3Sev„ 105 (Posamezna številka 8 vinarjev.) V Trstu. V soboto SO. aprila «H8 Letnik Ktiti. 'Jzhaja vsak dan zjutraj, tudi ob nedeljah in praznikih. — Uredništvo* Ulica sv Frančiška AsiSkega št. 20, L nadstr. — Dopisi naj se pošiljajo credništv... — Nefrsnkirana pisma ae ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorclj lista .Edinosti-. — Tisk tiskarne .Edinostivpisane zadruge z omejenim poroštvom, V Trstu, ulica sv. Frančiška AslŠkega št. 20. — Telefon uredništva fn uprava It. 11-57. — Naročnina znaša: Za celo leto K 31*20, pol leta K 15«), tli mesece K 7 80, za nedeljsko izdajo aa celo leto K 6-20, pol let* K 3*60. DINO r Posamezne številke po 8 vin., zastarele 10 vin Oglasi se računajo tta milimetra v širokostl ene kolone. Cene; ocioai trgovcev in obrtnikov ntm r*« ^ vln osmrtnice, zahvale, poslanke, vsLlh, oglasi denarnih zavedenr run po 50 vin; oglasi v tekstu lista do p« vrst K 20.— - vsaka nadaijia vrsta J< 2.-. Ma'd oglas! po 6 vin. beseda, najmanj pa 60 vin. Oglase sprejemi inssratnf oddelek nahajata Politično društvo „Edinost sklicuje nobčni zbor ki se bo vršil ob 9. uri in pol utrl, ob 9. uri in pol v dvorani „Narodnega doma". DNEVNI RED; Nagovor predsednika. Protest proti podtikanjem dr. šusteršiča- Slučajnosti. ODBOR' rJLLilh Hftl&SMBllS* AVSTRIJSKO. DUNAJ, 1 (Kor.) Uradno se razglaša: Meti AJižo bi Fiavo »e bojuo delovanje vzdržno živahno. Na planoti Se^ciih Gbčiu jc biio odbitih več angleških stiskov. • Načelnik seafcraruega Stuba. NEMŠKO. BfROLffi, 19. (Kor.) Veliki tfavni stan javHa: Zapadno b o jI i S č e, — Na !)ai:drskein tfja-stcn?.po!.m so rc razvili na več krajih manjši boji nalšh po'Kveđovatatft oddetkov z belgijskimi in angleškimi stražami. Meča! napadi, L1 jih je izvrši! sovražnik s nevera in severozapada proti Wyt-schaoie, so bili .od M ti- Ze pri pripravljanja je iwel sovražnik vsled našega uničevalnega ognja velika izgube. Med BnlHenlom in prekopom La Bissee močno bojno delovanje artiljerlj. Severozapadno Beilttina je napadla Kaša pehoto sovražne črte severno prekopa La Bassee :n je uplenila par tonov. Pri Festubertu in Givenchyu so se vršili boji s premenljivo srečo. Ujeli smo 600 mež. ' Ze par dni ob reki Avre naraščajočemu topovskemu delovanji! so - ledifi včeraj močni, globoki irancosk« naoad? proti Aioriselu in Moreuilu. Na obeh bregovih Avre, proti gozdi t Sencca in na cbeh straneh ceste Ailfv—Moreull. so gosti napadni valovi ponovno zaman naskakovall. V srditem boja je bil sovražnik vržen nazaj s krvavimi izgubam!. Moč«to topovsko delovaaie se je nadaljevalo v iem odseku tudi ponoči. Vzhod. — Ukrajina: V Tavrtj! smo zasedli Cal»!:nko in MelHopc?. — Macedcnlja: Pri napadalnih afcclj»h v kolenu Cente smo ujeli par Italijanov iii Srbov. Prvi generalui kvarih nojster pl. LuUendorfi BOLGARSKO. SOFIJA, 18. (Kor.) Na Crveni sieiti več kratkih topovskih valov. Po daljši iopovski pripravi so poizkušali sovražni napadalni cddclki približati naPI-n postojankam vzhodno ceste Biiolj—PrHep, a so bili pregnani. Na več točkah v kolenu Cerae in Južno Gjevgjellje je od časa do časa pr»dobi«o obo» .-stransko strc'j:iiije na srditosti. .Med Bui-kovskim In TahlnskUn jezerom patruljni boji. Ob izlivu Strume močnejše topovsko streljanje. Prt Bitr'ju je bilo sestresjeno eno sovražno letalo, k: ie padlo za sovražnimi črtami. — V Dbbrtidži premirja. T L USKO. CARIGRAD, 13. (Kor.) Iz plavnoga siaaa s<* poroča: Na Je čete so zasedle Bslozid. Na ostalih ironiab Je položaj ueispremenjen. SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko poročilo. 