetovalec dr. 8 p a d o n i, da je tekom iolskih počitnic nabavil šolski asesor dr. Stooovieh sporazumno t deželnim šolskim nadaornikom h r v a t a k e zemljevide sa slo« venske iole na deieli (I!) in da je ukaial aa alovenski i o 1 i v av. Križu in v Basovioi dva zemeljska obla (globa) a italijanskim tekstom samenjati i oblima salo* venskimi napisi. (Strašna pregreha! Stavec). Nadalje interpelnje govornik, kakd je to, da je bila premelčena podučiteljica Ev«, lina V a 1 e n t i č od dole v Trebčah na lolo na Opčinah, kjer je nje oče toliki vodja, kajti to premeičenja je dosegel g. aaesor a većino glaaov iolskeg« ođseka sa iole na deieli k ljubu nekemu prejinjemu sklepu iolsksga odseka In s tem premeičenjem ae nekako krlijo obstoje«! ioUki predpisi.
Asesor dr. 8 I o c o v i o h odgovarja in* terpelantu, da ae rabijo v alovenakih okoli« danskih iolah že od nekdaj lemljovidi a hr* vatakim tekstom, ker ni ie aemljevidov Pale* atine in nekaterih drugih deield, popisanih s slovenskim tekatom. Kar ae pa dostaje se* meljskih obelj, naročil je bil govornik pri neki Dunajski tvrdki dvoje obelj a elovenakim tekstom, a dotična tvrdka odposlala je taka a italijanskim tekstom. Zato so ju vrnili tvrdki, da ju samenja a slovenskima, kakor j* bilo naročeno. Kar pa sa tiče premeten ja podučiteljica Valentič, aklenil je bil to lolaki odaek sa iole na deieli aoglasno. V tem pa ni sa iolsko diseiplino nikakorine nevarnosti, kajti nadučitelj Valentič je bil isjavil, da odstopi od sluibe, samo da premestijo njegovo hčer na nje dom, kajti mati jej je bolna. V ostalem pa je bil ie jednak al uja j v Škednju, kjer je imel nadučitelj pok. Cenčur svojo laatno hčer podrejeno, a vendar »e nikakor ni kalila iolska disciplina. — Interpelsnt dr. Spadoni s tem odgovorom n i nedovoljen. Po njegovem miiljenju bi bil moral asoscr Slocovich obesiti italijanske aemljevide (aha I) ker ni alovenakih, ne pa hrvatske, dokler ni dobiti slovenskih. Gledd globov pa je pokanal g. aaesor pretirano m a r I j i t o a t (t); on naj bi bil lepo pridrial italijanska globa, dokler ne bi bila v tem oairu viija iolska oblast ukrenila potrebno, kar bi ae bilojzgodilo prav gotovo(PP). Gledć premeičenja omenjene podučiteijiee pa trdi govornik, da je isto naaprotno obstoječim predpisom. V vseh treh slučajih se je
PODLISTEK.
147
Kmataki upov*
Mf*iMrfaafta fHUt iMlmtUstrgm veka.
— Spi$šl AcfUit Seuoa. Prtloiil 1. P. Planinski, -
—	Tako je prav! tleskne Šimen, sedaj pa odredilo Turčina na trdni grad Planino h gospodu upravitelju Siobenreicherju I On vam pripravi večerjo, a njemu vrv. Ptujoč in bijoč vleče besna tolpa krvavega Čterca na gospdski grad, pisar Drmačič pa ngine v noč.
XXXVII.
Na zapadu od trga Sevnice se vadigajo od Save na sever niski griči pod goro, katero pokriva vitek smrečji gozd. Pod jednim teh gričev stoji na četvero stebrih lesena atreha in pod njo kip matere božje, katere aroe prebada sedmero mečev. Po teh planjavah ae je ranprostrla kmetska vojska, pod starim kipom pa sedi voditelj Ilija Gregorič, upiraje glavo o laket, v tem ko se kmet Ouietič naslanja ob steber, gledaje v tla:
—	A kje je ta Drmačič P spregovori
torej pregrešil g. asesor, zaforej predlaga govornik dnevni red, po katerem naj mestni svfet pozove magistrat, da namesti na mesto podučiteljice Valentić drugo učiteljico, tor, videvši, da ae e v porabo zemljevidov s hrvatskim tekBtoaj kriijo obstoječi uolski zakoni (f), oaj se naloži eksekutivi, da te sem-Ijevide odstrani takoj. ~ Vidovii župan dr. Pitt,eri, da nekateri svetovalo! podpirajo Spadonijev dnevni red, izjavil je svoje osebno menenje o asesorju Slocovich«, predno je dal Spadonijev predlog na glasovanje. Dr. Slocovich je po županovi izjavi pravi uzor delavnosti, vestnosti in neumornosti; poleg tega pa je dr. Slocovich opravičil svoje postopanje, a nihče ne more dvomiti o Slocovi-chevem liberalnem miiljenju. Osebno pa, kot načelnik občine triaike, govornik no more prehvaliti delavnosti Slocovicheve ter se iajavlja zadoščenim a njegovim delom. — Zatem je Spadoni umaknil svoj dnevni red, čei, da je župan posegel v raspravo.
