526
Josip Rakež :  Hvpnotizem in njegovi pojavi.
Hypnotizem in njegovi pojavi.
Cital stud.  med.  Josip  Rakež v seji akad. društva  »Triglav«  v Gradci. *)
»Dogajajo se reci na zemlji
naši, o katerih se vam niti ne
sanja v šolski   modrosti vaši«.
t                          Shakespeare: ,,Hamlet."
i je na našem svetu lepše in veličastnejše prikazni, nego vedno napredujoča znanost človeška. Ona nam razsvitlja temne hodnike prirodinih tajnostij, tolmači njene čudovite, navidezno nerazumne pojave, a zajedno trebi in pometa vse tiste vraže in babje vere, ki navzlic vsi prosveti še vedno kakor pajčevine preprezajo vse kote našega duha. Med raznoličnimi strokami te obče znanosti m e-dicina gotovo ni zadnja v vrsti, kajti baš v sedanjem stoletji se ona najkrepkeje upira in ustavlja vsem zmotam in vsi vrtoglavosti našega duha ter ga s pogubonosne stranske poti privaja nazaj do ceste pravega spoznanja.
Za tako stransko pot, za tako zmoto je zmatrala tudi vero v človeški magnetizem, ki se je koncem prejšnjega in pričetkom zdanjega stoletja poprijela ne samo posameznikov, ampak skupnih narodov, da, vsega sveta. A to je baš tisti magnetizem, ki si je dandanes pod drugim imenom pridobil tudi obče znanstveno priznanje, ki sedaj pod imenom hvpnotizma slavi nove zmage. Medicina, ki je pred leti proglasila vero v ta človeški magnetizem za frivolno, ta je dandanes najiskrenejša gojiteljica njegova. Res, čudna prikazen, vsekako vredna, da ji posvetimo nastopne vrste!
Kaj znači ime: človeški magnetizem? Pod tem naslovom se uvrščajo vse one prikazni, javljajoče se na človeku, na katerega drug človek vpliva s posebnim načinom.
*) Viri. Baumler: Der sogenannte animalische Magnetismus oder Hvpnotismus. — Leipzig 1881. — Benedikt : Katalepsie und Mesmerismus 1880. — Chambord: Du somnambulisme en ge"neral et e"tiol. Pariš 1881. — Heidenhain: Der sogenannte thie-rische Magnetismus. Leipzig 1880. — —n—: O hvpnotismu. ,,Sv§tozor" 1887. — Sulek: Zivotinjski magnetizam. — „Vienac" 1880. — Weinhold: Hvpnotische Versuche. Leipzig 1880. — „Wiener medic. Presse". Jahrg. 1879 —1881. — Dosti zanimivih podatkov sem posnel iz predavanj in poskusov g. prof. dr. viteza Krafft-Ebinga v Gradci. Kar se tiče znanstvenih izrazov, uporabljal sem kolikor možno Cigaletovo terminologijo, ki me je seveda dostikrat pustila na cedilu.                                                        Pis
Josip Rakež: Hjpnotizem in njegovi pojavi.                                 52^
Znanje tega magnetizma je staro,  kakor   daleč seza ljudska tra-
v
dicija. Magi, Šamani in kakor se v obče imenujejo vsi ti čarodejniki in pobožni fanatiki po državah starodavnega orijenta, bili so prvi nam znani negovatelji njegovi. Tajnostna njih znanost je obsezala v jedru vse raznolične kali, katere so se stoprav sčasoma razvile v samostalne veje. Obsezala je v sebi kali alhimije, astrologije, heiromantike, nekro-mantike in spiritizma. Ni čudo, da se je njeno seme preneslo tudi na stara klasična tla, da se je zlasti Grk s svojo živahno domišljijo poprijel skrivnostne znanosti. Težko nam je sicer ugeniti, kaj se je dogajalo v znanih Elevzinskih misterijah; toda z največjo verjetnostjo se da sklepati, da so ondu magnetični eksperimenti imeli glavno vlogo.
Ljudstvo srednjeveško je propadalo v duševnem oziru bolj in bolj, pozabivši tako tudi na magnetizem. V 16. in 17. veku so se bavili nekateri učeni menihi n. pr. Cardanus 1551.L, Kircher 1637. L, Schwenter 1636. 1. tudi s to stroko ter v svojih delih omenjali mag-netičnih poskusov zlasti na živalih. Toda bile so to samo mistične fantazije brez vsake sisteme.
Stoprav v minulem stoletji se začenja doba njegovega sistematičnega negovanja. Prvi,   ki je hvpnotizem   zopet prinesel na vidik,
v
pridevši mu ime: živalski ali človeški magnetizem, bil je Švicar A nt. Mesmer. V razpravi, s katero si je pridobil doktorsko diplomo dunajske univerze (1766. L), pretresaval je predmet o vplivu planetov na človeško telo. To delo je neka čudna zmes mističnih fantazij (n. pr.) Kircherja, Schwenterja itd.) z Newtonovo teorijo o eteru. Glavna misel, ki ga je vodila, bila je ta: da je magnetizem ona sila, s katero zvezde nebeške provzročajo na naši zemlji oseho in plimo (t. j. morski pritok in odtok). Ker se pa v človeškem životu prikazujejo fizijologični in patologični pojavi, ki se uprav tako javljajo in ginevajo, sklepal je iz tega, da je ta menjava nasledek magnetičnega vpliva nebeških teles na ljudski organizem nasledek baš tiste težne sile, ki provzroča morski pritok in odtok. — Občevanje s slavnim astronomom jezu-vitskim o. M. Hellom, s katerim se je Mesmer seznanil za svojega bivanja na Dunaji, provzroči neki prevrat v njegovem mišljenji. Leta učenjak se je bavil tudi z zdelovanjem magnetov, s katerimi je zdravil bolnike. Tudi Mesmer posveti sedaj svojo pozornost mineralnemu magnetu, misleč si: ako ima magnet takšen čuden vpliv na železo, zakaj bi ga ne mogel imeti tudi na živoče telo. Utapljal se je prav fanatično v to svojo misel, ki mu je kmalu prinesla : dosti privržencev, kakor navadno vsaka nepričakovana novotarija. Prihajali so k njemu bolniki vsake vrste in tudi taki ljudje, ki so se hoteli obvarovati vsake bolezni.
528                                 Josip Rakež:   Hypnotizem in  njegovi pojavi.
Iz začetka je lečil z magnetom samo posamezne osebe; s časom pa je moral, ustregši vsem zahtevajočim, magnetizovati cela ogromna društva. Bolniki moškega in ženskega spola so sedli v veliki dvorani v krog, tako da se je vsaka oseba s svojima sosedoma dotikala s palcem svojih rok. V sobi je vladala smrtna tihota; le hipno so se začuli mehki akordi in turobne popevke, kakor iz daleka. V sredini kroga je stal Mesmer, kakor čarodejnik v temno-rdeči hali ter se je šetajoč od jednega do drugega z magnetičnimi paličicami dotikal bolestnih mest. Njegovi pomočniki pa so zunaj kroga bolnike z magneti drgnili in gladili. Vsa procedura se je vršila slavnostno in teatralno. Obično se je jako hitro objavila takozvana magnetična kriza; nekatere bolnike je objelo spanje, druge je prijel krč, druge kašelj, druge zopet smeh in jok. To je bilo najgotovejše znamenje, da se je bolezen obrnila na bolje.
Pozneje se je prepričal Mesmer, da dotikanje z magnetom ni bas posebne važnosti in da se da zdraviti tudi brez tega pomočka. Mislil si je stvar zdaj tako: Magnetična sila se nahaja v sleharnem človeku v blizu jednaki množini. Nekaterniki pa so od prirode obdarjeni s posebnim izrednim bogastvom. Ti morejo prenašati svoj ,fluidum' tudi na druge osebe, magnetizma potrebne, in so torej kakor nalašč ustvarjeni za zdravnike. Seveda je samega sebe najprej prišteval med te posebne izvoljence, napolnjene z magnetično milostjo. Vrgel je torej magnete strani in zdravil odslej z golima rokama*), s svojim pogledom, s svojo prikaznijo.
Leta 1775. zgnetel je Mesmer metodo svojo v sedemindvajset pravil ter jih razposlal vsem akademijam in učenjaškim društvom. Spisana je ta razprava v onem bombastičnem zlogu, ki karakterizuje spise umobolnih, na živcih razdraženih  oseb.