18. a: rl'a. — V Valarsi ie eden naših oddelkov prodrl skori žične ovire, razstrelil neko mino, napadel sovražni oddelek pri Valinobiji, ga pognal v beg, poškodoval obrambne naprave in se vrnil z ujetniki v lastno postojanko. V okolišu Preiherrn-spitze in na asiaški planoti so bile sovražne patrulje pognane v beg. Močno delovanje obeh ar-tiljerij v dolini Lagarine, v oJseku Posine, na asia-Ški planoti in rned Fossalto in Capo Sile. Naši letalci so sestielili včeraj pri Vaidobiadene in Co-uegliano 5 sovražnih letal, angleški na asiaški pia-iioti hi pri Motti di Livenza 11 letal. V bližini Ponte di Piave je paolo neko zadeto sovražno letalo v morje, letalca sta bila ujeta. Angleško poročilo. 18. apriia zjutraj. — Na angleški fronti se tekom noči ni nič izpremenllo. Sovražno topništvo je fcilo jako živahno v južnem delu fronte ob reki Lys, od Givenchva do Robeca.a. Težko obstreljevanje naših črt med Loccnom in Robccqom se je nadaljevalo do jutra. Krajevni napadi sovražnika pri Merrisu so bili odbiti. 18. aprila pop. — Na večjem delu fronte ob reki so se vršili danes srditi boji. Od prekopa La Bassee pri Givenchyu do reke Lys vzhodno St. Venanta so sledili dane? zjutraj naznanjenemu to- povskemu boju srditi sovražni napadi, ki so bili vsi odbiti. Izgube nemške pehote, p riz a dejane od naših topov, so bile zopet izredno težke Naše čete so ujele nad 200 mož. Posebno srdit je bil boj pri Qivenchyu in še vedno nI končan. Sovražno topovsko delovanje na tej fronti se je nadaljevalo. Pozno popoldne so se razvili nadaljni napadi, ki so bili spremljani od granatnega ognja, in sicer proti našim postojankam severno Kemme-la; napadi so bili odbiti. — Na angleško-italijanski fronti je položaj v splošnem neizpremenjen. V pretekli noči so izvršili manehesterski in staffords-hirski bataljoni uspešna poizvedovanja. Okoti SO Avstrijcev je bilo ubitih in 22 ujetih. Naše izgube so jako lahke. Včeraj je bil prvi lep dan po 10 dneh in je vladalo živahno letalsko delovanje. Izvedeni so bili razni uspešni poleti na velike daljave. Vršili so se težki letalski boji. Uničenih je bilo 11 sovražnih letal, eno prisiljeno, da je pristalo. Mi nismo imeli nobenih izgub. Eno letalo so vrh tega sestrelili naši obrambni topovi. Izpremembe v angleškem kabinetu. LONDON, 18. (Uradno.) Lord Milner je bil imenovan za ta*n#ra vojnega ministrstva, Earl of Derby za veleposlanika v Franciji in sir Auston Chamberlam za člana vojnega kabineta, •i' Z: i ' WiSsoa odobril Fochovo imenovanje. PARIZ, 18. (Kor.) Vojaški zastopnik Združenih držav v vrhovnem vojnem svetu je uradno obvestil frafreosko vlado, da je glasom depeše, ki jo je prejel, predsednik Wilson odobril imenovanje generala Focha za vrhovnega poveljnika zavesniških armad v Franciji. . t- , . Obstreljevanje Laona. BF.ROLIN, 18. (Kor.) Od Francozov že več tednov nadaljevano bombardiranje Laoaa, se je nadaljevalo tudi 17. t. m. Uničevanje mesta s francoskimi granatami postaja vedno večje. - DOGODKI NA MORJU. BEROLIN, 18. (Kor.) V noči 18. t. m. je bilo pristanišče Ostende obstreljevano z morja. Vojaška škoda ni nastala. Naše torpedo, ke so izstrelile 13. t. m. zjutraj C00 strelov na sovražna taborišča in skladišča med Diinklrchnom in Nieu-portom. BEROLIN, 19. (Ker.) Zjutraj 31. marca je eden naših podvodnikov potopil neki posebno dragocen angleški potniški parnik, najmanj 18.000 ton. Na mestu potopitve so bile pozneje opažene le razvaline ladje in rešilni čolni. RUSKO-UKRAJINSKA MIROVNA POGAJANJA. KIJEV, 18. (Kor.) Ljudski ministrski svet ukrajinske republike je sprejel na seji 17. aprila sledeči sklep glede miru z rusko republiko: Predlog ruskega ljudskega komisarijatp glede mirovnih podajanj z Ukrajino je sprejet. Mirovna pogajauja se bodo vršila v kakem provincijalnom mestu guber-nlje Kurska. Poseben sel s tem sklepom je bil odposlan v Moskvo. železnici. To laaesliivih poročilih ebirajo boljievi-ki v gotovi razdalji .Vladivostoka svoje čete. Povifnli ameriške armade. WASHINOTON. 