Zbor je natem nadaljeval raspravo o proračunu, priČenii a poglavjem „Dobrotvor-stvo". Zbor je vsprejel vseh 7 naslovov „dohodkov" bren ranprave ; pri naslovu I. „bol-niinica", (stroiki) spregovovoril je svetovalec Dol le ne. Omenil je, kako težko, odgovorno službo imajo bolniki strežniki, a kljubu temu dobivajo mendo borih 80 nvS. Zatorej priporoča, da ae jim aboljia plača. — O čl. V., „Ubožnica", priporočal je svetovalce E. R a s c o v i c h, da se vsprejmejo v ubožnico le v triaiko občino pristojne osebe. Svetovalec Dollens naglaia proti temu, da ae ta praksa vrii ie sedaj, toda umestno bi bilo vendar, da se isvnamejo stari, k delu nesposobni ljudje, kateri, četudi niso pristojni v Trat, vendar bivajo tu ie kakih 40 do 50 let. Svetovalec dr. V e n*e n i a n in podpred-aednik dr. Luasatto naglaiata, da se o tej atvari ie dalje časa pogaja mestna delegacija n glavnim ravnateljstvom javnega dobrotvor-stva. Župan kot načelnik javnega dobro* tvorstva omenja, da so poslednja leta vae proinje na vsprejem v ubožnico takih oseb, ki ne pripadajo triadki občini, odbili bren-injemno. Na ta način da itevilo vanjskih uboi-cev skoraj pade na jako nisek odstottk. — E. Rasoovich ponavlja avojo priporočilo, kajti, ako se isto isvede strogo, bode pomagalo tudi proti naseljevanju tujega proletarijata. — K istemu poglavju, naslov 711., »zdravila" Čudi se E. Rasoovich, kako je to, da je etavljona v proračun svota 98.000 gld., ko vendar potroii okr. savarovalna blagajna v isti nsmen okolo 22 tisoč gld. in sasebna podporna drufitva po-troiijo tudi iadatue svote v isti nsmen. Po njegovem menenju bi moral toraj strofiek za zdravila padati, ne pa naraičati.
nejevoljno Ilija, predvčeranjem sem ga poslal v Planino, da naznani Starcu moj prihod in da mi sporoči, če je vs« pripravljeno. Sulnca je visoko in ie ga ni.
—	Cenili nisi poslal mene P vpraia Ouietič.
—	Ker ti kri takoj vnkipi, a za to je treba miru in preudarka, odgovori poveljnik.
—	A tudi poitenosti, pripomni kmeti mar ti popolnoma saupai DrmaćičuP Preveo je besen in tudi lakomon.
—	Zaupam, reče Ilija. Kaj ga je prignalo k nam P Oiveta. Dokler se n« oaveti Tahiju, nam bo zvest. A potem — nam ga tudi ni treba več.
—	Ej dobro, nasmehno se Ouietič, to je tvoja stvar, ti si poveljnik, ali pati, da to ne prevari kakor Nožina.
—	Da Nožina! udari se Ilija z roko ob čelo, oh dal bi bil zanj desno roko. Vsprejel sem ga pod streho, pobratil se ž njim, a on, Bog ga ubij, ni pregovoril Uskokov, on jih je odvrnil od na«, on je izdal naie brate Turnu, To je hudo. Na jugu smo propali,
Vestni fizik dr. C o n t a n t i n i odgovarja, da so se vsled nove pogodbe z lekar-ničarji podražila zdravila tekom 3 let za 20" „ ; na izdatnem strošku za zdravila pa jo tudi krivo neugodno sploino zdravstveno stanje prebivalstev: Svoja nadaljna pojasnila zaključuje govornik z nadejo, da bode stvar že v prihodnjem proračunu boljla. — E. Rascovich se zahvaljuje na pojasnilu in priporoča mestnemu fiziku, da bi vplival na okrajne zdravnike tak/>, da ne bi zapisavali predraga zdravila. — Pri istem poglavju naslov XI., „Obuvsla za ubožne učence*, omenil je svetovalce Nabergoj, da o tej stvari ni v proračunu pravega razmerja med mestom in okolico. Za mesto jo proračunjenih 3000 gld., za okolico pa le 300. To je premalo. Zato predlaga, da bi ae atavilo za okolico v ta namen vsaj 400 gld. Zbor je odobril ta predlog.
