NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
The largest Slovenian Daily | in the United Stales
Issued every day except Sondays
and Legal Ho lidays. -:-J -e 50,000 Readers > [jj
TELEFON: 4687 C O RT LAND T.
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at Mew York, N. Y., under the Act of Oongress of March S, 1879.
TELEFON: 2876 COBTLANDT.
NO. 249. — fiTEV. 249.
MEW YORK, TUESDAY, OCTOBER 23, 1917. — TOREK, 23. OTOBBA, 1917.
VOLUME ZZV. — LETNIK XXV.
Iz Washingtona.
ooo
True translation filed with the post master at New York on Oct. Si, 11117, as required by the a<t of Oct. 6, 1917.
Washington, D- C.f 22. oktobra. — Vlada je pripravljena polastiti se in uporabiti proti Nemčiji na miljone dolarjev vrednosti bombaža, jekla, bakra in drugih kovin in kemikaličtiih snovi, katere so nakupili nemški agenti ter jih spravili v skladišča, še prediio je kongres Združenih držav napovedal Nemčiji vojno.
V tem smislu se je izrazil odlični zvezni uradnik ter ne bo ta korak presenetil nikogar, ki je zasledoval dogodke zadnjih par mesecev.
Objavili niso, koliko je blago vredno, ki ga namerava zapleniti zvezna vlada, vendar pa se domneva, da bodo tozadevne številke presegale vse privatne cenitve.
Izvedeli so, da je naloženih v skladiščih južnih držav približno en miljou zavojev bombaža in icer za sedanjo tržno ceno. Žc sam ta bombaž predstavlja Milijonov dolarjev.
Nadaljni predmeti, katere nameravajo zapleniti kot vojno odredbo, vsebujejo olje različne vrste, usnje in jeklo, ki ga nameravajo izdelovati v izstrelke.
Zapleniti hočejo tudi nikelj ter številne kemikalije, ki so potrebne za nadaljevanje vojne.
Vse te predmete so nakupili nemški agenti še pred izbruhom vojne na odprtem tržišču; med njimi se je nahaja predvsem Heinrich Albert, nemški tajni svetnik, ki ie bil oni čas v tej deželi.
Priznavajo, da je Nemčija nameravala dve stvari, ko je nakupila te zaloge.
Prvič odhezanje predaje takih dobav v roke zaveznikov in drugič jamstvo, da bo mogla nadaljevati s svojo trgovsko delavnostjo, kakorhitro bo napočil mir.
Ničesar ni vprizorila, da bi prikrila te nakupe* Zvezna vlada ni mogla storiti ničesar, da bi preprečila nakup teh materijalij.
Kakorhitro pa je bila napovedana vojna ter je sprejel kongres postavo, ki prepoveduje trgovino s sovražnikom, je imela vlada pravico konfiseirati vse blago, ki je last sovražnih inozemeev.
Primerne s vote za to blago bodo plačali pri sklepu miru ali pozneje in sicer v razmerju kot bo to določil kongres.
Izvedelo se je, da so zvezne oblasti zaplenile več kot ta dva miljona 500 tisoč dolarjev vrednosti takih predmetov tekom zadnjega maja in da bo dotično blago uporabila zvezna vlada.
Večino tega blaga so našli nagromadanega v skladiščih v bližini pomolov Hamburg American parobrodne družbe v Hobokenu.
Vsi predmeti so bili opremljeni z naslovi prejemnikov, ki se,nahajajo na Holuiidskem, Švedskem, Norveškem ali Danskem.
Razkritje velikih skladišč blaga, ki je last Nemčije, je prišlo i~a uho zveznih uradnikov po različnih potih.
Justičiri department in mornariški detektivni urad tda razkrila te zaloge, ko sta zasledovala sovražne inozem ee ter nelojalne državljane Združenih držav. Zatem se je lotil eele stvari tudi delavski department in sicer na podlagi {pomanjkanja snovi gotove vrste, glede katerih so izvedeli, da so bile prodane indirektnim potom Nemčiji.
Nemški agenti so bili prav posebno delavni pri posku Sii, da dobavijo Nemčiji potrebno zalogo materijala, ki je potreben pri izdelovanju umetnih barv in pri izdelovanju razstreljiv.
Washington, D C., 22. oktobra. — Najmanj 38,000, 000 ljudi na svetu nosi sedaj vojaško uniformo. Izmed teh je 27,000,000 na strani zaveznikov in 10,000,000 na M rani ceutralnih zaveznikov soglasno z izjavo vojnega departments.
Te številke pa ne vsebujejo oborožene sile različnih narodov na morju, s čemur bi se povečale te tevilke zelo
izdatno.
Proti sedmim miljonov Nemcev, trem miljonom Avstrijcev. 300,000 Turkov in 1)00,000 Bolgarov naštevajo naslednje številke:
Rusija 9,000,000; FranciJu 6,000,000; Anglija 5,000, :>*); Italija ^5,000,000; Japonska miljon in pol; Združene države več kot miljon. Kitajska pol miljona, Rumunska približno 300,000; Srbija 300,000, Belgija 300,000, Grška 300,000; Portugalska 200,000; Črnagora 40,000; Siam 35, U00; Kuba 11,000 in Liberija 400. San Marino in Panama imata na razpolago le malo peščico vojakov.
Vojaški izvedenei si ne domišljajo, da so te številke v vsakem ozira pravilne, vendar pa domnevajo, da predstavljajo primeroma pravilno moč nasprotujočih si armad, — Vojni department ima veliko zaupnih poročil p lede vojaške sile zaveznikov ter tudi glede sile centralnih zaveznikov, vendar pa teh poročil iz vojaških poročil niso objavili.
Nemčija "in Avstrija sta uporabili vse, da prikrijeta natančno število vojakov, ki se nahaja v teh deželah pod j o rot jem. Kkrbnemu delu zavezniških vojaških izvedencev
na razpo-
"Cassin" in U-čoln.
Ameriška bojna ladja v boja z nemškim podmorskim čolnom. —'
Torepdo je ladjo poškodoval. — Nadaljnje zasledovanje podmorskega čolna.
True translation riled with the post master at New York on Oct. St, 1917, as required by the act of Oct. a 1917.
Washington, D. €., 22. oktobra. Viee-admiral Sims je obvestil mornariški department v polnem poročilu o boju, o katerem je prišlo prejšnji teden le malo poročil, da je le hlaidnokrvnost in hitro manevriranje poveljnika Walterja H. Vernou rešila ameriškega rušilen "Cassin", da ni bil uničen v boju z nemškim podmorskim čolnom dne 16. oktobra v vojni zoni. "Cassin" je zasledoval pol ure vrednost 1431 podmorski čoln, katerega je najprej zagledal v razdalji petih milj. Podrobnosti o tem spopadu je izdal mornariški department v sledečem poročilu:
Rušilec o katerem se je poročalo pred kratkim v poročilih, ki so bila objavljena, da je bil poškodovan od torpeda, je bila ladja Združenih držav "Cassin", kateri je poveljeval W. N. Vernou; izvr sevalni častnik poročnik J. W. MacLaran; mlajši častnik poročnik J. A. Saunders; poročnik L. R. A greli; poročnik R. M. Parkinson in nadomestni zdravnik D. W. Quenn.
Ko je bila ta ladja na svoji pa-trolni postaji, je zapazila podmorski čoln na površju v razdalji kakih pet milj. "Cassin" je takoj z vso hitrodtjo obrnil proti podmorskemu čolnu s posadko na bojnih prostorih. Iskal je po okolici kakih 30 minut, križaje semtertja, ko je poveljujoči častnik Vernou zapazil v oddaljenosti 400 jardov torpedo, ki je plaval z vso naglieo in je imel zadeti "Cassin" v sredino.
Ko je spoznal položaj, je dal znamenje obema strojema, da delujeta z vso hitrostjo, obrnil je krmilo in je bil že skoro iz smeri torpeda, ko se ta pokaže na površju, obrne ostro proti laxiji ii^ je zadel "Cassin" v prednjem delu.
K sreči je bil poškodovan samo en stroj, kar je bilo mogoče, da jt-rušilec ostal na svojem potu ter je krožil iskaje podmorski čoln.
Po eni uri je podmorski čoln iz-posta»il poveljniški mostič dovolj časa, da je " Cassin" mogel oddati »tiri strele. Dva strela sta padla tako blizu podmorskega čolna da se je moral takoj potopiti in ni jra bilo več videfti. " Cassin'' je nadaljeval iskanje do teme, dok'o*, ko so se mu pridružile druge ameriške in angleške patrolne ladje, ga niso varno spremile vpristani-šče.
Viee-admiral Sims zatrjuje, da je obnašanje častnikov in eele posadke vredno občudovanja. Na kro vu ni bilo razburjenja. Mornarji so mirno ostali na svojih bojnih prostorih skozi vso noč, razun, ako so bili poklicani v drugo službo. Pohvali tudi angleško mornarico za takojšnjo in izdatno pomoč, ka tero je nudila "Cassinu".
Značilno zborovanje.
femski cesar je na potu iz Carigrada. — Namerava obiskati mor-ske base. — Njegov govor.
Macedonsko bojišče«
True translation filed with the post master at New York on Oct. 23, 1817, as required by the act of Oct 6, 1917.
Paris* Francija, 22. oktobra. Naša artilerija je nadaljevala z obstreljevanjem sovražnih postojank v okolici Doiranskega jezera, ob Vardarju in severno od Brtolja. Na več krajih so naše čete vdrle v sovražne zakope in so prinesle voj nega materjala. V operacijah, ka tere smo vprizorili severozapadno od Pofradeca z namenom, da iz boljšamo dostop do naših novih postojank, so naše čete vjele 50 Avstrijcev.
copvright unohwooo i uNDUvoea m. v.
Lloyd Georgejev govor.
-000- -
ANGLEŠKI MINISTRSKI PREDSEDNIK JE REKEL, DA ZDAJ NE VIDI ŠE NOBENEGA ZNAMENJA, DA BI NASTAL PO VSEM SVETU TRAJEN MIR. — VSA SEDANJA BORBA JE BORBA PROTI AVTOKRACUI NEMŠKEGA CESARJA. — ANGLEŠKI ZRAKOPLO VCI. ,
-ooo-
BOLO PAŠA, nemški špijon, katerega so prijeli v Parizu.
Rusko bojišče.
True translation filed with the post master at New York on Oct. 23, 1917, as required by the act of Oct. 6, 1917.
Amsterdam, Nizozemsko, 22. oktobra. — Jutri pričakujejo, da se bo vrnil nemški cesar v Berlin, ko bo rojstni dan cesarice. V pe-tek je prišel iz Carigrada v Zofijo, kjer je bil s cesarjem Ferdinandom pri pojedini v gradu Vrana in je nadaljeval svoje potovanje o polnoči.
Dr. Bethman-Hollwe-g, prejšnji državni kancler in princ Buelow, caterega so v zadnjem času zopet spravljali na to mesto, sta bila povabljena, da se vdeležita politične konference s cesarjem, kaKor hitro se vrne v Berlin. Pozneje bo cesar obiskal nemške pomorske baze. med temi tudi Helgoland.
V	četrtek je Viljem bil v Carigradu pri banketu v palači Dobna bagdie. Med gosti je bil sultan llohamed V., v si turški princi in člani kabineta ter dr. Richard pl-Kueklman, nemški zunanji minister.
Na sultanovo napitnico je Viljem odgovoril:
"Včeraj sem imel priliko, aa sem obiskal zemljo, kjer so turške sile na morju in na suhem dosegle nesmrtne, slavne čine, ker so zmagovito uničili vse sovražne napade na srce države ter so s tem storilo velikansko delo za skupno stvar.
Anafarta, Ari Burnu in Sedd-ul-Bahr bodo za vedno ostali slavne strani v turški zgodovini. To je ponosna čast za mene, da pridem v stik s tako armado s tem. da sem bil imenovan za feldmarsala.
Iz besed Vašega Veličanstva povzamem, da ima turška armada in narod odločno zavest kot jo ima nemški narod in armada, da s* vojna nadaljuje do srečnega zaključka, ki bo zagotovil pravico in interese naših cesarstev.
V	neomajni lojalnosti bodo Nemci in Turki vstrajali ramo ob rami z Avstrijci, Ogri in BolgarL dokler naši sovražniki ne spoznajo, da je nadaljevanje vojne nepotrebno. V mirnem času bodo naši narodi še bolj trdno zvezani v mirnem delu kulture.'*
stavka.
D. C., 22. oktobra Administrator za kurjavo Garfield je danes naznanil, da so se &tavkujo£i premogarji v Indiani, Ohio in Illinois vrnili na delo.
Stavka na jufocapadn je nek-kolikoree je poročalo
Bolgarska intrigira.
True translation filed with the post master at New York on Oct. 23, 1917, as required by the act of Oct. 6, 1917.
Washington, D. C., 22. oktobra. V balkanskih diplomatičnih krogih ee je danes govorilo, da Bol <*>letkari z zavezniki" od
True translation filed with the post master at New York on Oct. 28, 1917, as required by the act of Oct. 6, 1917.
Peferograd, Rusija, 22. oktobra. Navzlic težavnim razmeram in sovražnim odredbam, da bi preprečili be«r naših ladij iz munske ožine, smo vendar uspeli brez vsake izgube in v polnem redu, da nismo umaknili samo večjega dela bro-dovja, temveč tudi vse vojaške naprave na otoku Mun, posebno transporte in manjše ladje.
Vso zapuščeno bazo in sosedno pokrajino smo pustili, da je popolno neporabna za vojpžke namene. Naše bojne ladje branijo severni vhod munske ožine proti novemu napadu.
Med operacijami v zalivu pri Rigi je en naš podmorski Čoln zadel na sovražni škadron, ki je obstojal iz Štirih dreadnoughtov vrste Markgraf, krizark in večjega števila torpednih čolnov. Izstrelil je dva torpeda na poveljujoči dreadnought, ker pa so ga obstreljevali aeroplani in ker je bil obsipan s streli, je bil prisiljen potopiti se, ne da bi bil dosegel kak uspeh. Toda slišala se je detonacija torpeda in ko je plul dalje in se potem dvignil, je bilo opaziti skozi periskop oblake dima. Veli ki transport, katerega so spremljali torpedni čolni, se je odpravil nad podmorski Čoln, ki se je o-brnil k napadu in je s torpedom potopil en transport.
Na severni fronti se je sovražnik, potem ko je izvršil svoje ma ne vre, umaknil v svoje glavne postojanke. katere si je že prej pri pravil, v okraju Skuli in Lem-burg. Naše prednje straže so zasledovale umikajočegga se sovraž nika. Drugod, kot pri Deljatičih, kjer je naša artilerija razpodila Nemce, ki so poskušali se bratiti, so bili samo infanterijski spopa di. — •
Spopadov na morju ni bilo. Nemške podmorske čolne je bilo opaziti pri vhodu v Finski zaliv. Naše patrolne ladje, ki straži-jo zaliv pri Rigi, so zapazile mnogo sovražnih ladij. Videli so tudi transporte.
V nedeljo ob desetih zjutraj so Nemci, potem ko so z rusilei bom bardirali naše oddelke, ki so bra-i ili obrežje, pričeli zkrcati na o toku Werder, vzhodno od Mtma. Obenem je bilo opaziti uri vhoda v maealski zaliv sovražne ladje s konji ter so se pomikale proti o-brežju. Dve sovražni stotniji, ki so se izkrcale na polotoku Werderjn so potisnile naše prednje čete na-
True translation filed with the postmaster at New York ou CHt. -M, It« 17, aa required by the act of tH-t. G. 1917.
London, 22. oktobra. — Danes ix>poldne se je vršilo v Albert Hall veliko zborovanje, na katerem sta nastopila kot glavna govornika angleški ministrski predsednik Lloyd George in Andrew Bonar Law.
S tem zborovanjem se je začela jesenska kampanja /a narodno ekonomijo.
Dvorana je bila nabito polna. Navzočih je bilo veliko uglednih oseb, med njimi škof iz Chanteburrv, general Smuts, člani kabineta in drugi diplomati.
Ko je začel govoriti ministrski predsednik, so ga navzoči navdušeno pozdravili-
Rekel je, da je četrto leto vojne najboljši dokaz vs-trajnosti dežele, ter da je dežela pripravljena nadaljevati vojno, dokler ne doseže zmage. Stroški vojni so velikanski. Težki so danes in težki bodo jutri.
Navdušeno je govoril o ameriški pomoči. Rekel je, da. ; ima ameriški narod naravnost vulkansko energijo, in da "j so Amerikanei najboljši vojaki 11a svetu.
Ko je primerjal izdatke in potrebe v miru in vojni in j ko je naprosil navzoče, naj štedijo, je rekel ministrski j predsednik:
— Če hočemo končati vojno, se moramo vsi pripraviti! In pripraviti se moramo tako kot da bi imela trajati £e dolgo in dolgo. Jaz nočem prorokovati, kdaj bo konec tega klanja. Rečem pa, da ne bo vojne nikdo nadaljevat, če bo prišla priložnost za trajen mir.
In mir, ki bo sledil tej vojni, mora biti trajen mir.
Ta mir ne sme biti nekak uvod v novo še bolj uničevalno vojno-
Jaz sem natančno pregledal vojno obzorje, pa nisem mogel zaslediti znamenja za trajen mir.
Ta vojna je strašna samaposebi, toda še strašnejša je mogočnost, da bi se vse te sovražnosti na suhem, morju iti v zraku ponovile.
Po mojem mnenju bi Nemčija rada skelnila mir samo vsled tega, da bi imela dobiček od vojne, v katero je pahnila skoraj ves svet.