18. (Kor.) Renter poroča: Vojni tajnik Baker H opozoril predsednika WiIsona, da je po množitev ameriške armade liujno potrebna in da se lpora pospešiti njena pripravljenost. Kakor se govori, bo pomnožena ameriška armada na 3 milijone, posnele najbrže na 5 milijonov mož. Posoda Amerike — ententL VVASHINGTON, It. (Kor.) Zaveznikom dovoljeni krediti znaSaio sedaj skupno 5285 miiijonov dolarjev in sicer Pracciji 1.565, Britaniji 2.720, Italiji 550 in Rusiji 339 mOljonov. I^ospjla znašajo: Franciji 1.480, Britaniji 2580, Italiji 490 in Rusiji 1S7 milijonov dolarjev. __ Angleška agonija zbornica. LONDON, 18. (Kor.) Zbornica je sprejela mošt-veno predlogo v vseh delih. Zakon je od včeraj zvečer sankcijoniran. Baron Burian — Radosiavovu in Taiaat paši. DUNAJ, 19. (Kot.) Zunanji minister je poslal bolgarskemu ministrskemu predsedniku dr. Rado-slavovu sledečo brzojavko: Povodom svojega imenovanja xa zunanjega ministra Vas zagotavljam, da smatram za svojo največjo dolžnost gojitev in varovanje zveee, ki spaja monarhijo in Bolgarijo. V trdnem prepričanju, Ua je-tudi Vala ekscelenca istega mnenja, sem prepričan, da se bo nadaljevalo že v preteklosti tako sijajno izkazano skupno delovanje. Enako brzojavko je poslal baron Burian tudi velikemu vezirju Taiaat paši. -f "7 . Ogrska kabinetna kriaa. BUDIMPEŠTA, 18. (Kor.) Prmteedstveni svet usiavne stranke 48-nikev je imel danes zvečer pod predsedstvom grofa JaJiia Andrassyja sejo, ki so se je udeležili s strani vlade ministrski predsednik dr. Weker!e in ministri .grof AQert Appe-nyi, Aleksander Pap, Josip :Szterenyi, hran Toth, dr. Vazsonyi, princ Windischgraetz In Bela Fol-des, kakor tndi politični državni tajniki. Na kon-terenci, ki je trajala do 8 zvečer, se je razpravljalo o političnem položaju. T*o obširnem posvetovanju, tekom katerega je tndi ministrski predsednik dr. Wekerle pojasnjeval svoje stališče, je bilo sklenjeno, da se skliče za jutri zvečer nova seja, ki se ji predloži resolucija. Vedno n996 cnsftslle I »Arbelter-Zeitung« pi$e: . . Od zmag Hindenburga na zapadu narašča poplava nemškega aneksijentema. Poslanci v nemškem parlamentu, ki so v juliju Se glasovali za slovito rcsoiucijo o sporazumnem miru, prevtjo sedaj, da so se okolnosti izpremenlle in zato da treba resolucijo sedaj drugače razumevati. Liberalni profesorji, ki so se še pred kratkim izticali 1----I kot bojevniki za sporazum in mir med narodi, UKRAJINA NE PRIZNAVA ROMUNSKE4 ANEK-; dcklamirajo sedaj o poirebi — strategičnih zava- PODLISTEK. sanis2 Roman. Iz francoskega prevedel A. R. — Koliko? — Sto frankov. — Veliko je. — Preden prečitate dvajset listov, porečete, da sem bil neumen. — In knj zahtevate, če hi potem hotel kupiti vaš rokopis? — Skromen sem, zelo skromen. Petsto frankov enkrat za vselej, seveda ne glede na to, kar ste mi dal danes.....zastonj vam dam^akorekoč rokopis. toda časi so slabi in za vaš denar bi mogel debiti vendar lepo Število kozarčkov, pip in še kaj drugega. — Dobro. Tu imate sto frankov. Vrnite se jutri cb tem času, in če se mi bo zdslo, da bom mogel porabili vaše delo, se kmalu pogodiva. — Dovolite mi, da vam odkritosrčno čestitam, kaiti ne da bi slutil, ste napravil dobro kupčijo. S?JE BESA3ABIJE. KIJEV, 17. (Ker.) Fo razpravljanju vprašanja anektiranja Besarabije s strani Romunske je ukrajinska osrednja raca dne 16. t. m. na svoji seji sklenila, da ne priznava neksije, ker ne odgovarja svobodnemu izrazu želj vseli narodov, ki prebivajo v Besarabiji. Zato zahteva ukrajinska vlada izvedbo svobodnega izraza želj, kakor tudi izlo-čiicv onih delov Besarabije, ki hcčejo biii združeni z i krajinsko republiko. Dalje naroča ukrajinska osrednja rada 'ljudskemu ministrskemu sveta, naj pri romunski vladi kakor tudi pri vlastih četvero-zveze protestira proti takemu sistemu tlačenja in nasiistev proti narodom Besarabije in odredi vse odredbe, da se v bližnji bodočnosti odloči usoda