Pri II. poglavju, (dohodki) zdravstvena lokalna policija" omenil je svetovalec Nabergoj, da bi bilo umestno odpraviti takso sa prepeljanje inven pokrajine umrlih okoličanov v domače selo. Zahteva zatorej, da se odpusti taksa 62 gld., katero mora plačati neka obitelj v Sv. Križu na prepeljanje trupla nje izven pokrajine umriega očeta na dom. Svojo nahtevo podpira govornik a tem, da mnogi okoličani zahajajo zaradi naslužka na Goriiko; ako kdo tam ponesreči, mora obitelj plačati visoko takso, da se sme prepeljati truplo na dom. — Konceptni pristav P i t a e c o tolmači dotične določbe in omenja, da ae je v navedenem slučaju odmerila tsksa 62 gld., ker je okrajni načelnik isjavil, da je dotična rodbina premožna, da torej more plačati to takso. — Svet. Nabergoj a tem odgovorom n i ssdovoljen.
K členu III. (stroiki) „okrajni načelniki", vpraša avetovaleo dr. Spadoni n ozirom na isjave svetovalca Nabergoja v prejSnji seji, zakaj se ni io odpravilo jedno meato okrajnega načelnika v Oornji okolici, kakor je bilo to sklenjeno že 1881. leta. — Asesor P a r o v e I ponavlja vso stvsr, zsgo-tovljajoč, da pride ta predmet v kratkem pred meatni sv«H. — Svetovalec Nabergoj omenja, da bi jeden sam okrajni načelnik sa Gornjo okolico popolnoma zadostoval, zaradi tega predlaga, da naj se odpravi jodno mesto, in ono podrejeno, ki je vakantno, da naj se pokrije. Vsled županove opazko pa je govornik umaknil svoj predlog a pridržkom, da ga slučsjno pozneje stavi vnovič in med tem da počaka odgovor, katerega mu je obljubila delegacija. — K čl. V., „Poljski čuvaji" priporoča svetovalec Nabergoj jako toplo, da naj se poljski čuvaji rabijo izključno za njih službo, ne pa, da so poAiljajo kot
kot da nam jo odsekana dosna roka. Kranjci »o bodo zbali, nafiih je zginila polovica, Uskoki so nam na potu, Jastrebarčanom pa je prekrižena pot. Tam onkraj Save ne bo sreče. Ali ako Bog d&, bo tu. Od tod pojdemo v itajarake gore. Tam nas čaka Šterc s svojimi ljudmi. V njem bij« srce celega naroda, on jo spravil narod na noge. Pavel pojdn z nami čez Sotlo do Stobice, kjer nas pričakuje Matija. Da vidiS, Guietić, kako potro* ronio svet.
—	A čemu čakamo tu ? vprafta Gušetič, in tratimo čas; Čemu n» ki čakamo DimačiĆA, kateri morda api v kakovi krčmi na potu. Saj imamo v svoji vojski Štajarcev, kateri poznajo pot, a tudi sam ga poznafi od poprej. Pojdimo na Planino. Mej gorami nam je hrbet bolj varen, kot tu ob Savi. Pojdimo takoj I Hočoi li, Ilija P
—	Prav praviš, pritrdi poveljnik, saj tako vemo, da so je vzdignil ves okraj. Pojdi, reci zapovednikom, da krenemo na pot proti severu.
He malo in bobni zuropotuju kraj Sev-
seli po okolici in rabijo ie v drugo svrlio. £ " {4> n je obljubil, da odredi potrebno. — Pri jl| XI., »Pralnice*, priporoča svetovalec D o n z, da se osnujeti v Rojanu in v Barkovljah po jedna javna pralnica- E. Rascovich pa priporoča na uvažanje pralnice v mestu, posebno ono v ulici Co-roneo, ki je v slabem stanju. Obema govornikoma odgovoril jo mestni fizik dr. ('o. stantini.
O naslovu XIII., „Pokopaliiča« vprafta I jo svetovalec Nabergoj, keduj bodo žo pričela dela v jako potrebno razširjenju po-kopaliiča na Prošeku. Koncoptni adjunkt dr. Pitacco odgovarja, da so občina pogaja zaradi nakupa potrebnega zemljišča. Čim bode kupčija dognana, prične takoj razširjonjo pokopališča. — Svetovalec Spadoni je vpra-ia) mestnega fizika, da-li so opravičeno pri. ožbe, katere je bil isustil svetovalec Nabor-goj v poslednji seji o zdravnikih v okolici, ali pa so te pritožbe utemeljeno monda In v političkom nasprotstvu. — Dr. C o na ta n-ti ni je odgovoril, da mestni fi/,'kat nima ni-kakorinega vzroka tožiti ae o okrajnih zdrav, nikih, kajti isti izpolujujojo svojo dolžnost, to je ; higijeniiko službo in bolniško obakrbo, točuo in vestno. Mestnemu magistratu pa neposredno ni prišla nobona pritožba, kar zopet kaie, da zdravniki izpolnjujejo svojo dolžnost. V prejšnji dAbi so so pojavila sem ter tjo navskrižja, ker so ndravniki obskrbovati tudi tržno policijo, a to navskrižje jo ponehalo, od kar je v veljavi novi tržni red. — Proti temu odgovoru pa naglaia avetovalec N a-bergoj, da vsi nedostatki, katero jo bil navedel on v prejšnji seji, obstoje istinito in ako nbor imenuje dotično komisijo 7 članov, katero jo bil predlagal poslodnjič, mogla se bode ta komisija prepričati na licu mesta o istinitosti navedenih dojstev.