V Avstriji Mesmer ni imel dosti sreče s svojim naukom. Spri se je namreč s svojim prijateljem Hellom, ki ga zatoži kot sleparja. Bil je res pregnan iz našega cesarstva, in vera njegova je bila proglašena za golo prevaro in sleparstvo.   —
Odšel je sedaj (1775. 1.) v Pariz. Ondukaj, kjer si je slični mu drug Cagliostro vedel pridobiti toliko  vernih dušic, cveli so tudi njemu
*) Ta način zdravljenja nikakor ni nov. Že o Pvrrhu, kralji epirskem pripovedujejo, da je lečil bolezni, gladeč bolnike s palcem svoje noge. V novi Eddi čitamo, da je kralj Olaf ozdravljal ljudi, stavljajoč jim nogo na glavo, in o francoskem kralji Franu I. pišejo, da je jetnik na Spanjskem zdravil golšaste ljudi, doteknivši se z roko njih golše. Tudi Shakespeare pripisuje v svojih dramah angleškim kraljem zdravilno moč, kadar  se bolnika z roko  dotaknejo.
Josip Rakež:  Hypnotizem in njegovi pojavi.                                 529;
srečni dnevi. Pridobil si je s svojo teorijo mnogo privržencev tudi med najvišjo aristokracijo. Prve francoske obitelji so ga najele za hišnega zdravnika. Knezi in kneginje so čakali potrpežljivo v njegovi sprednji sobi, napolnjeni ves dan z bolniki, da jih magnetično ozdravi. V obče se je verovalo, da je Mesmer proučil tajnost prirode, s katere pomočjo spozna vsako bolezen ter jo tudi ozdravi. V tamošnji akademiji zna-nostij govorilo in razpravljalo se je večkrat o njem in njegovi teoriji. Sodba učenjakov sicer ni bila ugodna, a to ga ni motilo v njegovem početji. Čimbolj se je nasprotovalo njegovemu nauku, tem večje je zraslo tudi število čestiteljev njegovih. Da, dospelo je bilo že do tega, da je tedanji minister Manrepas, na povelje samega kralja Ludovika XVI., ponudil mu 20.000 frankov letnega dohodka, ako proda tajnost svojo vladi, ki bi jo objavila v korist vesoljnemu človeštvu. A on ni privolil v to. Kako tudi ? Imel je tehtovite svoje vzroke. Prvič bi se tajnost njegova, jedenkrat objavljena, bila proglasila za smešno igračo. Drugič pa mu je praksa donašala več. Istina je, da si je nakopičil ogromno imetja. A ni mu bilo dano uživati ga. Velika revolucija, kakor električna iskra pretresajoča narod francoski, prevrnila je prestol kraljevi in pogoltnila tudi Mesmerjevo slavo in blagostanje. Tako je umrl Mesmer od vsega sveta pozabljen v največji bedi 1815. leta.
Umrl je prerok, a ni umrl nauk njegov. Ko so vtihnili politični viharji, pričeli so zopet ponosno dvigati glave privrženci magnetizma, recte mesmerizma, kakor so to umetnost nazivali po njenem očetu. V vseh večjih mestih so se ustanovila magnetična društva, izdavali strokovni časopisi; skratka: povsod se je magnetizovalo. Način, po katerem so ozdravljali vse možne bolezni, bil je različen. Glavna manipulacija je bila dotikanje in glajenje z roko. Mesmerijanci so trdili, da je zdravje zavisno sosebno od volje magnetizerjeve, ki mora biti »trdna in energična.« Polagajoč roke na glavo dotičniku so gladili potem truplo po obeh straneh ter roki in nogi, le prav lahno dotikajoč se kože, dokler ni nastal magnetični spanec. Z napačnim gla-jenjem se je izzivalo probujenje. Razločevali so že takrat tri magne-tične stopinje: zaspanost ali dremanje, globoko spanje in somnam-bulizem ali jasnovidnost (clairvoyance). O tej zadnji stopinji so trdili možne in nemožne stvari. Magnetizer je mogel n. pr. dislokovati (preložiti) čute medija t. j. magnetizovane osebe: preložiti vid v prste, tako da je speč človek ž zastrtimi trepalnicami čital s tipom, ali pa preložiti sluh v bližino želodca, tako da je somnambul odgovarjal na besede, šepetane na le-to mesto.
34
53o
Josip  Rakež:  Hypnotizem in njegovi pojavi.
Jasno videč človek je vedel povedati, kako bode iztekla njegova bolezen, nasvetovati pripravna zdravila, podajati vsakatere natančnosti ob oddaljenih osebah, razjasnjevati temna znanstvena vprašanja — seveda vedno in povsod v tistem zmislu, ki je bil magnetizerju po godu.
Na Nemško je donesel nauk o živalskem magnetizmu znani La-vater 1. 1787. Tudi tu se je ta nauk hitro ukoreninil in razširil, ne samo ustno, ampak tudi še več pismeno. V početku našega stoletja imeli so o njem na nekaterih univerzah javna predavanja. Na tisoče knjig se je izdalo v oni dobi, govorečih o magnetizmu. Goethe se je izrazil o tem nauku blizu tako-le: »Ta stvar ni povse prazna, niti gola prevara; sam6 ljudje so mi sumnjivi, ki se doslej bavijo s tem poslom.«
Tudi učeni zdravniki, n. pr. Hufeland, verovali so v zdravilno moč živalskega magnetizma ter se ga posluževali v nekaterih boleznih. V tej dobi je vzbudilo seveda veliko senzacijo mistično delo pesnika Justina Kernerja »Die Seherin von Prevorst.« Dandanes je ne čita nihče več. Sploh se nam danes ni možno vzdržavati smeha, kadar vzamemo v roke kakšno knjigo iz one dobe, videč, kaj so v onem času verovali inače pametni ljudje.
Mesmerijanci so imeli torej lahko delo. Oddaljili so se bolj in bolj od resničnih prirodinih fakt, bližajoč se mikalnejšemu obrtu, navadnemu sleparstvu. Zal, da niso storili to samo privilegovani profesorji magije in čarodejstva, v njih sledove so stopili tudi zdravniki zastirajoče se s ščitom znanosti svoje.
Da bi se taksno podlo početje jedenkrat za vselej preprečilo, proglasila je leta 1837. pariška akademija vse magnetične poskuse za pogubno sleparstvo, naloživši težko globo vsakomu, kdorkoli bi se iz učenjaških krogov pregrešil proti temu ukazu. Učenjaki evropskega kontinenta so se dali prestrašiti s tem strogim postopanjem. V Angliji in Ameriki so prišle sicer na svetlo nekatere razprave v zmislu Mesmerijancev, a učenjaki so jih prezirali z najglobočjim zaničevanjem. Tudi v Nemčiji okoli 1. 1840. že noben prirodoslovec ni veroval več v živalski magnetizem, ki je bil odslej omejen samo na odre umet-niško-sleparskih produkcij. Tako se je spoznala ž njim naša doba. Produkcije Danca Hansena so morale celih pet let (1876 —1880 1.) vzburjati občinstvo velikih mest osrednje Evrope, predno so provzro-čile tudi pozornost učenjaških krogov. V tem je bila sicer pomrla ona generacija zapriseženih protivnikov magnetizma; toda tradicija nev6re in preziranja je prešla tudi na njih potomce. Vender se je našlo nekaj fizijologov,   prostih onih predsodkov,  ki so jeli tajno posnemati
Josip Rakež:  Hypnotizem in njegovi pojavi.
531
Hansenove eksperimente. Bili so to sosebno profesorji Heidenhain, Berger in Griitzner v Vratislavi, Weinhold in Opitz v Kamenici. Ko je vsak prirejen poskus pokazal bistveno neovržno resničnost nekaterih pojavov, poprijela se je zdajci cela vrsta učenjakov te dozdaj pozabljene stvari, izkušajoč raztolmačiti jo z znanstvenega stališča. Magnetizem je vstal zopet od smrti. Seveda pod drugim imenom. Kot hvpnotizem (grški 'j-voc = sen), katero ime mu je pridejal 1. 1841. James Braid, angleški zdravnik v Manchestru, pridobil si je obče svetsko pravo in znanstveno priznanje; a moral je tudi za vselej sleči svojo čarovno blestečo magnetično halo.
II.