Besarabije na podlagi sporazuma z ukrajinsko re-rubliko in po izrazu volje vsega prebivalstva Besarabije. BUKAREŠT, 19. (Kor.) Romunski poslanik Kon- \ stantin Sterre, ki se nahaja v svrho predposveto-var.ja glede združenja Besarabije z Romunijo v Kišinevu, ie bil izvoljen danes od deželnega sveta soglasno za predsednika. . • Rusija — socialistična federativna republika. BEROLIN, 18. (Kor.) VVolffov urad poroča: Ljudski komisarijat za zunanje stvari v Moskvi objavlja sledečo brezžično brzojavko: Kot narodna zastava ruske republike je bila od osrednjega odbora sovietdv delavskih, vojaških in kmetskih odposlancev določena rdeča zastava z napisom v zlatih Črkah »Ruska socijalistična iederativna sovjetska republika«. rovani. Tak le reden profesor teologije ali notranje medicine, razume seveda prava čuda o — strategiji! A kako naj bi A*gli!o in Ameriko prisilili, da pripozrtate vse možne aneksije: to vprašanje r.e dela gospodom nobene skrbi. Če ne pojde leto*, pa pojde črez dve tri leta. In kako bi ropanje ozemelj zastrupilo razmerje med narodi za nadaljnje stoletje — radi tega si gospodje ne belijo glave. Ne da bi se menili za pravo drugih in interese drugih, naj se jemlje vse, kolikor nese lastna moč — to je njihove morale najviši zakon. Velika načela mednarodnega prava in miru med narodi so jim bila ravno Se dobra, dokler niso verjeli v možnost odločilne zmage. Sedat, ko se nadejajo zmage, žvižgajo na etične principe, ki so jih sami proglašali še včeraj, ter se drže rajše cnost-ivnejega principa: Ce si kaj vzameš, boš kaj imeli Nasprotstvo med zapadno n Vzhodno »orijentacijo-, ki je tako dolgo mučikJ aneksiste, je sedaj srečno odpravljeno. Soglašajo v tem, da tieba anektirati na vztaodu In na zapadu. Kogar zanima psihologija nemškega ant!vsJio-nizma, bodi opoaorjen na zadnjo »poljsko debato« v pruski gosposki »bornici. Tu so gospodje Korte, grot York in Klelst vložili predlog, naj pruska vlada nikakor ne odneha od svoje Poljakom sovražne politike in naj pri določanju bodoče meje Poljske skrbi za »militarično zavarovanje Prusije«. To »militarično zavarovanje« so namreč — premogovniki. Kako naj je to v sklada s pravico nega vprašanja na vzhodu, je odgovoril dr. K6r-te s kretnjo roke: »Tudi z devetimi milijoni Poljakov bi ml obračunali!« Se razume samo ob sebi. Saj imajo dovoli — orožnikov! In za najhujši slučaj imajo najboljšo vojsko sveta, ki zopet res: Nemčijo, Če bi morda sovraštvo, ki je vstvarja taka politika, v par desetletjih dovedlo do nove vojne. Da so v gospodarski zbornici sprejeli ta predlog, se torej ni čuditi. Cudneje pa je že, da je pruski minister za poljedelstvo izjavil, da vlada smatra predlog kot sprejemljiv. Morda se je nanašalo to samo na naseljevalno politiko v Pruski Poljski, ker izjav o bodočem zemljevidu Evrope navadno ne podajajo ministri za poljedelstvo. Potem pa bi morali to izrecno reči. Zal, da nemška državna vlada še ni odgovorila na vprašanje, kaj smatra prav za prav kot »sprejemljivo«. Seveda ima državna vlada nekoliko težko igro. Proti e. Kiihlmannu so aneksijcuistj uprizorili gonjo, ker jim njegov apetit po aneksijah ni dovolj velik. In da ima ta gonja zelo mogočne zaščitnike, to ve v Nemčiji vsak otrok. Državnopravno odgovorni civilni vladi stoji nasproti neka druga — militarična vlada, ki ne skriva svojega nasprot-stva proti »mehkemu miru«. Kakor godrnjajo veliki, tako brenče seveda tudi mali. Rombnska si je priključila Besarabijo. Ker ie Avstro-Ogrska, ki je s parolo »Brez aneksij in kon triV'Sij«, »Brez političnega in gospodarskega nasilsfva«. stopila v mirna pogajanja, vso mejno črto tako temeljito »popravila«, in ker Romunska poleg tega odda Dobrudžo Bolgarski, dobi v odškodnino Besarabijo. Seveda se vse to vrši na podlagi — pravice narodov do samodoločbe! Be-sarabski *DežeIni svet« je v