Zbor je zatem odobril brez razpravo v drugem čitanju vsa poglavja do XVII,, „Tržna policija", na kar je župau zaključil sejo. — Nocoj bode zopet seja.
Politiške vesti.
DelegRC^e. V odseku za stvari vojno mornarico v ogerski delegaciji so je delegat grof Bethlen dotoknil stvari, katera jo dala tudi poslanccma Spinčiču in Laginji žo večkrat povod do pritožeb. Grof Bothlen se je namreč začudil, da jo med 126 gojenci mornarske akademije na Reki le 26 iz Istre in Trsta, jeden iz Hrvatsko in 3 iz Dalmacijo. Na to opazko je odgovoril poveljnik vojno morrtrico, baron Sterneck, da so mornarji iz avstrij' kih obmorskih pokrajin najbolji mornarji, jako voljni, čostiželjni in dovzetni za
niče, četo se zvrsto okolo voditelja, zaHtava so dvigne, vojska so premakne in upijo kot stoteroglava kača ter zgino moj snežnimi gorami štajerske obali.
*
* *
Nad gorami ho rdi nebo, na zapadu gino dan, aipajo poslednjo rdečo žarko akozi vitka debla zelonih jelk po gorski Bncžni planjavi. Počasi so vijo vojska po visokem Hnegu, po strmih potih in spolzlih klancih, in so vloČo pnveionih glav skozi gorske vaai. A kje jo narod f Nihče jih no čaka. Vsa vrata bo zaprta, samo po nekod so vidi izzu okna kakov mračen, radoveden obraz. Nikjer človeka, nikjer pozdrava, nikjer veselega klica. Moj prijatelji P Moj tujci Y Mar jo Pavel .Šterc to pripravil kmetom P Sedaj so na vrhu samotnega brda. Tu stoji cerkvica, okrog njo ro-sdiček. Narod je utrujen, no moro daljo. Od-počijejo. Mrači so vse bolj in bolj. Četo si na več krajih zažgo ognje. Blizu vasi Podgorja so. Kar pridirja s aovora na konji človek, kmet.
(I)alje prih.)
izobražbo. Tod« mednje iole po obrežji ne atoje na taki stopinji, da bi mogli abiturijenti dokazati znanje, potrebno podeljenje iti-peudijev. Nezadostno poznanje nemSkrga jo-sika Se ne dela tolikih teikoj, kajti pokazalo •e je v mornarski akademiji, da to gojenci ogerake narodnosti lepo napredovali, daai ao le malo poznali ncniifino, med tem ko niso primerno napredovali gojcnci i« Dalmacije pri vsem poznanju nemiiine. Admiral Ster-neck svrafa torej vso krivdo na srednje iole dalmatinske, ako dećki is Dalmacije ne vspevajo na mornarski akademiji. To izjavo Sterneckovo naj bi vzela ad notam naSa slavna vlada: skrbela naj bi nekoliko bolj za razvoj naiega srednjega iolstva po juinih pokrajinah. Pred vsem pa naj bi vlada slu-Aala klasično pričo — barona Sternfcka, da urivanje nemščine nikakor ni pogoj za razvoj iolstva in napredek mladine.
Volitev V Brna. Pri dopolnilni volitvi za državni zbor v mestu Brnskom je dobil nemški kandidat Wannieck 2533, ieftki kandidat vitez Popt-lka 503 in socijalistički kan-didat, urednik Krnpka 125 glasov.
Nemci in Poljaki. Veliko senzacijo je vzbudilo, da se je takoj po prvem govoru kneza Bismarka, naperjenem proti Poljakom, oglasil tudi aam cesar Viljelm II povodom avojega bivanja v Tornu na Poznanjskem, da pritrdi — će tudi v milejii obliki — aodbi Bismarckovi, Ta cosarjov govor je napravil aeveda velikansk utia. Glasila dvorne stranke mod Poljaki na Poznanjskem ao aeveda kar omamljeua po tem udarcu, da ai niti ne upajo prav na dan s svojo aodbo o govoru ceaar-jevem, dojim druga demokratična glasila napadajo ailno one plemenitaie, ki hoćejo pri-lizovanjem na pruskem dvoru pridobiti mrvio sa poljski iivelj. Tako piie .Ovinee Wi«lko-poUkt" : ,3am kralj pruaki izjavlja — in to neposredno po Lvovaki komediji g. Kosciel-akega (člana gosposke abornioo Pruske) —, da se Poljaki, živeči pod pruskim žezlom, morajo dati ponemfiiti, ako hočejo biti deležni kraljeve milosti. To je ailen udarec na* iim atančikom (članom dvorne stranke), a ne le udarec, ampak tudi malo pou^a: Nikar ne varajte svojih rojakov, nikar ne varajte avojega monarha 1 Vam ne treba prositi mi-loičinc, ko imate pravice, zajamčene po po-godbah in po kraljevi prisegi I" — Tako sodi Poljak o poljski žlahti! Jo le mora puanati !
