Iz uii Tri produkcije .Glasbene Matice". (19., 20. in 21. junija 1917 v Mestnem domu.) Koncem vsakega šolskega leta da »Glasbena Matica" javen račun o delovanju svoje glasbene šole in takrat pokaže uspehe, ki jih je tekom leta doseglo učiteljstvo v posameznih strokah Matičine produkcije so bile pred leii skoro pravi koncerti, saj so nastopali gojenci, ki jih danes štejemo med odiične slovenske umetnike, na kate-e .GlasbenaMatica" kot njihova vzgojiteljica lahko gleda s ponosom. Pevci B e t e 11 o, K r i ža j, Levar. R i j a v e c, goslačjvan T r o s t, pianisti Anton Trost, Niko Š t r i t o f, oba brata R a v n i k a in še nešteto drugih, so vsi kot solisti vstopili v svet, absolventje šole nGlasbene Matice". Umljivo je, da v sedanjih časih, zlasti letos, ko potečejo v kratkem tri leta, od';ar divja grozna svetovna vojna ni mogoče pokazati velikanskih uspehov. Vojna je posegla povsod vmes. Opazil sein, da starejši moški gojenci niso nastopali, ker so pač v vojaških suknjah, dočitn se je prav dobro izkazala mladina, posebno deklice. Takoj na prvi produkciji mi je pustila lep utis vijolinistinja — redkost pri nas — Minka Koprivčeva V Svrndsenovi Ro- manci sem čutil učenke nežen, lahek potegljaj, čisto igro in predvsem — dušo. Jako snažno je igrala one dele na sami G struni (sul G). Je tu kal, iz katere lahko nekaj zrase. S primetno pridnostjo se Koprivčeva lahko razvije v izborno vijolinistinjo, ker je res nadarjena. — Dosti manj občutka sem našel v igri Zorana H r i b a r j a, ki je svojo nalogo sicer rešil d o b r o, vendar z malimi izjemami precej mehanično. Med pianistinjami je pokazala C a c i u 1 a P a p p dobro tehniko in gibčnost v desni roki, Ivanka L a m p e je izrazito predavala Bortkiewizev nVihar", skladbo pestrih barv in mogočnih akordov. Tudi Zdenka T om i n š e k se je postavila z dvema arabeskama Debussyja, dobro se je uvedel mladi Fran Potočnik s Foersterjevo točko »Slovenske vojaške pesmi". Kot novinka - pevka se je predstavila Josipina B a u e r. Ima glas s precejšnjo višino, v nižini lepo pobarvan. Pela je Vilharjevo »Nezakonska mati" občuteno, z dramatičnimi akcenti in teatralično pozo. Prav lepo se je podal recitativ »on, ki ptice pod nebom živi". Slutim, da Bauerjevo srce vleče na oder. Mogoče ji bo tam sreča mila, seveda le po končani šoli g. Hubada. Nastopil je še zbor gojenk in je ljubko zapel češko narodno »Ajaj le angeljček moj", Rožančevo nAh ni li zemljica krasna" in Jenkovo »Na ttijih tleh". Presenetilo me je lepo prednašanje, dosti natančna izgovarjava besedila in upoštevanje dinamičnih znamenj. Ljudem je zlasti zadnja pesmica segla v srce in zbor jo je moral na gromovito ploskanje ponoviti. Naučila in vodila je to malo pevsko četo gdč. Jelica Sadarjeva, ki ji k uspehu od srca čestitam ! Tako naj se že v mladih srcih zbudi smisel za slovensko pesem! — Na drugi produkciji so nastopali gojenci višjih razredov in tem primerni so bili tudi uspehi. Gladko je igrala Marta K u n c dve Hellerjevi skladbi, Helena P ot o č n i k jako lepo, sanjavo Grunfeldovo BSerenado", skupaj s svojim bratom pa Čajkovskega BChant