Jako težko je, vse one čudne, pestre hvpnotične prikazni zliti v celoten obraz, vse raznolične pojave predočiti v jasni podobi. Literatura o hvpnotizmu je v zadnjih sedmih letih gorostasno narasla; a vender ne nahajamo niti v dveh razpravah popolnega soglasja. Iz-kušal bom po skromnih svojih močeh razviti pred tabo, blagovoljni slušatelj, podobo hvpnotizma, ki mora v časih denašnjih zanimati vsakega omikanca, kajti ona ni samo medicinične, ampak obče človeške važnosti.
Odgovarjati mi je najprej na vprašanje: kako se hypno-t i z u j e ?
Kamenje bi nosil na Kras, ko bi hotel razkladati, kako se na človeku izzivlje pijanost. Saj je čezmerno použivanje alkoholičnih tvarin tudi čednost marsikaterega Slovenca. Na človeku moremo pro-vzročiti tudi umetalno pijanost ali narkozo, ako mu damo dihati omamljajoče pare etera ali kloroforma. Da izzivljemo hvpnozo, ni nam treba nikakih neposrednih pomočkov. A vender je hvpnoza stanje, ki se da najbolj prispodabljati pijanosti ali narkozi. Dobe se nekateri ljudje trdeči, da je vsaka pijanost kratko trajajoča blaznost. Ako trde ti ljudje pravo, tedaj je tudi hvpnoza blaznost in sicer umetalno provzro-čena prehajajoča blaznost.
Omenil sem že, kako so Mesmer in njega privrženci zvrŠevali poskuse svoje. Po potrebi so prenašali svoj fluidum s sebe na osebo magnetizma potrebno.
Hitro potem pa so odvedli fluidum iz bolestnih mest s paliča-stimi magneti kakor s strelovodom. Pozneje je bil Mesmer osvedočen, da vpliva na osebo s svojim magnetizujočim pogledom, da razdeli ter izvleče fluidum tudi s samima rokama. A konečno se je prepričal, da je glavni in jedini ,agens' njegova krepka volja, ki   sama   zadošča   in
34*
532
Josip Rakež:  Hypnotizem  in njegovi pojavi.
namešča vse druge pomočke. K sličnemu prepričanju so dospeli tudi učeni trezni preiskovalci. Ni istina, da je k provzročevanju hvpnoze potrebna kakeršnakoli posebna manipulacija.
Jedini neobhodni pogoj je, da eksperimentator vzbudi v objektu neobično živo duševno napetost in pozornost.
Vsak pomoček, s katerim se fiksuje človeška misel, imenovati moremo dober hvpnotičen pomoček. Izkušnja je učila, da se poskusi najlepše vrše v velikih, praznih prostorih, v tišini, v polumraku. Eksperimentator mora biti takten, vedeti mora, koga ima pred seboj, Časih je treba, da se vede skrivnostno in slavnostno. A baš tisto mistično mrmranje, ki imponuje prostodušnim lehkovercem, utegne pri drugem  objektu vzbuditi smešen vtisek.
Najboljši pomoček, da se doseže ona krčevita, napeta pozornost, so j e d n o 1 i č n i v t i s k i na č 1 o v e š k a č u t i 1 a. Na ta fakt se naslanjajo vse stare in nove hvpnotične metode.
Izmed naših čutil je oko najposlušnejše ukazom naše volje in se tudi najhitreje da porabljati. Zato pa je fiksovanje očesa že zdavnaj imelo glavno  vlogo pri provzročevanji hvpnoze.
Mesmer in nasledniki njegovi so magnetizovali »medium« s tem, da so mu neprestano gledali v oči. Pri tej priliki se je baje čestokrat dogajalo, da je magnetizerja samega objel magnetični spanec, dočim je medium še bedel. Angleški kirurg Braid (ki se je v Indiji seznanil s to umetnostjo) prilepil je objektu kosec plute (korka) na čelo, uka-žoč mu, naj neprenehoma gleda nanj. Indijski fakirji hvpnotizujejo se sami s tem, da neprestano škile na končino svojega nosu, pri tem stoječ ter sapo nase držeč.  . . .
Hansen je uporabljal blesteč steklen gomb, v katerega je morala oseba pet minut gledati. Položil je gomb na nosno korenino. Oseba, da bi videla predmet mora^ je škileti na notri in navzgor. — Že egiptski čarodejniki so hvpnotizovali osebe s tem, da so jim dali neprenehoma gledati kabalistična znamenja v sredini lesketajočega se kristalnega krožnika. —
V slučajih se doseže hvpnoza tudi na lažji način. Pisatelj teh vrst je videl na svoje oči, kako je hvpnotizer histeričnega dečaka vspaval samo s tem, da je pred njim sedeč posnemal trudnega in zaspanega človeka. Tekom dveh minut se je lotilo dečaka globoko le-targično spanje. — Fotografi pripovedujejo, da osebe, ki se dade fotogra-fovati, cesto ostajajo v ukazanem jim položji in da se morajo vzbuditi kakor iz spanja, ko se je fotografovanje dovršilo. V takih slučajih nastaja hvpnoza od samega fiksovanja očesa.
Josip Rakež: Hvpiiotizem in njegovi pojavi.                                  533
Mesmer je uporabljal v svojih sejah tiho jednoglasno godbo. Nekaterniki priporočajo, naj se posluša šumljanje studenca, tuljenje vihre ali kakšen drug jednoličen prirodin zvok. Pomoček, ki nam je vedno pri roki, imenovati se more ščrkanje naših hišnih ur. Prof. Heidenhain v Vratislavi je vspaval na ta način tri dijake.
Drugi hvpnotični pomoček so dražila na t i pni čut. Znano je, kako je z drgnenjem in glajenjem hvpnotizoval Mesmer in njegova šola. Ni treba dolgotrajnega drgnenja. Obično zadošča, da se položi roka na čelo in da se gladi obličje. Isto se navadno doseže z lahnim udarcem na trepalnice, z mirnim pritiskom na čeljusti. Tudi toplina deluje v istem zmislu. Zato mora roka eksperimentatorjeva biti vroča in vlažna. Česanje z gladkim glavnikom, drgnenje z mehko krtačo dovede k istemu zmotru. V Indiji je bilo za to zvrho v navadi pero modre papige ali belega fazana.
V orijentu se neguje še dandanes pobožni autosomnambulizem. Derviši klanjajoč glavo kriče tako dolgo svoj »Allah!«, dokler se nesvestni ne zgrude na zemljo.
Kakor je iz tega razvidno, ni bilo nikoli treba kake izrecne metode. Izkušnja je pokazala, da je najtežje prvikrat izzvati hvpnozo. Prvi poskus dostikrat ni uspešen; kakor hitro pa se jedenkrat dožene, tedaj ima eksperimentator potem lahko delo. Kdor podlegne pri prvem poskusu, podlegne tudi pri drugem, tretjem i. t. d. vedno lože. Radi tega napenjajo magnetizerji bas pri prvem poskusu ves svoj trud. Hansen n. pr. ako ga fiksovanje očesa ni dovedlo do zaželenega zmotra, začel je gladiti, pomagal si je s pritiskom na lobanjo, na podšijak (zadnji del vratu) in ako je bilo vse to zaman, porinil je konečno glavo z vso silo nazaj, tako da je obraz od krvi zatemnel. — Da se tudi drugi pot doseže hvpnoza, treba je dosti menj intenzivnih dražil. Saj se človeško telo prvikrat upira proti vsakemu nenavadnemu vtisku (n. pr. če skočiš prvikrat v vodo, poskusiš prvikrat pušiti tobak i. t. d.); v drugič pa je že navajeno.
Ako je bilo objektu prvikrat treba krčevito napenjati oko 5 do 15 minut, zadošča pri drugem poskusu glajenje rame, desetikrat morebiti samo magnetizujoč pogled ali lahen zatisek trepalnic, dvajsetikrat se da oseba že hvpnotizovati »par distance«. Reče se ji n. pr.: »Jutri popoludne ob jedni uri te bodo iz daleka hvpnotizovali. Pazi torej!« In res! Samo spomin na te besede deluje s tako silo, da oseba ob dogovorjenem času pade v hvpnozo.
Da more človek tudi samega sebe hvpnotizovati, dokazujejo že omenjeni indijski fakirji, ki si za predmet   neprestalnega svojega   gle-
534
Ivan Vrhovec: Iz domače zgodovine.
danja izbero končino svojega nosu ali pa tudi oddaljenejše dele svojega telesa. — Samovoljna hvpnoza se je opažala cesto pri godcih igra-jočih na kakem vrtu, ki od dolgega časa na katerikoli predmet gledajoč v miru božjem zaspe, dokler jih ne vzdrami klic kapelnikov.