imenu besarabskega ljudstva sklenil združitev z Romunsko. Zal le, da j nikdar popred nismo še čeli niti besedice o tem sdežeUiem svetu<-. Posebno nismo čirfi nikoli, kdfti, po kom in na podlagi katerega volilnega zi-stema jc bil izvoljen prav za prav ta — ljudski žastop?! Seveda je bila »temu deželnemu svetu« njegova ~ svobodna« odločitev olajšana s tem, da je pretežni del Besarabije zaseden po — romunskih četah. Vsakako pa je tudi tam že konplikt: ukrajinska Rada se je oglasila s strastnim protestom proti združenju Besarabije z Romunsko, sklicevaje se na to, da le v južnem delu Besarabije tvorijo Romuni večino prebivalstva, v severnem pa Ukrajinci. Poskrbljeno je torej za to, da se tudi tam ohranijo narodna sporna vprašanja. za katerih rešitev bodo v poznejlh vojuab zopet tekle reke krvi. Državni zbor se saide zopet v torek, 30. t. m. ob 11 dopoldiie. Na dnevnem redu so tri brezpomembne stvari. Czernia — Buriao. Diskusija o padu In njega vzrokih je zadobila velik razmah tudi po slovanskem časopisju in prinaša mnogo zanimivih misli ?n razmišljanj. Tako meni »Glas Slovenaca, Hrvata i Srba«, da situvacijo najboije karakterizira vprašanje: zakaj je Czernin odstopil? Ali zato, ker se je sedaj radikalno odrekel svoje nekdanje politike, ker je ubral drugo smer ter onemogočil povrnitev h — kursu? Ali pa — nasprotno — zato, ker je v svoji opuščeni politiki šel predale* — dalje, nego sme aktiven minister na Ball-plr.tzu, dokler je Dunaj zaveznik Berlina? Ali je greh grofa Czernina v tem, da je lani (po bero-linskem umevanju) preveč šel nasprotnikom naproti; ali pa v tem, da je danes sebi onemogočil, da bi jim prihajali naproti?. Možno je eno in tudi drugo ni izključeno. Na Dunaju se danes ti, nasprotni si možnosti ne izključujete: v tem se ka/e vsa težina današnje krize. Czernin je odšc!, ali vsi navskrižni elementi iz njegovega časa so vstali: stremljenje, da bi se približali nasprotnikom, in pripravljenost, c'a se po Hindenburgovem receptu nasprotniki strejo; hoče se miru po poravnanju, miru brez zmagovalcev in premagancev, ali v istem času bi hoteli mir — meča! V politiki nasproti narodom na tej strani fronte ista slika: išče se opora v hegemoniji dveh narodov, ali v istem času hočejo, naj narodi, žrtvovani.tej hegemoniji, vso svojo moč. kar jo imajo, zastavijo v vzdrža-nje tega stanja!! Te kontradikcije so strle Czernina. Ni bila to njegova osebna krivda. O tem se uveri njegov naslednik, ki bo imel dalje zidati na njegovih rezultatih. In o tem nasledniku izreka »Arbeiter-Zcitung« drastično r.ajneugodnejo sodbo. Na vseh mestih, kjer je doslej sodeloval, je bil ne-dostaten. Bil ie najslabši upravitelj Bosne in kot minister za vnanje stvari nič več, nego kreatura Tisze. Je to sploh samo eno ime. Za njim stoji ie Poljske do samodoločbe, ki jo je NemčUa v Brestu \ Tisza, ki ga potiska tja kjer sam ne more zapo- Rusija :n Kitajska. I1ARBIN, 10. (Zakasnelo.) Reuter poroča: Bolj-ševiki so izročili kitajski vladi ultimatum, v kateri zahtevajo izročitev vojaškega voditelja Semenova in razoro^enjc njegovih čet. Ker Kitajci tega niso hoteli storiti, so bombardirali boljševiki, toda z majhnim uspehom, postajo Daurijo ob mandžurski Neznanec mi je dal svoj naslov, napisan na zadnjo stran igralne karte, srčnega asa. Glasil se je: »Vikomt Louis Rnphael. Grand - Touar.derie, 17.