Zdravje carjevo. Kod tem ko zatrjajo razne neofioijalne vesti, da je sdravje ruskega carja popolnoma zruieno, pravi ofioijalna brzojavka, da se oar počuti prav dobro in da je le bolezen velikega kneza Jurija vzrok potovanju na Jug.
O volitvah v Bolgarski poročajo, da je mod 153 izvoljenimi 114 vladi prijaznih poslancev. V opoziciji je 8 Cankovcev, 27 unijoniatov, 3 somiiljeniki Karavelovs in jeden socijalist. Minister T o n A e v ni bil izvoljen n kjer. 15 mandatov je ie oddati, ker so bili nekateri kandidatje voljeni na večih mestih. — Opomniti pa je, da te itevilke niso doile ia oficijelnoga vira in je torej pričakovati ie marsikuke korekture.
Iz Rima javljajo, da je miuisterstvo za notranje stvari izdalo naredbo, glasom katere je Sicilijancem zopet izročiti orožja, odvzeta jim za časa obsednega stanja.
.Nedostojliost*. O govoru nadikufa SamasBo v ogereki delegaciji — (glej večerno izdanje od minole sobote 1) — oglasilo se je tudi vatikansko glasilo „Osservatore Romano*. Ta list pravi, da jo bil razgovor v ogerski deleguoiji o konklavu in o postopanju Av-stro-Ogerske o volitvi prihodnjega papeža največji iiraz političke nedostojnosti, kajti boleti mora vsakega plemenito čutečega človeka, da seje tako mulo ozir jemalo na papeža. Vzlie svoji visoki starosti je sveti Oče tako trdnega zdravja, da je upeti, da mu božja Previdnost dovoli ie dolgo življenje v blagor Cerkve in katoliškega sveta. Udanost in ljubezen do avtoritete papeitva nam že prepoveduje, da bi govorili o tako kočljivi stvari, kakor ju zahtevanje pravice do isključenja pri volitvi papeža. Sveta atolioa je pač svojedobno v svoji veliki dobrotnosti dovolila nekaterim državam nekoliko vpliva pri volitvi papoža, toda le takim državam, ki so bile nadahneno katoliikim duhom, katerih zakoni in ustanove so odgovarjali določilom Cerkve, ki niao priznavale svobodo bogočastja in ki niso izročale posvetnjaitvu najsvetejših usta-novov človoiko d>užbn, služeč židovstvu
in proatosidaratvu. Nesmiselno pa je zahtevati iste pravice tudi sedaj, ko ae je premenilo razmerje med driavami in Cerkvijo*. — Mi pa poznamo neko deželo, kjer služijo tudi katoliiki konservativci — židovstvu in ae pri tem cel6 bahajo se avojo „državniško modrostjo" I
Različne vesti.
Naia cesarska obitelj. Nj. Vel. cesar vrne se dne 29. t. m. s lova in odpotuje dne 3. oktobra v Godollo. — Nj. Vel. cesaric«, nadvojvodinja Marija Valerija in nje soprog nadvojvoda Fran Salvator prispejo dne 30. t. m. ia Krfa v Miramar.
VitOk flOlt. Predvčeranjem je dospel na Dunaj kralj Saksonski. Na kolodvoru sta ga vsprejela cesar in nadvojvoda Albreht. Ob 2. uri popoludne so se odpeljali viaoka gospoda na lov na Štajerskem.
Za druibo »v. Cirila In Metoda daroval je nekdo kot čisti dobiček prodanega tiča 1 krono in 50 stotink. — g. I. Hvastja je podaril 20 ital. centezimov, v priznanje besedam, koje je izustil g. dr. Tavčar proti os-merici ljubljanskih nemčurjev.
šoltka mala. Slavno lupnifttvo pri sv. Jakobu je ugodilo proinji šolskega vodstva ter dovolilo „iolsko malo a petjem". Prihod« njo nedeljo prične iolska sv. maia ob 8»/i sjutraj in bode o toj uri vsako nedeljo. Pri službi Boiji poje zbor is viijih razredov pod vodstvom g. Miroslava Pretnarja. Slavno ob-činatvo in vse prijatelje družbe sv, Cirila in Metoda opoaarja na to
vodstvo družbenih ftol v Tratu.
