Političen list za slovenski narod. v* peltl prejem«! : Za celo leto predplačan 1& sld.. is poi leta 8 fld., u četn leta 1 rld., za en mesec 1 fld. 40 kr. V »4HlMlitrmelJl iirejeman veljtl: Za eelo leto Vi i^ld., za pol leta ft la četrt leta I gM., x» en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja (Id. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Mkieinine prejema »praTniitTo (administracija) in ekipedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 30. }(aznanila (inseratil se iprejemajo in velji triitopna petit-vrsU: 8 kr., že se tiska enkrat: la a že se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večmtnem tiskanji se cena primerno zmanjša Sokopisl le ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TrednlStvo je v 8emeniških ulicah h. št. 2. L, 17. Iihaja viak dan, iiviemii nedelje in praznike, ob » ,6. uri popoludne. ^tev. ^ŽIO. 7 Ljubljani, v soboto 13. septembra 1890. Letnik XrVTlT. Irredenta v Celju in Trstu. Na severu iu jugu slovenskih pokrajin, ua skrajnih mejah avstrijsko-pruskih ia avstrijsko-laškib pripetili so se minole dui dogodjaji, od katerih se obrača javno mnenje z gnjusom in gnje-vom, odločilne in merodajne kroge pa morajo navdajati z največjo čuječnostjo in opreznostjo. Na vdeležnike sokolskih slavnostij v Celji in gori v Opavi je nahujskana nemška druhal metala kamenje, jajca, pesek in krepelce — v Opavi so „nemške dame" celo pljuvale na Sokole — člani občinskega in mestuega zastopništva so neki poullčnike spodbujali z besedo in dejanjem k nasilstvom. Kako ozadje ima to počenjanje, umeva le tisti, komur so znane velikonemške izjave in čudni pojavi pri nSiidmarkovem" komersu znanih celjskih in graških nemških veličin, katere imajo celjski nacijonaici za svoje prave apostole. Ti izgredi in napadi plemenske strasti in surovosti niso bili naperjeni samo zoper Slovence kot čuvarje nirodne ideje, temveč kot zoper živeij, v kojem štirski Velikonemci uvidevajo največjo zapreko in živ protest zoper svoje brez-domovinske nakane. Y sosednem Trstu bili smo baš svedoki sličnih dogodjajev, kateri so pa v javnosti pokazali drugo lice. Avstrijska vlada, kakor znano, morala je razpustiti šolsko društvo „Pro Patria", ker se je uve-rila, da je delovanje njegovo državi nevarno. Laška vlada je kmalu na to, da ugodi željam avstrijske vlade, razpustila celo vrsto društev, ki so imela izživljajoče ime »Oberdank" in ^Barsanti". In kaj je sledilo? Ta irredenta odgovorila je na vladne naredbe v Trstu z bombami in petardami, katerim je bil žrtev Ižletni deček. Te dni je pa vlada naša odklonila potrjenje osnovi društva „Liga nazionale", ki bi imelo nadomeščati brezdomovinsko društvo „Pro Patria". Delovanje laških društev na iztrebljenje Slovanov na jugu, izraža se z surovostmi, ki se običajno vrše v obližji — avstrijskega orla in vladnih poslopij. Imajo li celjski Nemci in njih bratje na mejah pruskih ali avstrijski Lahi na laških mejah povod k pritožbam v narodnem oziru? O tem bi njih slovanski sosedje lahko navajali neskončne in v nebo vpijoče krivice. Nemška narodnost na Stirskem in Šlezkem in laška v Primorji in Trstu bila je v pravem pomenu besede — razvajena in božana. Kdo ne pomni še ljutih bojev, katere so bili Slovenci za mrvico jednakopravnosti? Ta fanatična besnost, proti kateri se je moralo boriti slovensko pravo in ta strastipolna trnjeva pot, po kateri se je povspe-njalc, ostala bode na veke za nasprotnike črna ma-roga javnega življenja in slovenske povestnice te dobe. In ni li znano, da se je na škodo Slovencev kar obsipal laški živeij z dobrotami in predpravi-cami? Centralistične vlade so z vsemi možnimi sredstvi skrbele, da je peščica Lahov v Trstu in našem Primorji nadvladala slovansko večino. Lah je zdaj gospod v šoli, on ima svoj notranji uradni jezik, on ima v obče vse, po čemer zastonj hrepeni in se bori Slovenec že mnoga desetletja. In kak sad je obrodilo to tlačenje Slovanov in negovanje Nemcev in Lahonov? Sredi lojalnega slovenskega ljudstva je ua pruskih mejah nemška irredenta, na laških mejah pa laška! Skrajni čas je, da se merodajni krogi energično pobrinejo, da nadomeste, kar je zanemarjenega, in da radikalno popravijo hibe prejšnjih di^b. Moč in junaštvo, s katerim se upirajo in so se vzdržali v omenjenih mestih Slovani vzlic pritisku od vseh stranij, je živ dokaz, da v utrjenje mej na severu in jugu države naše — ni še prepozno. Dajte narodom, kar jim gr^, ne izročajte jih v pogibelj šovinizmu, škilečemu preko črnožoltih meji! Ni Nemci v slovenskih pokrajinah in na severu, ni Lahi na jugu niso radi tega postali boljši Avstrijci, da so jim bili Slovani izročeni na milost in nemilost; prav nasprotno: glad njih mej jedjo postaja večji. Tržaške bombe in petarde, nakana irredente, celjski in opavski poulični napadi, s katerimi niso bili prizadeti samo Slovani, temveč tudi državna avtoriteta in njen ugled, so pač zadostni opomin, da bi Slovenci, iz cele duše vdani državi in dinastiji, ne bili dlje ovirani v svojem prostem razvoji. Iz Celja in Opave, iz Trsta in slovenskega Primorja, stolnic nemške in laške irredente, pa tisoč in tisoč zvestih slovanskih podanikov sodobno kliče: Cujte in varujte državo pred pogubo! 8ho(l obrtnikov na Dunaji. I. Vsemogočni kapitalizem, ki je kakor zmaj požiral pod liberalno vlado male obrtnike, vzbudil je med prijatelji obrtnega stanu veliko opravičeno nevoljo, ki se je vedno širila, ki je dvignila svoj glas tudi v postavodajalnih zbornicah. Sad teh razgovorov je bil nov obrtni zakon, za katerega se niso nobenega truda vstrašili avstrijski krščanski socijo-logi. Žal, da tudi pod sedanjo Tasffejevo vlado man-chesterski liberalizem, smrtno sovražen prostemu obrtnemu razvoju, skoro neomejeno gospoduje ter da je vedel s svojim terorizmom, katerega razširja po časnikih, ž njim vpliva na javno mnenje in pritiska na vlado, tudi pri novem obrtnem zakonu vriniti določila, ki zakonu vzamejo skoro vse prednosti; žal, da zato moramo priznati, da vkljub temu novemu zakonu v resnici razmere za obrtnike v Avstriji niso skoro nič na boljšem. LISTEK. Zadnja dneva Marije Stuari. (Spisal baron Kerv^n de Lettenhove; poslovenil J. Benkovič.) (Konee.) Morda naj bi ji bili ti ponavljajoči se udarci, ki so odmevali v spodnji dvorani tako, da jih je škotska kraljica morala slišali, v opomin, da se bliža ura, v kateri se izvrši smrtna obsodba. Nenadoma se odpro vrata oratorija, in žene zazro Marijo Stuart, kako se jim bliža. Toda sedaj ni bila taka, kakor po navadi, da bi težko stala po konci, potrta radi trpljenja, oslabelega telesa, ne, sedaj je bila po svojem višjem dušnem vzletu tako rekoč izpreme-njena. Celo se je dvigalo kvišku, oči so se milo svetile, obraz ji je žarel, in postava je bila večja in lepša kakor preje kedaj. Videlo se je, piše neki škotski pisatelj šestnajstega stoletja, kakor bi skoraj