« x * • • Rokopis sem porabil; kako, bo videla ljubezniva čitateljica v naslednjih poglavjih. II. Odlična rodbina. Osemnajsto stoletje se je končalo in minila je doba strahot, toda pustila je za seboj dolg sled blata in krvi. Robespierre, ta tiger s človeškim obrazom, je moral položiti sam svojo glavo pod giljotino, kamor je tiral toliko časa toliko nedolžnih žrtev. Sedaj so mogli ljudje žalovati za nesrečnim Ludovikom XVI., ne da bi se izpostavljali gotov? smrti. General Bonaparte, ki je bil že imenovan za prvega konzula, se je vsled svojih zmag v Italiji in Iunevillskega miru bližal cesarskemu prestolu. Francoska se je zopet oddehnila in se je pripravljala, da svoje krvave madeže opere s slavo. V tem velikem času, to se pravi prve dni ja-< nuarja meseca leta 1803. se pričenja naša povest • • • Sredi ulice Grenelle — St. Germaine v Parizu Litovskem svečano proklamirala; kako bi tako občutljivo žaljenje poljskega naroda delovalo n2 na=,e notranje razmere v Avstriji; ]n kako hočejo, slednjič, take aneksijske načrte spraviti v sklad s tistimi štirimi načeli Wilsona, ki Jih Je državni kancelar izrecno sprejel — vse to ni za člane pruske gosposke zbornice nikak problem. In na oporekanje, da si Prusija z mreksijo novih poljskih ozemelj ne olajša rešitve svojega narodnost- je stala tedaj krasna hiša, ki je danes ni več, in sicer med zelo velikim dvoriščem in še večjim vrtom, ki bi se bil skoraj moral imenovati park. Glavno poslopje Je Imelo dve nadstropji, skrilnato streho, na njej veternico z grbom in šiljaste stolpiče na vogalih. Na desni in lavi strani dvoriSča so stali hlevi in kolnice za petindvajset konj In deset voz. Poleg glavnega vboda je bil videti novo narejen grb, kajti prejšnjega so v viharnih dneh grozote razbila kladiva gospodov sankilotov. Ta palača H bOn tast enega največjih gospodov na Francoskem, mafkij« de Froid-Mantel de Bas-seterre. Ura na mramorni levi zelo majhne sobe v prvem nadstopjn markileve palačo Jo odbila pravkar osem. Na okrogli mlsl poleg leve Je stala rvetiljka z zelenim senčnikom V sebi je bilo popolnoma tiha, dasiravno so sa nahajale v sobi tri osebe. Na desni in levi sta sedela dva stara človeka. Bil je marki de Bassettrr* v debelo podloženi suknji, s Štirimi ali petimi redovi na levi strani. Leva noga, ovita s flanelo, mm Je slonela na mehki blazini. vedovati, gotov, da ima v Burianu poslušno orodje. Dckler je vihrala vojna, Burian ni mogel postati nevaren, ker je morala mirovati vsa diplomacija. Sicer pa jc tudi tedaj Burian zakrivil, koii-kor se je le dalo. Ni povsem neverjetno, da bi sj bilo spretnejc vodstvo moglo izogniti itaHi^nske vojne napovedi. Sedaj pa, ko je vendar prava naloga ta, da pridemo do miru, ko treba vsak dan delati za mirovna pogajanja: sedaj je Burian kot Marki je čital zelo pazljivo list »Mercure de France«. Kolikor se je moglo spoznati, je bil marki visok in močan človek. Cisto beli lasje so se mu čudno odbijali od krepkih obrvi, ki so bile prav tako polne in črne, kot bi bil v najlepših mlade-niških letih. Brado .je imel gladko obrito. Časopis je držal v levici, z de-nico pa ie gladil majhnega, čisto belega psića. Markiza de Basseterre, ki Je sedela na nasprotni strani leve, je prekrižala roke in je bila popolnoma brez dela. Bila je še lepa, toda bila je tako bleda in njene poteze so bile tako odrevene-le, da skoraj ni bilo mogoče razlikovati medle polti njenega obraza od njenih belih las in belih čipek, ki jih je imela okoli vratu. Njen medli, hladni pogled je strmel v praznino. Markiza je bila slepa. Tretja oseba, ki je sedela pri okrogli mizi, je bila mlada deklica, ki je z mrzlično hitrostjo izdelovala neko vezenino. To dekle, Luiza de Basseterre, edina hčerka markija in markize de Basseterre je bila angelsko lepa. (Daije.) minister za vnanje stvari velika nevuruoMl 2e to. da m nič več nego povprečen ogrski politik, pravo bitje ogrske oligarhije, tuj vsem strujam ljudskega življenja, brez vsakega poznavanja du>o nasprotnih narodov, tujec in vsiljenec sosebno v Avstriji, — izključuje, da bi bil dorasel vel;kiin nalogam časa. Proti baronu Burianu mora stopiti v opozicijo vsa Avstrija, kajti on je v resnici o-gorčljivo nasprotje vsem avstfijskim potrebščinam na polju vnanje politike! — Na to pa naslov-Ija »Arbeiter-Zeitung« veleresno