Raiilrjenje tr laikega katolllkega poko-paliiča. Predvčerajšnjem sjutraj blagoslovil je č. g. vikar Al. Tempeata novo zemljiiče, namenjeno v razširjenje kat. pokopališča pri Sv. Ani. Pred blagoalovom daroval je č. g. vikarij s veliko asistenco črno maie, potem je blagoslovil zemljo po eerkvenem obredu. — Slovesnosti je priaoatvovalo nad 3000 ljudij; mestni magistrat je zastopal ravnatelj g. Oandusio. — Celokupno katoliško pokopališče je sedaj toliko veliko, da bodo ubogi pokojni počivali vsaj 12 let t miru, predno prekopi jejo njih kosti.
Novorjotno, a vendar ratnlčno I Nedavno je otvoril v Beli Peči na Gorenjskem nemški Sohnlverein avojo šolo. Da je na to slavnost došlo raznih sidarjev nemikega mostu do Adrije, to s« ume ob sebi. Nikakor pa ni takd umevno samo ob sebi, da ata na slavnoat dopoalala svoje posdrave tudi dež, predsednik Kranjski, baron Hein, in pa dež. glavar Kranjski, slavni Oton Detel a. To ni nikakor umevno samo ob sebi —- ce!6 nenaravno je —, vendar pa se nismo saču* dili ni najmanje temu koraku slavnega Otona, saj vemo, da mol si oe more kaj, da ne bi tu pa tam razkril svojega — „nemškutarskega srca*! Zato niti nismo sabelešili tega oajno-vejiega čina slavnega Otona. Ker pa zatrja danes nam došla .Politika11, da se jej vest o brzojavki deželnega glavarja Kranjskega na šulferajnsko slavnost zdi vendar pran ever-j e t n a, moramo že poučiti našo ljubo Praško tovarišieo, da je na Kranjskem dandanes «M mogoče; tudi ono, kar je fe tako nevero-jetno. Oospod Doteia in družba so zašli na visečo ravan, na kateri ni miru in odmora: drveti morajo že po fizičnem zakonu nizdolu raz višino narodne značajnosti v dolino, kjer praznujejo svoje orgije narodni mlačnefti in pleiejo svoj divji ples rod naš sovražeči ger-mauizatorji.
Gosp. Oton nas ne briga daljo (naj gre le tja, kamor ga vlečo srce!), toda do stranke, ki je svojedobno tega gospoda dvignila na svoj ščit in ga slednjič posadila na kurulski stol, do te stranke moramo danes vendar staviti resno vprašanje: ali dopuičata slovensko poštenje in narodna značajnost, da bi katera si bodi slovenska stranka mogla premišljati le joden sam trenotek o tem, ali naj se loči od moža, ki no le ne pozna narodne odločnosti, ampak ki ne pozna najnavadnej-iega — takta. Da ima g. Oton Detela kot glavar slovenske dežele Kranjske le mrvico pojma o tem, kar zahteva takt, gotovo ne bi pošiljal svojih brzojavk na šulferajnske slav-nosti. Ta brzojavka je isvestno hud tobak, a ta tobak je vzraatel na koalicijski njivi; slovenska javnost pa naj si izorpi morilo in pouk iz tega dogodka. Čas bi bil res t
Iz spodnje okolice se nam piše: Naše ljudstvo tu v Trstu in po okolici čutilo se
je dosedaj vsaj v cerkvi doma, tu se je Še smelo posluževati svojega jezika brez strahu. Dogodek, katerega priobčujem tu, in menda še nekoji drugi dogodki pa pričajo, da je pričela vladati lahonska zagrizenost tudi v cerkvi. — Proti ubozemu našemu redu in našemu jeziku so se pričeli rasžaljivo obna-lati ee!6 nekateri namestniki božji, v bošji hiši 1 —
Evo dokaza temu:
Minolo nedeljo (16. t. m.) vršila se je v stolni cerkvi av. Juita poboinost sedem Žalosti Marije Device ter delili so se popotni odpustki. Poboftno naie ljudstvo, katero polni tržaške cerkve, bilo je tu v obilici zastopano in avete te pobožnosti se je udelelilo (udi več okoličanov in okoličank.