dvajsetletna ječa ne postila na nji nikakega sledu, kakor da bi bila popolnoma ozdravljena svoje dol-gotranje bolezni. Vsakdo je moral priznati, da je nt utrudila tako žalostna noč, katero je prebdela, in da ji bližajoči se konec ni provzročeval prav nobene smrtne bojazni. Saj ji je doslo krepilo iz nebeške hrane; in trdna nada, da jo čaka v bližini nebeški venec, vrnila ji je nenadoma, ne gled^ na Tso prestano nesrečo, one krasne poteze lepote in Teličja, s katerimi je slovela nekdaj, v srečnih dnevih svoje mladosti s kraljevim žezlom v lepi in blagi PVanciji, katere ni pozabila nikdar, in katera je ponosna, da jo sme ohraniti v zvestem spominu. Marija Stuart se je morala le še pripraviti, da se pokaže komisarjem angleške kraljice in došli množici, ki se je zbrala v grajski dvorani, kjer je bil postavljen usodepolai oder. To naj bi bil zadnji slovesni čin, v katerem se je hotela, po spričalu nekega sovrstnika, pokazati h krati kraljico-vdovo in kraljico, ki je pripravljena preliti svojo kri; o čemur se Brantume izrazi „po kraljevsko umreti". Vzela je iz skrinj oblačila, katerih ni več rabila od onih, oh! tako kratko trajajočih slovesnosti na škotskem dvoru. Nosila je telovnik iz črnega satina in suknjico iz karme.sin-rdečega žameta. Plašč iz črnega satina je imel viseče rokave in se je skončeval s povlečkom, obrobljenim s sobolom. Tako se je združevala s tožno barvo ona barva, katero rabi cerkev po liturgičnih obredih pri spominu mu-čencev. Ker ni imela krone, nosila je v znak kraljeve časti visoko, krasno pokrivalo iz bele tančice in dolg pajčolan iz istega blaga, ki ji je segal doli do peta. Ako je kazal ta okras Marijo Stuart v njeni svetni slavi, pričali so zopet drugi znaki njeno pobožnost in ponižnost. Na vratu se ji je lesketal zlat križ z relikvijo od pravega križa, na katerega je pripela ,Agnus Dei"; od pasu pa ji je visel molek s križem. Ko 80 jo žene napravljale, razodevala jim je Marija Stuart globoko užaljena svoj nemir v ti zadnji uri: kako zelo se ji krči srce, da jo bode končal rabelj. Prosila jih je, naj skrbno pazijo, da v trenotku, ko nagne glavo pod sekiro, in tudi po njeni smrti, ne bode oskrunjena niti njena kraljevska čast, niti sramežljivost krščanske žene. In ko sta se ponudili dvorni gospi, da ji pokrijeta modrec s prtom, spomnila se je, da hrani skrbno kos škotskega tartana, kateri jo je spominjal na tradicijonalno nošo onega rodii, iz katerega so sa narodili Stuarti. Ko se je vrnila s Francoskega, ugajala ji je, bivajoči prve dni na Škotskem, — kakor poroča Brantome, — ^barbarska noša divjakov te dežele"; in to je ni motilo, — pristavlja dotičnik, — da na bi v tem barbarskem oblačilu nastopala kot „prava kraljica". Morda se ga je posluževala tudi zato, da bi zbežala iz Lochievenskih zidov. A naj si bode, kakor hoče: s tem, da si je pokrila srce s starini tartanom narodnih pripovedek, od katerega naj bi se več ne ločila, hotela je nedvomno pokazati ša jedenkrat, da je živela in da hoče umreti kot škotska kraljica. Oblekši se, je sedla Marija Stuart v stol poleg peči; vsi prisotni, ki so jo videli v krasnih oblačilih, katerih že tako dolgo ni nosila, zavzeli so se tako zelo nad njeno postavo, da so menili, da vidijo v nji, kakor v Holyroodu, vladarico na prestola izvršujoče vladarska prava. Marija Stuart, popolnoma vtopljena v pretekla spomine, razodevala je svoje resne misli, rekoč; / Vendar moramo za ta prvi posltus prijateljem obrtnikov hvaležni biti. Ako namreč niso dosegli precej na prvi mah dejanjskih rspebof, pridobili so 8 tem veliko, ker so vzbudili med obrthiki samimi zanimanje za skupne stanovske koristi, ker so ■ tem podali nekako podlago, na katvi se sedaj rai-pršeni obrtni stan zbira, kjer spoznavR svoje prijatelje pa tndi svoje nasprotnike, kjer vidi grocno razdjanje, ki ga je vtlasti med obrtniki napravilo kapitalistično gospodarstvo; sedaj obrtniki pregledujejo vrste svojih stanovskih sodrugov, se štejejo, osrčujejo, vtrjujejo v prepričanju, da morajo obrtniki sami prevzeti delo za svoje koristi, in da bode složnemu in razumnemu postopanju ugoden vspeh zagotovljen; da, ako obrt ne dobi zopet zlatih tal, da si pridobi vsaj trdna in zanesljiva tla, na katerih bode obrtnik človeku dostojno živel in se mu ne bode bati vsake najmanjše sape, ki bi ga pihnila raz njegovega delokroga. Veselo je torej videti, kako se vzlasti na Dunaji, kjer je židovski kapitalizem zaddl obrtu najhujše, smrtne udarce, vzbujajo obrtniki ter se skušajo zakonitim potom zagotoviti lepšo prihodnost; to pričajo med drugim vzlasti obrtni shodi, katerih četrti se je vršil dn^ 7. in 8. septembra na Dunaji. Omenjali smo že v listu, s koliko težavami se je bilo boriti osnovalnemu odboru, da je odstranil vse zapreke, vsa sumničenja, ki so prihajala od židovsko-liberalnih listov. Ti namreč so hoteli, — naj velja, kar rado, — preprečiti shod obrtnikov, ki je seveda tudi v političnem oziru velike važnosti. Vkljub, ali bolje prav, zaradi strastne protiagi-taeije izvršil se je obrtni shod prav sijajno. Nad dvanajststo zavednih obrtnikov in njih prijateljev zbralo se je v ta namen na Danaji. Otvoril je zborovanje predsednik FenzI in pozdravil s prijaznimi besedami vdeleience zbrane na shodu od blizu in daleč. Podžupan dunajskega mesta, dr. Borschke, pozdravi zborovalce v imenu stolnega mesta, poudarja, da je mestni zastop dunajski že od nekdaj imel pred očmi blagor obrtnega stanu, ter upa, da bode tudi ta shod korak do boljšega. Sevčda ni vse res, kar je omenjal dunajski podžupan; zakaj ravno na Dunaji so imeli do zadnjih let židje neomejeno gospodarstvo, katerega nasledek je vzlasti na Dunaji polom obrtnega stanu. A vspeh združenih kristijanov je velik že zaradi tega, ker so prisilili dunajski zastop, da se je podžupan vdeležil bhoda, da je zbrane pozdravil, dasi to gotovo ni bila volja večine mestnih zastopnikov. Predsednik na to obširno razpravlja razmere obrtnikov. Namen shodu je, da narišemo krivice, ki se godč obrtnikom, da se kot veščaki dogovorimo o sredstvih za zboljšanje naših stanovskih zadev. Obrtni stan je državi podpora; ako so pa podpore slabe in trohnele, tudi država ne more trdna ostati. Ako se torej trudimo, da bi zboljšali in utrdili obrtnijstvo, delujemo v eminentno patrijotič-nem duhu za utrjenje, v prospeh svoje domovine. Odposlanec Unterberger iz Tirolskega, vrl in delaven predsednik katolišk^ii jpolitičnega društva za looiBost in okolico, ^dlaga in«d živčnim odobravanjem, da se odpbilje depv^ja obrtnikov do presvetlega cesarja, kj saj svojenan vladarju izrazi neomejeno vdanost obrtnega stand. Ta^ sklep je bil Židovskim liberijcem trn v peti, in precej so zagnali hrup po svojih JiaU^, da cesar ni hotel spc^ti obrUijakih odposlanoer, in sicer zaradi tega Im, ker j« v deputaciji tudi mehanik Schneider. Ta mož namreč, ki se največ trudi za obrtno gibanje