Čiovek utegne   tudi proti svoji volji pasti   v hvpnozo, ako si je z večkratnim ponavljanjem pridobil naklonenost zanjo.
(Konec prihodnjič.)
Iz domače zgodovine.
Piše Ivan Vrhovec.
IV. Francozi v Novem IVLestu.
(Konec.)
prišlo je še hujše! Ko so kmetje zvedeli, da so se uprli Tirolci in Francoze nekaterikrat dobro pretepli, jelo je tudi nje šegetati po vseh udih. Najprej so vstali Kočevci ter se uprli plačevanju, toda Francozi so jih kmalu ugnali. Imeli so zatem ves mesec mir, ali v noči od 8. do 9. dne oktobra je završalo znova in to na dveh krajih, v Kočevji in v Metliki. Vsa južna meja kranjska je bila zdajci na nogah. Kmetje so mnogo Francozov ujeli, še več pa jih pobili in se z njih orožjem oborožili. Razdraženi so bili po neusmiljenih garnizerjih že dovolj, a prihajali so k njim še prejšnji avstri-janski uradniki ter jih vspodžigah. Jeden glavnih vspodbujalcev proti Francozom je bil grof Turjaški, ki je bil pač proti svoji volji v francoski službi okrožni komisar v Postojini. Pri tej priliki bodi rečeno, da niso imeli Francozi v početku bivanja svojega na Kranjskem niti jed-nega prijatelja. Uradniki so jim stavili ovire, kjerkoli so mogli, kmete so Francozi razdražili s pobiranjem vojne naklade, plemstvo in duhovščina pak je bila sovražnik Francozov že po tradiciji. Le malo je bilo plemenitažev, ki so si izkušali s servilno udanostjo nakloniti prijateljstvo Francozov. A zdaj, ko je bila vsa Dolenjska na nogah, gorje jim I V Kočevji so kmetje nekega komisarja Gasperanija, ki je celo strogo in neusmiljeno pobiral naklado, vlačili po cestah in razmesarjenega pehnili v jarek ob cesti!
Takrat   so   imeli Francozi  v Novem Mestu polk italijanskih  vojakov, katerim je zapovedoval general Zucchi.   Ko se je vnel upor v
5^4
Josip Rakež:  Hypnotizem in njegovi pojavi.
Hypnotizem in njegovi pojavi.
Cital 'stud.  med.  Josip  Rakež  v seji akad.  društva  »Triglav«   v Gradei.
III.
ozdanja razprava bodi nam prehodni most, po katerem preidemo k pristnim pojavom, v katerih se nam h y p-noza predočuje. Skoro vsi skrbni opazovalci so dospeli do soglasnega mnenja, da se ti pojavi dade uvrstiti v tri obrazce, ki se natančno strinjajo s podobami treh duševnih boleznij: z lethargijo, katalepsijo in somnambulizmom (snohojo). Kar učini priroda v patho-logičnem (bolestnem) stanji človeškega telesa, to doseže eksperimentator z umetalnim hypnotičnim  poskusom.
Lethargija je živčna bolezen, javljajoča se s tem, da človek pade v globoko, razno dolgo (čestokrat po cele tedne) trajajoče spanje iz katerega se ne da vzbuditi z običnimi pomočki. Ta bolezen je zelo redka, a vsaj v časnikih dostikrat čitamo o jednakih slučajih. —-Tudi pri poskusih se dogaja cesto, da hypnotizovani objekt trdno zaspi. Nekateri avtorji proglašajo ta eksperiment ležnjivim. Drugi pravijo, da je to lethargična hypnoza ter pripovedujejo iz svoje izkušnje, da vsaka hvpnoza sama sebi ostavljena prehaja v priroden, nekoliko ur trajajoč spanec, iz katerega se oseba vzbudi na navaden način. Z drugimi slovi : Vsaka hypnoza se konča z lethargičnim stadijem. Vsekako je istina in o tem sem se prepričal sam, da se hvpnotična lethargija od navadnega spanja bistveno ne razločuje. Kakor mi iz prirodnega spanja, takisto se vzbude tudi hypnotiki iz lethargije maneč si oči ter začu-jeno okrog sebe gledajoč. Ker torej to lice hypnoze ne kaže drugih posebnih znamenitostij, bilo bi odveč, ako bi o njem še dalje razpravljali.
Tudi k a t al ep si j a (odrvenelost) je znak onemoglega živčevja in je tako redka, da ima jedva jeden izmed sto zdravnikov priliko seznaniti se ž njo. Prikazuje se v podobi, v kateri dotlej povse normalen   človek izgubi vlado nad svojimi čuti in samovoljno ugibčnostjo.
Njegovo telo ostaja v položji, v katerem se je nahajalo pred napadom. Mišičje mu je mehko kakor vosek, udje se dade spraviti v kakeršnokoli pozicijo. Čudno je pri tem, da telo ostaja tudi v položji najprotivnejšem  svojemu   ravnotežju.    Navadni   človek   bi   v   njem ne
Josip Rakež: Hvpnotizem in njegovi pojavi.
5*5
vztrajal niti jedno minuto.   Dozdeva se  nam,  kakor   bi  bili   nogi   k tlom  prirasli.
S hvpnotičnimi manipulacijami moremo izzivati pojave, ki so na las podobni prirojeni otrplosti ali katalepsiji. Seveda se ta otrplost ne javlja pri vsakem hvpnotiku na jednak način. Nima sleharen človek jednako zdražljivih živcev in jednako močnega mišičja. Treba je tudi omenjati, da ima vsak eksperimentator svojo posebno metodo, s katero doseže tudi različne nasledke. Hansen si je izbiral za takšne poskuse ljudi s krepkimi mišicami. S svojim časih uprav surovim ravnanjem je znal izzvati takšen silovit krč v udih dotičnika, da je oseba z glavo in petami po dolžini med dva stola obešena obvisela tako-rekoč v zraku. Konečno je zavoljo ,efekta' sam Hansen sedel na njeno truplo. Takšnih opasnih poskusov že iz človekoljubja niso mogli posnemati treznomisleči preiskovalci. Ali istina je, da mora človek v taki hvpnotični otrplosti kakor marmornat kip vztrajati po cele ure. — S pomočjo drugih metod, n. pr. drgnenjem, dotikanjem magneta, odrvene isto tako posamezni udje, posamezne mišice.
Kataleptizovana oseba ostane v dani ji poziciji do svojega prebujenja. Zato je taka oseba najsposobnejši model za slikarja in zlasti za kiparja. Opravičena je torej slutnja, da so že nedosežni mojstri antike poznali hvpnozo ter pri ustvarjanji svojih večno lepih umotvorov uporabljali kataleptizovane modele.
Kakor" v katalepsiji kot bolezni, takisto se tudi v hvpnotični odrvenelosti vedno prikazuje popolna brezčutnost in brez-bolestnost. Zbadanje z iglo, dotikanje z žgočim predmetom ne provzroča nobenega bolestnega odziva. S to okolnostjo so se okori-ščevali že nekateri kirurgi. Hvpnotizovali so bolnike pred operacijo. Od one dobe, ko je zaslul kloroform kot najsposobnejši pomoček, da se doseže brezbolestnost, morala je menj zanesljiva hvpnoza odstopiti. Stoprav v zadnjih časih čujemo zopet, zlasti preko oceana sem, o hvpnotičnih narkozah. Ni treba posebno omenjati, da je hvpnoza uspešna samo pri lehkih in kratkih operacijah, n. pr. pri izdiranji zob, pri odpiranji oteklin i. t. d.
Kataleptična stran hvpnoze podaje zdravniku-strokovnjaku, t. j. fizijologu in pathologu neizčrpno gradivo, ki jima služi kot zvezda-vodnica v temnih hodnikih živčnih boleznij. V krogih lajikov pa vzbuja druga stran hvpnoze najživahnejše zanimanje, in to je so m na m-bulistični stadij. Po vsi pravici 1 Kajti sem spadajo oni pojavi, kateri najbolj bijo v oči ter vzbujajo največje strmenje s svojo navidezno
586
Josip Rakež: Hypnotizem in njegovi pojavi.
nemožnostjo.   Ni torej   čudo,   da so   teatralni magnetizerji baš to lice hvpnotizma najrajši prikazovali občinstvu svojemu.