Med temi bila je tudi žena, katera goji poleg žive vernosti v sebi tudi čut, da naiega jezika vaaj v cerkvi ni smeti žaliti! Duhovnik pa, kateri spoveduje v cerkvi sv. Justa pri altarju Matere božje lavretanske, ni bil istega menenja z verno in avoj rod ljubečo okoličanko, kajti ugledavši več našega, na spoved čakajočega slovenskega ljudstva, vskliknil je: ,Qua no xe altro c h e sciaveria!" — Opozarjam prečastni ordinarijat na ta dogodek in posebe de na imenovanega duhovnika t — Nezasliiano je pač, da duhovnik v cerkvi tako šali naš rod in to glasno pred zbranim ljudstvom I
Daleč smo fte priili rea tu v Trstu — in ko bi „mehkočutni kranjski konservativoi" (tudi radi aloi na Kranjskem ae mi sde v narodnem obziru premalo „radikalni") na-tanjčno poznali toine razmere naše, ne silili bi pač naroda „hlapčevati 1" — Vprašam pa: Kako bi li ameli primerjati tega zsgrisenega duhovnika s poštenim Italijanom, o katerem aem vam zadnjič poročal, ki se je namreč čudil, ugledavši v slovenskih Barkovljah italijanske napise P
Drznoet druibo „Lega Nazlonale". Zlo-alavna „Lega" oddala je tudi letoa več podpor ubošnim dijakom, med temi celo podpori dvema dijakoma, učečima se v Toakanit Skupno je oddala ,LegaH 5248 gld. podpor, od katerih je naklonila občina tržaška avoto 1200 gld. „Lega" ae nadeja sedaj še primerne podpore od strani deželnega odbora istrskega. Trst in slovanska Istra naj torej podpirata lahonske dijake v Toskani I To pa monda vendar ni — pohlevno**.
Sodnljeko. leietni pekarski vajeneo Fran Kavčič je bil predvčerajšnjem obaojen na 6 meseoev teške ječe, ker je bil ukradel junija meseca avojemu gospodarju g. Zohnerju 10 gld. v denarju in aaradi rasnih drugih tatvin. Glede omenjenega deaotaka ja bil še dne 27, junija t. I. obsojen pekovski pomočnik Alojzij Kermol ua 4 mesečno ječo, ker je bil zelo na sumu, da ga je bil on ukradel. Na srečo ao pa dva meseca poznejo zaprli Kavčiča aaradi poatopanja in Kermolu ae je posrečilo prekanjeno pregovoriti Kavčiča, da mu je tatvino prisna). Nekrivega Kermola ao aeveda takoj ispustili is zapora.
Policijsko. Predsinočnem ao javni stražarji nenadoma pregledali rasne gostilne in kavarne nižje vrste, ljudske kuhinjo itd. ter zaprli razne znane pretepalce. pri katerih so našli note. Vseh njih so prijeli okolo 40. Pridržali so jih 24 ur v zaporu. — Po noči na včeraj so prijeli stražarji na velikem trgu 37letnega misarja Josipa C. iz Trsta, pristojnega v Tolmin, ker se je vrnil v Trst, dasi jo bil že izgnan od tu. — Policijski oficijal gosp. Tis je zaprl predvčerajšnjem 23letnega težaka Andreja Pokornega iz Brna, ker je na aumu, da se je bil vtihotapil dne 23. t. m. v tovarno in zalogo oc*a tvrdke Albert Grego v zagati del Moro hit. 7 ter odneael vrečo a 15 gld. drobiža. (Glej veat „Drzna tatvina" v zjutraojem izdanju „Ed." od minolnga torka.)
Koledar. Danes (27): Koima in Damijan, uiuč. — Jutri (28): Vaclav (Venceslav) kralj; Marcijal; muč. — Zadnji krajec. — Solnce iiide ob 5. uri 56 min., satoni ob 5. uri 45 min. — Toplota, včeraj: ob 7. uri zjutraj 19.5 atopin, ob 2 popoludnu 24 stop.
Najnovejše vesti.
Dunaj 26. Ravnatelj državnega gimnazija v Pulju, dr. Fr. Svida, je imenovan ravnateljem državnega gimnazija v Trstu. — Svetovalec pri ministeratvu notranjih stvarij, Josip Stummer, je imenovan podpredsednikom namestniitva v Pragi. Stummer je baje posebno naklonjen Nemcem. — Ravnatelj trža-
poroča, da bode predno prične ao-
ikega gimnazija, dr. Ad. Nitscbe, pride v Inomost.
Budimpešta 26. Gotovo je, da se pojavlja v liberalni stranki neka nezadovoljnost, ki se pnksže takoj, ko prične parlament svoja sa-sedanja. Koloman Tisza namreč, ki bi vedno rad videt bana Hedervaryja aa stolu ministra predsednika, agituje akivaj proti Wekerlu, da bi ga spravil ob ugled pri liberalni stranki. — Opozicijski listi se veselijo te agitaoije in prorokujejo, da Wekerte ne ostane več dolgo Časa na krmilu.
Budimpeita 26. Iz Peterburga priied&e vesti zatrjujejo, da je Pobjedonoseev (predsednik Sv. Sinoda) padel pri carju v popolno nemilost.(P) Vzrok temu je baje neko pismo, katero je bil Pobjedonoseev pisal nekemu avojemu prijatelju in v katerem pismu govori o ozrju kot blaznencu in nestrpnežu. Minister carske obitelji Verončev-Daskov da je dobil pismo v last in je je pokazal carju.
Peterburg 26. „Novoje Vremja* poročajo, dn Pobjedonoseev ostavi v kratkem svoje visoko mesto. „Nov. Vr." ne navajajo ▼aroka temu.