O miru zaenkrat še ne more biti nobenega govora, dokler ne bo razdejan altar vojnega Boga v Potsdamu in dok er ne bodo razkropljeni njegovi začetniki.
True translation filed With the i*»st-nUlster at New York on Oct. '£'>, 1917, as required by the aet of Oet. 6, 1017.
Amsterdam, Nizozemsko, 22. oktobra. — "Vossisehe Zeitung" piše, da se v dobro informiranih krofih zatrjuje, da nemški cesar ni sprejel resignacije nemškega mornariškega ministra vice-admi-rala pl. Capelle.
Cappellejeva resignacija ni sprejeta.
Pogrešana japonska ladja. Tokio, Japonska, 22. oktobra. Japonski parnik "Hrtachi Mani", 6556 ton, ki bi moral 1. oktobra priti v laziv Delagoa v portugalski Vzhodni Afriki, pogrešajo. — Najbrže je zadel ob mino in se je potopil z vso posadko.
Ves otok Dago je v naših rokah. Pripeljali smo več kot 1200 ujetnikov in mnogo topov; zaplenili smo tudi mnogo materjala. V o eve tih dnevih sta armada in mornarica skupno izvršili operaeije, ki so spravile v nemške roke Ozel, Mun in Dago, ki so glavne postojanke vzhodnega Baltiškega morja. To je nov dokaz napiadalne^poči naše armade in mornarice. Tudi to skupno sodelovanje se more postaviti za vzgled.
Zapadna fronta.
True translation filed witU tue y>ost-master at New York on Oct. £3, 1!H7. as required by the a<t of Oct. 6. 1917.
London, Anglija, 22. oktobra. Danes zjutraj smo vprizorili krajevne napade na obeh straneh železniške proge Ypres—Staden. Te operacije so bile uspešne. Francoske čete so seodelovale z nami na naši levici.
Tekom dneva smo spravili na tla devet naših letal; štiri druga pa so bila poškodovana, da niso imela več kontrole. Pogrešamo tri svoja letala.
Pariz, Francija, 22. oktobra. — V Belgiji smo danes naskočili na levem krilu angleške amade na fronti enega kilometra. Naše čete so dosegle vs» namere s tem, da so napravile velik napredek j»roti Veldhoek. Večje število ujetnikov nam je padlo v roke.
Na več krajih so poizvedovalne čete vdrle v sovražno črto jugovzhodno od St. Quentina, blizu Mennejean, pri Pantheonu in v o-kolici Tahure. Vjeli smo deset Nemcev.
Na celi fronti ob Aisni so s,. nadaljevali artilerijski boji. Nemški napadi med Rheimsom in Cernyjein so bili brezuspešni.
za j in so zasedle zapadni del pol-itoka.
Pošiljateljem denarja.
Kakor že znano, ne sprejemamo več denarja za izplačila v Avstriji, Ogrski in Nemčiji.
Lahko pa vedno še izposlujemo izplačila vojnim ujetnikom in drugim v Rusiji, Italiji in Franciji, kakor tudi onim ljudem na Primorskem, kateri bivajo v krajih, ki so zasedeni po laški armadi.
Kadar pošljete denar, priložite tudi dopisnico ali pismo vojnega ujetnika, ker nam s tem pomagate sestaviti pravilni naslov.	, ±	^
TBVDKA FRANK SAKflKR, .
York, N. Y. v
_______"

44
99
(Slovenian Daaly.) Owned anU putkif*be4 by ttM»
SLOVEN IC PUBLISHING COMPANY
(a corporation»	^ _ I _
KAKSKR. PraOrtent	Lor IS BKXE1HK. Treasurer.
I'HANK
It*** <«f Baiiiocaa of Um rorimratb i: and addresses «>f ibovc officers: (TJ «'ortlan<tt »tree*. Koronirti o* Manhattan \>w York City. X. Y.
>a orl« leto %'*»! In <'ana<U>...
HjH pul let a ... Ka (VI rt ]«ta .
Ja llct za Ameriko
IZa r» !o l»-t<» Jta mesto New York $5.00 Za pol leta za mesto New York.. 3.00 Za <Vt rt l«ta til neato New Yortc 1-50 1.UU Zm iru.z. u^tvo z* e*do leto...... 6.00
liLAf N A lt» »I > A" lzJtiaJa rank dan Lzvu-mši nedtdj in praxiiikov.
"GLAS NARODA**
("Vole* of the Pet«|4«?"J Issued erety day eirejit Sundays and Holidays. Kttb*t-rii4lun yearly $3.50.
Adv.
Ifopiai brvz |«Kl[ii>a in os+»t»u<JKtl tv ne pricN-ujfjo. IVnar naj ne blafwott i* Ciljati jk» — M<hm*> order. Prt epraewaetit k raja naroCnikor prop'ojo, da ««* nam tudi prejšnje birallSCe
naznani, da hitreje najdetso naslovnika.
iKiplaum io pnčiljatram naredite ta naakw: "GLAS N A K O D A"
■rt la h«
St
New York City.
Dopisi.
Tek*«*: 2H76 Portland L
Poljska armada v Franciji.
-000-
ii*lafl
fiWd m it la the master at New Vork ou Oct. 23, 1917, a* required by the act of Oct. 11*17.
Avtonomna {M>]jska armada, borefa se na zapadni fronti za prostost nove in neodvisne Poljske kot so jo zavezniki obljubili ostvariti, je sedaj popolna gotovost.
V	< asu, ko bo ameriška armada pripravljena zavzeti svoja mesta na bojni fronti, bo nova poljska armada najbrž tudi pripravljena da zavzame svoja mesta.
Ta armada bo važen vojaški faktor v nepretrgani fronti zavezniških armad, ki se razteza od Severnega morja pa do Švice.
V	tem času bodo na fronti Belgijci, Angleži, Francozi. ltusi in Poljaki, ki se bodo borili ramo ob rami za — skupno stvar in skupne cilje.
V	Franciji je že poljsko taborišče, s lično amerikan-skemu, kjer so urijo, poljski vojaki.
Popisovanje poljskih vojakov v tujih deželah se je že izvršilo do takega obsega, da je zagotovljena bodoča važnost poljske armade v Franciji. V taborišču, kjer bo izurjena ta {»oljska armada, bodo imeli vojaki iste polile pravice akcije v vsakem pogledu administracije kot jo imajo že sedaj ameriški vojaki.
V	bistvu bo tvorila ta poljska armada, ki bo kmalu stopila na bojno polje za neodvisnost svoje dežele, poče-t"k vlade, katero bodo ustanovili na Poljskem.
Ta pol jska armada bo ]>ostala — srce in središče bodoče poljske vlade-
Dočiui pa so to novo poljsko armado organizirali v i'ranciji in sicer v polnem soglasju z njenimi zavezniki, je kl jub temu najbolj zanimivo, da so Poljaki iz Amerike v glavnem napolnili vrste poljskih bataljonov, polkov in divizij.
Z ozirom na javno odjedbo francoske vlade, s katero se avtorizira organizacijo neodvisne in avtonomne poljske armade na francoskih tleh, so vrste te nove poljske armade odprte trem razredom.
Prvič Poljakom, ki že služijo v francoski armadi ali na v armadah zavezniških narodov; drugič Poljakom, ki s<» (»oiskali zavetja v različnih tujih deželah in tretjič — -Poljakom, ki žive v Združenih državah Severne Amerike, ki so postali državljani te dežele, a niso še podvrgženi vojni službi v Združenih državah.
Vsled tega so stopili v dogovor z vlado Združenih držav in slednja j<* dala dovoljenje, da se sme nabirati re-krute j>oljskega pokolenja v njenih mejah.
Vsled tega je j »ostala velika poljska armada na zapadni fronti istinitost.
• < astniki nove poljske armade so naprosili vlado Zdr. držav za dovoljenje, da smejo nabirati rekrute iz vrst svojih rojakov, ki še niso postali državljani Združenih držav t«*r tudi iz vrst onih. ki so že ] »ostali ameriški držav ljani. ki pa ne spadajo ]>od določbe novega ameriškega obrambnega zakona.
Mrvscoutah, HL
Nedavno tega sem se oglasil kot Pečlar in sporočeval sem o dela v&kik. razmerah, da so precej povofjne. Prišlo je mnogo Slovencev, nakar so vsi delo dobili. Mnogo se jih še vedno oglaša na naslov Pečlar, Mascoutah, 111. Pranje tako, samo zapišite John Peč lar in gotovo dobim pismo. Pro sini pa za enkrat, da se vstavite, ker &uio danes, IS. okt., zastav-kali zavoljo povišanja plače. Kadar to dosežemo, bom sporočil pravočasno v listu "Glas Naroda".
Nadalje se pač nikdo ne spominja, da bi se oglasil v kakem slovenskem listu, da smo mi že tudi dali nekaj moči Stricu Saanu iz tukajšnje slovenske naselbine in celo fante, ki so nam bili najbolj prijazni. Prvi je bil Štefan Zago-roe v starosti 24 let. Drugi je John Franko; odšel je 17. okt. Spremljali smo ga slovesno. Tež ko ga bomo pogrešali, ker nam je mnogo resnic povedal in dosti lepih pesmi zapel, kar na« je v srce mikaio. Ravno je nameraval vsta-navLti slovensko pevsko društvo ali žal, da tega vrlega fanta Stric j * tem
Indian Springs, Fla.
Ker še ni bilo nobenega dopisa iz naše naselbine, zato sem se namenil jaz, da napišem enc-ga, ker seni prepričan, da bo vsakogar zanimal
Tukaj so štiri slovenske družine in vse so po farmah. Zdaj teče že peto leto. odkar smo se tukaj naselili. Kupili sn.o zemljo od Indian Springs Land Co., ki jo tedaj obljubila, da bo dala \>o zemljo posušiti, ker je svet zelo moč-
JAZ IMAM PROTIN.
Boli me v hrbtu in na straneh. Jaz imam zdaj bolečine
Močna skupina poslopij iz kon-J kreta. severozapadco od Potsda-j ma. je bila nemška pomožna po- ( stojanka. Dočim je erta Tav^zni-1 kov med napredovanjem počiva-'
t ^ pXki £	V raluah H1 spt' V k',S,eh P°teM	v plečali lu radi
iz te skupine poslopij. VsJr j tegi "aroeam edino uspešno zdravilo zoper mojo nad-so Afričani vstali vskd svoj, las:- logo, znano BEMO protiprotinsko žlično zdravilo za kar
ZČSi MrlLStr'	-"tov. Prosim poš.jitc mi vašo
vel j ni k, ki jih je vide! «., Liti ter '^dovito zdravilo skupno z navodilom in sicer takoj.
jih ni mogel poki i-a ti • azaj.	j"'
odredil napredovanje i n tako	j v Ime
naskočil celi bataljon.	i	*...................................
Tam se je izkazalo. da je v
< ena eni steklenici je en dolar ($1.00), tri stekle
nice
z dvema zdravnik«. ^.80. in šest steklem.- katerih je dovolj tudi v najbolj za-
CROWN PHARMACY
. po-; Xaslov
vjruat. Obljubila je, da bo izko- aopjm nekako 60 Nemcev in iz; pala kauale in zgradila ees-te Ko|ene^a poslopja je ]wtš1o* nekako' pa smo mi prišli tu-sem, niirno Nemcev
našli nič drugega kot samo vodo.|nia- Ti Nemci sose udali. Draga'
Samo koder se je vil malo višji!skupina se pa ni hotela ad iti, marjei-ih -lučajih za popolno ozdravljenje $5.00. svet, je bilo nekoliko suho. Naj-1t(imveČ streljala sko/i zar, zo v zi-bolj se je ustil glavni agent An-j d« »a afriške čete. Ker ni Ijilo vi-ton Klori, ki je kax.il mape in pri- deti nobenega vhoda, je bil dober po vedo val kako lejjje so tam tar-sv^ drag.	2812 East 79th St., E.	CLEVELAND OHIO
me in kako zemlja dobro rodi, da-1 Tedaj pa je nastopil ue!:i afri---------________'_*
si sam m bil nikdar tam. Jaz mujški vojak, ki je bil pred vojno dv-	Br.t —trem « x , .	"	"
nisem verjel, pa vendar sem ku-jbro zm.n v Jolu nm^mi^ ter	v J Hustinga Nlkola Ninkovi.% austi
pil nekoliko sveta. splezal „a st, h„. Tam je	. , v f' V 2^-.oktobra- ~ *ki begunac.
Prvo leto malo pridelaš, kajti ventilacijsko od^no. A,* ka-	n^lf^^
večinoma ti vse vzame voda. Ko-'tero je vrgel v poslopje požig lao	i>eon>iaa jo včeraj maj sem bil en mesec na farmi.; bombo, ki je takoj zavila mi je že Flori pisal in me proesil, naj bi dal en dopis v liste in bi
*	— ----- ■ ■ - -	j v * %u i	i*i rv ■ ■ x ■. ■ ni i • ■ l w	i k 11 v'	m rt c*»u . • *« i : .. i ^	i
delal reklajno za družbo.
•onsina jo pozno opoldne umrl v aiši nekega v 1 .farmerja, i>otem ko »a je njegov hrat Gustav po nesreči v>trt*lil z
ta so mu pripela krasni šopek na klobuček in mu zapela v poaxlrav lepe peami. Najbolj ga bomo pa
men celo poslopje.
Posadka je tedaj bušknila r> i lovsko puško.' ko"sta streljaj dan ter pričela bežati. Vsi beze'i'ce. _
Sam potrebuje. Slovanska dekle-	ce je človek en mesec v ne^Ifio l.:li asMjcai in pozneje — - Bred kratkim sp i lin ti«
kem kraju, ne more mnogo pove-1našlo nekako dueat mrtvecev v'nil v Washin^o'-Vko A h"" T dan. Agenti vedno delajo tako re- poslopju samem.	I ključen« »i seda nje' k u^resa itll
klamo, da človek ne more	Isti xojak je že postal zn,n i:, je velik zagovornik«
•ijski v(»jni--M »in iz občine i'!.iški. župan i je Modruš-Kijc-ka-OgriinT iraži svog brata IV-tar Ninkovi. a. nalazeč se još s."-I. 191-J v Kansas:i i ga moli. neka niu odmah o<ij>iše na ovaj naslov: Nikola Ninkovič. pri-gieniero di jrueira. (V.sernta 1'uiberio 1. Sulmona. Italia.
Ji-Jii— 1 fl
pogrešali člani društva "Savinj-!®^ vrJ<**- Nikdar pa ne bo po-.^laven med svojimi'tovariši vsle'l Wils..,14t.
ska Dolinašt. 301 SNPJ., ker je bil predsednik in je rodil društvo v najlepsan redu. Želimo vsi skupaj, da se zopet vidimo.
Pozdravim vse naročnike Glasa Naroda.
John Zalosnik, Box 198.
Detroit, Mich.
Ker bo moral naš soustanovitelj iti večletni društveni tajnik Ch. Gabrošek oditi k vojakom, sem prevzel jaz začasno tajniške posle, zatorej me veže dolžnost, da naznanim slovenski javnosti in cenj. občinstvu v Detroitu, da bo obhajalo slov. pevsko in dramatično društvo "Ljubljanski Vrh 't v sobpto 27. oktobra petletnico društvenega obstanka. Ni to sicer dolga doba, toda, ako pomislimo na težkoče,.s katerimi se mora boriti vsako pevsko društvo, moramo priznati, da "Ljubljanski Vrh" obstoji danes na trdni podlagi. Imamo izvrstne povske moči, delujoče podporne člane in članice in kar je pa glavno: ©ela slovenska n^selbijia nam je naklonjena.
P
čol-ka-
kazal svojemu bratu in
vedal, kaj zemlja potrebuje. Tu- tega, ekr je na'vsak način v,ti a-; Ko v, je z bratom vozil po kajenji zembi je treba umetnih jai pri zahtevij d? se M e vdel,Jnil. je a|iazi, jalo divjiu ra,
gnojil. Največ škode nam pa je žiti vs h bojev, ki so s,- vi-^li te-e povzročala vedao voda.
Letos pa smo vendar toliko napredovali, da smo napravili eno cesto. Poglavitno pa je, da so le-lni hotel
Dvakrat v prejšnjih bitkah je od-jjr«* pozval, ia naj strelja. Brat je <el s prvimi napadalnimi četami nameril in sprožil; p .In .strel pa, m ko jc bilo njih delo storjeno mu je šel v glavo. Nemudoma so
njili delo storjeno mu je sel v glavo. Nemudoma so ..	.	.	ostati pri njih ter odšel JM prenesli v hišo bližnjega far-
osusevat zeiikljo.^ Inži- zopet t& drugnuL	|merja, kjer pa je bilo vse prizade-
V neki di-ugi priliki j- dejan- 'v»"je zastonj, obdržati ski kotnčai svoj dtui pri j-eki ],o-!	____
polnoma drugi diviziji, kajti pro . itojake v ruskem ujetništvu pro-nasel je, da bo ta divizija naj dalje prodirala. To je sic -r naspiot-, no diseii»Iiiii. veiuUr pa kaže si-; jajuo bojno razpoloženje afriškega vojaka.
nuji že merijo, kod bodo kopali kanale. Denarja je tudi že dovolj na banki in v kratkem, kakor s? čuje, bofluo dobili stroje in delo se bo pričelo. Zdaj tedaj ni več nobenega zadržka in bomo vendar enkrat prišli iz luže na suh > fcem-Ijo. Potem pa bodo tukajšnje farme zelo dobre, kajti podnebje je zelo ugodno in zuravo. Ni niti hudega mraza, niti vročega poletja. Ne raste nič več kot 365 <lni. v prestopnem letu pa 366.