na Dunaji, je Židom posebno na potu. To BO bile same židovske laži, rartrošene že po listih, predno so sploh odposlanci obrtnikov prosili, da bi jih cesar sprejel. V to deputacijo se je iz vsake kronovine volil po jeden zastopnik; za Kranjsko je bil izvoljen deželni poslanec in mestni svetnik g. Ant. Klein. Res je sicer, da cesar ni zaslišal odposlancev, a to le zaradi tega, ker so prepozno prosili za sprejem in je cesar že določil, da odpotuje iz Dunaja k vojaškim vajam na Ogrsko. Prepričani smo, da presvetli vladar porabi prvo priliko, ter sprejme deputacijo obrtnega shoda. Vidi se pa iz rovanja židovskih listov, koliko jim je na tem, da bi se cesar neposredno z obrtniki ne razgovarjal o njih stanovskih razmerah. Ker se jim je posrečilo pred letom dnij, da ni sprejel vladar peticije, podpisane od tisočev obrtnikov, upali so, da bodo tudi sedaj avdijenco zabranili s svojim hrupom. Nadejamo se, da se jim v tem ue bode ugodilo, zakaj presvetli naš vladar stoluje visoko nad strankarskim židovsko-liberalnim hujskanjem. Politični preg-led. v Ljubljani, 13. septembra. Notran)« dežele. PresvitU cesar vsprejel je med drugim v Velikem Varadinu tudi katoliško duhovščino, s katero se mu je poklonil škof dr. Schiauch. Cesar je v svojem odgovoru izrazil upanje, da bo katoliška duhovščina kakor dosedaj tudi v prihodnje vedela združevati dolžnosti do cerkve in države na^ korist naše vere in za vtrditev miru v deželi. Židovski listi hočejo iz teh besed cesarjevih posneti, da vladar ne odobrava postopanja katoliške duhovščine gled^ na vprašanje o matrikah. Pač je taka razlaga cesarjevih besedi tendencijozna; zakaj po dogodkih zadnjih dni, ko se je naučni minister posvetoval s kardinalom Simorjem o tem vprašanju, smemo soditi, da vlada obžaluje svoj nepremišljeni korak ter da hoče z lepa pomiriti nasprotje, ki ga je sama prav po nepotrebnem provzročila med cerkvijo in državo. Čeiko nemškd sprava še vedno zanima vse kroge v Avstriji. Mladočehi, ki imajo sedaj v deželi prvo in odločilno besedo, kakor so pokazale zadnje nadomestilne volitve po nekaterih krajih, zbrisali so že davno spravo z dnevnega reda, doktor Rieger pa se še vedno trudi z vsemi silami, da jo dožene. Praška »Politik" poroča, da je zopet doktor Bieger predložil spomenico, v kateri našteva pogoje, ki bi omogočile češko-nemško spravo; med temi se »Vojvoda Guise mi je zatrjeval v moji mladosti, da imam podedovano srčnost svoje hiše, in da zn4m junaško umreti; toda on gotovo ni slutil strašne smrti, s katero moram potrjevati njegovo mnenje." Kazoč na minljivost človeške slave, omenila je, da vidi, kako je ona, po rojstvu kraljica Skocije, po poroki kraljica Francije, vržena z vrhunca svetne moči in časti, da umre celo v rabljevih rokah, dasi nedolžna, — in to jo tolaži najbolj, — ker vse, česar so jo obdolžili, bilo je le krinka. »Prosim Vas," — nadaljevala je, — »da mi stojite na strani v moji smrtni uri in da potrdite mojo nepremagano udanost katoliški veri. Bodite priče mojih zadnjih činov in mojih zadnjih besed: ne mogla bi dobiti bolj zanesljivih," — in na to je dostavila, vzdig-nivši se, da bi šla v oratorij: »Molimo skupaj zadnjikrat!" Zgodovina nam ne podaje nobenega bolj žalostnega in ganljivega prizora, nego je ta, ko kleči nesrečna kraljica pred altarjem, sredi svojih dragih, kateri je ne zapusti do zadnjega trenotka. Moli in prosi za svoje prijatelje, ki jo ljubeznjivo obdajajo, in tudi za sovražnike, ki jo preganjajo. Komaj se izvijejo iz prs na pragu stoječe gospe nekateri žalni vzdihi kot zadnji dar človeštvu! Dan je komaj napočil, in Beale in Powlet sta že v gradu; toda nekaj pomenivši se s služkinjo Marijino, vrneta se nazaj. Pol ure pozneje je došel šerif iz Northamptona, z belo palico v roki, spremljan od nekaterih voja- kov, nosečih gorjače in železne palice, kakor bi se bali upora. Ko pa so se odprla vrata na prvi udarec, in je šerif zagledal Marijo Stuart v slavnostnem blesku Bogu darovanega darii, bil je tako gi-nen, da ni mogel uiti besedice ziniti. Marija Stuart se je dvignila ter ga mirno pogledala, kakor bi ga hotela vprašati: »Kaj hočete?" — »Madame", jecljal je šerif, »lordi so me poslali". — »Pripravljena sem; pojdimo!" odgovori kraljica in obrnivši se proti oltarju vzame križ in ga izroči jednemu izmed služabnikov. Bil je isti križ, katerega je oni dan, ko je Powlet razdrobil kraljevi grb njenega prestola, pokazala mu z besedami: »To bo poslej znamenje moje kraljeve časti!" Ukazala je, naj ga nese naprej, da ji kaže s tem zadnjo postajo njenega križevega pota. Ne le katoliška poročila, ki so se razširila po vsi P^vropi, slikajo nam ta prizor z nepresežno častjo in vzišenostjo; tudi protestantovski popisi celo pričajo o nepremagljivi srčnosti in pobožni radosti, s katerima je vsprejela smrt kot božjo dobroto. In na neki list, katerega je spisal jeden njenih sovražnikov, zapisala je neznana roka sledeče vrstice: »V resnici, ta junaška krepost v tako slabem spolu more izhajati le iz milosti Onega, ki deli svojim mučencem moč, da so nepremagljivi." »Magna virtus in sexu fragili, quam donavit lile, qui marljres suos furtes et invictos facit." pred vsem zahteva češki jezik kot uradni notranji jezik v čeških okrajih. V tem oiiru hofe sicer vlada ngodiU češkim zahtetim, tend^ ostoae" Ki tem, da bo obeevalni jezik me^ sodišči'^ ih družbi državnimi nradi nemščina. r Opavi se je, kakor smo ž« poročali ob bJagoslovljenja nove zastave drnitvl »IPfemjsl" kazalo strastno sovraštvo med iSloTani in Nemci. Kako o teh pr^irih sodijo venil ' katoliki, pričajo te-le vrstice: Mi nemiki katoh''ki obsojamo take ostudne prizore. Med vernimi Kemci in vernimi Cehi ni nobenega narodnega prepira; kajti ravno nemški katoliki branijo z vso odločnostjo pravice Poljakov ua Pruskem. Prepir je le med liberalnimi Nemci in Mladočehi; med temi je treba sprave, a je nemogoča, dokler med njimi prevladuje brezvestni liberalizem. Kadar vernost prešine narode in njih voditelje, tedaj je sprava zagotovljena. Urustvo „Austria" in petardovci. V zadoji seji imenovanega društva je izrekel odbor svojo nevoljo proti irredentovskemu rogoviljenju, ki se je zadnji čas ponavljalo v Trstu; zakaj s tem se spravlja mesto v slabo ime ter izpostavlja življenje meščanov v nevarnost. Predsedništvo je izreklo starišem ponesrečenega dečka Bolderinija svoje sožalje ter jim določilo 25 gld podpore. Pojavi razpuščenega društva ,,Progresso". Voditelji imenovanega razpuščenega društva nameravajo, kakor zagotavljajo poročila, osnovati novo italijansko politiško društvo, katero se bode baje razširilo po vsem Primorskem. Bržkone so to prazni poskusi primorskih irredentovcev, zakaj vlada bode že storila svoje, da zabrani vsako proti-vladno gibanje. Tnanje driare. Srbija. Iz Belega Grada se poroča listom: Povodom godu ruskega carja vršila se je slovesna služba