Stanje somnambulizma ali snohoje novodobnih avtorjev je ono duševno stanje, ki so ga stari eksperimentatorji nazivali z imenom »clairvovance«. Nazivali so ga jasnovidnost', ker je njegov najznamenitejši znak neka čudovita bistrost čutil. Človek, nahajajoč se v tem stanji, vidi, sliši, čuti z nosom, z jezikom in s tipom, česar navadnemu človeku z vidom, s sluhom in z vsemi drugimi čuti opažati ni možno.
Pri sem spadajočih produkcijah ni nič lažjega, nego hvpnotična prevara. Kajti občinstvo, kateremu je že prirodina bistrost jednega čuta časih nerazumna in nedournnaa, ne zna razločevati istine od sleparstva. Magnetizer zvrši sprva v naglici nekatere poskuse na znanih, ne sumnjivih osebah. Izzivlje pojave, kateri v lajiku vzbude strmenje in zaupanje nanj, a kateri se fizijologično še dade raztolmačiti. Kakor hitro si je slepar pridobil zaupanje poslušalcev, začne eksperimentovati z neznanim in izučenim človekom. Taki poskusi napravljajo ogromen vtisek, toda možni so samo s čudesom ali pa s sleparstvom. So to pojavi, ki se pri učenjaških poskusih niso nikoli pokazali. Občinstvo s svojim omejenim obzorjem pa jih zmatra za fizijologične prikazni. Obično se torej magnetizerju vsaka prevara posreči, kajti ljudje mislijo: ako na znanem nam človekn izzivlje tako čudne prikazni, treba tudi verovati v istinitost onih pojavov, ki jih prikazuje na neznanci. Tako n. pr. posluša občinstvo strmeč, toda v vernem strahu, kako mu ta »jasnovideča« oseba na gledališkem odru pripoveduje o pri-godbah, ki se v istem trenutku na oddaljenem mestu resnično vrše ; kajti ona jih gleda, kakor bi bila sama prisotna, zanjo so stene prozorne, zanjo ne eksistuje daljava.   —
Grdo bi te gledal marsikateri izmed poslušalcev, ako mu praviš, da je vse to goli humbug, da kaj takšnega ni mogoče. V mističnem svojem nagonu, ki tli v vsacega človeka srci, jamči za istinitost vsega, kar je videl. In število takih ljudij je legija.
A tudi prikazni o povekšani bistrosti čutil v hvpnozi se dozdevajo časih tako sumnjive, da jih treba gledati z očesom nevernega Tomaža. To je zlasti prikazen hvpnotičnega bistrovida. Videl sem pri prof. Krafft-Ebingu j ako zanimive hvpnotične poskuse, ali o tem bistrovidu ni bilo nI duha nI sluha. Vender sosebno francoski avtorji, ki so inače vse vere vredni, potrjujejo njega istinitost. Podajem torej nekaj slučajev v blagovoljno presojo,
Josip Rakež:  Hvpnotizem in njegovi pojavi.
587
Taguet je narisal hvpnotizovanemu histeričnemu dekletu s svinčnikom in črnilom razne pege na obličji. Odpre ji potem oči ter ji da v roko navadno popirnato deščico (platnice kake knjige). Jedva vzame deščico v roko, prestraši se. Ugledala je v nji svoje omadeževano lice. Začne sedaj posamezne pege skrbno in s takšno čistoto izbrisavati, kakor bi se gledala v zrcalu. A ne samo to. S pomočjo te deščice je spoznala tudi vsak predmet, ki so ga ji za hrbtom pokazali. Videla je torej v popirnati deščici vse kakor v jasnem zrcalu! !
Prav tista ženska je pokazala pri drugem poskusu povekšano delavnost v6nja. Taguet ji pokaže vizitnico. Potem odide v sprednjo sobo, raztrže tu vizitnico v drobne kosce in raztrosi jih pod preprogo, pod mize, stole, v steklenice in v žepove navzočnih oseb. Ostali kosec prinese zopet ženski ter ji zaveže oči. Ona ga po vonj a, premišljuje par trenutkov, potem pa ubere pot do sprednje sobe. Njuhala je kakor lovski pes. Pred osebami in predmeti, kjer je bil kakšen kosec skrit, ustavila se je in se ni dala odpraviti, dokler si ni prisvojila dotičnega odtržka. Izgubila je nagon do iskanja potem, ko je že večino koscev imela nabranih. Istotako je razne predmete, n. pr. rokavice, ključe, denar vedno oddala pravemu gospodarju, kakor hitro je z vonjem združila roko in predmet. Po prebujenji ni mogla zvršiti ničesar podobnega in se tudi ni spomnila ničesar. — Zanimivo je, da se je pri tej ženski pri jednem in istem poskusu dal zbistriti samo jeden čut —¦ nikoli n. pr. ne vid in vonj skupaj v isti hvpnozi.
Po soglasni trditvi raznih avtorjev je hvperaesthezija (čezmerna nenavadna bistrost) sluha v somnambulnem stadiji hvpnoze povse obična prikazen. Hvpnotik sliši jasno, kar se v vsi veliki sobani govori, razumeje najtišji šepet v daljavi, naznanja prihod osebe, katere korak že iz daleka čuje i. t. d.
Magnetizerji se ponašajo, da umejo prestavljati čute, n. pr. sluh preložiti na dlan roke. Hvpnotik odgovarja na vprašanja šepetana na prste. Razumeje se, da je v tem slučaji sluh samo zbistren, nikakor ne preložen. Istotak6 so prekladali vid na prste. Zavezali so hypno-tiku oči, a dali mu v roko popisan popir. On ga potiplje in čita. Toda on ne vidi s prsti, kakor trdi magnitizer, ampak on ima zbistren tip, s katerim mu je možno razločevati posamna   pismena.
Hvperaestheziji čutil treba pripisavati mnogo stvarij, ki bi se nam inače dozdevale nepojetne.                       •
Drug in najkarakterističnejši znak somnambulne strani hvpnoze je izguba   svobodne volje.   Poskusi nemških učenjakov so doka-
588
Josip Rakež:  Hypnotizetn in njegovi pojavi.
zali, da je človek v tem stanji popolnoma avtomat, ki nima več nobene volje, ki služi eksperimentatorju kakor umetalen stroj. On govori, kar se mu narekava; se li eksperimentator smeje ali žvižga, tudi on se smeje in žvižga. Poskušalec igra na njem, kakor na klavijaturi. — Naj-lože se napravi iz osebe takšen govoreč avtomat, ako se mu jedna roka položi na čelo, a druga na podšijak. Ta poskus so imenovali hvpnotično fonografijo (Echosprache). Opomniti mi je še, da oseba ponavlja samo one zvoke ali besede, ki jih poskušalec k nji obrnen z močnim glasom izgovarja.
Tudi Francozje so konstatovali, da hvpnoza človeku vzame potem svobodno voljo. Ako se človek polagoma vzbuja iz hvpnoze, to se neposredno pred povratom do treznega stanja nahaja v posebnem duševnem položji, v katerem na pol bedi, na pol spi. Uporabi li eksperimentator ta ugodni trenutek, tedaj more človeka podvreči kakeršni-koli suggestiji. V takem takozvanem posthvpnotičnem deliriji da se namreč medium pregovoriti do vsake stvari, da si naložiti vsa-keršno povelje (suggestijo). On mora čutiti, misliti, govoriti, delati, kar se mu veleva. Povse nezmožen ravnati se po svoji volji je brezvoljen stroj v rokah eksperimentatorjevih. V ničemer se mu ne more upirati, akotudi ga prisili k najgršim zločinom.
v
Ze v petdesetih letih našega stoletja je vedel angleški kirurg Braid, da se dade suggerovati tudi čutna mamila (h ali u čina c i je). Ukazal je n. pr. osebi, naj gleda na oba pola velikega magneta. Reče ji: »Pozor! Glejte odskakujoče iskre!« Ona pa je res videla, kako od jednega konca podkve lete iskre do drugega pola. Slišala je tudi njih prasketanje. V drugi seji je videla pramenčke na istem mestu, kjer je magnet prej  ležal,  akotudi je takrat bil odstranjen.