Zdaj imamo dovolj dela. Pričeli smo sejati zimske pridelke solato in vsake vrste zelenjavo. Sem pride vsako zimo dovolj izletnikov vsake narodnosti, samo Slovencev mi.	'
Ako Frank Frankovič bere ta dopis, ga prosim, da mi pošlje svoj naslov, ker sem ga izgubil. Pozdravljam vse citat'""ie, in či-
ra pn ziv-
tojake v
sim, da mi javijo naslov mojega brata IVANA MAK I NA« \ ' <ihu iz vn»i Lisae. fara Jeiša-
predsednika Andrej Divjak iz lh>\. l^ogatea.
]»o domače Vodopiveev, >iedaj v« jni ujetnik v Italiji, išče svoja soseda in prijatelja FRAX-t A in JANEZA NAG OD F. po-domače Aiulrejcova. Želi stopiti . ž njima v kon-spoudenčno zvezo. Naslov - Andrej Divjak, prislonimo di guei-m. Časen na Imberto I., Solni orna, Italia. ■ 23-25—10)
<i
Ona dva nemška zdravnika, ki
Ni moj na«men. pisati zgodovino tateljice *'G. N." danes, ker nimam zadostnih podatkov, pač pa bom storil to po naši veselici. Moj namen danes je, da povabim vse Slovence in Slovenke iz Detroita, posebno pa naša dična društva in klube, da pridejo na naš prvi jubilej. Pridite vsi, ki ljubite slovensko pesem,' vsi, ki ljubite dramatiko, vsi, ki i in si želite v teh težkih časih urico razvedrila. Peli vam bomo iz naših src tc, kar so pisali s svojo srčno krvjo naši pesniki. Naše go-sj>e in gospodične vam bodo pred-
Joe Sopotnik.
Junaštvo južno-afriškiti čet.
Nobene čete niso igrale finejše bolj dramatične uloge v tej
so ju ujeli na tem mestu, sta pomagala oskrbeti ranjence ter utn se zelo dobro obnašala. ŽriliboL* pa je bd eden njiju ustavljen in i ubit cd nekega nemškega vojaka (23-2" ki je streljal iz zasede. Zdravnik! je bil ravnokar zaposlen pri ob-| vezovanju nekega ranjenca.
Nemški vojak iz za s« de gotovo! ni vedel, da strelja na Nemca, a je vedel, da strelja na moža. ki je zaposlen pri delu Bdečega kiiž s.
Neko trdnjavo je napadel neki južno-afriški podča%laik v sprem-[ stvu dveh mož ter jo prisilil, da se je udala trojici. Takrat se j ujelo 70 nemških v.-j.;kov
Na številnih mestih ^o se v-šiii resnični boji z bajonetom in pri-j povetiuje se o nekem junaškem! seržantu, ik je ubil v dvohoju ne-j kega Nemca. Tedaj je prišel proti j njemu drug Nemec in tudi ti« je
ne na Primorskem. Nahajal se je v Tobolski 'zub vrniji. Petu-hovska staneija, selo Mat asi, 10. rota. Sibirija. Ako pa sam bere ta oglas, naj ^e zglasi na; MatUi. Marinae, lio\ Kock;Kje Si»rings, Wvo., L'. S. America 10)
Rad bi izvedel za rojaka JOŽEFA LADK", doma >z vasi Ka-čiee na Primorskem, podomače Maeauov. ( e ve kdo, kje se naha ja. naj mi blagovoli naznaniti njegov naslov, ali naj se pa sam oglasi. — John Barbish, Box 46. Cass. \V. Va.
23-25—1<»
Kje je premaganec?
je
sta vi j ale krasno in zanimivo igro, gliji.
„ • - , ....... . _ , .. padel po kratkem boju. Tretj:
vojni kot juzno-amske. Neakj C- - ... \ . . * «u»J.	-- Nemec je prišel 111 serzant. dii^i-
posebno presenetljivega pa ezi v	- - • > , ,
a ■ » a ■ j .|ravno izmučen, je sel nadenj ter; samem dejstvu, da je med teani v ... ,,	,
- , •	' , , -	, " oba inoza sta padla, predrta tnl,
vojaki mnogo takih, ki so stali še » • +	*
i	-	. bajoneta nasprotnika,
pred par leti v orožju prot An-
pri kateri bo dete za trenutek po zabili gorje današnjih dmi„ Pao-
Pa tudi brez tega je ustroj juž no-afriške sile nekaj |>osebnega kn
gram je obširen, opremljen z raz-j to celo med pre k morskimi 'četa-nimi samospe^ od zjianih naših ( mi, kar je razvidno iz dejstva, da pevcev, kakor V. Kenič tenor in j sta v eni sami kompanrji med na-
Vojaška misija v Franciji dobiva najbolj zadovoljiva «~ila iz različnih nabornih središč v Združenih drža-
porot vah. —
Skoro največ novincev je preskrbelo mesto Chicago-Drujfa ameriška mesta s<- lahko postavijo na isti način.
Poljska društva, posebno pa frlavna poljska telovadna društva, poročajo o uspešni rckrutaeiji.
Nova ]>oljska armada si je izbrala že svojo lastno u-niformo, ki obstaja iz lahke, mod rosi ve suknje, hlač in kape. Heli orel poljskega naroda je na narodni zastavi. Ta orel je tudi na progah in gumbih.
rro uniformo je že videti na cestah Pariza z uniformami vojakov Združenih držav, Anglije, Canade, Belgija. Avstralije in Nove Zelandije.
F. Vihtelič bariton. Prepričan sem, da ne bo nikogar manjkalo, ker vidim vas v srce, cenj. rojaki, da ljubite slov. pesetn, da ljubite nas pevce in igralke ter da hočete, da bo naša slavaiost sijajno uspela in da bo naš trud obilo poplačam z vašim p ose toon. Torej na svidepje kot ena družina v soboto večer 27. okt. v češki dvorani!
Pavel Bartel, začasni tajnik.
)i klici:
— Xiech zsyje Polska? — Xaj živi Poljska!
Pueblo, Colo.
V tukajšnji slovenski naselbini smo imeli 14. oktobra velik pogreb dveh rojakov, in sicer smo pokopali Jakoba Bergleza, člana društva sv. Petra in Pavla JSivJ., ki je po večletnem uolehanju u-mrl v umobolnici, star 36 let. Doma je bil iz Šmarja pod Ljubljano. Zapušča mlado vdovo. Drugi je Jožef Težak, član društva Slovan ZSZ., star 34 let. Doma je bil iz Metlike na Belokranjskem. U-mrl je tudi, kakor se govori, vsled slaboumnosti Storil je samomor a samokresom v hipnem napadu blaznosti. Zapušča vdovo in štiri otroke.
Od tukaj gre mnogo Slovencev k vojakom. Slo jih je že tudi ne-M) oaeojeiuh. Nedavno j« odšel prostovoljno k vojakmip Kijak Jo
vadnimi vojaki dva sodnika in en član parlamenta.
V pricetku vojne so bih juzru Afričani obdani od nemških sovražnikov in mi vsi vemo, kako napešno so se iznebili tega svoje ga so^ažnika. Na e%Topski bojni fronti pa jim je usoda vojn.? zopet in zopet dodelila najhujše bo je in ničesar finejšega si ne nore človek mibliti, kot jo biio vedenje južuo-afriških čet pri Delville gozdu in pri Arrasu.
Pri zadnji ofesnzivi so imeli zopet zasedeno važno pozicijo na bojni Črti Bili so oni, ki so potiskali naprej preko deželo iztočno od Frezenberga. Zavzeli so trdnjavi Born- farmo in Vampire ter utrjene zakope z drugimi nesite-vilnimi močnimi pozicijami. Veli ko pa so bili pripomogli k zavzetju utrjenih zakopov, imenovanih od Nemcev Potsdam. To je bil ju naški čin, izvedeta na junaški način.
Čete na desnem krilu so imele najtrši posel, ka^ti bilo je nla tej strani, posebno krog Potsdama, kjer so nudili Nemci največji od por.
Utrjena postojanka Bremen, o kateri se je domnevalo, da bo nudila, največ težkoč, je bila zavzeta z veliko niftieo ter primeroma
Jh>. v nekem poslopju v fcližini
TO Nfaneev
moj brat JANEZ BKX-£A\ * Doma j«- iz Gorenje Planine pri Rakeku. Pred nekako 1^. leti je bil v Pittsburghu Pa.
njega ž,, iiisfvn dobil 4 leta ni kakega p«»roeila. Naiiajam se v ruskem ujetništvu in <;a prosim. da mi pošlje svoj na^ov. Ako pa-sam ne bere teh vrstic, prosim cenjene rojake, da ga na to opozorijo. Tukaj m-s je -<» Slovencev. Naslov; -losip Benčan. Kin j. Freiw. Zgsf., Krieg.s^efangener. Berezovka, K. JJi. Za bajk a I ska ja guberni-ja. Sibirija. Bussia. 2:i2r>—i.i
Bond!
SLUŽBO DOBI SLOVENKA.
Delo v kuhinji in paziti na o-troke. Plača dobra. Vprašajte pri Martin Hribar. 16 — 39. St., 10th Floor. (23 24—10) New York. N. Y.
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužniui sr«-em naznanjam sorodnikom prijateljem in znancem. da mi je dne oktobi-a po triletni bolezni, previden s sv. zakramenti, v Gotipodu zaspal moj preljubi M*pr«*g
JAKOB BERGLES,
rojen pred 37. leti v Zt;i«-iiji Slivnici, fara šinarje pod Ljubljano.
Jiairjki zapn^'-a tu v Ameriki mene žalujočo ženo, Urata Pepeta, teto .Mrs. Jartiw in bratranca Fr. Umalien. Teta je prišla s svojim možem Lz Denver ja mi pogreb Ur prinesla s suboj krasen venec i«i cvetlice. V starem kraju zapušča pa mater, dve sestri in enega brata.
Iskrena hvala vsem za vsako pomoč ob času žalosti ter vsem darovalcem krasnih vtineev ki cvetlic; posebno hvalo izrekam njegovemu bratu Josipu, družini Jartis in bratrancu Francu (hna-hen, kakor tudi društvu sv. Petra ® l'a\la št. 15 za krasni venec in polnoštevilno spremstvo na zadnji poti, ravnotako tudi društixi 31 a rije Pomagaj št. 3S in društvu sv. Jakoba ter ostalim rojakom ki so se v deleži l i pogreba.
V Ameriki je bival 9 let, Li sicer v Pueblo, iJolo.. zadnjih 6 let. Naj v miru počiva in lahka naj mu bc tuja zemlja.
Se enkrat lepa hvala vsem!
Žalujoča "soproga: Jo sipina Bergles, roj. Kocjan&c na $U*deneu pod Ljubljano, zdaj v Pueblo, Colo, 314 Palm Street.
mfwr

vina
poročila Rudolfa <jHadfH.derja, i. poročnika prejšnje nemške k rižarke " Magdeburg".
Trm* trma latloo filed wltb t be pout
master at New York on Oct. 23, 1W17, a.- r. ,,uired bj the act of Oct. tt, 1»17.
Netiaika kri je bila prelita v re-Vuitftriji. Drugi narodi nas ne rao-rojo še nadalje tožili, da nimamo |Krilil* jcu vstajo. Ntavcttti hočemi le euegu Zfotcbujih dogodkov splošnega nezadovoljstva v vrstah naše mornarice. Predno pa bo ta povest izročena tisku, se.lahko iz-vrše d ing i važni dogodki.
Nič manj kot 12,000 mornarjev in mornariških vojakov je bilo sapkrtenili v to vstajo. To ugotavljam na podlagi oaebnega znanja. Tke« m to zadnjih dni julija ter h dni avgustu. Zadnje za se je izvršilo dne 6. ali 7. k, o katerem sem izvedel,
.i p u > t il \\ i Ihe lmsi i a ven. i tel. »t vari to se mogoče še druge žaloigre. Naši i niso mogoče držali svo-ovorov t mornarji in moriti vojaki. Ce bi vedeH, da v njih prid pustiti na stra-» dogovore, b> to storili
k
<<MI	inj
	•111«
	
	IHt »eu
li;	LL2C
avr	"Sli
lad	ar
jih
1:1
tega mana naša mornarska središča, so me izbrali načelnikom ki ravnateljem naše skupine.
Komaj sta potekla dva tedna, je že dobila vsaka izmed mašil; ženskih tovarišic službo kot mornariška strežnica v \Vllhelmsha-ven cesarski mornariški bolnici.
Izbrali smo bolnico, kajti nahaja se prav v sredini najbolj ži valine delavnosti. Bilo je v zvezi s to bolnico, kjer so se izvršile one grde in srce raneče episode, ko jih vseh posameznorrti moram navajati, da nudim pravo sliko atmosfere groze, ki gotovo vzgaja revolucijo.
Dočiui je bila prvotmo zgrajena l>olnica za 2000 bolnikov, se danes zdravi v povečani bolnici do 20,000 bolnikov, izmed katerih je le nekako 11.000 mornarjev. Devet tisoč bolnikov pa predstavlja ljudi, ki so le še človeški ostanki ki še vedno dihajo dih življenja, a prosijo smrti.
Te neozdravljive slučaje se skrij-ejo v \V ilhelmshavenu, ka^ti oblaisti si ne upajo poslati teli ljudi domov. Stariši, /.ene, bratje in sestre teh ljudi še vedno domnevajo. da se nahajajo nekje na iiz-I točni fremiti. Naše oblasti si ne u-
ski častnik in eden izmed njih kia-jvornik svoj govor s pozivom, naj janko pri gorenjem oknu katoli-joOOO vstašem, ki so našli kritja za pitan na krovu ene naših liitrili se trikrat nazdravi domovini in ške cerkve, ki leži na južnozapad- železniškim nasipom, ter nato oboroženih križark. Usoda tega | kajzet ju. Tišina, ki je pozdrav-} neim komru paradnega prostora., skupno odkorakajo proti tretje-
junaškega mladega kapitana
je( ljala
poziv admirala, ni bila le
sedaj dvomljiva, a zuano je toli-jmučna. temveč naravnost strašna.
mi fiil de
'*uutk;i pomišljanja.
is o /. iLač rt i centralnega' pajo objaviti resničnih seznamov u-neca komiteja »e je vpri-J izgub. Te žrtve v Wilhelmshave-s« r jo bučnih demonstracij »n, ki so znane kot neozdravljivi m, Švica, v namenu, da se slučaji, se nahajajo m* vedno na t.ijue ag«*titc li'-rlma v mi-! našem aktivnem armadnem sezna-a bo središče bližajoče sejmu, ker še dihajo. Kakorhitro pa v bližini francoske meje inliwnrjejo, se jih objavi kot smrtne itacija namenjena /a slučaje, dočim so bili v resnici ne-aposobtii za službo že dalj kot 22 mesecev.
•lay. govorim le o Wilhelmsha-vmu. Informirali |*a so me, da je brez vsakega dvoma več kot 200 tisoe t a ki n neozdravljivih slučajev in da te slučaje skrivajo pred očmi naroda. Iz tega vzroka se jih tiagromadi v bolnice v bližini pristanišč in so strogo zastražene. I niiljivoet med temi je izven r i - Dtna je \s*raiaia i>n v»ake proporcije. Mrtvih ne vračajo zemlji, temveč jih pokoplje jo na mo«-ju. štirje vlačilni čolni, mrtvaški čolni, mrtvaški čolni, vjnriaaarjajo vsak dan dva pohoda in Jtelgiji. Drug* skupina pa'tia pokopališče na oceanu. j.i\ ljala, da se /-a .sedaj noj Eden mojih tovarišev, zaposlen o 11111 z a ti uaštm arm*-jat "mrtvaškem čolnu", me je ob-k. r >li'dnje >e niso d^/ivele | vestil, da so v štiriindvajsetih
S*m*
ia ;
v Franciji.
uri je bila to prvotna ide-tka revolucija je izpreme-e osnovne načrt« in skle-ohrniti svoje eneržije na gočne agitacije v niorna-ino izvedenje te name strategije j«a. smo prelomi skoro dva meseca. in sicer ram« yra nesoglasja med na-revolucijonanuBU taktiki. v<i skupina je vstrajala pri tin mora in o posvetiti vse svo-i*-rzije razširjenju revolucijo-i'Ka m z pol« »žen ja v vi »lah i armad, nastanjenih v Fran
ko, tla se nahaja ladja, kateri je' poveljeval, sedaj na dnu morja v bližini Bremerhavena. Oblasti nočejo priznati te izgube ter je ne bodo do konca vojne in potem bodo morali sovražniki vlade prisiliti oblasti, da povedo resnico.
Na tej konferenci se je sklenilo, da je dozorel čas za serijo resnih *' vznemirjunj' \ Bila je želja mornariških tovarišev, da se zavzame junaško smer ter udari im-pulzivno, nenadno. Temu teatra-ličnemu nastopu pa sem jaz nasprotoval. Svetoval sem, da je treba liajprvo uporabiti kanrpanjo vzgoje, vstaške propagande. Vojaki in mornarji morajo biti najprvo pripravljeni. Če bi nas pustili na eedilu. se je sklenilo, da se da delu propagande prilike za najmanj še en mesee.