božja, katere so se vdeležili prvi državni dostojanstveniki. Po slovesni sv. maši je sprejemal ruski zastopnik voščila v avdijenci. Mej drugimi je zaslišal tudi ministerskega predsednika, ki je prišel k njemu na čelu tovarišev ministrov. — Odgovor srbske vlade na pogoje, katere je stavila dunajska vlada Srbiji z ozirom na prevažanje prešičev, odposlali so te dui na Dunaj. Sestavljen je v smislu ministerskega odloka, o katerem smo že poročali. Rusija. Ruski car je odlikoval na dan svojega godu mnoge ruske državljane. Mej drugimi je dobil vojaški pooblaščenec v Parizu, baron Frederick, red sv. Stanislava prve vrste. Italija. Kakor je videti, prizadeva si v najnovejšem času italijanska vlada mnogo, da zatre irredentovsko gibanje. To vsaj se razvidi iz poročil, došlih 10. t. m. iz Rima. Mej drugim se to-le poroča: Republikansko društvo »Balilla" so danes razpustili. Povod razpustu je poleg njegovih irreden-tovskih in republikanskih nakan okoliščina, da je hotelo društvo preteklo nedeljo prirediti slavnost v spomin in slavo Barsantija, če tudi je bila vlada take slavnosti prepovedala. Policija je mej drugim preiskala mnogo stanovanj društvenikov ter zaplenila več listin. Francija. Kap.tan Monteil utegne kmalu odpotovati v St Louis, da si ogleda porečje reke Nigra. Sočasno bo odpotoval kapitan Menard v Grandba-sam ter od tu šei dalje v notranje pokrajine, kjer bode utrdil z glavarji-domačini zveze, katere je bil sklenil ž njimi kapitan Binger. — Kakor poročajo nekateri časniki, prevaža se zadnji čas mnogo gradiva za brezdimni smodnik iz Francije preko Hamburga v Rusijo. Španija. V tej deželi vlada še vedno črna žena. neizprosna kolera. Tako vsaj javijo iz Valen-cije 11. t. m. došla poročila, vsled katerih je zbolelo prej ta dan v provinciji 17, v mestu Valenciji pa 38 oseb za kolero. — Bog nas obvaruj pred strašno morilko. Anglija. Neki angleški list piše: Grof Kal-noky se je nedavno izrazil, da je ideja trodržavne zveze navstala samo iz potrebe medsebojnega zavarovanja, in Nemčiji je med vsemi tremi državami največ do imenovane zveze. Zato si prizadeva Nemčija na vse moči, da ne bi izgubila svoje zaveznice Avstrije, katera bi bržkone takoj postala ruska zaveznica, kar bi spravilo Nemčijo v veliko zadrego. Turčija. Vsled vednih pobojev v Armeniji poslala je armenska uporna stranka manifest armenskemu narodu, kateri se glasi blizu tako-le: »Rojaki! Naši bratje v Armeniji se pobijajo kakor živali, njih imetje pa se krade in ropa. Tla naše domovine, nekdaj najvarnejše zavetjte naših najdražjih pravic posuta so s trupli, dočim so naša mesta iu polja napojena z armensko krvjo. Armenija je dandanašnji prava klavnica. Turški vojaki, poslani semkaj, da bi naredili mir in red, zlorabili so svoje orožje, da bi zatrH armenski rod. Tako zasramovani, prezirani, teptani deželi pač ne ostaje druzega, kakor upreti se z združenimi močmi proti krutim zatiralcem, da zabranimo pred njimi svojo čast in premoženje. Razglas dne 15. julija v glavnem mestu turškega cesarstva, pri katerem so sa naši rojaki hrabro potegnili za prostost, lahko priča, da ne bomo meni nič tebi nič gledali, ko morijo turški divjaki naše rojake kakor ovce. Borili ee bodo z obupaujem proti turškim četam, di dosežejo vse to, kar jim je sveto in vzvišeno."_ (Dalje Y prilogi.) _Priloga ^lO. žtev. »Slovenca** dn6 13. septembra 1890 Izvirni dopisi. Iz Prage, do6 9. septembra. (Pomot poplavljencem. — Opavska slavnost.) Voda v mestu je upadla, ulice in trgi so zopet prosti, istotako po predmestjih, in človek gre lahko od hiše do hiše po suhem. Samo Veltava vali svoje kalna iu rujave valove. Stoprav zdaj stopa na dan vsa ta bžda iu škoda, provzročena po povodnji; še le zdaj je možno pregledati vsa opustošenja, katera je storila v nekolikih dneh zlobna Veltava. Pomagati, rešiti, graditi postalo je geslo du6. Palma zmage pripala bo pa temu, ki se bode v tem oziru najbolj odlikoval. Tisoč io ti.soč Ijudij nima naj-potrebneiJega: nedostaje jim pristrešja tvečinoma so nastanjeni po šolah), obleke, hrane iu — pitne vode. Poročila z dežele od vseh stranij svedočijo, kako ljuto iu v velikanskih razmerah je oudi razsajala povodenj. Glavno delovanje osredotočuje se zdaj povsem na varstvo iu pomoč, koje tako nujno vsakemu treba. Lep, plemenit pojav je tudi to, da se zbirk na korist poplavljencem vdeležujejo cel6 — uajsiro-mašnejši. Delavec prinaša del svoje mezde, dekla svoj prihranjeni zaslužek, revež si odtrga od ust, da prispeje v osuševanje solz trpečih rojakov svojih. Dobrodelnost češkega ljudstva prestala je v miuolih dneh zopet strogo in trdo skušnjo, ia znova se je osvedočilo, da še živi in je otital ljud naš tisti dobri češki ljud, čegar srce je zlato, v kojem niso še zamrli doslej čuti človekoljubja. Državna pomoč došla nam je takoj dva dui po katastrofi. Cesar je že 6 t. m. podpisal odlok, s kojim vlada dovoljuje dva milijona goldinarjev iz državne blaga|nice za poplavljence na češkem. Avstrijskem, Šlezkem in Predarelskem. Koliko bSde bode odpravljeno, koliko solz posušenih, in vse vsled velikodušja našega vladarja! Dalie je izdatno podporo imenom dežele dovolil deželni odbor v svoti 100.000 gld., vse to io privatna dobrodelnost bodo polagoma že odškodovali uuičeno blaginjo ter uveli gospodarsko življenje v pravi tir. V podporo osebam, kojim je povodenj odnesla sli uničila imetje, dalje za hrano, živež siromašnim stanovuikom podarila sta: kardiual grof Schonborn in namestnik grof Thun, vsak po 4000 gld., bankšr Zdekauer 2000 gld., podružnica avstrijske kreditne banke v Pragi 3000 gld., vitez Lanna 1000 gld., Bogomir Bondy 500 gld., dr. Alfr. knez Wiiidisch-gratz iz Osteude 1000 fraukov, mestna hranilnica 10.000 gld., istotako češka hranilnica 10.000 gld., Clam-Martinic, Lobkovicz, Cernin po 1000 gld. itd. Pod predsedništvom uamestnika grofa Tbuua se je osnoval deželni podporni odbor, koji ima razširiti delovanje svoje po vsem kraljestvu. Seje imel bode vsacih 8 dnij, doslej se je nabralo pri podpornem odboru nad 114.000 gld , dalje je podarilo društvo .Rudečega križa" 13.000 gld., perila in odej, ambulantni kuharski voz z Dunaja od prostovoljnega podpornega društva (baron Muudy) deli vsak dan po mestu na tisoče porcij guljaša in kruha. Dne 7. in 8. na pr. se je med reveže razdelilo 5000 kouserv po teh vozovih, ki vozijo od ulice do ulice. V obče mestna občina za siromake in bedne vzgledno skrbi. Skoda, kojo je povodenj provzročila z odplav-Ijenjem drv, lesa, hlodov itd. broji se nad 100.000 gl. Mlinarji v porečii Veltave ne bodo še tri tedne mogli mleti, in bodo državo prosili državnega posojila brez obrestij, ali vsaj za znižanje davka. Popravljanje Karlovega mostu bode stalo 250.000 gld., trajalo bi pa poldrui^o leto, kakor trdi mestni stavbeni svetnik Bul f. Grajeoje stebrov v temelji vršilo bi se novodobnim načinom, namreč na