Somnambula použije s tekom pomandrani popir, ako ji rečeš, da je — potvica; ona gladi in boža isti popir, ako se ji izroča z opazko, da je to droban ptiček. Pisatelj teh vrst je videl na svoje oči jako zanimive prikazni v tem oziru. — Hvpnotizovana oseba je pila vodo za vino, vino za vodo. Poskušalec posadil jo je n. pr. na stol rekoč ji, da se zdaj nahaja v jako mrzli kopelji. In videli smo, kako so se ji ustna tresla, kako ji je od silnega mraza kurja polt izpreletavala ves život! — Povedal ji je: »Zdaj sva na vrtu.« Izprehajajoč se ž njo po sobi dejal ji je: »Glej luže! Pazi, da si obleke ne pokvariš!« —¦ Privzdignivši krila je skočila čez mesto, kjer bi imela biti luža. — Nekaj časa potem dejal ji je, pokazavši na stoječo osebo: »Glej, to je sadno drevo; otresi je in poberi češplje!« — Ona vse to natančno stori ter g slastjo   použiva imaginarno   sadje.   Istotako  se  je   dala   pregovoriti,
Josip Rakež: Hvpnotizem in njegovi pojavi.                                 589
da ima nahod, da ima n. pr. rano na roki; ona vidi teči kri in čuti bolest i. t. d. Vidimo iz tega, da igra hvpnoza baš tisto vlogo, kakor oni čarovni napoj v starih bajkah in pravljicah.
Bodi mi dovoljeno omeniti še nekaj takih poskusov. Prof. Krafft je rekel somnambuli: »Ti si odslej dete osmih let.« — Ženska se z vso elementarno silo, brezvoljnega svojega duha zamisli nazaj v baš tisti čas detinskega življenja svojega. Tedaj prežiti trenutki vstajajo v njenem spominu prikazujoč se v jasni realni podobi. Ona res ni več tista tridesetletna ženska, ona je zopet osemletno dete. — Vpraša jo nekaj iz verozakona, iz prirodoslovja. Ona odgovarja z onim zateg-nenim jednoličnim glasom, kakor govore šolski otroci. Njeno obzorje je baš tako omejeno, kakor takrat. — Narekava ji nekaj stavkov. Ona jih piše s tistimi okornimi potezami in pismenimi napakami, kakor je pisala v oni dobi, ki je sedela na šolskih klopeh drugega razreda.   —
Razumeje se, da jo poskušalec isto tako lehko prestvarja v moža, n. pr. v vojaka, v kakšno žival i. t. d.
Berillon je uvedel neko deklico z udarcem na temeni v somnam-bulno stanje. Ukazal je igrati na muzikalnem stroji, sam ji je de-klamoval lepe verze iz kake drame, a potem ji čital prijetne anekdote. Dekle je poslušalo z napeto pozornostjo. Črte njenega obličja menja vale so se živo po različnosti predavanih stvarij. Vedla se je, kakor bi se dejanje vršilo pred njenimi očmi. Poskušalec ji zamaši sedaj levo uho ter nagnivši se k desnemu šepeče vanje neko lepo sceno o dveh zaljubljencih. Na vprašanje odgovori dekle, da vidi krajino in osebi; dopolnjuje si to halucinacijo še s svojo domišljijo. V tem, ko je ona še govorila, otvori ji levo uho šepečoč vanje nek grozen krvav prizor. Strah in groza sta se izražala na levi polovici nje obličja, dočim se je desna polovica še smehljala pod prejšnjim prijetnim vriskom. Berillon ponovi ta poskus ter s pomočjo fotografskega stroja posname njeno obličje kažoče dvojen izraz. Jedna polovica žari v blaženem nasmehu, druga trepeče in bledi v grozi in strahu! Berillon misli, da je s tem poskusom razrušil harmonično sodelovanje obeh polovin njenih možjan, tako da je vsaka hemisfera delovala samostalno.
Suggerovane hallucinacije more eksperimentator menjavati, kakor mu drago. Voda, katere ji da piti, diši osebi zdaj kakor slatina, zdaj kakor liker, a pije jo tudi za šampanjca — vse po volji poskušalčevi. ¦— Tudi bolezni se dade taki osebi v hvpnozi naložiti. Poskušalec reče somnambuli z važnim prepričevalnim glasom': »Tvoja desna roka je odslej mrtva.« V istim je ne more geniti, ako tudi napenja ves svoj trud. —  Seveda jo na isti način zopet   lahko ozdravi.
590
Josip Rakež:  Hvpnotizem in njegovi pojavi.
Druga primera. Poskušalec pokaže taki ženski ključ, rekoč ji: »Ta ključ je goreč.« Pritisne ga potem na njene gole prsi in glej! ondu se prikaže opeklina kot odtisek onega ključa, ki je bil seveda mrzel. — Podaje ji palico z opazko, češ, pretežka je, da bi jo mogla vzdržati. Oseba se trudi, napenja mišice svoje, a konečno paličico vender izpusti na tla, kakor bi v istini izcrpila vse sile svojega telesa.
Hallucinacije se dade izzvati tudi samo s tem, da se udje denejo v neko položje, ne da bi trebalo hvpnotiku kaj velevati. Poskušalec ukaže osebi poklekniti, sklenivši ji roki kakor k molitvi. — Osebi se dozdeva, da je grešnica, da kleči v cerkvi; njena domišljija naslika ji vse nadrobnosti tega položja. Vidi tudi duhovnika v ornatu, sliši bučanje orgelj i. t. d.
Suggestije imajo tudi kriminalen pomen. S hvpnotiki se morejo zvršiti največji zločini; oni se dade dovesti k vsakemu prestopku in pregrešku, k sleparstvu, h krivemu svedoštvu, k umoru i. t. d. Zvrše dani jim ukaz bodisi takoj, bodisi ob gotovem času, po nekoliko dneh, tednih, mesecih — da, taka suggestija se lahko izteza na cela leta.
Nam se to ne dozdeva verojetno; a največji učenjaki nemški in francoski zatrjujejo, da je istina. In to je baš oni kriminalni moment, kateri od hvpnotičnih poskusov strže halo nedolžnosti. —¦ Noben občan, nobena država, noben zakonodajec ne sme z mirnim očesom motriti pomočka, s katerim se posameznik opleni največje svoje dra-gotine, svobodne volje, s katerim se stori sam stroj, služeč v zvrše-vanje kriminalnih dejanj. — Hvpnotik, kateri v treznem stanji izpolnjuje dano mu povelje, ne čuti, da ne dela zase; on se ne spominja, da mu je bila suggestija naložena, niti ne ve, od koga je dobil ukaz. Spomin na hypnozo vzpuhti popolnoma iz njegove pameti, a povelje ostaja v nji kakor živalji nagon ter vzbudivši se ob gotovem času z elementarno silo žene človeka k dejanju. —
Lajiku se dozdevajo take reči pustolovske; in vender nam podaje normalno spanje in še bolj bolestno spanje habituelnih somnam-bulistov (mesečnikov) dosti analogij.
Ležeš zvečer spat s trdnim sklepom: jutri treba ob peti uri vstati, kajti ob polušestih moram sesti na vlak. Gotovo se prebudiš sam, čeravno si morebiti navajen spavati do osme ure.
Mesečnik vstane z ležišča, hodi po sobi ali po vsi hiši okoli, seza po raznih predmetih, začne tudi navadno delo, s katerim se je bavil, predno je legel spat.   Znani   so slučaji,   da so  dijaki dogotovili
Josip Rakež:  Hypnotizem in njegovi pojavi.
591
svoje naloge,   odvetniki   pravdne   svoje   spise, zdravniki pisali recepte
—  znova legli, a zjutraj  niso  vedeli o ničemer.
O maršalu Moltkeji se pripoveduje, da je za zadnje francosko-nemške vojne nekoč po noči v somnambulnem stanji dajal ukaze za vse tri armade; a drugega dne se ni malo prestrašil, ker se ni mogel ničesar spomniti. V srečo so delali njegovi možjani tudi v mračnem stanji bas s tisto genijalnostjo kakor v bedečem  položji.
Hypnotika dovesti k zločinom, moglo bi se nam zdeti docela nenaravno podjetje. A izkušnja je kazala, da je hvpnoza oster meč, brušen na obeh straneh. Poskušalec more z jedno ostrino raniti svojega neprijatelja, a druga utegne se obrniti tudi proti njemu samemu.
—  Človek izgubi sicer spomin na vse, kar se je ž njim v hvpnozi godilo, ali v novi hypnozi more se zopet spominjati na vse podrobnosti. To je istina, ki jo opažamo tudi v navadnem spanji.