Dne 2. julija sem dobil poročilo (»d enega naših mornaiiških tovarišev, da so postali mornarji in mornariški vojak« v Kielu zelo nemirni in da se vrše vsak dan s]H>ri med njimi in častniki. Naš kom »tej v Kielu je prosil, naj se to takoj sporoči na glavni stan v Zweierstrasse obenem s prošnjo j a več "'delavcevter propagandnih pamfletov. Dne julija sem odtposlal sla v Curih ter mu zaupal sporočilo iz Kiela
Na nekem domoljubnem zborovanju v Berlinu dne 7. julija s^ je priglasilo 525 žensk za službo strežnic v Wilhehnshaveini, Cux-haveuiu in Kielu. To zborovanje je bil le plašč, pod katerim se je organiziralo naše ženske tovariši-ce v uspešno revolucijonarno
Drugi mornariški častniki, ki so obdajali admirala-govornika, so javno kazali svojo jezo. Eden izmed njih je skočil na improvizirano platformo ter jezno izustil besede, katerih nisem mogel slišati, kajti cela skupina mornarjev in mornariških vojakov je pozdravila p:-ve njegove pripombe z glasnim smehom.
Ravno takrat sew zapazil, da stoji pristaniški poveljnik v bli
Napjsdalci so se naenkrat Obrnili mu vhoda v pristanišče, kjer naj
od arzenala ter napadli tretje-redne obrežne forte. Uspeli so toliko, da «o dospeli med prvi in drugi fort od juga, ko so otvorile ogenj kopne baterije druge vrste, ki ležijo nasproti fortom tretje-J
bi skušali dospeti do svojih ladij. Vedel sent, da bi se jim v trenutku. ko bi bili na krovu svojih ladij, pridružilo veliko „ častnikov in kopne baterije bi jim bile izročene na milost in nemilost. Ve-
ga reda. Kot vsled magične bese-J del sem tudi, da je bil ča« drago-de so severne arzenalske baterije cen, kajti preje ali pozneje bi se naenkrat otvorile strašen in brez- privedlo zveste polk3 v Wilhelues-
obziren ogenj na vt*e forte, razen od južne kopne forte tretjega reda. Skozi nekako pol ure so se forte obstreljevali drug drugega.
žini mene, Vsled tega sera se več- Dasiravno je bil vstaški fort v ar-krat ozrl vamj in iz njegovega 0b-!zenaIu zaposlen proti enajstim nasanja ter izraza ohraza sem so- fortom vseh vrst, je vendar naj-dil, da ni sinipatiziral s propagan-' bolJ5e s*rel.Jal- To Pa radUega. ker disti vlade in kmalo sem se pre-jje zislreljeval vstaški fort svoje pričal, da ni bil sovdeležen pri topove v smeri proti morju, v ka-
tem načrtu. Slišal sem ga. kako je rekel nekemu častniku poleg sebe: "Morali bi jih spraviti proč, predno bo pričela teči kri."
Marnmrje in mornariške vojake so postavili nato v vrste in odkorakali so nazaj v barake, ki se nahajajo južno od paradnega prostora. Na maršu nazaj je moralo iti iztočno krilo črte mimo platforme, na kateri je šc vedno stal govornik s svojim spremstvom. Ko so korakali mornarji in mornariški vojaki mimo, jih je ta skupina častnikov z zaničevanjem ogledovala. Pozneje so mi povedali, da je napravil stari admiral par žaljivih »pripomb, da pa ljudje niso odgovorili na to. Pri koncu čile pa je neki mlad mornar odgovoril na sramotenja starega admirala s sarkastičnim smehom. Nato pa je eden izmed častnikov na plat tonili skočil s svojega mesta ter udaril žaljitelja po licu s
teri namen je bil zgrajen, dočim so bili zvesti forti v resni nepri-liki. kajti streljati so morali proti kopni strani ter niso bili v stanu spraviti v akcijo svojih večjih topov.
Ko so zapazili, da se je severni aizenalvski fort izjavil zanje, so se umaknili vstaši izmed prve in druge verige fortov na južni stra ni ter poiskali zavetja za železniškim nasipom, kjer so se pripravili za nadaljni razvoj stvari. Tedaj pa so pričela goreti skladišča ob pristanišču. V istem času je bilo nekaj minut predpoldne. Medtem je že razposlalo povelj-ništvo pristanišča nujne pozive aa ojačenja. Celi Jade zaliv je odmeval od grmenja topov. Slišal sem
ha/ven in vstaški mornarji in mor nariški vojaki bi bili obkoljeni s kopnega in z morja.
Velike izgube vsiašev.
Pričel sem leteti proti observa-cijskim prostorom, ko sem zapazil skupino mornariških častnikov, ki je prihajala iz smeri starega mornariškega doma ter hitela v isti smeri. Eden teh častnikov je prišel proti meni z revolverjem v roki ter vprašal, če sem z vstaši ali ne. Dal sem mu svojo besedo in vsi skupaj smo dospeli do vstaški h oddelkov. Neki stari častnik je prevzel poveljstvo ter odredil vštaške posadke na njih ladje. Vojaki in moritaaji so instinktivno ubogali ter sledili poveljem njim lieziranega častnika in v tie-ku ene ure je bila cela vstaška posadka na pohodu proti nuJič nrm vhodom v pristanišče.
v administraeijskem poslopju bolnice "neozdravljivih"'. Takoj je prišel v mojo sobo peveljnik — bil sem v spalnici, a ne se v postelji — ter se mi zahvalil za mojo previdnost. Rekel je, dia nic je videl približati se vstašem hladnokrvno in videl je tudi, kako so mi vstaši naenkrat sledili na mesto izkrcanja. Bil je žalosten, da so vojaki pri vhodu otvo-rili nanje ogenj. Mislil sem, da se poveljnik norčuje iz mene in da je prišel v namenu, da me aretira, ker sem po vedel oddelek vsfta-ske posadke proti tretjemu vhodu pristanišče. Motil sem se jki. Stisnil mi je roko. Lojalne čete pa so prihajale tako hitro, kot so jih mogli dovažati vlaki. Nisem hotel še nadalje zadrževati poveljnika. Medtem pa je vsaikh par minut padel strel iz smeri paradnega prostora.
Beg poročnika Giatfelderja.
Pričel sem postajati nekoliko nervozen glede tega. kaj bo prinesel naslednji dan. Če bi oblasti razkrile, da sem jaz svetoval vstaški posadki, naj se vrnejo na svoje ladje v namenu, da obrnejo ladijske topove proti fortom v Wilhekmshaven, vem, kakšna bi bila moja usoda. Vsled tega sem po telefonu poklical urad poveljnika ter predlagal, naj se me pri-
Ko smo korakali preko svežega deli podaji v namenu, da svetu-
bojnega polja, smo videli, da so bile izgube vstašev 'precej velike. Posadke, ki so spadale k ladjam v opreinnein pristanišču, so sreč-| no dospele do svojih ladij in teh
strašno streljanje topov iz severa iadij je bilo petindvajset. Ko pa
in od baterij onstran Jade zaliva. Takoj sem domneval in pozneje se je moje domnevanje iz
so se ostali približali tretjemu vhodu, se je naenkrat otvorilo nanje strašen ogenj k strojnih pušk.
zvezo. Do dne 25. julija je bilo že pestjo. Dasiravno nisem slišal be-1500 tovarišev zaposlenih pri pro-j*cd, ki so dovedle do tega dogod-tivojaški propagandi v Kielu,! ka, sem vendar videl, da je bil 2000 v Wilhelmshavenu in več mož zadet iu da mu je tekla kri
kot 800 v C.'uxhavenu.
Dne 29. julija sem dobil zop?t poročilo od enega naših mornariških tovarišev, da je postala srtu-
po licu.
Nato je sledil strašen prizor, ki ga ne bom nikdar pozabil. Bilo je nekaj gorostasnega Bila ni niti Bilo je, kot da
poraza iu ker še ni urah ti štirje mrtvaški čolni vzeli a rin itd n i li n . ij na za s seboj na morje od 700 do 800 da bi to zmanjšanje mrličev u Wilhelmshaven cesar-
mloiM»k čut nezjtdovoJj- »ke mornariške bolnice.
Pole* te»ra pa je imel Še Ta tovariA Uli je poročil dogo-polk v Franci/i v »voji wodi	ki ^ tipičen za resnično raz-
Z n1 a 11 j S.IUI
do*teii na pot ju*wit< wtva.
vaa k
številne odponlanee tit j ne itflu/h?
ljala, da je naša berlinska policija p<»polm ma pregledala moma J Na krovu	huaed teh mrtva a l»i bilo vsled tega lx»lj -kih £olnov je „ek jut^Pai»ski du-
liovtii. Kadar dospe mrtvaški čoln
aeija v Kielu akutna in da so vo- j bitka, niti upor. jaške oblasti aretirale 81 našihjse je osem tisoč lač lih in razjar-strežnic-tovarišic ter d«a nihče ne jenih levov izpustilo na njih mu-
ve, kaj se je zgodilo ž njimi. V zadnjih dveh tednih se je sprejelo nov sistem, vsled kateioga se je
č i tel je. Mornarji in mornariški vojaki, ki so še pred par minutami poslušali govore in nato žaleče
kazalo za resnično, da so oblasti;Kljub temu pa so v*taši naskočili odredile streljanje iz vseh težkih'ter zajeli več strojnih pušk. Dru-m lahkih mornariških in kopnih'gi ^ je zas,etil požar pri naj-topov, da se zaduši grmenje to-1 skrajnejših iztočnih skladiščih, pov, ki so dejanski streljali drug Medtem pa so morale imeti polna drugega. Seveda se je storilo' sadke, ki so srečno dosnele do
vzelo vse posadke z bojnih ladij pripombe vladnih govornikov, so ter pravilo te posadke v barake.'se naenkrat i^premenili v divje
Visoke vojne oblasti niso mogle! beštije. Slišal sem tuleuje, kot ga zaupati mornarjem in posadki nisem slišal še nikdar preje. Kot!troko bojnih Ladij in raditega so jih
vse to, da se vsili narodu v bližini WillieLmshavena v glavo idejo, da se vrše velike mornariške in armad ne vaje. Oblasti so namreč dva dni pozneje objavile,, da se je vršilo tekmovalno streljanje s topovi med mornarico in armado ter da so mornariški strelci zmagali.
Tozar, ki je izbruhnil v pristanišču, je uničil iztočni del mornariških barak. Krog druge ure popa je bil ogenj pod kan-
Ultolj. naiih mornarjev in P'™«.,t. v barake. Dvakrat na K. « g» vrze m«taje. so «	* ^Sta
T» ' "J" '.....-.lanskih vojakov. da» b' ~ - '"«•-! "\OR,!^1 VOJakl	LkakuS
Na*l«inje „., je pripovedoval: ««« ter mornarski vaj^ bi se mo- m, med «boj v P«^, da. dfe v	^ mUniiZ dZ
ra! zglasiti na krovu svoje bojne v roke kos teles častnikov, k^^.	M feije. Ta Kiatem je povzrojtl vc- tenh teles je zirtjeBje ze davno
rico mi
uspešno, če bi owredotoerii svoj" |>ropaKand<< v Zeobmegge, Ost ende in drufph belgijskih mestih ob iibali.	bi ae lahko vodilo
iz 11 I« iricit i ta l>olj lahek način rn iiWt«ljivi mornarji ter pomorski čsHtniki bi pikneMli novico %" na-»a domala i»ri-«tankii"-u. Tretja »kontna ^e zahtevala iatoeamio] dcla\notst na v*iki fri»nti ter v Vsakem kotu ium«h dežele. Zago j vornikov tega načrta je bilo le I fHtr. S ii«ar b*aHedami rečeno so mi-, Mlili, da monemo imeti vzvišeno ne*l«'Lavno^t. Taktika, katero si zagovarjali, ni bila ničesar dru i K*'ga, kot
Ni »e jih morn
na določeno mesto, »ma ta duhoven nagrobni govor, ki se končuje z besedami: * Dali so svoja našega
liko napetost v vrstah vojakov iu mesto da bi bil jamstvo za varnost. ladij, je le podpihoval ter ustvarjal br>ka čustva, sumniče-
/ivljenja /a našega kajzerja in^« to-nezaupanja v vrstah mor-douioviuo." Ob neki i»riliki je ne- »»»rjev. Predlagalo se je. naj grem ki mornar, ki je dober tovariš.M«^ v Klei ter ^mem stvari v prekinil večkrat diih^nika in ko;sv°Jc roke- Konecno sem se uklo-ie rekel župnik: ' Dali so svoja!ml	našega konnteja v
življenja za našega kajzerja", je	m skl611,1	^ obiščem
mornar izzivalno zaklical: "Ne iz	na tirdiievnem dopustu, ko
proste volje. Prokleli bi svoje du- se Je ° Pojoči 29. julija v Wil-pr»Nluo bi jih ponudili kajzar- he,mKhaveilu ^javdo sistem, da ju/ Kapitani čolna je ukazal are *e vzaine vso posadko z bojnih tirati mornarja, a jmsadka «e je;,;ui,j ter jo nastaaii i« bregu v ne-obotavljala. Nato je skušal kapi-j	ladij. Zelo smo SC
navadno ,ruletar-ko o- Uu mrtvaškega čolna sam rzvtšitii	^jresti. Višje poveljstvo
aretacijo. Posledica tega
n«žje mirovnih dni.
g!., pripraviti do spoziuuija m; oster boj, v katerem so stali štirje
ra/o.uevanja, da j« treba ^po^}^^	članov posadke na
atednega orožja vojnih ča#»ov —1 terorizma. Resni spori med temi
skupinami nas načrt.
strani kapitana, dočiui so bili o-*tali za mornarja Kouečno so
je bil ni zaupalo mornaiiei.
Zelo zgodaj dne ^0. julija so poklicali nekako 8000 mornarjev L:i mornariških vojakov na pa-radni prostor, nahajajoč se sever-
nekiako pol milje zapazlno od src- ter poskusiti organizacijo ljudi, dišča paradnega prostora. Druga kj so bili raztreseni krog Zeppe-^kupina, nekako 2000 mornarjev H,lov ^ paradnega prostora Ko m vojakov, je odšla proti Zeppe- BCm zapustil cerkveno dvorišče lmskim barakaan. Ko je dospela sta stresll	dve stražni ekjj,
ta skupina do teli barak, se je ploziji, m sicer s tako silo, da sem razdelila v dva dela m dočim je padel na tlfl gledile so ^ ^
en del napadel barake ter zanetil ločne eksplozije in vsaka je bila ogenj v poslopju, v katerem so se t^ silna kot ppva prihajaJe nahajali štirje Z^peiini, je drugi so iz smeri ceSarskih pomolov n.-del odšel proti observatoriju, na zapadni strani. Pozneje sam izve-sevem od mornariškega araenala. da se je pog-nalo v zrak štiri Na mornariškem observatoriju volike bojne ladje r g radii nem Nato je v .starka posadka ust retida. iztoku paradaiega prostora je že-j sta bili dve močni postaji za brez- pristanu. Ker pa nisem ostal šc " Navalu ti ' so zmagali. duhovnika ter vrgla njegovo" hzniŠka proga, ki veže pristani- žično brzojavljenje. Slišal sem nadalje v Wilheimshavenu po za-Kwiiv.!„ . ,	uavati-(i znia truplo prtko krova.	iče s forti Zit obrambo obali na se- pozneje, da. so razjarjeni vojaki dušenju te mornariške vstaje ni-
L-al. m >,-■ i. ■,t j,i jt. 17. maja. T ) kaze. kako bridke oh.*mtke v«°iztoku. Po tej zgodnji paradi,in mornarji uničili eno teh po- S(.in ba v stanu Zvedeti za imena .P- 14 » jnili tovarišev, imvl ima iia- narod napram svojim go- ter urjenju moniarjev in morna- staj. dočim so dnugo poškodovaU. teh ladij. Pozneje pa nii je eden
spodarjetn. To seje zgodilo v zad- nških vojakov so morali stopiti! Medtem pa se je glavni odde- naših mornariških tovarišev pove-njih iitu-ii junija. Dne 24 in 25.; v polkrog. Eden naših tovarišev, lep vstašev vrnil k barakam in po da^ da so bile to štiri nedovršene naš junija je bila stavljena ta posad-]'** ie hil delavec na paradnem'razdejanju vžega, kar je prišlo bojne ladje, kojtfi identiteto poka ,pred mornariško vojno sodi- prostoru, je prihitel k meaii s po-|pod roke, se je napoiil brez cilja'Zlla ]e mai0 število mornarskih
'	ročilom, da bodo mornarji ter zopet na paradni prostor. Ko se je častnikov.
mornariški vojaki poslušali vlad-1 izvedelo, da sta dva forta na aa-l
v> » e i tegii zakasnili; vr},ij kapitana iti njegove prista-!110 od mornariških barak ter juž-
iš« preko krova; vsi so utonili.'lKI mornariškega arzenala. Na
izginilo. Nikdar si nisem mogel misliti, da more postati človek taka zver. Dobesedno so raztrgali na kosce mrtva trupla nekako l>etdeseti'i ljudi.
Vse to je trajalo le pol ure. Vstaši, ali vsaj velik del njih, so pričeli korakati proti Mornariškemu demu, katerega so uporabljali kot enega izmed aduiinistra tivnih poslopij. Ta dom se nahaja
oditelja
Nekako 5000 vstašev se je že vstanovilo ob železniškem nasipu na jugu v obrambni formaciji, dočim se je ostalih 7000 razpršilo, neteč požare v pristaniških poslopjih, s čemur se je seveda prizadelo vladi veliko škodo, kar pa ni prinašalo vstašem nikake koristi. x
Ravno v oneon času som sklenil zi pustiti svoje opazovalno mesto
katerimi je bilo žensk, odšlo na še*niHj*«t sn^dišč. Ciuih je bil iz: bran kot j h okusna baza >za a^reMČvau glavni utait.