kajsonib, sedaj stoj^ stebri na kamenitih ploČah, sicer je pa most še dosti ohranjen. Danes so zopet opažali razpoke ua obokih. V včerajšnji seji mestnega starejšinstva so se posvetovali, kaka komunikacija se ima prirediti namestu sesutega mostu. Po štirih predlogih je obvelialo, da se ima uvesti prevoz 8 parobrodi ali parniki in se bode občinstvo prevažalo sem in tja na treh parobrodih brezplačno. Parobrodna družba, koji bodi izročen prevoz, dobivala bode pa pavšal iz občinskih dohodkov, vsak mesec 90 gld. O sokolski slavnosti v Opavi pišejo nemške novine, da se je pokazila, da so ^Sokoli" izzivljali Nemce itd. Brzojavka v ,Ndrod. List.feh" ■Idve pa nastopno: .Sokolska slavuost se je sijajno izvršila; to je bilo velikansko združenje ,Sokolstva" češke zveze s češko moravskim in šlezijskim. Poudarjala se je potreba velike češko-slovauske zaveze. Sprevod po mestu bil je jako lep. Nahujskana nemška sodrga je vriščala in provzročevala nasilnosti. Sprevod nazaj bil je prepovedan. .Sokolstvo" na konjih, družice v kočijah iu drugi .Sokoli" vračali so se osteutativuo po Kaiarinski občini v .Besedo", Navdušenje je bilo veliko. Zvečer so se ponavljali napadi nemške druhali. Na odhajajoče oddelke so metali kamenje. Da bi pa mogli napadati, j počakajo, da se je zmračilo. Pametni in pošteni , Nemci so se sramovali teb izgredov. Cehi so se vkupe združili, če bi bili prepodeni, da mogo od- ' bijati napade. (Kakor v Celju! Vred.) Dana je ob-ljuba: Na svidenje v slovanski Pragi prihodnje leto!" Mestni očetje so bili aranžerji teh izgredov, kakor mi je pripovedoval svedok te slavnosti. Mestna policija se je tako obnašala in njen nadzornik Kašpdrek (jojmene Velikonemecl), da vlada občna nevolja. Ondi, kjer so Nemci napadali .Sokole", ni bilo videti redarjev. Mestni očetje so pomagali kričati in razgrajati. Uradniki mestne hranilnice 80 piskali, da so kar sami oglušeli. Nesmrtne zasluge si je pa stekel list .Freie schiesische Presse" in njegov vrednik Emil SchOneich. Ta arogantni German je pred češko .Besedo" osobno poživljal policijo, naj pusti pri miru izgrednike, to jih nič ne briga, odgovorna za vse je — vlada! Za svojo predrzno uesramnost skupil je tako po-učenje od necega .Sokola", da bode pet laških let pamtil njegovo desnico. Za vse te izgrede je pa edino odgovorno opavsko mestno zastopništvo. Kulturonosci opavski pa niso dosegli svojega namena, kajti slavnost se je sijajno izvršila, — iu se njen moralni vspeh dostatno še oceniti ne d4. Gostje iz Češke in Morave so videli z lastnimi očmi bedo svojih bratov v Sileziji, videli so njih nadloge, želje in napore, ter so jih potolažili in okrepili k daljšemu delovanju. Okoličani opavski pa. ki so doživeli tak sprejem pri prvem slavnostnem vstopu v mesto, kojemu dajo skupiti na leto lepe tisočake, uvideli so, kaj jim je početi; zdravilo za tske ljudi so jim pokazali prostjejovski Hauaci: Ne kupujte pri političnih nemških fanatikih in ne občujte ž njimi! Isto svetujem rojakom svojim celjske okolice. Dnevne novice. (Slovenska gospodinjska šola.) Svoje p. o. čitatelje opozarjamo dane.s na naznanilo mej inserati, v katerem vabi m. prednica Uršuiinske^a samostana ljudski šoli odrasle deklice, da se vpišejo od 15. do 17. septembra v slovensko gospodinjsko šolo. Ker se je potreba take šole povdarjala od vseh strani in ker je upati, da bo tudi manj premožnim deklicam mogoče brez posebnih vplačil izobraževati se v tej šoli, nadejamo se, da se bo prav mnogo slovenskih deklic vp'8alo v to šolo, da dobimo iz nje verne, delavne in rszumue slovenske gospodinje. (Vodstvo drnžbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) je imelo dne 10. septembra XXXVIIL sejo. Navzočni: Podpredsednik Luka Svetec. Odborniki: Dr. vitez Bleiweis, Matej Močnik, Ivan Murnik, dr. Vošnjak (blagajnik) Andrej Zamejec, A. Žlogar (zapisnikar). — Tajnik poroča u tekočih zadevah ter naznanja, kako so izvršeni poprejšnji ukrepi, kar se vzame na znanje. — Blagajnik dr. Vošnjak naznanja, da je ravno dospela žalostna vest o smrti dr. Dragotina Prusa v Konjicah, kateri je bil prvomestnik ondotne podružnice in od začetka velik po-speševatelj naše družbe, kar se privzame v zapisnik v njegov spomin. — Visoko c. kr. deželno sodišče v Liubljani javlja družbi z dopisom d 30/8 št. 6614, da jej je pokojni veleposestnik Fr. Kotnik na Vrdu volil 500 gld. — Za te in dru.'?e mrtve dobrotnike, kakor za žive družbenike opravi se ob veliki skupščini slovesna služba božja. — Zaradi učiteljskega osobja na družbinih zavodih pri svetem Jakobu v Trstu in v Rojanu ukrene se potrebno. — Istotako zbog glavne skupščine, ki bo 24. sept. v čitalnični dvorani. — Ker se bodo v družbinem .Vestniku" letos objavila vsa načelništva, prispevki itd., uljudno prosimo one podružnice, ki še tega niso storil«, da v kratkem pošljejo svoje izkaze. (Mandat na deželni zbor koroški) odložil je zaradi bulezui znani poslanec kmečkih občin za ce- lovški okraj Seebacher. Bil je rodom Slovenec, a se je vzU.sti kot po.slanec in načelnik koroškega .bauernbunda" vedno družil z nemškimi liberalci ter pobijal opravičene zahteve koroških Slovencev, svojih rojakov. (Zgradba deželnobrambovske vojašnice) v Gruberjevih ulicah dospela je danes do vrha in so že pričeli 8 streho. Tem povodom je dvonadstropna stavba lepo okrašena s smrečjem, cesarskimi, mestnimi in narodnimi zastavami. (Pevski večer) priredi jutri v nedeljo dne 14ega t. m. delavsko pevsko društvo „Slavec" v restavraciji ljubljanske čitalnice. Začetek ob 8. uri, vstopnina: za ueude 20 kr., udje so prosti. Ker je čisti dohodek namenjen v podporo obubožaui obi telji, nadeja se obilne vdeležbe Odbor. (Podklošterski uboj) ne pride še ta mesec — kakor se nam poroča — pred porotnike, temveč pozneje. (Ponesrečil) se je delavec Janez Blaj, ki je pri svojem delu blizo postaje Trbovlje iz višine padel ter si ob štrlečo pečino popolno razbil glavo. Ponesrečenec je bil 36 let star, pristojen v Rateče ter je zapustil vdovo in šestero nedoraslih otrok. (Deveti avstrijski shod zdravnikov) vršil se je dne 5. t m. v Opavi. Zastopanih je bilo 24 zdravniških društev po 63 odposlancih; Kranjsko je zastopal g. vladui svetnik prof. dr. Vatenta. (Premovanje konj v Trebnjem) Dn4 11. sept. je bilo premovanje konj v Trebnjem. Pripeljali so 11 kobil z žrebeti, 8 mladih kobil in 13 eno- in dveletnih žrebet. Premije so dobili in sicer za kobile z žrebeti: Jožefa Hribar iz Vel. Gabra 40 gld., Marija Gresel iz Trebniega 25 gld., Fr. Bevc iz Loke 20 gld., Itf. Hovar iz Temeuice 15 gld.. Al. Gliba iz Vel. Loke, Fr. Majzelj iz Belecerkve in Jos. Stermole iz Vira vsak po eno srebrno državno svetimo. Za mlade kobile: Ant. Planinšek iz Mirne 30 gld., Jo8. Rus iz Mirne Peči 15 gld., Janez Babnik iz Toplic iu H. Mttller iz Trebuja vsak po eno srebrno državno svetinjo. Za žrebeta: Josip Stermole iz Vira, Jul. Treo