sans paroles" (Pesem brez besed) in ritmično težko Abesserjevo nCigani", oboje z dobrim umevanjem. Nad takimi otroci imajo stariši lahko veselje! Lidvina P o ž e n e 1 je svirala na gosli dve Godardovi točki BV senci" in nPod grmom". Slednja je živahen košček, igrala ga je čedno. Pod prsti Verene J o s i n o v e je klavir zvenel zvonko. Med vsemi gojenkami klavirja sem se pa najbolj čudil mali Zori Zarnikovi. Z neverjetno gibčnostjo in labkoto, brez strahu je zaigrala Mac Dowella: nCanzoneto" in »Kolibriju". Prav izborno! Kot gojenka solopctja je zapela Angela Preskerjeva dr. B. Ipavca BNezakonska mati" in Schumannovo nNe vabite", monotonno. Šibek in nežen glasek z nekam zastrto višino bo prikladen za petje kabinetnih pesmic, v večjih dvoranah ne firido do veljave. Pavla T o m i n š e k je znanka Iz prejšnjih produkcij. Visoke tone ne poje kaj čisto in se ima za aplavz po drugi točki zahvaliti sujetu in nagajivi vsebini Brahmsove krasne podoknice. Posebno lepa točka bi bil Rihard Straussov ,,Adagio" iz klavirske sonate v H-molu op. 5 za gosli, klavir in harmonij, da ni vijolinistka gospa Hela Korunova svojo vlogo igrala nekako boječe in nesigurno. Na tretji produkciji so se nam predsiavile še boljše moči. Dočim sem na prejšnjih dveh večerih le tuintam začutil občuteno igro, mi je zadnji večer zapustil vtis, da so tu že kažejo moč izražanja in umtjtniški impulzi. Emila Maroltova, Potočnik Nilka, Danica D e k 1 e v a in Božena B o 1 e so pianistke, ki se jim pozna študij dolgih let. Prednašale so same težje stvari, ki zahtevajo od igralca kaj več. Tako je Maroltova svirala mirno, umerjeno in dobro akcentuirano Rachmaninova »Preludij" in Henrika de Kaana nTarantello", Potočnikova delikatno in lepo pointirano A Foersterjevo koncertno fanlazijo BMila lunica" in Mac Dowella »Ples čarovnic", Deklevova neko Griegovo skladbo in Chopinovo Itnpromptufantazijo, Boletova čvrsto in eksaktno Rechmaninovo »Polichinelle". Izvrstno se je odrezal goslač Igor Franko z Rodejevim koncertom št. 6. Mila Počivalnikova je zaslužila pohvalo s prednašanjem Vilharjeve pesmi MKada mi zviezdo", Jelica S ad a r j e v a, priznana kot koncertna pevka je doživela največji in najmočnejši aplavz izmed vseh gojencev. Pela je jako čustveno Iv. pl. Zajčev »ViC in novejšo Lajovčevo ^Bujni vetri v polju". Sadarjeva se je zadnje čase razvila v imetno solistinjo in dela čast šoli g. M. Hubada. Produkcijo sta zaključila dva dvospeva s klavirjem, ki sta jih vzorno odpele gojenke solopetja, in še dobro naštudirani kvartet za štiii gosli skladatelja J. Donta. Glede na vzporede produkcij pripomnim, da je šola g. P a v č i č a izbrala za nastope klavirja slovenske skladbe, kar je vse hvale vredno. Vsi, učite.jice in učitelji, ki so v preteklem letu vse storili za napredek svojih gojencev, so z uspehi lahko zadovoljni, pravtako pa tudi stariši mladine. Dal Bog, da se vendar enkrat vrne ljubljeni mir in tudi nGlasbeni Matici", našemu zaslužnemu glasbenemu zavodu da možnost rednega delovanja, da iz njene šole dobi slovenski narod še mnogo kulturnih delavcev in delavk! Zo rko Prel ovec.