Sredec 26. „Borba" Karavelov pomiloičen še branje svojo zasedanje.
London 26. „Bure a u Reutor" javlja ia Shangaja: Večji del japonskih vojnih ladij je odplul iz pristanišča Ayantav, ne sna ae kam. — Kitajski agentje v Evropi in Ameriki so dobili nalog, da nakupijo, kjer morejo, ladije, ki bi se mogle vporabiti v pomorskih bitkah.
Trgovinske braojavh«.
BuAlmpsIta. Pienica sa jesen «26- « 27, sa •pomlad 6-78— 6 74 Kom*« za sept.-okt. 6-10 do 6 20. Ove* s« jesen 5-64—fi «6. Ri za jesen 5 20-5119.
Pieniea nova od 78 kil. f. 6 80—6 95, od 79 kil. f. 6 86-0-40, od 80 kil. f. 6 40—6-45. od §1 kil. f. 6 45- 6 50. od 82 kil. for «-50—6 65. Ječmen 625-9-40; proso 570—5.90 Pieniea. Ponudbe In povpraiavanje srednje, Prodalo ie je 20.000 met. stot. 2'/, 5 ni. ceneje. Drng* vrsti lita mlačna, brez posebnega prometa. Vrtms oblačno.
Praga. Nerafinirani sladkor sa septembar f. 18*80 december f. 18-77, mlrn".
Praga. Centrifugai novi, postavljen v Trst in s ranno vred, odpeiiljatev konec t. m. f, BI 85 do —.— Oktober t. 31.—81.25. November-maro f-30.00—80.25. — Concassč ia november-maro 80 75 do 81- . Četvorni sa oktober 32-50.
Havre. Kava 8*nto» good nverage sa september 100-50, sa januvar 84 75, mlačno.
Hamburg. Santo* good avernge ta september 77 25, daeembei 69 —, marc 65-75, mlačno.
Dun^Jak« boru 9 1004,
Driavni dolg v papirju . .
„ „v srebru . . Avstrijska renta v slatu . • v kronah
Kreditne akcija.....
London 10 Lst. .... Napoleoni .......
100 mark.......
loO italj. lir ..... .
. saptambra
dnnes včeraj . 88-70 9886 . 98-70 98 85 . 124.50 124-60 . 97-90 978» , 878 — 870 — . 124 — 123-95 . 9-867, 9 86 . 60-95 60-90 45 20 45 10
Gostilna „Stoka", ^"".iHiI&S,
poleg kavarne „Pabris", priporoča se Slovencem v mestu in na deieli. Tofiljo se taborna vine istotako je kuhinia isvrstna. Prodaj« tndt vino t.* debelo, tako meičanom, kakor aa deželo. Cl.
Mlekarna Frana Gržine
na Notranjskem (Via Campanllls v bili Jakoba Brunnerja it. i (Piassa Poaterosso). Pe dvakrat na dan friino opresno mleko po 14 kr. liter ne-dosredno ia 8t. Petra, sveia (friina) smetana. Na nahtevanja, poiilja se tifdt na dom.
Martin Ifrfp Pi*"* s-	»t-
(Viai Mil m ima trgovino s mnogovrstnim lesenim, Železnim in lonftenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd,	01.
Kavarni
v uliei C marinu, glavni shajali! A i triaikih Slovencev vseh stanov. Na raipolsgo so fiasopiat v rasnih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk so priporoma Anton dorll, Cl.	kavarnar.
Gostilna Josipa Katatana v Rojanu,
„Pri dvanajstih murvah**, pri-
porofia se slavnomu slovenskemu obfilnstvu sa obilen obisk. — Tofiila se bodo aame do-iavMtna vina*. 104 -98
vpisana sadruga t omejenim puroitvom v Rojanu prt Tratu priporoAa slavnemu obAlnatvu svojo bogato pre> sKrbijono
(v ulici Bolvedero št. 3) pristopno zadružnikom ia nesadruŽnikom, koji prvi so deležni letnega čistega dobitka. Priporoča tudi svojo
društveno krčmo v Rojanu
(poprej Pertotovo) 10 minut oddaljeno od mesta, z obžirnim senčnatim ▼rtom in dvemi dvoranami, kjer so točijo izborna domaća -vftzaa. teran, pivo v ateklenleah itd. Točna postrežba z gor-kimi in mrzlimi jedili. Priporoča tudi svojo
v Rojanu (poprej Pertotova)
kjer se prodaja govejo in telečje meio, po najnižjih tržnih conah Priporoča se stavnemu ob' činstvu in udom.
3T* Novi člani
se se vedno sprejemajo ob uradnih urah vsak četrtek od tt—7 ura zvečer in ob nedeljah od 9 —tO ure predp.	104—5
Lastnik politično drufttvo .Edinost' — Izdavatelj in odgovorni urednik : Julg JJikota. — Tiska Tiskarna Dolenc v Trstu.