iz Mal. Vasi in Jožefa Hribar iz Vel. Gabra vsak po 10 gld.; Janez Bukovec, Fr. \Vurzbach in Fr. Pucihar vsak po eno srebrno svetinjo. (Učiteljska služba.) Na dvorazrednici v Šentvidu nad Vipavo je stalno popolniti nadučiteljsko mesto z letno pisčo 500 gld. in opravilno doklado 50 gld. Obrok za prošnje do 24. t. m. na okrajni šolski s^et v Postoiiui. Teleg:riiiul. Dunaj, 12. zepterabra. Danes dopoldne se je vršilo slovesno odkritje Liebenbergovega spomenika. Pri slavnosti so bili navzoči: minister grof Taffee, baron Gautsch, Bac-quehera, grof Falkenhajn, grof Schonborn, cesarski namestnik in župan. Lisa (Slezija), 13. septembra. Veličastva in visoki dostojanstveniki s sijajnim sprem-; stvora so došli sem ter so se podali na ' prostor vojaških vaj. i Budimpešta, 12. septembra. Dunava ne-\ varno narašča. Zdaj je vže 578 centimetrov j nad navadno višino. Spodnje nabrežje je poplavljeno na obeh bregovih. Iz skladišč „Podunavskega parobrodnega društva" so morali blago odstraniti. Zdaj je voda vže 1 tako velika, kakor je bila 1881. 1. I Gibraltar, 12. septembra. Španska oblastva so dela pod ključ one štiri Špance, ki so nedavno napali angleške častnike. Calais, 12. septembra. Včeraj dopoldne je skočil brzovlak blizu Chaumonta z železničnega tiru. Mnogo voz je zdrobljenih. Izmed ljudij ni nikdo smrtno poškodovan. Southampton, 13. septembra. Danes so začeli delavci v ladijarnici zopet delati. V j mestu je mir. Glavnega hujskača so deli v ; zapor. VremeiiMko nporo^^ilo. a M a Cas Stanje Veler Vreme > S ^ 1 opazovanja trmkoni«ni T mm toplomer* po Caltijo •gS i a « a 12 7. u. ljut. 2. u. pop. y. H. »ve«. 7349 7:t67 liffi 210 15-8 sl. jzapad . oblaino. iasno del 1 10 dež Srednja temperatura 16*8°, za 3 4° nad normalom l>iiiiH|Mk» l>orxa. tTclcirratii-nn poročilo.) 18 septembra. Papirna renta 5% po 100 }tl. (s Itidavka 1 SS i?ld. — ki. Srebrna „ 5', „ 100 „ „ lti')k 88 „ 80 , 5% avstr. zlata renta, davka prosta , 107 . co „ Papirna rent*, d^vka prost*...... 101 „ 25 , Akcije avstr.-o«ersk? banke ... «73 . r Kreditne akeije .......... ;-)0!t „ P London ............ 112 „ 50 „ Francoski napoleond......... S „ M5';,. Cesarski cekini ......... ■T . 3i» . Nemike murke -■>5 . 22", lltHrlll no: 10. septembra. Janez Grandel', poiiovslii lomočnik, .5H let, Križevniški trg 5, srčni kap. V bolnišnici: 10. septembra. Marija lilatnik, delavčeva žena, 55 let, dysenteria. •č. I I t Tužnira srcem nazDaujarao vsem sorod tiikom, pniateljera m znancem žalostno vest, da je vsemogočni Boj; k st-bi poklical (lašu iskreno ljubljeno mater, gospo Antonijo Hafner danes ob polnoči po kr»tlfei bolezni prevideno .s sv. zakraiLeiiti v (59. letu njene dobe. Pogreb predrage ranjce bode v nedeljo, dne 14. t. m., ob 5. un popoldne na tukajšnjem pokopališči. Blatra pokoinica priporoča se v molitev in pobožni spomin. Gorenji Logatec, 13. sept. 1890. Ljudevit Sterger, dr. Gustav Sterger, dr. Stanko Sterger, Franc Hafner, Anton Hafner, Ivan Hafner, sinovi. — Amalija Hafner, Terezija Hafner, hčeri. (i) •m m pripravljena od lekarja GABR. PICCOLI-J a v Ljubljani, je upllvno zdravilo, katero krepča želodec, mehdA, dUtl, odpravlja - -J « ^ zlato žilo In odganja gliste. rV -iT^o Sestavljena jc iz zdravilnih, v last p- /O ■ ijM^linstvo spadajočih snovij ter ni nikako 1 tidrastifno učinkujoče, marveč liiliko, de- ; ,-1 '"^""j® organov urejajoče zdravilo, ka- p. organizmu kar nič nu Škoduje, če ^^■^(^Lse prav delj časa rabi. % Esenco za želodec jioSilja iz-^ v .'iiffldelovatelj proti poštnemu povzetju v ---^škatljah po 12 stekleničic za gl. 1 ;)(!; po 24 za gld. 2 ()(l; po ;«> za gld. ;i S4; po 44 za glil. 4 2fi; po 55 za gkl. .5-2(!; po llOza gl. 10-;5(); po 550 za .')0 gld. V steklenicah po 15 kr. prodaja se skoro v vseli tu- in inozemskih lekarnali. ((',0—1) Prva kočevska O 1» O II i li , katerega proda po primerno jako nizkej cen!. Tudi p. n. stavbenim podjetnikom se priporoča v vsakovrstna sfavhhiska dela, katera fino, trpežno in ceno izvrči. Pričetek mestnih ljudskih šol. Na mestnih ljudskih šolah ljubljanskih, in sicer na I. in IL mestni petrazredni deški ljudski Soli, mestni nemški deški ljudski šoli, na mestni dekliški šoli pri sv. Jakobu, na dekliški šoli v uršulinskem samostanu, na mestni nemški dekliški ljudski šoli in jednorazredni šoli na Barji se prične šolsko leto I81)(l/1 dne 19. septembra 1890. Vjiisovanje bivših in vsprejenianje novih učencev in učenk se bode vršilo dne IC. iii 17. septembra t. ]., in sicer: Za L jietrazredno deško ljudsko šolo v .šolskem poslopji v ]'oljskih ulicah ; za IL pet-razredno deško ljudsko šolo v šolskem poslopji na Cojzovi cesti; za nemško deško šolo v Malirovi hiši na Cesarja Jožefa trgu št. 12 ; za dekliško šolo pri sv. Jakobu v redutnem poslopji; za uršulinsko šolo v uršulinskem samostanu; za nemško dekliško šolo v Spi-talskih ulicah št. K) (kresija) in za jedno-razrednico na Barji v šolskem poslopji. C. kr. mestni šolski svšt ljubljanski, dne 4. septembra 1890. Predse(hiik: Grasselli, s. r. ^^^^aSHSHSESHSHS^ Ui'ndtte Cj in trgovske ^ KOfERTE I 8 firmo priporoča nj KAT. TISKARNA^ v Ljubljan. ^ Jniar fijiihljaiia Tržaška cesta štev. 29 priporoča prečast. duhovSčini in slavnemu občinstvu lepo, ukusno iu solidno izdelane salonske in navadne lončene. belo, rnjavo, zeleno in slonokoščeno osteklene. ognju protivue v nairaznovrstnejših oblikah, kakor tudi v,se v to stroko spadajoče izdelke po naj» nižjih conah. Cenilnike jto.ii/jam ua ie/jo franko. Zastopništvo pn (40-25) Vidic & Comp. Slonove ulice. rn mavBOtros Pouk v I. in II. mestnem otroškem vrtcu s slovenskim poučnim jezikom se prične cliio »epteiiil>i'a s sv. mašo in sicer za L otroški vrtec v farni cerkvi sv. Petra, za IL otroški vrtec v stolni cerkvi. Vpisovanje otrok se bo vršilo 1*5. do 17. Heptembra, vselej od 8. do II. ure dopoldne in od 2. do 4. ure popoldne v učnih prostorih, to je, za L otroški vrtec na sv. Petra nasipu št. ♦)'> pri tleh na levo. za IL otroški vrtec v Poljskih ulicah št. 10, L nadstropje. (3_i) Mestni nia^;istrat Ijnbljanski, dne 10. septembra 1890. XiL 11 j i a* a 1* 11 a Ign. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Koii^^renui trg st. 2, priporoča svojo HF" |M»B>OlllO K Si log-o "91 šolskih knjig, broširanih ali trdo vezanih, ki so v rabi na tukajšnjih in vnanjih šolskih zavodih, posel)ej še one za c. kr. višjo g^imnazijo, o. kr. višjo realko in za tukajšnjo c. kr. možko in žensko učiteljsko pripravnico, zasebne, meščansko in ljudske šole po najnižji ceni. (4-3) Imenik nfiredrni/i nenih knjig se dobira brezplačno. ^tttTTtTTtTtTtttTTTTt Organist in cerkvenik Išce službo. Zmožen je ta posel opravljati tudi pri kaki mestni župniji. Več pove iz prijaznosti opravništvo „Slovenca". (3-3) Najcenejši, najboljši, preskuSen, rujavi lesni pomaz HETEL-ovizvimcarlolineui atf varuje trajno Tttt (16—12) pomazane plotove, kolarnice, skladiSča, vozove, gospodarsko orodje, tla itd. pred grnjllobo, g^livaml, oitorjenjem in žatelkaml. V hlevih razkainje. 