Naše junaške revolucij onarne preiinje postojanke »o dospele na določena »H-Hta v pravem «»u in »al tega čas« naprej som izvedel, da no dospela popolna poročila o njih prilimkt na naš glavni stan v Zweierstras.se dne l&S. maja.
Kandelili so nas v šestnajst skupi j i in vsaka skupina je priznala enega u številu za svojega ravi irtelja im glavarja. Moja skupina je bila določena za Wil-feelniftiiawii. V moji skupini je bilo sedem oseb. pet od teh žensk. Ker aem bil nesposoben pomorski č
šče ter obsojena na smrt.
Dva dni prej dobil poverilo, da nastopim službo kot uradnik v poveljniškem trtami. Moja naloga je bila zaznamovati imena vseh prišiecev in vseh **odhajajočih'' v oddelku bolnice, kjer so
no propagando, kajti vlada je se-'"padni strani železnice o tvorila
Ko sem šel naprej ,proti observatoriju, sem srečal velike skupi-
daj zaposlena a tem. da odpošiljaj <*genj na vrste vstašev, ki so za-j«« invalidnih vojakov iz morna-politične govornike k armadi ter(žgali shrambo za Zepipedine, so riške bolnice, ki so v prijatelj-mornarici, ki naj bi pripovedova-( razdejali vstaši železniško spoji- skem namenu korakale proti raz-li mornarjem in vojakom, da se »če, ki veže skladišče na skraj- ličnim skupinam vstašev. Bz njih
se nahajali neozdravljivi slučaji.!m<»r& domovina še naprej boriti nem iztoku in jugu ter doke i« klicev in bodrilnih pripomb sem Novica o eksekueiji posadke tega **	katerega bo diktirala pristanišče na zapadu. Po tem i^prevideL da shnpatizirajo
mrtvaškega čolna je razburila ee-j Nemteija.
i prekinjen ju zveze med forti in
n jimi. Nesreča pri vsem tem pa je bila da niso imeli vstaši sami za-
lo te nesrečne žrtve vojne.	| Jaz sem takoj pohitel na pa-^'skladišči ter areenalom ob želez-
Na skrivni konferenci, katero, radni prostor. Vladni govornik 80 odšli vstaši v bojni forma- se nikakega vnaprej določenega ve je sklicalo 29. junija v enem j je nosil sijajno mornarsko- uni- e*ji proti obema fortoina arzena-j načrta. Bili so le jlazni, obapani in rzmed prosrtorov boliwce, je bilo formo. Bil je eden onih odpušče- ^ Vatam so nato naskočili krilo ^ v svoji divji jezi niso prav nič rravzočiih poleg naših rednih tova- nih ^1fi■vob^adceiv', mornarice. Še južnega forta ter bi skoro dospeli j mislili na posledice. Bili so pijani as trii k (pisatelj tega poročila je ri«ev še penindvajset drugih mor-'nikdar prej ga nisem videl ter že do njega, ko ao tretjeredni ob rež- ^ ogorčenosti na svoje tiranske vla-lzj^ubil oko tekom morskega spo-| nariških tovarišev. Naj pripom- hotei vprašati nekega v bližini forti otvorik ogenj na napa-jdarje.
patla z delom ruskega brodovja ,11111» s j>oiiosom, da je bil vsak iz- stoječega mornariškega častnika dalce.	Moj namen je bil napotiti raz-
ined teh zvestih tovarišev pomor 'za njegovo ime, ko je končal go- V tem času sem zavzel pošto- pršene skupine, da m pridružijo
svojih ladij, zelo težavno stališče, da pridejo na krov, kajti zopet smo slišali eksplozije in streljanje s puškami.
Krog sedme ure zvečer je naskočil oddelek poti mojim poveljstvom prvi most ter se ravno pripravljal, da prekorači vhod, ko senu dobil poročilo, da je vse izgubljeno. Lojalne čete so že dospele na pozorišče in veliko število vojakov se je izkrcalo na vseh straneh. Se vedno smo vpri-zarjali obupne poskuse, da dospe-nio do ladij, a zelo malo mož jo imelo upanje, da pridejo na krov, tudi če bi že dospeli do ladij, iz odmevov strojne puške, katere sem slišal iz smeri drugega vhoda v pristanišče, sem spoznal, da se je med tem časom vse ladje opremilo z zvestimi četami, ki ne bi dovolile vs-taški posadki, <la pride na krov. Ljudje se pričeli uvide-vati resnost položaja bi pretečo nevarnost. Skupina za skupino se je umaknila iu imel sem pri sebi le še nekako «00 mož. Celo ti pa so pričeli postajati hladni.
Bilo je krog deveic ure zvečer, ko je dospela požari ta bramba do gorečih skladišč. Mi smo bili v istem času na ozkem pasu zemlje, med vodo in poslopji v ognju. Hitro sem se posvetoval z ljudmi in takoj se je sklenilo, da je vse izgubljeno in da bomo v eni uri ali tako vsi uničeni, če se ne borimo ob strani požarne brambe proti ognju. Potem, ko sem naročil svojim ljudem, naj storijo vse, kar je v njih moči. da se delajo popolnoma nedolžne, sem jih prosil, naj se ponoči vrnejo v svoje barake, ki pa so v onem času že večinoma pogorele.
Nato sem odkorakal proti drugemu mostu. Slišal sem klice še bolj 11a levi strani ter vedel, da se tam^izkrcuje vojake. Zaklical sem jn odgovor je prišel takoj.' Zaklical sem nazaj ter objavil svoj čin in stališče v pristanišču, in ko sem se približal mostu, sem se sestal z dvema mladima častnikoma, Ki sta željno povpraševala, če je položaj v resnici resen. Nista bila videti posebno voljna, da bi pustila streljati 11a svoje mornariške tovariše in vsled tega sta bila zelo vesela, ko sta izvedela od mene, da je najhujše pri kraju.
Povedal sem častnikoma, da
jem iu vodim neprestano prihajajoče oddelke na kritične točke celi pristaniški fronti. Poveljnik je takoj odobril moj predlog ter mi rekel, da mi bo dal "'nočni listče pridem k njemu v glavni stan. To pa je bilo ravno, kar sem hortel imeti.
Ko sem dospel na postajo, sem izvedel, da se je razen par obupnih mornarjev udala cela vstaska sila v roke vladnim četam. Mislim, da je moralo biti tako, kajti dva polk?, ki sta dospela 11a postajo šele pred par urami, sta dobila že povelje, naj se vrneta.
Stopil sem na vlak, ki je odšel iz Wilhetmshavena ob štirih zjutraj in ne da bi izgubljal čas, sem dospel do švicarsko meje. seveda preoblečen. Kako pa sem se preoblekel. je boljše, da se tega za sedaj ne objavi.
Listnica uredništva.
F. M., Chicago, HI. — Pustna
sobota bo !*. februarja.
P. S., Pittsburgh, Pa. — O skrinji miru in sprave se že dolgo ni nič slišalo. Pravijo, da so jo judje izgubili, ko so jo 'prenašali po puščavi.
M. K., Chaet Bridge, W. Va. —
Denar, katerega imate na banki, je bolj varen, kot bi ga imeli v svojem žepu. Ameriška vlada ne bo zaplenila uiti centa Vašega de-,narja. Pustite ga ;ia banki in cisto mirno spite.
•7. E.. t "oil i 11 wood, O. — Prejeli smo že prej daljše poročilo, zaradi tejra Vašega ne moremo priobčiti. Pa vseeno hvala.
I. Ž., Magnolia Beaumont, Tex. Laški let ilci še niso bili nad Dunajem. Oglej (Aquilleia) je v-pa-dala pred vojno pod Avstrijo; sedaj jo imajo zasedeno Italjani.
Fr. K., Farrell, Pa. — Takih pisem smo dobili že na stotine. Toda takih dopisnikov ne smatramo za vredne, da bi jim odgovarjali. Pustite jih v miru tudi Vi.
M. R., Aurora, HI. — Onega sleparja, za katerega nas vprašate, ni več med živimi.
F. Dr., Cle Elum, Wash. — Zemlja je Vaša in nikdo Vam je ne more vzeti. Bodite brez skrbi.
Fr. St., Camp Lee, Va. — Za zdaj Vam ni drugega storiti, kot ostati, kjer ste. Ostali bodete najbrž^ v deželi; v Evro§»o bodo poslali druge. Opravičeni pa ste vložiti prošnjo za oproščen je vojaške službe. Dokler pa, prošnja ni uslišana, morate ostati na svojem mestu.
POPRAVEK
V naznanilu o smrti mojega soproga so med darovalci vencev izpuščena nekatera imena; tako n. pr. Mrs. Anton Pograjc in
se. tnora
tudi
bNfcbkii,
sem prišel na pozorišče s skupinof Mrs. Anton Trlep in iz Colorado lahko bolnih vojakov, ko sem za-. Springs M rs. Anton Godec, pazil, da je požar izven kontrole, da pa sem našel že požarno hrambo na delu.
S* pomočjo armadnih častnikov sem dospel ob polnoči v »v o j uradi
Namesto Frdina glasiti Trdina.
Prosim, da priobčite ta popravek.
Ana Prime, žalujoča vdova.

..........mmmmmm wm

an Marija
Češki spisal Julij Zeyer.
(Nadaljevanje.)
Solnee je preplavilo sobo g svojo krasno svetlobo. Odprl je okno. da bi mogel ta zlati vzduh vdiha-havati. Stoječ v solnčnih žarkih, se je zazrl do prekrasne slike, ka-tero mu je kazal pogled z okna. Pred njim se je lesketala Tibera kakor temna, razžarjena, v ognju se vrteča kovina, a za reko so stala nepremično temnozelena drevesa na vrtovih Farnesine, skupine belih poslopij so pih ločile od oran-ževih gajev vile Cormini, dviga joči h se na Janikul, pokrit z ožo-telimi lokami, velikimi vrti. eer-kvami, samostani in prehajajoč po svoji dolžini v vatikansko predmestje, veneano « kupolo Sv. Petra.
Po širini pa se je Janikul v daljavi dotika! čistega. s svetlobo prepojenega nebosklona, do katerega »o izrazovito štrlela posamezna. osamela, obrovska drevesa in obrisi belih poslopj.
Kakšna je t« zmes barv, sladko spojena v svetlobi in temi! Slastno šol t o zelenje napol ovenelih travnikov na vrrih in lokah je bilo mehko, temne skupine pomo-ranč in božjepa drevea so stale tiho in slavnostno na terasah renesans,, pomnečih nasadov, a v njih vrakih so blesteli in se lomili krog samostana svetega Onofrija, pod katerimi je sanjal in obupaval Tasso, so zamišlejno potresali «vo je trhle veje in se zdeli kakor iz metli in brona. Nebo je bilo ble domodro kakor na severju, brez trdosti južnega globokega azura in kako v srebru proevelo, v tem samem srebru, ki se je sipalo po vzduhu, po drevju, po zemlji, povsod in ki je prilivalo barvam o-no sladkobo, bi>troto in čas, * katerimi učinkuje v zvokih, ako se primeša kovu. V oni smeri, kjer je slntil go*-pod Plojhar gaje Do-ria-Pamfilijeve vile, Se je pov:cna-šala 41 robna čreda belih in sivka-
kov, ki so liki plahte
stih
majhnega brodovja plavali nekam do neizmernega, neskončnega, do ideala. . . .Tiu lili so hrepenenje, da l»i človek poletel po tem sijaju, narmoniji in miru, Posre.lova-

jli so tako med ozkim obrazom po-zemeljske krasote in med tem, po !čemer večno tožimo, česar ni rao-jgoče ne izgovoriti, ne se domisliti, in kar dviga to pozemeljsko krasoto v pomenu in bistvu. | Mladi mož je gledal za temi o-| blački in neizrekljivo hrepenenje, nedoločno in sladko kakor dremo-ta. mu je polnilo prsi in zatem se je spustil njegov pogled pomalem zopet k zemlji, njegove oči so se širile, sesal je te barve, te oblike, to harmonijo s polnim požirkom v sebe. njegovo srce je bilo močneje. nj.-^ove trepalniee so se napol zaprle, ničesar že več ni vi-•lel, samo solnee je čutil, ki je za-plavilo s svetlobo ves »vet kakor z onim Čudodelnim lekom pitnega /lata. o katerem je tako grozniea-vo sanjaril ves srednji vek, njegova usta so se otvorila, hlastno, žejno, v velikih duških je srkal bleske teh z nebes se iskrečih žarkov.
"Oh, svet je res krasen! Življenje ima svojo ceno....'* je šej>e-
tal---- "Živeti! Živeti!" — je
vzkliknil in bolestno ihtenje mu je privrelo iz grla, stisnjega v drgetanju.
Jan Marija Plojhar je bil sin nekdaj imenitnega bogatega praškega advokata. Kot edinega sina so ga roditelji obožavali. Imel je za nekoliko let starejšo sestro, ka-tero je ljubil nežno in goreče, ki mu pa njegove ljubezni ni vračala z enako mero. Ljubosumna je bila na ljubezen svojih roditeljev, ki jo je uživala poprej izključno, a sedaj si jo je morala deliti s tem mlajšim bratom.
In še to — zdelo se ji je, da je pripadal večji del te ljubezni njemu. Smatrala je brala za vsiljenea in šele pozneje v letih zrelejšega razuma je zapustila to nespametno sfa!iš«"e. je čutila bolj p<> sestrsko, vendar pa ni bilo v njenem ozkem, n epi oil nem srcu, kjer se je <gi» laj preveč razrasla sebičnost in neplodna gizdavost, sploh nikdar prostora za kakršnokoli ljubezen.
Njeno prijazno vedenje, priljudni usmevi. popustljivost v nevai-nih stvareh sj veljali, kakor je na-valno, za golo dobroto. Vrh utrga je bila lepa, namreč v vseh razme-
polt
rali jfravilnega obraza, no-bela, oči sinje, zobje višnjevka sto beli in lasje temno-zlato: vendar pa je vsepi tem barvam in črtam manjkalo eno, glavno — duša, čeprav se je malokdo potrudil, ila bi to zapazil. Zgodaj je opazila to z bolestjo in tesnobo samo ena oseba, toda ta ni tega zaupala nikomur, molčala je in molila : to j< bila njena mati. Pri drugih ljudeh je veljala Roza Marija za angela.
Gospa Plojharjeva, tiha, mehka in preprosta oseba, vneta za pri-rodo z vso sladkcrto poezije in ljubezni, je potekla iz bogate rodbine ter dobila krasno in dobičkonosno posestvo za doto.
Nikdar se ni ogrela za življenje v mestu in kadarkoli je le mogla, se je peljala z otroci v Havraniee do svojega mirnega, prijaznega gnezdeča na južnem Češkem.
jo v šali imenovali "prorokinjo". In vsak jo je rad posluaal, kadar*
je začela pripovedovati. Najrajši je pripovedovala o dolgih zimskih večerih in takrat niso samo otroci radi k njej prisedli. ampak tudi odrasli ljudje. Navadno se je to zgodilo po večerji v dolgi, nizki sobi v pritličju poleg kuhinje, kjer se je družina zbirala z delom. Tam je bilo staro kamnato ognjišče; na njem so zažgali nekaj suhljadi, ki je prasketala, svetila in se višnje vkasto dimila, in v tem somraku je na nizki klopi sedela Beta ter se vziinšala s tokom svojih pravljic.
Govorila je s tiho navdušenost-, jo, puščala svoje pletenje v naroč- [ je in dvigala dolge, koščene roke ' v velike, včasi tragične kretnje, če je pripovedovanje zahtevalo. Takrat Jan Marija ni obrnil od nje pogleda, srce mu je bilo, gorele so mu oči in obraz, neizrekljivo blaženega se je čutil v tem svetu sanj in idealov, čeprav se je marsikdaj z velike, črne Betine sence tam za njo na steni odbijala strašna groza. To je bil pojav orjaki nje in Jan Marija se je bal, da bi
Motfy7 / ■i ,N '
ZASTONJ
Zdravniška knjižica | Kažipot k zdravju. "
Sin njen je po njej podedoval ,ne ystala, z glavo ne prodrla obo-to rahločutnost za gozde in loke,! ka in	razrušila gradu nad
in čeprav se je oče temu posmeho- Slavami kakor Samson, o katerem val, se je javila pri njem ta naklo- 'Je bila nekoč na svoj način že tu-njenost že v letih detinstva. Ha- di pravila.
vraniški gradiček mu je bil vedno Ko so šli zjutraj na ižprehod, so prava domovina in proti zimi se je se dečku zdeli ribnik, reka, lesi in vozil z materjo v Prago kakor v loka sama skrivališča bodisi do-prognanstvo.	jbrih, bodisi groznih bitij, vsak o
' Ta knjižica pove enostavnim besedama t> našem znanstvenom zdravljenju na domr. za može in žene, kateri trpe od akutnih in kro-Bicnm bolesti, kakor so, nalezljive in podedovat., bolezni; nečista in slaba kri; »tare rane; bolezni kože-mozolji na obrazu in telu; padanje lasi; ki\miriv bolezen grla; otekli, zapaljeni ni nežni delovi; slabr, nervozna, onemogla kondieija; boleznrledvic m mehurja ter mnoge druge podobne balesti in teškoče Pove tudi o našem vspešnem zdravljenju drugih 'ootezni vav0P
AL1 TRPITE
Ba katerem izmed sledečih simptomov: boleFme v IctLžti, bolečine v e«nbib glavobol, izguba apetita, kisloba v želodcu, pokanje hrr.ne, bHnvasV Žol*ao Tiganje, nečist jezik, em rdeča sapa. izguba spanja, sL-0>e sanje, slabost m i.a-la razburjenost, ncryoznost in razdn,2eaost, oneiaoglrst ots iutrih, črni \> lobar"i Pod očmi, sramežljivost in izogibanje družbo, nemarnoet, bojazen ir. -rčna
ŠZZJZ*	SO	tclecni sistem m v redu m tm yotr£
bujete adravniSkih nasvetov in pomcfi.	1
_„ Na5a	knjižica vam pove dejstva glede teh simptomov ' e-ltoS-
povevam tudi o našem zaravljenja, ki pomaga moškim do zdravja, ^cčl in sreios^ da so zopet možje. Zaloga znanosti je iu vsebuje nasvete in sJntk-katere bi moral znati vsak moSki in vsaka ženska* posebno pa tisti, ki r r ' ravajo temtu Iz nje lahko spoznate vzroke svojega trpljenj.-, in kako ' £ °bvladaie- eitaJt0 ta	kr«fipat k zto^k oSri - tiS
Pošljite ta kupon še danes,
D*. J. RUSSELL, PRICE COh S 1650 Madison A Clinton St.., C\,iea . HI.