Sen se jako lahko pozablja. Zaman se trudimo rano v jutru, da bi se spomnili nanj. Njegova senca gineva bolj in bolj in nimamo pomočka, da bi jo zadržavali. Ako smo ves dan zaman premišljevali o njem, utegne se zgoditi, da se nam v noči nepozvan povrati. Sen denašnje   noči je morebiti  ponavljanje   ali pa   nadaljevanje sna v
v
včerajšnji noči ali pa tudi že davno minulega sna. — Človek more torej imeti dvojno svest: jedno v budnosti, drugo v mračnem stanji. To velja takisto o hvpnozi. Kar se je pri prvem poskusu zasnovalo, more se pri drugem poskusu razkriti. — N. pr. eksperimentator hvpnotizuje neko osebo ter ji v hvpnozi da suggestijo (povelje), s katere zvrševa-njem se poškoduje tretja oseba bodisi na telesi ali na imetji. Hyp-notika zasačijo, hotečega zvršiti ukazani mu zločin. Tirajo ga pred sodnika. Le-ta se prepriča pri zaslišanji, da hudodelnik nikakor ne zna utemeljiti svojega čina. Pokliče torej zdravnike-strokovnjake in dovoli v njih svet, naj se zatoženec hypnotizuje. V hypnozi se razjasni vse. Osnovatelja primejo ter  kaznujejo.
Ako bode hypnoza z vedno bolj rastočo veljavo svojo predirala v bodočnosti še širše kroge, bode gotovo činitelj, s katerim mora ra-čunjati tudi državno kazensko pravo. — To nam jasno kažo dozdanje vrste.
Da dopolnimo podobo svojo, treba nam tudi omeniti, s katerimi pomočki se hypnotiki zopet prestavijo v normalno bedeče stanje. Skoro vsi avtorji se strinjajo v tem, da prebujenje nima posebne težave ter da se da doseči s' primerno slabimi dražili, s pihanjem v obličje, z udarcem na ramo, s krikom na uh6 i. t. d. Videl sem, kako je hypnotizer  prebudil žensko s tem,   da ji je zapo-
592
Josip Rakež:  Hvpnotizem in njegovi pojavi.
vedal, da se mora vzdramiti iz   spanja,   kadar   on došteje:    jedna,   dve — tri! To se je tudi natančno zgodilo.
Vsekako je zanimivo, da se tako zlahka da prerušiti stanje, katero, samemu sebi prepuščeno, utegne trajati po vsa leta. Vender pa so v literaturi zabeleženi slučaji, v katerih se hvpnotik na vse te načine ni dal prebuditi v ne malo zadrego eksperimentatorjevo. Trebalo je poseči po druge  krepkejše   pomočke,   n. pr.  po galvanični tok.  —
Da ni vsak človek sposoben za hvpnotičen poskus, bilo je znano že starim magnetizerjem. Rekali so: medija so dobra ali slaba. Tudi novodobne izkušnje potrjujejo, da je naklonjenost posameznika k hvpnozi jako različna. —
Razpravljalo se je tudi, v čem li sestoje pogoji, ki napravijo človeka za hvpnozo sposobnega. Ne da se tajiti, da se Francozje v spoznavanji živčnih boleznij prekosili vse druge narode. Glavno zaslugo si je pridobil slavni neurolog Charcot in njegova šola (Richet in dr.). Le-ta se je izrazil v tem zmislu, da je prvi pogoj — neuropathična predispozicija (naklonjenost, izvirajoča iz bolnega živčevja). Z drugimi besedami: Kdor je naklonjen raznim živčnim in duševnim boleznim, naklonjen je istotako hvpnozi.
Ta trditev se da izražati tudi naopako: Kdor je naklonjen hyp-nozi, mora biti nervozen človek in bržkone živčevje njegovo ni več v popolnem redu. Dobro zvršen hypnotičen poskus bodi torej svareče znamenje dotičnemu človeku, kajti on nosi v sebi že kali, iz katerih se zlahka razvije kakeršnakoli duševna bolezen. Kakor siina strast, pijanost, omotica, božjast in histerija, takisto je tudi hypnoza položje, v katerem se dotičnik ne nahaja več v duševnem ravnotežji.
Dobe se nekateri ljudje, pri katerih najnavadnejše stvari provz-ročajo krč ali omedlevico; so posamezniki, ki n. pr. ne prenašajo alko-holičnih tvarin. Tri čase piva, ki so normalnim ljudem ljubo in uspešno krepilo, vzbude pri takem človeku celo vrsto bolestnih znamenj, težak jezik, krč v goltanci i. t. d. Psyhijatrija uči, da tudi taki ljudje nosijo v sebi kali duševnim boleznim in da je alkohol skusilo za jakost živčevja.
Po nauku Francozov treba torej naklonjenosti k živčnim boleznim, da je možno človeka iz duševnega ravnotežja spraviti v polu-mračnost hypnoze.
Temu nasproti trde Angleži, da vešč eksperimentator more hyp-notizovati tudi povse normalnega človeka. Izjema da je samo pri deci in glupcih. K temu mnenju so dospeli tudi v Ameriki, kjer imajo
Josip Rakež:  Hvpnotizem  in njegovi pojavi.                                 593
gotovo   dosti   izkušnje,   kajti   ondu   se   delajo   hvpnotični   poskusi   v ogromnem številu.
Našli so se pa zlasti med Nemci izkušeni trezni opazovalci, ki so spojivši obe nasprotni trditvi ubrali srednjo pot, katera je, kakor se kaže, tudi pot istine.   Njih tolmačenje  podajem v nastopnih vrstah.
Ni prepira o tem, da je naklonjenost k živčnim boleznim za uspešno hypnozo ugodna. Ako Francozje trde, da je potrebna, to se more tolmačiti s tem, ker oni eksperimentujejo samo z umobolnimi objekti. — Za poskus najugodnejše so hysterične žene in dekleta. Neizogibni pogoj k izzivanju hypnoze je napeta pozornost. Radi tega se ne dade zlahka hypnotizovati živahni normalni ljudje, ker se njih živi duh ne da tako hitro upreči v takšen jednoličen tir. Izbruhnejo v smeh, če jih magnetizer z resnobnim licem gladi po udih. Baš iz tega vzroka nima poskus uspeha pri deci in pri topih ljudeh.
Razni narodje imajo razno dražljivost živčevja.   V različnih zem ljah mora torej tudi odstotno število   ugodnih   poskusov biti različno.
v
Ze zdavnaj je znano, da se morejo hvpnotizovati tudi živali. Pred več kot dvesto leti (1644.1.) je opisal učeni jezuvitski o. Kircher, (ki je izumil »magično svetilko«) v svoji knjigi »Ars magna lucis et umbrae«  zanimiv poskus, ki ga je  nazval »experimentum mirabile«.
Kokoši je zvezal nogi. Položivši jo na mizo, potegne s kredo de belo črto na mizi in sicer baš pred njenim kljunom, tako da jo je morala gledati. — Kokoš se ne  gane, ako ji tudi vez od  nog odvzameš.
V najnovejši dobi se je bavii s tem živaljim hypnotizmom zlasti glasoviti češki fizijolog Cermak, profesor v Lipskem. On je opazil, kadar človek drži glavo kokoši tako, da mora neprestano gledati v tisto stvar, kokoš po jedni minuti že nepremično ležeč otrpne, ako je tudi ne držiš več. — Kakor kure, tako je uspaval tudi race, gosi, labode i. t. d. Take živali imajo v hypnozi razklopljene oči, močno dihajo, a ne morejo se premekniti z mesta. Dokler je v tej nesvesti, moreš tako žival spraviti v vsakatero položje, n. pr. iztegniti jedno nogo naprej, drugo nazaj, razprostreti jedno krilo — vse ti mirno prebije, ne da bi se premeknila — a bedeča bi v taki leži nikakor ne ostala mirna.
Preyer je hypnotizoval morska svinčeta. Držeč jih za ušesa jim je nasadil škripec na nos. Za pol minute je nastala otrplost. Živali so dale delati s sabo vse, kakor ne bi bile žive in kakor da je njih telo od voska.
Henbel v Kijevu je opazil, da se tudi žabe mogo tako uspavati kakor kokoši.   Položi   žabo   vznak   (na   hrbet) in  zapreči, da ne more
38
594                                 Josip Rakež:  Hypnotizem in njegovi pojavi.
skočiti na noge. Za 5 — 10 minut opusti žaba vsako gibanje svojih udov; ako jo pustiš v tem položji, ležala bode po 4—6 ur v popolni brezsvesti samo zato, ker je ta leža zanjo nenavadna.