1 kgr. ladciiča M 6 kvadratnih metrov. Proijlcd brezplačno. Kakovost neprekoHcno zajamčena. 6 k^r. 1*60 gld., 100 kgr. 16 gtd. z l)unaja. Najoenejia karbolna kUUna, karbolno apno, kolomaz. Mihael Barthel in drugovi, kemijska toTarna v Batlsbonl in na Dnnojt, X. okraj, KeplvKasae Nr. aO. (IstaijoTljena 1781.) Zaloga imata brata EberI v Ljubljani. 1M9 C. kr. priv. zavarovalnica .ASSICURdZIONI GENERALI' (Občno zavarovalno druStvo v Trstu.) {Ustanovljeno 1. 1831.) 40,758.238-42 227.37I.83I-43 116,904.648-39 23,544.05322 Jamstveni zaklad družbe . . . gld. Izza ust. je plačala družba Skod za » Zavarovalno stanje v oddelku zavarovanj življenja 31. dec. 1888 > Premijski listi in premije, ki se bodo v poznejših letih pobrale v odd. zavarovanja zoper požar . » Družba zavaruje: 1. na človeško življenje v vseh mogočih sostavah. 2. Zoper škode po požaru na cerkvena, graščinska in kmetska posestva, stanovanja in gospodarska poslopja in njihovo vsebino, raznovrstno blago, žetve, les in oglje na prostem, kakor tudi zoper škode vsled podiranja in spravlj.anja, vsled strele, plino-vega razpoka in onega pi i parnih kotlih. Občinam, cerkvam, sanastanom, pobožnim ustanovam in graščinam dovul 'ije Assicurazioni Generali 20° „ odpust normalne )'remije. 3. Zoper šlcode vsled prevažanja na blago, pridelke, ladije in druga prevaževalua sredstva mej prevažanjem na morji, rekah, prekopih, jezerih in po suhem s poštnimi vrednostnimi pošiljatvami vred. 4. Zoper škode vsled razbitja zrcalnih oken in ogledal. 5. Zoper telesne nezgode na račun prve splošnje zavarovalne družbe zoper nezgode na Dunaji. 6. Zoper škodo po toči na poljske pridelke na račun >Ogerske zavarovalne družbe po toči in protizavaro-valnp_ delniško družbe v Budapešli». S^ Pri zavarovalni stroki na življenje jamčijo zavarovalni pogoji zavarovancu razven drugih predno.slij: veljavnost polic v slučaji samoumora, dvoboja itd. po petletnem obstanku; nezastavljene police ne morejo uyasniti po triletnem obstanku; pravica do obnovljenja (tekom 3 mesecev) polic, ki so ugasnile -zaradi neplačevanja zavarovalnin, popolnoma neodvisno od zdravja še živečega zavarovanca; omejitev ničnostih razlogov za slučaj nameravane in dokazane goljufije; brezplačno razširjenje zavarovalne veljavnosti do zneska l.o.OOO gld. za slučaj, ko bi bil zavarovanec poklican k črni vojski, in sicer po enoletnem obstanku; zavarovanje ne preneha me vojskinim službovanjem za zavarovance, ki so člani stalne vojne ali domo-branstva, ter se v tem slučaji priračunavajo najnižje dopolnilne premije. Nevojniki na suhem (uradniki vojaške pošte in brzojava, vojaški zdravniki, vojaški živinozdravniki, vojaški lekarnarji, vojaški duhovniki, računski in inten-dančni uradniki) ali vojniki na suhem od feldveblja navzdol ne plačajo dopolnilnih premij, za vojskino zavarovanje do zneska 3.500 gld., ako je polica že tri leta veljavna. Zavarovalni oddelek na življenje je popolnoma samostojen. Ima lastno premoženje in je od drugih strok tako ločen in neodvisen, da tudi sluč.ijna zguba pri zavarov.inju zoper požar ali škode pri prevažanju ne more vplivati na to stroko. Družba jamči za olajšave, ki se strinjajo z zdravim trgovinskim poslovanj"em, tako pri odmerjanji zavarovalnin. kakor tudi pri likvidaciji škod, katere vedno točno izplačuje. (20) Glavni zastop v Ljul»ljani: G. Tag^liapietra, Gradišče št. 4. Stroji za pranje in sušei^e perila; najnovejši patent. Varuje se perilo, ter opere belo ko sneg. Prihrani se mnogo časa m več ko polovica kurjave. S strojem opereš v eni uri, kakor z roko v enem dnevu. EikSnPAfifi^' ^^^ ^^ ourovo maslo. C. kr. patent. Obsega 5 do f " 50 litrov, s katerimi se v 4 ali 5 minutah naredi iz smetane najboljše surovo maslo. Blagajnice (kase), stiskalnice mr stroji za poljedelce ^^ vsakovrstni za kopiranje; mlatilnice, ročne reznice za krmo in na mlatilo ((jiippel), trijerji, stroji, s katerimi se žito čisti in odbira, koruza robka, grozde iu sa^e stiska ^pumpe za gnojnico itd. SilF21.1lli »domačo in obrtno porabo, otroški vozički, svila, 9M VJA sukanec, volna, bombaž, mašinske šivanke in olje, sploh vse, kar se potrebuje za šivalne in poljedelske stroje. Vse v veliki izberi iz najboljšega blaga in po najnižji ceni. Pi-i tej priliki se zahvaljujem za 20leino zaupanje, katero si želim ohraniti s hitro iu točno postrežbo. Vnanja naročila sprejemata moja potovalca gg. Ivan Komatlč iu Ivan Grebene, ter na zahtevo tudi dajeta pouk s stroji. Stroje na vlačila (Goppel) na zahtevo ta dva gospoda postavljata, kjer je treba^Jj^iporoča se za obilna naročila s spoštovanjem (7-5) ft^RAafc i»K:TTS]K ^^ I^j iil>lj aiii 11 a Htfireiii 'X^i'<>-ii «1. 1. Nasproti železnemu mostu. Andr. Druškovič trgovina z železnino na mestnem trgu 10, po zelo nizki oeiii okove za okna in vrata, Morje, za štokadoranje, .saniokolnice, traverze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši kamniški Portland- in llonian-ee-nient, skle jni papir (Daehpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi Iei>o in nio^-fiio nadrejena Štedilna ognjišča Vodnjake za zabijati v zemljo, s lia-terimi je mogoče v malili urah in majlinimi stroški na pravem mestu do vode priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za izkopane vodnjake, železne cevi in železoliti gornji »tojali, kakor tudi za lesenp eovi inesingaste trombe in ventile in železiia okova. as«, JI®«:! s (38) vsalce vrste orodja, Icakor: lepo in močno nasajeni plugi in plužna, železne in lesene brane in zobove zanje, motike, lopate, rezovnice, krampe itd. Tudi se dobiva zmirom sveži dovski mavec (Leugenfeldev Gijps) za gnojenje poljn. OIiJlVATB BARVII v kopltarsklli piii^lcali p« |iol in Jeden kilo pi*ipoi*oea najceneje ^ tovarna oljnatih barv, laka in firneža semeniško poslopje 6 LJUBLJANA semeniško poslopje 6 ▼ ^ ▼ A ^ X Deželia \tmi Lilofila v LjubljaiiL priporoča se slavnemu duhovščini, ter uavaja iziiušeoih iu že z pozdravil iu specijalitet, eie-ia Mestni tnj 11, občiu!