Cenjeni doktorji:—PoSljite mi takoj va5o zdravniško knjižno -o-c nom-ras ton j in poštnine prosto.	- ^ J- c
Jan Marija je bil rojen poet in havraniški grad, stari, volhki nje-srov vrt, lesovi in polja, gore in vode naokrog so bili prvi predmeti, ki so se dotaknili najegove fantazije. Obenem je njegova pestunja. *tara Beta, s svojimi bajkami, s svojimi pravljicami o Libuši in nejnih sestrah, o Krokovi modrosti. o vitezih, ki spe v Blaniku, o starih preroštvih, ki obetajo rešitev češki zemlji, nevede budila v njegovi mehki in sanja vi duši prvo hrepenenje po kraljestvu ideaolv, prva ganotja ljubezni do rodne zemlje. Beta ni bila navadna ženska, dasi 0 tem ni vedel ni-hčf in ona najmanj. Niti v sanjah ni slutila, da je bila pesnica — be-seila. ki je ni niti poznala in bi je ne bila mnela. V Beti se je nahajalo nekaj velikega, vznesenega; bila je kakor sibila in pov%em nevsakdanje podobe. Njena postava visoka, suha, njene oči tako jasne, da so na tem njenem zagorelem, malce trdem obrazu presenetila A\sake{»a.
In to je bilo vsem vidno, zato so
blak mu je bil prečuden ptič, vsak ptič popotnik in <ro«!t z nekakšnega rajskega otoka, ležečega v valovitem morju za steklenimi gorami. Iz tega sveta, polnega čarov, vzdu-ha, svetlobe in poezije, so ga peljali vselej v Prago, v ozko ulico, ga zapirali v sobo. katere okna so gledala na pusto dvorišče, kjer je bilo videti samo kočijaža. kako u-miva blatni voz, kjer je bilo slišati samo deževno vodo, lijoeo se od kapu.
Noposled so ga peljali v šolo, kjer se je smrtno dolgočasil. Sovražil jo je in roditelja sta se užalila. da nima veselja k učenju, da nima talenta.
Nekejra ilne je prišel skrivaj v očetovo pisarno, kamor mu je bil
Ime
Stev. in ulica ali Box No. Mesto
Država
rija je čutil tak duševni in telesni j odpor, da mu je prihajalo slabo. Zbežal je in sedel ves dan v kotu svoje otroške sobice, zanemarjajoč igrače in podobice.
(Dalje prihodnjič).
Pomanjka^Ie kruha v Nemčiji.
z izjemo krompirjevega pridelka, ki bo zadovoljiv, živilske razmere niso tako rožnate, kakor jih je poskušala nalokati nemška vla-Ma. —
Žitne razmere so take, da se more samo upati, da bo kruh zadostoval za celo leto.
V vsakem slučaju, se morejo se danje raeije kruha vzdržati samo s. pomočjo nadomestil, kar pa zopet vpliva na kakovost kruha, za katerega se sedaj že melje žito do 94 odstotkov. Kazmere niso dovo-
True translation filed with the post master at New York on Ort. 2:*.. 1!»17. as required by the aet of Oct. U. 1917. Kodanj, Dansko, 21. oktobra. — prepovedan vhod. Kako je to ču-j Izdano je bilo strogo cenzurirano
-	"	, " - ----Jia/uiciT m.-U UUVU-
den lokal! Soparno m mračno je oficjelno poročilo o debati o živil-^lile, da bi se moka -boljšala, da bi bilo tam. Nekaj godrnjavih ljudi skiii razmerah proračunskega od-'se	nijei0
sedelo tam za trdnimi mizami, po- sekr. v nemškem državnem zboru. T> - -
vsod so ležale kope ožo!te<ra papir- j Seja se j* vršila za zaprtimi vrati. 1 °^iuv,Tni P" racijah bo ja in velike zaprašene knjige, ne-j Iz tega poročila je razvidno, da|Kruil in KromPii". Skoro gotovo bo prijetno je drhtelo po slabem pe- BOJAKI NJlBOT-M*IE~8E NA !ome^ena poraba mesa. Mleko čatnem vosku. p0 volhkih dežnikih -GLAS NARODA", NAJVEČJI SLO M11 sirovo maslo bo mogoče dobiva-in baš ugaslimi svečami. Jan Ma- VENSKI DNEVNIK V ZDE. DEŽ I ti v manjših količinah kot so do
sedaj,
morala omejiti
tudi poraba mleka za otroke.
doejaihiti, ki'so zahtevali, da sc javno razpravlja, naznanjajo, da bodo prosto govorili, ako se bo razpravljalo o živilskem položaju v javni seji državnega zbora.
stati; department _
LABOR BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION ščiti naseljence in jim pomaga. Splošni nasveti, pojasnila in pomoč zastonj. V vseh jezikih. Pojasnila. kako postati državljan in o državljanskih pravicah. Pridite ali pišite! Newyorski urad: 230 Fifth Ave. Urad v Buffaio: 704 d. s. morgan Hllilrlin«
Kupite en bond in rešite enega vojaka
D
ol
KXAB. ki ga plačate za Liberty Bond se uporabi za nakup hrane, ke, orožja iu amunicije za naše vojake.
To bo pomagalo okrajšati vojno. To bo morda reiilo vaše dragoceno življenje.
Vi želite videti junaške mladenič«*, ki zdaj odpotujejo preko vode, da ae vrnejo domu nepokvarjeni in zma-gonosni.
Vlada gleda na Vaa, da jih hranite, oblečete, oborožite in branite.
Stojite pri »voji vladi. Podpirajte fante, ki se za njo bojujejo! Kupite toliko Liberty bondov, kolikor morete.
Kupite jih lahko pri vaaki banki na odplačila ako hočete.
Liberty Loan Committee
im +mmim*T.	Wmm Y«fc C*y
Ta pro«tor je podaril Liberty Loan Committee ju:
Dr. Koler
6SS Pena Are,
Pittsburgh, Pa.
KOLEDAR
1918
Razen koledarskega dela ima še sledečo vsebino:
1
Pesem.
Važen zgodovinski dokument. Popolen pregled svetovne vojne. Praznik v Petelinji vasi. Prag.
Problem Alzacije-Lotarinške.
frkradeno pismo.
Red.
Veliki dobitek. Razno o otrocih.
Doživljaj francoskega žurnalista.
Venizelos.
O postanku koledarja.
Koledar
Nemški napadi s plinom. Živali in aeroplani. Ruska revolucija.
Program ruske socijaiistične stranke. Aforizmi.
Normalni potek ruske revolucije. Rusija.
Nemški cilji in Rusija. Padec rodbine Romanovcev. Prednost brzojava.
Pesem jetnikov. Kozaki in njih vojska. Litvinski kmetje. Nevidna poslanica. Buchara.
Čudne pogrebne določbe. Album.
Krščanska svatba pri Kafrifc. Večni koledar. Petelinji boji. Nekaj za gospodinje. Šala.
Oglasi.
krasi nad trideset slik, izmed katerih jih je skoraj polovica s soške fronte.
Naroča se pH: SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
82 COETLANDT STREET,	'	NEW YOBK CITY, N. Y.


- - . igm. M
m
„ '}■ .fiifcS ft.
Mati hr
»..* iX
m&iF.'
---T/----I, v-v. " .p-------------7KBT	" ■ ».7-W-	T—

GTiAS NAHODA. 23. OKT. WT.
S3	=
Jugoslovanska
jo]
©
Katol. Jednota
=t°3
Ustanovljena leta 1898 - - Inkerporirana leta 1900. Glavni urad v ELY, MINNJ
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK. Bx 251 Conemaujrh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106 Pearl Ave., Lorain,
Ohio.	. A j
Tajnik: JOSEPH PISIILER, Elv, Minn. Blagajnik ? GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnin Neizplačanih smrtnin:. LOUIS COSTELLO, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOS. V. GRAHEK, 843 E. Ohio St.. N. E. Pittsburgh. Pa.
NADZORNIKI:
JOHN GOU2E, Ely, Minn.
ANTHONY MOTZ. 9641 Ave. "M" So. Chicago, UL IVAN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNIKI:
GREGOR J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Wash. LEONARD SLABODNIK, Elv, Minn., Box 480. JOHN EUPNIK, S. R. Box 24, Export, Pa.
PRAVNI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich. JOHN MOVERN.624 — 2nd Ave., W. Duluth, Minn. MATT. POGORELC, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago, I1L
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PERDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. <TRANK ŠKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver, Colo.
FRANK KOCHEVAR, Box 386, Gilbert, Minn.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tndl denarne* »oiiljatve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednota, vae pri-tofbe pa na p red red ni ka porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pimma od strani članov m ne bodi odpel«.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA".
DIM .
Ruski spisal Ivan Turgenev.
(Nadaljevanje.)
XXIII.
Idil, če te prestrašijo. — Tebi so ljudie spe mi, s katerimi moraš živeti,, ti se srdiš nad svetom: ali
V tent" pismu je stalo to-lc;
"Moja nevesta je včeraj odšla „ ^	,	,
. ;i j	i	-ji <imjas tudi moc, da s« odreces tega
nikdar Mt se nc bova videla. Se	, ' .	, 6
tega ne vem, kje bo živela. Vse je P?*** da	^enec, s katc-
nesla a seboj, kar mi je do daj bi- ™ U' ->e ve°*a1' zW* ti -i . r • oljčno mnenje, mncfcie	teh mrzlo drago m milo. \ sa moja upa- . .. ,. .. , / T . . *JC	. J"1X-
i ivlit ljudi." Izprašaj ne,	lrma, ne
tnal oži si na pleča pretežkega bre
meaia. — Nočem ti očitati, ali po-
j iuui: ze enkrat se nisi zdržala
proti očarati ju. Kako malo ti za-
inorem dati jaz v zameni bo tega,
postala grša od včeraj. Po^ej mi, si že vide? kdaj 'lepšo roko? In ti lasje? Povej ma, ljubiš ti mene?"
Irina ga objame z obema rokama, pritisne njegovo glavo na svoja prsa, graben zazvesii ter se zatuliča po tleh, lasje se razsip-Ijejo in pokrijejo Lkvinova z mi-risnimi, mehkimi svojimi valovi.
(Dalje prihodnjič).
Nesreča.
Vlak je ubil župnuca Rev. Hribarja in njegovo sestro ▼ Eudidu. — Bila sta na mesto mrtva.
(Iz "CL A.")
'ridite k zdravniku, ki vam more pomagali!
DOKTOR MULUN JE NAJSTAREJŠI ZDRAVNIK—SPECIALIST I V PITTSBURGHU, PA^ POSLUJE NAD 37 LET KOT ZDRAVNIK f TER IMA VELIKO SKUŠNJO V ZDRAVLJENJU VSEH BOLEZNL I
DR. MULLIN zdravi vse bolezni a z najboljšimi zdravili iz Evrope,? Amerike in ostalih delov sveta.? On dela na to, da v najkrajšem £ času ozdravi svoje bolnike. Zdravi} tudi z elektriko, če bolezen zahte va električno zdravljenje. Njego- + ve cene so zmerne in preiskava • ne stane nič ako se pustite sdra-n viti pri njem.	*
PREČITAJTE kaj pravijo vaSi ro-J -JgJjaki o mojem zdravljenju:	A
BOSS ELENA CALDERON,
hčerka poslanika republike Boliv a, v Združenih državah.
mja, vse namere, vsi načrti »o iz gmili ž njo. Ves moj trud je ne hal, mnogoletno delovanje se je' sprevrglo v uič, vsa moja zanimanja nimajo nobenega smisla in nobene koristi; vse to je umrlo, moj **jaz moj prejšnji jaz" je umrl in je pokopan od včeraj-»njega dne. To čutim jasno, vidim in /nam: iu nikako ne žalujeta. Ne za
govorim s teboj o tem... Žalovati bi nu bilo le tačae*. ko bi me ti ne ljubila, lrina! Samo to sem li hotel povedati, da je iz cele moje .	.	,, . mrtve preteklosti, izmed vseh teiii*ed°: £?VtJ ™ ** odkntos^no v prah in dim raxkadivsih se pod- br" m J« -pojdeni -vzet, j le eno mi ostalo živo in ne- 7Jdt tu z blago-porušeno: moja ljubezen do tebe. *!0V1Vs>1 te /a ^ ^renost. Ako Kazm te ljubezni nimam nič. Ime JV. m°J* dima kra-no\ ati jo moj edini aakl-1, ne bi ]JK'»< ]Jubls takega ina-bRo dovolj. Moj celi -jaz" je v; * neznatnega clove-
tej b.«edi, ta ljubezen je jaz. vka: kflt,Sum	_m ako zares
7 iT i * • 1 pripravljena deliti z nji je moja prihodnost, moja uso- *j0
da, moja svetinja, moja domačija.'	^ „ . ..
rr; .	-t 7. . , težko pot! \ edi le to: Moj sklep
Ii me poznaš, Iruia, ti ves, da mi1. 1 .... _	J v.
,	t •	J^ ne po rešljivo trden: ali vse, ali
je vsaka t raza ueuula m zoprna;-*	J	'
ako so tudi sUiie moje besede, s
katerimi si upam izraziti svoje ču-
kar ti izgubiš! Cilj mojo zadnjo besedo: Ako ne čuti« v sebi moči, zapustiti jutri vsega, že, še daJies, in iti za menoj — vidiš, kako
Ijo t^a, ker bi tožHJSmK^°.^VOriBI m,kako Jnal°
atednn, — ako te stra«i negotovost bodočnosti, daljava, o-saiuljcnost, opravljanje ljudstva, ako ne zaupaš «ami eobi, z eno be-
pa ti me ljubiš in jaz sem srečna. Pridi!	Tvoja lrina."
Ona je sedela v kabinetu, bila je sama, ko je prišel Litvinov k nji. Vpeljala ga je ravno tista deklica, katera ga je bila tudi sinoči na stopnicah pričakala. Na .mizi pre-d Irino je stala odprta pol-okrogla škatlja s krajci, katere je zamišljeno prebirala z eno roko, v drugi pa je držala Litvinovo piiaiio. Ravnokar je nehala plakati: trepalnice so bile še imolere iti oci malo krvave, na licu so bile še videti sledi neobrisanih solz. litvinov postoji na pragu; ona ni apoasila, da je vstopil.
"Ti plačeš/"' vpraša Litvinov prestrašen.
Ona tie potrese, potegne*z roko po ia-s*-li in se nasmehne.
"Zakaj se jočešponovi Litvinov.
Ona molče pokaže njegovo pismo.
"Torej zavoljo tega..." reče on prejenjavaje.
"Pojdi sem. sedi", reče ona, "daj mi roko. Na. da, jaz sem plakalia... kaj se temu čudiš? Zar je to lahko ?** Pri teh besedah je wpet pokazala na pismo.
l itvinov se vsede.
"Venn, da to ni lahko, lrina, to sem povedal sani v svojem pismu. Razumem tvoj položaj. Ako ve ruješ v pomen svoje ljubezni do mene, ako so te moje besede prepričale, moras tudi ti
menoj tiso-mi roko in začniva
o, ne humnjuj o njihovi i»kre-itit ne Liiiadi si jih čezmerne. Saj jerlja pmd teboj deček v po-
ri ič ! To je sieer brezumno___pa
ne morem drugače, ne morem, Irina! Presilno te ljubim!
Tvoj ti. L." Celo to |Hsmo se Litvinovti sa-
4'Kam pojdeva?" šepne ona. ''Kam? O tem bova že še govorila. No, torej... torej privoliš v to? Privoliš, Irina?" Ona pogleda nanj.
"In ti hočeš biti srečen?" ga vpraša.
"O, Irina!" vsklikne Litvinov. '*Se ti ne bo po ničem tožilo® Nikdar?"
Ona se nagne nad škatljo krajci ter jih začne nanovo prebirati.
"Ne srdi se name. moj mili. da se v takib minutah bavim s taki mi brezsklopno6tmi... Morala iti na ples k neki ženski; poslali so mi te-le cunje in moram jih še danes pregledati. Ah, meni je grozno težko!" vsklikne naenkrat in piit^-uie lice ob kraj škatljc. Solze ji nanovo prikapijajo z o."i. . . Ona se obrne: solze so morale padati na krajce.