Težko je ugeniti, ne izvira li takšna katalepsija iz golega strahu. Do tega sklepa nas vodi izkušnja pri drugih živalih. Imamo li ptiča v stisneni pesti ter odpremo zdajci roko, takoj obsedi ptič za nekaj hipov na odprti dlani, krčeč se in globoko dihajoč.
V tem zmislu se tudi živali med sabo hvpnotizujejo. Pripoveduje se, da gadje z bleskom očesa svojega omamijo svojo žrtev (golobe, domače zajce i. t. d.).
Tudi na rastlinah so opažali katalepsijo. L. 1711. poslal je La Hire francoski akademiji razpravo o amerikanski rastlini »Dakrvo cephalus«, katere cvetovi kakor vosek ostajajo v vsakem jim danem položaji.
Treznemu poslušalcu je prihajalo gotovo že večkrat na misel vprašanje: ni li hvpnoza škodljiva?
Amerikanec Beard je priredil gotovo več nego tisoč poskusov, a nikoli ni zapazil niti najmanjše škode na duhu ni na telesi svojih objektov. On zmatra torej .hvpnozo za duševno stanje, ki je še v normalnih fizijologičnih mejah, nimajoč nobenih fizičnih nasledkov.
Sodba avtorjev, ki gledajo hvpnozo z drugega stališča, izpada inače, kakor se razumeje samo ob sebi. Nekateri trde, da človek po dostikratnem ponavljanji hvpnoze zlahka podlegne duševni svoji bolezni. V hvpnozi se napenja tetiva pozornosti tako silovito, da sčasoma izginejo zadnji sledovi svobodne volje in na njeno mesto stopi goli avtomatizem. Vsak poskus približa človeka nenormalnemu stanju in sčasoma se izmakne organizem za vselej duševnemu ravnotežju.
Vse take nasprotujoče si trditve so same teoretične hvpoteze, ki se doslej še ne dade podpirati s praktičnimi izkušnjami. A imajo vsaj to dobro, da svare lajika, naj ne privoli v eksperiment, ki ga ne  razumeje.
Znano je namreč, da so magnetizujoči kruhoborci cesto z brutalno brezozirnostjo igrali z ljudmi, ki so se prostovoljno oglašali za njih poskuse. Jeden najbolj razslutih magnetizerjev je bil Hansen. Na Dunaji so mu bile daljne produkcije prepovedane po policijskem redi-teljstvu, katero si je v to zvrho dalo predložiti votum tamošnje medicinske fakultete.   Le-ta votum slove v glavnih potezah:
Stiskanje žil in živcev na grlu, kakor je to storil Hansen v manipulacijah svojih, utegne imeti nasledke škodljive zdravim osebam. —Isto-tako more  trpeti  škodo   na   zdravji   svojem  človek, na katerega telo,
Josip Rakež:  Hvpnotizem in njegovi pojavi.
595
med dvema stoloma obešeno, magnetizer sede ali se nanje po konci postavi. Brezzavestno stanje v obče utegne biti škodljivo za dotično osebo, zlasti ker je bilo provzročeno po človeku neveščem zdravilstva, ki nima pojma, kar se tiče obsega in nasledkov porušenih živčnih funkcij. V katero zvrho se torej prirejajo hvpnotični poskusi? — Vender ne samo v zabavo prisotnih gledalcev?! — Ima li hvpnoza tudi kakšno  korist ?
Mesmer in njega nasledniki so se ponašali, da z magnetizovanjem ozdravijo vsakatero bolezen. Trditev leta se nam dandanes dozdeva smešna, a vender je morebiti zrnce resnice v nji.
Vse vere vredni in kakor se kaže, prvi temeljiti poznavatelj hvpnoze, angleški kirurg Braid je zvrševal v hvpnozi z dobrim uspehom male brezbolestne operacije. Isti avtor pripoveduje o sebi, da so ga 1. 1844. trpinčile neznosne revmatične bolesti. Hvpnotizoval se je tedaj sam ter dal povelje, naj ga po pretečenih desetih minutah vzbude\ Vzbudivšj se je bil prost vseh bolestij, ki se se povrnile stoprav v osmih dneh. Po zopetni hvpnozi so izginile, ne da bi se prikazale več celih šest let. — O tej priliki opominja Braid na izkušnje zobozdravnikov, da prj mnogih bolnikih izgine bolesti z zoba, kadar zapazijo zdravnikove klešče. Esdaile v Kalkuti je izdal 1. 1854. knjigo, v kateri natanko opisuje nad 200 operacij na glavi, katere je izvel v hypnozi.
Tudi znameniti pariški operater Broca pripoveduje v »comptes rendus« pariške akademije, da je 1. 1859. zvršil Jako opasno operacijo na hvpnotizovani gospe.
V najnovejši dobi se je prikazala hvpnoza kot eminenten zdravilni pomoček zopet na medicinskem obzorji. Marsikateri zdravnik javlja, da je s hvpnozo ozdravil n. pr. brezčutnost kože, neuralgije, manjšo korejo (sv. Vida  bolezen) itd.
Na kliniki g. prof. Krafft-Ebinga se uporablja hvpnoza zlasti pri maternici, histerični božjasti in odrvenelosti. Prepričal sem se sam, da so se dosegli najlepši uspehi.
Zdravniške novine v Franciji patentujejo v zadnjih letih hvpnozo tudi za neizogiben pomoček pedagogike.
Lehkomiselna ženska se hvpnotizuje. Eksperimentator ji naslika v hvpnozi z zgovornimi besedami njeno moralno propast, podaje ji dobre nauke ter ji zapove s suggestijo, da mora odslej uzorno in pošteno živeti. — Probudivši seje bila ta ženska odslej najskesanejša Magdalena. Bodočnost pokaže, do katere meje seza zdravilna moč hvpnoze. Želimo ji najboljšega uspeha ter upajmo, da bode kmalu važen in legitimen faktor v medicinski znanosti.
38*
596
Josip Rakež:  Hvpnotizem in njegovi pojavi.
Preostaje nam še rešiti težko vprašanje: v čem nam je iskati Vzroka hvpnozi.
Naša doba je storila že velik korak naprej, ker je dokazala, da hvpnoza ni gola prevara, ampak da v istini eksistuje. Kaj je njen pravi vzrok, to se še ni moglo dokazati, ampak samo slutiti. Nekateri učenjaki tolmačijo jo z nastopno hypotezo.
Hvpnoza je nasledek porušene delavnosti možjan in sicer onega dela možjan, ki je organ s vesti, namreč možjanske skorje. Kadar se njena delavnost poruši, utrne se zavest. Ko se utrne zavest, izgubi človek svobodno voljo in pade v  hvpnozo. —
Kako se pa poruši  funkcija   možjanske   skorje ?   Ako   se   v njo
v
dotaka premalo krvi. Ce se namreč razdražijo občutni živci, skrčijo se refiektorno (odsevno) 6ne žilice, po katerih teče kri v možjansko skorjo. To mnenje podpirajo razširjeni zenici in vse obličje hvpnotika, ki je bledo, kakor pri mrtveci.
Ako v možjanski skorji primanjkuje krvi, tem več je je pod njo v takozvanih subkortikalnih središčih. Odtod izvira ona čudovita spretnost hvpnotika, da posnema in zvršuje vse, kar eksperimentator dela ali mu zapoveduje.
Prvi, ki je z znanstvenega stališča razjasnil čudovite pojave hyp-notične, bil je prof. Heidenhain v Vratislavi. Z mnogimi fizijološkimi poskusi je korenito ovrgel splošno mnenje, da se ti pojavi ne dade raztolmačiti z navadnimi prirodoslovnimi zakoni. Ni najmanjša zasluga njegova, da je s svojim delom »Der sogenannte thierische Magne-tismus« Leipzig 1880, zaprečil nevarnost pretečo od strani prazno-verstva in misticizma,, ki sta s pomočjo hvpnoze hotela razrušiti vero v splošno veljavo prirodoslovnih in svetskih  zakonov.
Ako bi tudi hvpnoza v bodočnosti ne izpolnila optimistične nadeje stavljene v njo, toliko je gotovo, da je preiskava njenih pojavov v obili meri poplačala trud učenjakov, delujočih v človeštva korist. Prepričan sem, da ne bode več pozabljena v vekih bodočih.
Z vso pravico smemo pričakovati, da nam bode znanost človeška prikazala hvpnozo v še jasnejši podobi, ko nam dokaže tudi njene prave vzroke.   Mi pa j i kličemo s pesnikom:
»Felix, qui potuit rerum cognoscere causas!«