^tvu in prečastiti naslopuo le uekaj svojih tovim vspehom rabljenih in sicer. Francosko žganje s soljo ali brez soli, pristno francosko blago proti revma-tizmu in za oživljenje in okrepčanje. — V steklenicah po 20, 50 kr. ia 1 gH. Ruska maia za ozebline, jako dobro sredstvo proti ozeblinam in z.istaranim ozebam, kakor tudi proti rudečemu nosu in obrazu. Po 8-10 dnevnej rabi je bolezen popolnoma ozdravljena. — Cena lončku 40 kr. Fijakerski praiek. znano zdiavilo proti kašlju Cena škatljici 25 kr. Cvet za protin in revmatizem, n-ij vspešnejše in najsigurnejše sredstvo proti revmatizmn, trganju po udih, protinu, bol znim v križi, revmatičnemu zobobolju itd. — Cena steklenici 50 kr. Voda za čiščenje obraza. — Cena steklenici z navodilom za rabo 80 kr. Guarana praški, zanesljivo sredstvo za migreno in enos ranski glavobol. — Cena škatljici z 10 praški 50 kr. Tinktura za rast las, proti izpadanju las in za obnovljenje in oživljenje rasti liis. — Cena steklenici 60 kr. Tinktura in obliž za kurja očesa, sigurni sredstvi za popolno cdpravo kurjih očes, bradavic in trde kože. — Stekleni a s čopičem in navodilom za rabo vred velja 40 kr.. 1 obliž 40 kr. Kapljice za odpravo krča, neprekosljive glede zdravilne moči, nekaj kapljic na sladoru ali v kamilčnein čaji takoj ukioti krč. — Cena steklenici 30 kr. Cvet za gušo proti guši iu napetemu vra u, za utiranje. — Stekl. velja 20 kr Olje iz repja jo najreelnejše sredstvo, da se zabrani prehitro osivenje las, lase naredi mehke, odstrani in zabrani delanje sitnih luskin na g avl. — Flakon 30 kr. Razven navedenih zdravilnih sredstev dobijo so v deželni lekarni pri „Ma-rijl Pomagaj" raznovrstna medicinična mila, lepo dišeče pomade, lasna olja, razni pristni angleški in traneoski parfumi. Pariški prašek za dame (bel in rudeč), poudre de riz, kadilni papir, kadilne svečice, potpourri itd., dr. Bochardovo aro-matiško zeljiščno milo ia jako tino glicerinsko milo in glicerinsko vijolično milo. (1 komad 3.5 kr.) Spošto .-anjem (23) LimIv. (iJreeel, lekarnar. ces. in kralj. v Dunajskem dvorni zvonar Novem Mestu priporoča zalogo zvonov za zvonike, lepo- in ■oglasne zvončke vsake velikosti in vsakovrstnega glasu. določen glas, popolno in čiSto ubranost in blago-glasje zvonov se jamči, kalior tudi lepo umetaljno litje in najboljšo rudnino. Nadalje priporoča Jarme in druge reči za zvonove iz kovalnega železa in iz lesa po svojem najboljšem in pri-znatem sistemu za lahko zvonjenje Naročeni predmetje izvršujejo se naglo, cen6 in z najugodnejšo plačino pogodbo. L. 1838. ustanovljena tovarna je prodala že 4710 zvonov, ki so tehtali 1.272 800 iUinUe: Zlati križec za zaKluge s krono 1. 1887., .dve svetinji za napredek' dobljeni na dunajski svetovni razstavi 1873. 1. za zvonove dunajske votivne cerkve. Odlika zlate svetinje na dunajski obrtnijski razstavi 1880.1, in častne diplome na obrtnijski razstavi 1889. 1. v Budejevicah (Btidiceis) itd. itd. Vrhu tega mnogo priznanj za izvrstne izdelke. ((24—16) Lepoglasne zvončkulje s štirimi zvon<'ki za zakristije po 25 gld in višje. Lepoglasne altarne zvončkulje od alpaka s štirimi zvončki po 14 gld., s tremi po 11 gld ; od medi (mesinga) s štirimi zvon ki po 10 gld., s tremi po 8 gld. Obrazci in ccni/.i se po.ši/jnjo brezplačno. Trgovina z železnino Albiii-aO. Aliciii-ai v Ljubljani, Gledališke ulice št, 8, priporoča svojO bogato zafogo polj oddMkegn orodja, posebno plug^ov, lepo in močno izdelanih po iiajiiij^^i ceni, plužnih delov, motik, lopat, amerikanskih gnojnih vil, prav lopo in lehko izdelanih, a poleg tega vendar triiežiiih. zobov za brane, žag za na v6do, pil za žage, delov za vodnjake, mesingastih plošč za komate, potem rož, steselcev, ds, zavomio za vozove, okov za voz6 itd., šin za kolesa, podkev, ookel, koi^skih žebljev, slokih žag, kos, srpov, slamoreznih kos, klepalnega orodja, sekir, cepinov, železnih grabelj. (28-18) staro icU-»o, uir.thitf, hiilier, kositar, cink, ^ 5 svinec kupuje se vedno po najrišfih cenah. ^ išni iep brez telefona le gld. 4-50 ^n vliij«"). Posamezni deli za napeljavo strelovodov, hiinih telegrafov in telefonov so vedno na razpolago. Za dobro, zanesljivo in ločno delo jamči, cena je kar mogoče nizka. Josip Rebek,! (prej Karol Ahcin) liljiK^arslci mojstci*, 13 Francovo nabrežje I^ubljana Francovo nabrežje 13. priporoča svojo izborno zalogo lepo, natančno in trpežno izdelanih S*" Sledilnih ogujiSč "»K okov za okna In vrata; izdeluje tudi (2) IfT' železne ograje v vsakovrstnih oblikah po poslanih vzorcih ali lastnem načrtu in sploh v«a dežele ter je izvišuje točno, poceni in ključaraka dela po najnižji c°ni. Sprejema naročila iz luesta in zanesljivo. Posebno opozarja na svojo na Kranjakem najveijo zalogo nnjnovtjsA sestava v rasnih TcIikoEtih. elektrotehiiif'iiili proizvodov katera omogočuje najzanesij vejšo vpeljavo telegrafov in hiinih telefonov v poljubni dolgosti. Slednja prlporo'a še jinsebej cenjenim gg. trgovccm in tovarni narjem v varstvo pred tatovi in svrho hltreprii poslovanja. > 4 Prečast. duhovščini, veleposestnikom, tovarnarjem in sploh hišnim posest- mi nikom se priporoča za napeljavo ^ katera napeljuje na stolpe, dimnike in poslopja po najnovešem zanesljivem načinu; popravlja tudi le napeljane pohabljene strelovode, katerih f®l zanesljivost preizkuša z navlašč za to naročenim „elektrometrom". (20-6) Vsi stroji za kmetijstvo in vinorejo! Stiskalnice In mlini za olive, vinske in sadne stiskalnice, priprava za odstranjenje peronospere, mlini za grozdje in sadje, automatične stiskalnice za zeleno pičo Mlatilnice, čistilnice in vitala, stroji za ropkanje turšice sejalniki, orala itd. itd. Sušilne priprave za sadje in sočivje. škoporeznice v največji izbiri prodaja izvrstno izgotovljene in po tovarniških cenah IG. HELLER, Dunaj, Praterstrasse 78. Katalogi in vsako pojasnilo na zahtevanje gratis in franko. Razprodajalcem najugodnejši pogoji. (20—19) W~ Sposobni zastopniki se ličejo ter dobro plačajo. Premija ta svetovni razstavi v Londonu 1862, Parizu 1367, Dunaji 1873, Parizu 1878. Klavirji na obroke za na deželo saloiimki krilasti klavir, pianiiie (5231) iz tovarne svetovno znane tvrdke (Gottfried Cramer) — Wilh-Mayer na Dunaji z,i 380 gld., 400 gld., 4.t0 gld., 600 gld., 550 gld., 6(X) gld., 6,50 gld., planine za 350 gld. do 600 gld. Klavirji druzih tvrdk za 280 do 350 gld. g^ Izposojllo klavirjev za na deželo pod najugodnejšimi pogoji.--- Prodajalnica in posojilnica klavirjev A.ThierfeIder, Ounaj, VIL, BorggasseTI. ^a iii l>oliie! Najboljše in priporočljivo sredstvo proti glavobolu, boleznim v želodcu, v prsih, na pljučih, obistih, Jetrah, dnlje proti protinu in proti živčnim boleznim, proti kailJu, hripavosti, vspešno za otroke, dojence, prebolele, za ženske pred in po otročji postelji, bledične, krvirevne sploh slabotne osebe je Triik6cxj'Jeva hmeloTa sladna kava, katera je najbolje dijetetično okrepčujoče in tečno sredstvo, od mnogih zdravnikov kot »izvrstno« priporočeno. Zamotek V« kilo leže velja 30 kr. Najceneje se kupi v zavojih po 4 kile, v katerih so 4 zamotki. Dobiva se pri izdelovateiju Ubald pl. Trnk6czy-ju, lekarju v Ljubljani, dalje v glavnih zalogah lekarjev na Dunaji: V. pl. Tmk6ozy-Ja, 5. okraj. Hundsthurmerstrasse št. 113; dr. Otto pl. Trnk6czy-Ju, 3. okraj, Ra.leckyjcv trg St. 17; Jul. pl. Trnk6ozy-Ju, 8. okraj, Josefstadterstrasse št. 30; v Oradoi (Štajarsko): Vendelin pl. Tmk6ozy-Ju, lekarju; dalje pri vseh lekarjih, trgovcih, drogulstih itd., pristne le v zamotkih, ki imajo zgorajinjo oblastveno vknjiženo znamko. Razprodajalcem dovolim znatni popust. (6)