Irina, že zopet plačeš ?"" začoie Litvinov nemirno.
"No, da, zo*i>et*", reče Irina. — '"Ah, Gregorij. ne muci mene. ne muči sebe!... Hodiva svobodna človeka! Kako grenko jo. jokati se! Ali vem sama, odk'nl so. lijujo te solze? Ti vi-Š, ti si slišal moj sklep, bodi rca gotovi jen da se ne bo spremenil, da sem pripravljena na... kako si rekel... na vse ali nič... Kaj še hočeš raci? Bo-diva svobodna! temu te vzajemne verige? Zdaj sva s;ma. ti iju-rjRuineti, i biš mene, jaz tebe; ali nima v a
.Vilo SUllvii'' 1	li.
Železniško križišče v Euclidu, preimestju Clevelanda, direktno nasproti posestvu Louis Recherja, tam, kjer je mal prehod iz glavne ceste na severo-vzhodni del Eu-cliila. je videlo že mnogo, premno go. žrtev. Križišče ni javno križišče, ampak namenjeno bolj privatnim potom, toda je priročno za potnike, posebno v avtomobilih, kateri se mislijo podati na drugo stran Euelida. Premnoge nesreče so se že pripetile na tem križišču. Iker tam ni nobenega stražnika, nobenih zatvornic. Marsikak Slovenec, ki je hodil tam po opravku ali pa na piknik slovenskih društev: je bil že na tem križišču.
In v četrtek popoldne, deset minut čez drugo uro je usoda dohitela župnika slovenske cerkve a Collinwoodu in njegovo sestro, ko sta se peljala v trenutku preko križišča, ko je prihrumel ogromni potniški vlak New York Central železnice preko križL^a in je ma lioma, trenutno ubil obaidVa — Rev. Paul ELribarja in njegovo se stro Ano.
Rv. Hribar se je nahajal na potu s svojo sestro Ana v Berwick, kjer je mnogo Slovencev naseljenih, da pripravi njih otroke za birmo, ki bi se imela prihodnjo nedeljo vršiti v Collinwoodu. Njegova fara je jako obšrna in se razteza skoro IG milj v okrožju, zato si je nabavil majhen Ford avtomobil, s ka terim je obiskoval oddaljene bolnike in s odzival raznim župnij skim klicom.
Truplo Rev. Hribarja.je strahovito poškodovano, a truplo njegove sestre Ane je oi»talo po nesreči brez glave. Hoganova ambulanca j«* bila prva na mestu, ki je odpeljala trupli v mrtvašnico. Glas o nesreči je kakor blisk se razširil po vsem Clevelandu. Uredništvo je zvedelo za novico minuto potem, ko se je zgodila nesreča, po telefonu od Mr. Louis Recherja. ki je bil priča že marsikateri j*uirti na omenjenem križišču. Neprestano
M. S. KttaUrik. r>.
Spoitnnai dr. Mullin! — Oprostili »te M bolezni preje kot s«m ae nadjal. V prsih m* nič več ne tod«, želodec mi dobro del«, križ me ne boli. nimam glavobola. povsem se dobro počutim v prvič v zadnjih dveh letih. — immm Mavrič-
Velespoš tovmn i g. dr. Mnllia! — P roji m dajte to v Ust. dr vsak sesna o »liti dobrem zdravljenju. Jas sem skusil v*č dpktorjev. toda brez vspeha- Nazadnje sem prišel k vam in vi ste bili oni. ki me je ovrustil težke bolezni. Radi teffa vas vsakemu priporočan.
Ukm Sksru. 510t Butler St.
To so le nekatera pisma od mnogih, ki sem prejel od onih, ki so se pri meni zdravil L Ta pisma so najlepši dokaz. . da tudi vam. ako ste bolni, povrnem zdravje.
Slovensko se govori. - Preiskava zastonj.
0r"— PROF. DOCTOR MULUN - —
•i 9. sjatraj 4« 8. zrcctr
•d !• i* Z. M
411 F««rth Ave., PITTSBURGH,
(NASPROTI POiTE.)	" 8» doblte »»tonj.
Amerikanci v nemških
kaj i-utiiu ji./, videti tvoje sol/e. dra^s opravka, kakor da spra-
rivu tretiutnega na\-*lnšeiija ^le-'menuu ni dobro dopadlo, ker ni premišljena zaklinjanja, ampak(:zraževalo vemo in točno vsega ze akušen človek — prosto in od- j tega, kai- je hotel povedati; v krito, »komj s strahom ti pra\*i njem je bilo nerodnih, včasih vito, kar je prianal ea neaumnjeaio'sokoparnih, včasih književnih 4z-intino istino. Da, ljubezen tvoja razov in tudi ni bilo mnogo boljše mi je vbe povrnila — vse, vse... Jod drugih pisem, katere je raztr-Sodi sama, bi li zamogel jaz to gal. Ali vendar je bilo v njem za-vae puliti v rokah drugega, da'popadeno vse gla\Tio — in utru-rav. polaga s teboj f Ti bi bila nje-'jen, izmučen Litvinov se ni čutil g-ova, celo moje bitje, kri mojega | aposobmega, da" bi bil izvlekel kaj *rea bi bila njegova — in jaz sam boljega iz glave. K temu še pride — kam hočem jaz! Kaj bi bilo'to, da ni razumel lepo pismeno •rtociti mani! Na strani, gUsdatelj, povedati svojih misJo, in kakor gle-JaOelj svojega lartoega ii vije-] vsi ljudje, ki nko na to navajeni, uja! Ne, too« more biti' Samo se je »podtikal tudi on v slogu.| vtiHwevati se, kradosna vdeleae- j Prvo njegovo pismo je bilo naj-vati tk» tega, brc« emar ni mogo«''boljše: goreče se mu je izlivalo iz dihati — to je Lax in smrt. Vem, kako veliko irtev zahtevam od tebe, da nimam do tebe nikakoršne pravice; da, ali kaj z am ore dati pravo do trtve* Jas ne postopam
tako k •ebičnoati, u aebUmka bi
ll • - - - —
se
area. Naj že bo, kakor hoče; Litvinov odpošlje Irini to pumo.
Ona mu je odgovorila s tem-le kratkim .pisemcem:
''Pridi danes k meni, on je od-iei na ceh dan. Tvtge pismo me
Prišel se in k tebi kot obsojenee in čakam, kaj se nii bo naznanilo. Smrt ali življenje? Tvoj odgovor bo odločil vse. Oh, nc gledaj name s takimi očmi... spominjajo me bridko na prejšnje tvoje moskovske oči."
Irina zardi pri teh besedah ter se hitro osukne, kakor da bi tudi ona čutila nekaj neskladnega v svojem pogledu.
"Kaj govoriš to, Oregorij Mi-hajlovie! Kako. da se ne sraaun-ješ tega! Ti želiš vedeti moj odgovor... moreš-li o njem še sumiti? Tebe vznemirjajo moje solze... pa jih niso razumel. Tvoje pismo mo je napeljalo k razmi šl je vanju. Glej, ti pišeš, da ti je moja ljubezen do tebe vse nadomestila, da morajo vsa prejšnja zanimanja ostati brez koristi • jaz I»a sem se vprašala, more-li človek živeti le o ljubezni, se mu ne omrzi nakonec, si ne bo želel de lovamja, se ne bo hudoval na to, kar ga je odvleklo! Vidiš, ta misel me plaši, to je, česar se bojim, ne pa to, kar si ti mislil."
Litvinov pogleda pazljivo na Irino in Irina pazljivo na Litvi-nova, kakor da bi vsa kateri izmed nju želel globoke je in čfealje pogledati dragemu v dušo. * negro kar more povedati beseda.
'"Ti se bojiš zastonj' , začne Litvinov, "moral sem ee izraziti tako neprilično. Dolgotčaamost t Bircsqx»Ienost ? Pri novih silah, katere mi daje tvoja ljubezen? 0, lrina, veruj mi. v tvoji ljubezni
sujeva drug drugega za mišljenje? Poglej me: jaz nisem hotela tebi se narisali, niti sem ti hotela čmrkniti le ene besede o tem, da meni ni tako lahko popaziti za-
True translation filed with the post master at New Yorkou Oct, 23, 1917, as required by the act of Oct. 6, 1917.
Amerikanci v nemSalh jetniških taboriščih izjavljajo, da bi ne mogli živeti brez tedenskih paketov živil, katere jim pošilja angleški Rdeči križ. Najbolje, kar dobijo je kruh, imitirana kava ter tenka juha, ki vsebuje repe ter pet kilogramov mesa na sto litrov vode, kar pomeni juho za 300 ljuiji-
Včasih so jetniki tako lačni, da trgajo rastline po travnikih, kadar se jih vodi na delo. Amerikan ski, angleški in canadski jetniki so bili slični strašilom na polju in to po štirih mesecih bivanja v Lue-beek jetniškem taborišču, a v pri-četku avgusta so pričeli dobivati pakete angleškega Rdečega križa. Kruh v paketih je vedno plesnjiv in ra»litesra se j*1 pričelo pošiljati biskvite.
Nemške straže vedno prosijo jetnike za biskvite in jetniki jih večkrat delijo ž njimi, pri čemur izjavljalo: — Čutimo, da niso straže na boljšem kot mi sami.
V Brandenburg taborišču so mrzli dnevi strašni, kajti veliko jetnikov nima nikakih odej iu dru-sri imajo zopet raztrgane čevlje. Ponoči so napal zmrzli in zjutraj morajo nastopiti k pozivu v mrzlo
izjavlja, da imajo nemški morski pirati kot oni " Moeve", tako izvrstno zamišljen sistem, da se približajo žrtvi na najkrajšo razdaljo, ne da bi se jih opazilo. Vsled tega se spušča majhen oborožen trgovski parnik v brezupen boj. Ladja Smitha je imel sicer na krovu top ter dva angleška artileri-sta, vendar pa se ni borila, kajti, ko se je vprašalo kapitana za povelja, je le rekel: — Kaj koristi to?
V bitki med ' lloeve" in ' Ota-ckee", katere se je tudi vdeležil Smith, pa se je kljub temu zadnja imenovana ladja junaški borila skozi pot ';re, tekom katerega časa je izbruhnil na ' Moeve" dvakrat požar, ki je trajal dva dni.
Kapitan nemške ladje je v času, ko je šel v boj, zaprl svoje jetnike v hladilnice, za železne duri. Kadar je pognala "Moeve" v zrak kako zajeto ladjo, je delal vsak nemški mornar z vso natančnostjo in vsak je imel svojo določeno nalogo.
blato ali vado. V Lubeck. kjer je in vidno se ponavljajo nesreče na i 45 Amerikaneev, se je dovolilo jet-enem in istem mestu. In v resnici ui nikom malo premoga vsakih štiri-
pričakovati drugega na doitičnem mestu, kakor da železnica prepove dotično križišče, če ga pa hoče obdržati bo morala postaviti stražnika ali pa zatvornice.
Rev, Paul Hribar je bil štiri leta župnik v Collinwoodu in je nastopil svoje župnikovanje po smrti nepozabnega Rev. Smrearja. — Star je bil okoli 35 let, doeim je njegova, z njim zajedno ubita sestra, se. nahajala v osemnajstem letu svoje starosti. Bil je član K.
konske ob vezanosti... Mislim, da iS. K. Jednote in Kolumbovih vite-s»e ne varana, vem, da sem pre- ;:ev. Njegov stric je dobro znani stopnica in da ima on pravo ubiti župnik Rev. Vitus Hribar, sedaj v me. No, kaj še hočem več 1 liodiva Barbcrtouu, ki je bil prvi župnik svobodna, pravim jaz. Dan je naš fare gv yida y clevelandu. Rev. — večnost je nasa. '	0 , XT	A . . _
Irina vstane z naslonjače, po-'Paul Hribar zaPut*a ^kaj dva
gleda Lit vino va od glave do nog skoraj sinejoča se in mezgetajoiča z očmi si popravi z do lakta golo roko dolge kodre, na katerih se se bliščale dve, tri solzne kaplje. Bogata krajeasta kodrina se spol-zne z mize in pade na tla, Irini pred noge. Ona stopi « p rotiranje ni nanj.
"Se ti danes ne dopadam. Sem
brata, Jerneja, na farmah pri Pai-:iesville pa brata Matija, dočim se nahajata dva brata v stari domo-* vini, kjer služita v armadi.
Ran j ki, tako žalostno ponesrečeni Rev. Hribar je bil poznan kot nioivn, dobrosrčen, prijazen človek. Pri faranih je bil precej priljubljen.
indvajset ur, da pregrejejo z njim veliko spalnico. Spalnice pa so dre gače dobre in tudi hrana, je boljša kot v Brandenburg.
Splošno se izjavlja, da se z ameriškimi, angleškimi, francoskimi in ruskimi jetniki postopa na enak način, da pa straže še najbolj ljubijo Francoze..
Jetniki izjavljajo, da jc sedaj ve liko manj straž in da so mostovi, katere so videli pred šestimi meseci zastražene, sedaj nezastraženi.
Večino teh dejstev je sporočil Amerikanee Willet Smith, ki je ušel iz nemškega jetništva.
Smith, ki je po poklicu mornar,
Kako je Smith pobegnil.
Smith je skočil s krova nemškega parnika * Undine* v nekem pri stanišču na Švedskem. Trpel je sedem mesecev težkega dela v nemških taboriščih v Kiel, Dolmen, Bradenburjr in Lubeck. po-tem ko je prišel v jetništvo na krov nemške roparske ladje " Mot'\ve".
Smith je prišel v roke nekega švedskega stražnika na pomdlu, ki ga je vprašal kdo da je. Za več trenutkov je bila njegova prostost v nevarnosti, a konečno se j? par nakladalnem na pomolu posrečilo pregovoriti policista, da j«1 Smitha hitro spravil z mesta. Po številnih doživljajih se mu je nato posrečilo priti v Stockholm.
POZOR, GOZDARJI!
Potrebujem 10 mož £a rezati lokse. Plača $2.50 na dan in hrana. Kateri ga veseli, naj pride pripravljen za delo. Gozd je dober in dobra pitna voda.
.Jacob Požar. Camp 12.	Crestmont, Colo.
Slov. pevsko podporno društvo "ZVON
SEDEŽ V CLEVELAND (NEWBURG),' OHIO.
OtUDNDD:
Predsednik: JOŽEF BLATNIK, 8682 H 82. BL, CBereUnd, Ohio. Podpredsednik: OUST BTRAJNKR. 998 XL 68. St, Cleveland, Obla. Tajnik: ANDREW ŽAGAR, 870« II 78. St, Cleveland, Obla Podtajnik: ANTON GORENC- 7728 Onp Ave, Oveland, OU Blagajidllc: MIKE VRČEK, 8884 E 78. St. Cleveland. Ohio. BOŽI MAUEB, 8622 E 82. St
NADZOKNI MABI GLIHA, 8806 E. 78 St, w. _ MABTIN MABTINSKK. 860» £L ®L St, ... PRANK VBČEK. 8884 E 78. St, Cleveland.
NOVE SLOVENSKE
Columbia plošče
za mesec oktober, poje Slov. pev sko društvo iz New Yorka.
E 3492 (Zagorska
(Kako bom 'jubila (Odpiraj dekle kamrico (Le semkaj k meni sedi Fina češka godba xa ples: (Jubilej ski Sokolski marš (Mar? pokola drugi (Suanes fina polka (Krasni dijaški valček (Glasni Predu marš (Sousedska mazurka To so rekordi z petjem in godbo, ter Vas stane vseh pet $3.75 ter poštnina 25c., skupno $4.00.
Imam vse v zalogi in jih odpošljem prvi dan vsakemu kdor pošlje svoto $4.00.
Na naročilo brez denarja se ne pošlje blaga. Naročite to rekorde pri vašem rojaku:
IVANPAJK, 466 Cheatnut i
E 3493
E 1640 E 1128 E 548
-.......... "
■L0VIV8K0
podp. društvo
©
svete Barbare
SA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE
Sedež: FOREST CITY, PA.
rpmrin
SL
tm v Mavl
GLAVNI URADNIKI: ¥. B. TAC CHAR, «74 Atumj	Bock Sprto«*, Wj«, .
Podpredsednik: JAKOB DOLENC, box 181, Broughton. Pa.	'
Tajnik: FRANK PAVLOVClC, box 047 Forest City, Pa. r 1—11*11) tajala: AVGUST GOSTIŠA, box 310, Forest City, Pa. Blagajnik: JOSIP MARINČIČ. 5806 8t Clslr Ave.. Cleveland. Ohio. Pomožni blagajnik in zaupnik: ANT. HOCHEVAR, RFD. No. 2 box 27, Bridgeport, Ohio.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik nad«, odbore: JOSIP PETKRNEL, box 96, Willoek, Pa.
1.	aadaornlk: JERNEJ HAFNER, box B a rdi De, Pa.
2.	aadsnmlfc: IVAN QRO&ELJ, 885 E. 137tu SL. Cleveland. OMo,
POROTNI ODBOR:
Predsednik porot, odbora: MARTIN OBREŽAN. bos 72, M. Mineral, Kana
1.	porotnik: FRANC TEROPČlC, R F. D. Na 3, box 148, Fort Smith, Ark.
2.	; JOSIP GOLOB, 1»16 So. 14th St., Springfield, IU.
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP T. URAHEK, 843 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa.
Uradno glasilo: "GLAS NARODA", 82 Cortlandt St., New York. K. X.
Cenjena druitva. odroma njih nrsdnlkl so nsproftenl pofilljstl ras dopise direktno na glamega tajnika in nikogar drugega. Denar naj se pa ponija edino potom poštnih, ekspresnlh ali bančnih denarnih nakaznic, nikakor ne i to torn privatnih čekov, na našlo* : Frank Pavlovčič, Fanners A Miners National Bank, Forest City, Pa.
V slučaja, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nenadoma naznanijo urada glav. tajnlks, da se samore napako popraviti.
UMETNI JAHAČ
ROMAN
5o	(Nadaljevanje).
30.
Pri *»os|khIii Zubi^u je bila velika pojedina. — Praznovali ko rojstni dati Zubigove žene.	,
Povabljeno je bilo piece j ljudi, višjih uradnikov in vojakov ter med njimi seveda tudi baron Silbern in gospodična Zabeu.
Pojedina je bila bogata. — Jedli so na j iz vrst ne jše jedi in pili i/borna francoska vina.
Po jedi so so gosti razdelili v večje in maujše skupine ter se razkropili po dvorani.
Državni svetnik Zadnie je gojil že dolpo časa skrito željo, da bi ae mogel nekoliko pogovoriti z baronom Uugonom Silbernom.
Dobil ga je ravno pri vratih, vodečih na vrt. — Vstavil j»a je in pričel govoriti:
Uo*p<»d baron, dolgo časa sem že iskal tc prilike. — Nikakor va>» nisem mogel dobiti, kljub temu, da sem neprestano izpraševal po Vas.
—	Gospod svetnik, jaz sem vam na razpolago — je odvrnil ba-ronček iu se uiu globoko priklonil. — Samo zajiovejte.
—	Ne, ne, bojte se, jaz ne boni ničesar zapovedal — je rekel gof>|n>d ZaJ4ne in se pri tem komaj vidno nasmehnil. — Jaz vas bom samo nekaj prosil.
—	Torej dobro. — Kar s prošnjo na dan!
—	Prosim vas, povejte mi, kako ste se kaj zabavali v Parizu? Da, saj pravim, Pari/, je nekaj nebeškega.
.Medtem je pristopila tudi gospodična Zabeu.
—	Da, da saj res, gi»s|M>d baron, povejte nam, kako je bilo. — Zdi se mi, da je to |»otovaiije preeej uplivalo na vas. — Nekako bledi m* mi zdi te.
Kroj; barona se je mahoma zbrala preeejšuja gruča gosrtov.
Pristopil je tudi intendant Zubig rekoč:
—	(jo.spod grof. vi »te strašno zagoneten človek — Kaj vendar skrivate? — Povejte nam vendar, kako je bilo na graščini?
—	Za božjo voljo! — je vzkliknil Silbern iu smrtno prebledel.
—	Žal mi je, t«*da nobena prošnja ne pomaga. — Zdaj ste v pasti iz katere Ne ne boste tako lahko rešili. — Mi ne vpoštevamo nobenega izgovora.
—	Da, da, tako naj bo! — je vzkliknila gospodična Zabeu ki zaploskala z rokami. — Ponavadi je bila vedno zamišljena, današnji dan je bila v^plošno začudenje vseh vesela.
—	Kaj pa imate s to graščino? — je vprašala žena državnega •vetnika.
—	A. nič. — To je jrraščina grofa Gulfa.
—	Seveda. — Ali še niste vedeli? —je pristavil intendaut živahno. — In naš gospod baron je bil tam in je baje marsikaj zanimivega doživel. — lu zdaj mora povedati. —» Mora in mora!
—	Ce je pa tako, i»otem pa res povejte!
—	Gospa — je odvrnil baron, —* Vaši zapovedi se ne morem protiviti. — Še nikoli se nisem, to sami prav dobro veste, toda da Bes, danes, zsl ne morem ugoditi vaši prošnji.
—	Gospod baron, s tem obotavljanjem le podžigate našo rado-
prednost.
Ker ga nikakor niso mogli pregovoriti, je začel pripovedovati intendant sani.
Smeha ni bilo ne kooea ne kraja, ko je končal svojo povest. — Samo eno stvar je izpustil — je pristavil.
—	Kaj ps?
—	Kaj pa?
—Tistega ne vem, kako je bilo tedaj, ko sta se sestala baron in prevarani soprog.
—	Res? — Sestala sta se? — je vzkliknila gospodična Zabeu.
—	Dragi Zubig — je rekel baron ogorčeno — vedel sem, da stt preeej lahkomišljeni, noeoj, nocoj sem se pa prepričal, da ste tudi nesramni. — Vse mi lahko očitate, le tega ne, da sem strahopetnež.
—	Torej ste se dvobojevali? — je vzkliknila gospodična Zabeu.
—	Saj me vertefrar vidite, gospodična, da sem popolnoma zdrav in nepoškodovan.
—	Pustimo to. — Ker ste ta k o radovedni, vam bom ps jaz povedal — je raket attendant. — Jaz imam dober nos in vse isvo-
je začel pripovedovati, da sta Bertrand in Gulf brata, v mesta veliko rfueiovanje,
Ako preiačete BOLGARSKI KRVNI ČAJ boste pronaSli, da ga vživa nad 200.000 ljndi is hvali njegovo naravno čudovito moč, U Je prava toniea za kri in telo. BOLGARSKI KRVNI CAJ odstrani strupe, glavobol, nered želodca, bolečine revmatizma prenehajo ako ga rabite. Je sicer nekaj starega, toda stari ladje, Id verujejo v rože. so redno bolj zdravi kot pa pametnejši otroci današnjega dne. Ako hočete zadovoljno^. morate najprvo najti zdravje. Lahko dobite naravnost od narave z BOLGARSKIM KRVNIM ČAJEM
Cena eni skatljl BOLGARSKEGA KRVNEGA ČAJA, ki traja pet mesecev $1.00. s poŠto $1.10, Sest iškatelj $T>.00. s po-
ftto	Naslovite: MARVEL PRODUCTS COMPANY, 9
Marvsi Building, PITTSBURGH, PA.
iS Ako hočete zagotoviti pečiljatev, pošljite 10c. več.
Melanijo bodo odšli za par mesecev na Ogrsko, kjer so pred kratkim kupili veliko posestvo.
Začudenja ni bilo ne konea ne kraja.
Novica se je kot blisk razširila po vsem mestu. Vsi so privoščili grofu Gulfu srečo, le gospodična Zabeu je posedala po kotih in kopala svoje maščevalne načrte.
KONEC.
J a Gatalo Mane, sada ratni zarobljenih u Italiji, želim znati m moga (pešam4* Mile Obrado-viča, koji je sada u A'ineriei, a ne -znam njegov naslov. Ja sam cz Bugarsela. Želim znati isto za jednog ktima Petar Tropoviea, keji isto je u A merici; dalje za moga ujaka Aleks Koiuadina i njegov o g sina Nikola Komadi-na i Mitre Komadina, sin Tane Komadina. S vi su več dugo vre-ime u Aineriei. Obrado\ie je iz sela Močila, G.-avčova glavica, Tropovič iz Buigarsela, Koiua-dini ii Bugarsela i Sadlosela. Ja sam iz Bugarsela, sin Milošr Ciaftalo. imenom Mane. Moj na-»slov: Inf. Mane Gatalo, prigio-niero di guerra, O-atudni di Lecce, Italia.	(23-25—10;
Rad bi izvedel za svojega brata VALENTINA ČEL1GOJ iu za svojega znanca MIKOLA PEN-KO. Oba sta doma iz vasi Parje pri Zagorju na Krasu. Prosim cenjene rojake, ako kdo ve za nj-u naslov, da mi ga blagovoli naznaniti, ali pa naj se sama javita;, kar bi mi bilo še ljubše, na naslov: John C'eligoj, P. O. Box 43, Somerset, Colo.
Iščem brata ANTONA ČEK ADA ter #»vaka JANEZA in njegovega brata JOSIPA DODIČ. Zad nja dva se nahajata v ruskem ujetmi&tvu in brat je bil v Karpatih. pozneje pa ne vem nič več o njem. Prosim cenjene rojake v ujetništvu, da mi javijo, če kaj vedo o katerem gori na-, vodenem, ali naj se pa sam; o-( glasijo. Vsi trije so doma iz vasi Dolenje, fara Jelšanc na Primorskem. — Matth. Čekeda, Box 42, Oak view, Colo.. U. S. America.	(23-23—10)
ŽENITNA PONUDBA.
Slovenec v Milwaukee, Wis.. <tar 27 let. se želi seznaniti s Slovenko ali Hrvatico, staro od IS do j 27 let, v s vrh o ženrtve. Na denar >e ne oziram, samo da je zdravo 'ii pametno dekle. Ona. ki resno misli, naj nii piše iu priloži svojo Ji ko. Naslov:
R. F., e o Glas Naroda. *2 Cortlandt St., New York, N. Y.
(23-24—10)
V AIII L O
na
VELIKO ZABAVNO
in
PLESNO VESELICO,
katero priredi »
DRUŠTVO S. N. P. J. ŠTEV.'330 v Marguerite, Pa., v soboto dne 27. oktobra t. L
v prostorih sobr. Petra Pmcoiiea.
Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina za moške $1; ženske so vstopnine proste. S tem se vljudno priporoč.uuo in vabimo vsa bližnja društva v Baggaleyf Hostetter in Whitney, Pa., kakor tudi posamezne rojake in rojakinje ter brate Hrvate,' da nas kolikor mogoče obiščejo na omenjeni večer ter nam pomaga jo k bolji blagajni. V nasprotnem slučaju tudi mi ne bomo pozabili vrniti dobiro za drago.
Fantje in dekleta, žene in mo žje, pridite vsi, ker zaigrali bodo nam tAmburaši vesele poskočil ice, da se vsak lahko zavrti, ako mu prav ena noga fali. Za želodčne bolezni in druge potrebne wtvari bo skrbel veselični odbor.
Opominja ee vse člane Naprednih Bratov št. 330 N. P. J., da se vsi vdeležijo veselice, da s tem napredujemo na društvenem polju; ka/teri izostane, se bg ž njin postopalo, kakor je bilo sklenje-uo na seji dne 7. oktobra
Na veselo svidenje v soboto 27. oktobra!	Odbor.
(22-23—10)
Posebno naznanilo.
Doktor Cowdrlsk. nsJveC* IpTlslIst. Je stroj® as sdravtjsoje bolnik mo« In rrUsaja, kakor ga Js uporabljal v _ *aa no rataaa alfi aa assvete ta praUKa vsako
ko ss posti potsak Prt nJem sdravltt. Vaaano Js. kdo In kako Vas Js sdravll. al «ko Myju Ja^holal: prtdtto k	veHksms »iSilSH la pokadit mm. kot
Ali imate
Vaša priložnost.
svet vollkogs •listo, ki Vss srs Hte natanko s X torki, io nikSo m
« 1st Nujno Vs pest vil sms. Ss nsa takoj vprsists s« No tekalts Js navsr
ZA $MM.W X-ŽARKOV SE RABI ZA PREISKAVO IN ZMAVLIENJE
AKO STE BOLNI.
mat« tmkoj ta	__
-dsn as TsAe pravo baiassn ln sko moroto oadravotL	neMh te
• ptMtodloa vootno prslekavs te u«oalk stoto«, kstorlb ss posiutujs v Čejo. Njsaort raaUčal stroji, kators Js nsbral a vseh Mor orota. tvorijo mteo^ r-m te noJboUM urad v tam wis Tukaj aorsts nsjti mao«o Čudodelnih stroje« ki daoalojo svoj nsmsn. ko vns drufo nI vofi pisnssaln Jo vooono,	j» VoS>
„ I-««; sko sdiavnlk nsjds. da Js sedravlJIva. ss bodsts proprieall. kakor hltr. Vss prl&ns sdravftl. da sto ns pota	f- te	■■ ■ ■
PRIPOROČILO.
Rojakomf v državi Kansas naznanjamo, da jih bo obiskal nas rojak
Mr. OTTO PEZDIR.
ki je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati pravomočna potrdila. Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo in upamo, da mu bodo ali na roko.
S spoštovanjem
Upravništvo "Glas Naroda".
DOCTOR COWDRIckr Specialist
VAS ZOBJE BOLEL
Ali ako potrebujete zobozdrav- d niške pomoči, idite vselej k edine- jj mu slovenskemu zobozdravniku ▼ S Pittsburghu in okolieL Naredi S najboljše in za primerno ceno ter i jamči. Zobe se dere brezplačno, fk Mi bomo pregledali vaše zobe in e vam napravili proračun brezplačno.
Urad je odprt vsakdan od 8.30 zjutraj, do 9. ure zvečer. Ob nedeljah od 9. zjutraj do 5. ure popoldne
THE UNION DENTISTS
HARMONIKE
te uiNtno ta —ssIJIvol T ■snssijtvo vsakdo poBja^ Ka nr.d iS is« takaj v tsss posta ta sste} • svoja« tastasm doatn. V poxwaves kakor vsa draft po deta k* kros aadaljals
MR» WKNZIL .•13 Cast CM 8U
Iščem JOSIPA KALIČ in ANTONA BENCINA iz Novega Kota pri Prezidu in IVANA POJE iz Starega Kota. Prosim, ee kdo ve za njih naslov, da mi ga javi, ali naj se pa sami oglasijo. Moj naslov je: Valentine Chop, Box 57, Coruerville, Ark.
Prosim rojake široin Amerike, ako kdo kaj ve o mojem bratu ANDRFrtJU TE K, A.V EC, da mi sporoči, za kar mu bom zelo h\-aležen. Cul sem, da se je nekje v Coloradi ponesrečil. Ce pa sani čita, ga prosim, da se mi juuvi. — John Tekavec, 2257 Laskner St., f)eaiver, Colo.
(20-23—10)
■igygniBiaiaaiaiifi
Dr.LORENZ.
Jas sem edini slovensko govo-nO ipeclsllst mofiklh holesnl t Pittsburgh!!, Pa.
Uradne ure: dnevno od 9. dopoldne do 8. ore sveCer. V petkih od 0. dopoldne do 2. popoL V nedeljo od 10 d op. do 2. popoL DR. LOKENZ,
«M

MODERNO UREJENA
Tiskarna Glas Naroda
VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVS&UJE PO N] CENAH.

9 • S
DELO OKUSNO.
•	• 9
IZVRŠUJE PREVODE V
DRUGE JEZIKE. ■ >■ *
UNUSKO ORGANIZIRANA.
•	mm
POSEBNOST BO t
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI L T. D.
▼84 NAROČILA POŠLJITE NA i
Slovenic Publishing Co
■i
82 Cortlandt 8t., New York, N. T
POZOR VOJAKI
Najoopeteeje muUo i kor tudi so molk* brka ln brado. Od togo mm«ilr. zraatejo v Stih tednih knsnl tostl tn dol«! laoje kakor tudi moftkkn kraoni brki in brada, in ns bodo odpadali In oatveU- Revmatisem. kootibol oil trganj« v rokah, nof&t ln v krltu. v osmih dneh popolnoma oedravim. rana. opeklina, bule, turo, kraoto in erints. potno noco. kurja oCooo. oseblina ▼ par dnevih popolnoma odstranim. Kdor M mojo sdrovfla bras uspeha rabil mu Jamčim so fC.SS. Piti ta takoj po cenik, ki ss steal
Krasni topni KOLEDAR ss iste
JAKOB WAHČI6, 6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio.
NAZNANILO.
• H
Cenjenim rojakom v Coloradi. naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik
Veliki vojni atlas
▼ojsknjocOi se evropskih držav in pa k<>-lonijskih posestev vseh velesil
Obsega 11 raznih zemljevidov. CENA SAMO 25 CENTOV.
STENSKO MAPO CELE EVBOPE $3.00.
VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STBANI ZS-DINJENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI ^VET. CENA $3.00.
ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DAL-MACUE Z MEJO AVSTR0-0GRSKE Z ITALIJO. — GENA JE 16 CENTOV.
Nmročila in denar poeljiu na:
I Slovenic Publishing Company
B Cortlandt Stmt,
Vow York, H. T.
CENIK KNJIG
katere ima t zalogi
Slovenic Publishing Company
92 CORTLANDT ST., NEW YORK, N. T.
f^ji mM
OobbS sdravnlk v hrvatskem jedka	<—
Hitri rsCansr nemfto-amcL ves. —.40
J»
Popoial nk o Čebelarstva, tmu $1.00 SchlmpCtov aemSko-slov. slovar |L2B
Trojka
Vojna aa Balkan« II sesa
Zgodovina c. tn k. peipolka tL lf
s silksml Življenje na avstr. dvora aH Smrt cesarjevtčs Rartolfa (Tragedija v MojwUnga)
zistlčae, bafiCne, vaUkooočns docat po
Llbom mesta How X
■irni aitvam^ mali
.f»
Mr. Janko Ploiko,
ki je pooblai6en sprejemati naročnino sa **GUc Naroda tozadevna potrdila. On je pred leti ie večkrat prepotoval države, v katerik eo naii rojaki naseljeni in opoanaa. Vpmti im, da vn bodo fii rojaki v nek oai-
A vstro-Its ti Js nsks
Avstro-ogrskl velik Cell svet mali Celi svet veliki Evrope, Vojna Vojni atlas
Zemljevidi: How York.
Ohio* Pennsylvania, Wisconsin, Wjomlag 1» Virginia la vssh dragih po
Zdroienlh driav mall Združenih držav veliki Združenih držav stenski na strani pa celi svet
»—.10
drlav
—.10
drogi
fSOO
> prflsC.1 dsnarno
h S **sti»«ns W