besedo na sedanjo avstrijsko vlado. Imenovanje Buriana se jc izvršilo, ne da bi bili poprej zaslišani avstrijski politik*, zastopniki avstrijskih narodov — sploh nihče. Pri odločanju o vnanji politiki vpliv in volja Avstrije ne štejeta — nikdo se niti ne meni za Avstrijo, kakor da takega avstrijskega parlamenta — niti ni! Kje je bila avstrijska vlada?! Kajti vodstvo vnanje politike je navezano na sporazum cbeh vlad. In k temu vodstvu spada pač pred vsem imenovanje voditelja, ministra za vnanje stvari. G. Seidler je bil odgovoren za to, da na Ballhausplatz ne pride nikdo, ki ne vžlva zaupanja avstrijske poslanske zbornice, da ne pridejo tja ljudje, v katerih ne vidi avstrijsko ja\no mnenje nič drugega, nego — izzivanje! SeJaJ se more z roko otipati, da Seidleria niti vprašali niso. Iti če ]e njemu, pa ne bo moglo biti avstrijski poslanski zbornici brezpomembno, kaKo se postopa z. Avstrijo! Brez vsake sledi čuječno&ti je g. SeUlcr dopustil, kar bi bil moral preprečiti. Odgovarjati bo moral zato v polni meri. Kriza, ki je začela z demisijo Czernina, ni pri kraju s tem, da je Burian imenovan njegovim naslednikom. Začenja šele in pritegne v vrtinec še marsik3' kar se da-ues smatra kot neporušno! Strahovanje bivšega ministra barona dr. Truke. »Wiener Allgemeine Zcitung« poroča, da je NI bivši minister za javna dela baron Trnka odstavljen kot črnovojniški generalni Inžener In so s? mu črtali njegovi službeni prejemki. List pravi, da je dala povod tema postopanju proti baron-i Trnki brzojavka, ki jo Je le-ta poslel na zborovanje, ki se je vršilo v soboto v Pragi. V brzojavki se je Trnka opravičeval, da se ne more udeležiti zborovanja zaradi bolezni v vratu, in jc izražal željo, da naj bi bilo zborovanje mogočna manifestacija natodnega edlnstva in politične zrelosti ter da naj bi tako pripomoglo k zajamčeniu in dosegi srečne in sijajne bodočnosti, do katere ima, pravico težko izkušani češki narod. Barcna Trnko je voini minister predkratkim imenoval i tehničnega nadzornika zasebnih industrijskih obratov, ki so podvrženi vojnim dajatvam. Princ Sikst Parmskl, brat naše cesarice, katerega zadeva glavna uloga v aieri s cesarjcvim pismom, se nahaja, kakor podajo francoski lirti, sedaj v Ameriki iti se v kratkem vrne v Evropo Pariški »Gaulois* piše o njem: »Princ Sikst je v začetku vojne skušal vstopiti v našo (francosko) armado. Ker tega ni mogel doseči kot bourbonski princ, je pristopil k francoskemu Rdečemu kri/u ter je pozneje pod pokroviteljstvom belgijske kraljice služil v belgijski armadi ob V seri, kjer se W odlikoval, kakor tudi njegov brat princ Ksaver. Oba sla od predsednika francoske republike dobila vojni križec, ki ga Francoska podeljuje svojim naihrabrejšim vojakom. Princ Sikst ie izjavi! predsedniku francoske republike, da to odlikovanje ceni tem bolj. ker ie prvo. ki *a je Francoska po več kot enem stoletju podelila njegovi rodbini. — Glede pisma cesarja Karla trdi turinska »Štampa«, da se je razpravljalo o njem na ententni konferenci meseca aprila leta 1^17. v Saint Jean Jc Maurienne, da pa se je odklonilo kot po obeh cesarjih dogovorjen mirovni manever. Nemški krščanski socijald in Jugoslovanska m?i-idška deklaracija. V včerajšnjem uvodniku smo povedali svoje uverjenje, da je izključeno, da bi med polilikuločirn nemštvom in Slovenci prišlo Jo kake poravnave. Ce je kdo še v dvomih v tem pogledu, ga opozarjamo, da so nam ravnokar zaklicali tako iz nemškega tabora. In sicer to pot rc i/ srede pangermanov, ali nemškega liberalizma, ampak od — krščansko socialnega krila. V Gradcu izhaja krščansko-socijalen list »Grazer Velks-blatt«. Ta je prinesel članek, kjer zvoni alarm, zahtevajoč, naj se nemški liberalci in krščansko-so-cijalci združijo za boj proti Slovencem in njiho- im zahtevam! :Qrn?er Volksblatt« izjavlja dobesedno: Eine VerstSndigung zwischen Deutscheu und Slovenen erseheint a!s ausgtischlossen— Nasprotstvo proti Slovencem premostuje pri Ncmuh vsa navskrižja političnih in kulturnih naziranj. Ko g'- za boj proti Slovencem, ^e umikajo vsi drukl oz"iri.Mir,k-kor da bi sa nam hoteli vsiliti,bi bil mir odpovedi, a vojne stroške nci bi plačali mi Slovani' To ie karakteristično za tisto, kar se d: es imenuje — nemška politika! — Nekaj pa je vendar napisal »Grnzer Volksblatt*, na čemur mu moramo biti le hvaležni, ker jc govoril resnico! Lprl *e ie namreč trditvam v dunajskih listih, kakor da bi se le mal odlomek slovenskega naroda pno> znaval k idejam rase majniške deklaracije, in kakor da bi Ie posamezni krogi stali za se Jan un. voditelji Slovencev. V resnici - piše *Volksblatt« _ stoie Slovenci, tudi oni Koroške m Štajerske, vštevši duhovščino, kot en mož za dr. Korošcem in za Idejami, za katere se bori!! Tako ie m tako naj tudi ostane!___________. toro^isaeiisfsa stvari« CENE SARDELAM. Sardele, kl jih prineso na trg zasebni ribiči, se bodo odslej prodajale po 4 K kilogram. Ta cena se ie določila vsled zahtev ribičev, ker imaio letos veliko večje stroške za ribiško opravo ir. led, kakor pa so jih imeli lani. RAZDELJEVANJE PETROLEJA. Aprovizacijska komisija sporoča: Od pouedelika. 22. t. m« dalje se, vsaj zasedaj, ne bodo več razdeljevale Izkaznice za petrolej. Od ponedeljka, 22. t. m., do sobote, 27. t. m., se bo dobil petrolei na izkaznice št. 28, ki jih stranke že imaio. - To se ie moralo ukreniti na podlagi naredbe trgovinskega ministrstva, izdane 26^ marca 1918, katera ureja porabo petroleja od 14. aprila do 31. avgusta t. 1. tako, da je V-tem času prepovedana prodaja petroleja z.TSebmkom z redkimi izjemami (drž. zak. št. 110. od 28. 3. 191K). Stran II. EDINOST* š?ev. V Tstu dne 20. aprila 19? 8 — Aprovizaciis!^ ' m-sija, podpirana po tukajšnji; Slovensko gtedaBičfe Jutri j»e bo \iii!a repriza j ii.: a vemo 4*: 7t>5 do 872 Sette Fontane čistilnici petroleja, se te že obrnila na pristojne j burke »Ugrabljene SabinUe«. Ta prcc'sta\a se je I-?': >73 Jo 9*0 Seite IVuitane 228. — IV. pred-! oblasti, ca bi se dovolilo za Trst razdeljevanje i imela vršiti v dobrodelni namen, vendar se je mestni o«raj: Koluta in Vrdcia: 1 do 126 Brarde-kake maihne količine petroleja, ee ne vsak teden,! vodstvo s'eda?išča odločilo, da vprizori v to svrlio žija 750: 127 do 252 ScopJictto 468 : 253 do 377 Sv. pa vsaj vsak mesec. j kako na novo naštudirano ijjro, da tako omogoči i 1%ti S . d. 556: 37* do 544 Sv. Ivan Spod. 508; j ----—~ ^----! boljši financijelni uspeh. Vstopnice so v predpro- 5*i> . S. Cilin Spod. 404 ; 029 do 712 Sv. Ivan f PfOd3J3 pri vratarici Narodnega doma. — Vsakdo nai • S- od. 631: 713 do 796 Nova cesta 22; 797 do SSO Oglje 10 kg na rdeče izkaznice ! si vstopnico Poprej priskrbi, ter tako omogoči j F..- heio 1374. — v. predmestni okraj: Šfcorklja in / 1Crl , , * , j I vstop k predstavi. R i^r. 1 do 131 Šalita di Gretta 30; 135 do 262 Staro mesto: št. 1861-2368 (ob. st. 12)> 20. 4. 0rkester t-žaske Omladine. Danes ob 5 pop.] ul. ^n-rsimr 15; 263 do 348 Pendice di Scorcoia oni i4nn \ Z po f' r^ZclTs štHna vaja v uL Torrente 12. II. nad 603: 34vdo 4.34 Skorklja S. Peter 199: 435 do 520 1^1^1^0 ^ob. £t. l0) 20- 4. '1 7 r£ (,ev0) Ker se Pripravljamo za drug nastop pro- S,.lt. di Oretta 2: 521 do 606 Gretta Spod. 164; vin. za kg). — Nova mitnica 5t. 11) 20. 4. ui. Carpison 10, št. 2941—3133 (ob. št. II) in št.. 1—120 (ob. št. 12) 20. 4. ul. L. Ricci 4, j(S4 vin. za kg). — Stara mitnica: št 2134—2383 •(ob. št. 11) 20. 4. uL Toro 13, št. 2384—2633 (ob. št. 11) 20. 4. ul. Sorgente 7, (S4 vin. za kg). — Sv. Jakob: št. 2531—2730 (ob. št. 9) 20. 4. trg G. B. .Vico 9, št. 2731—29S0 (ob. št. 9) 20. 4. ul. Madon-aina 24, št 29S1— 3100 (ob. št. 9) 20. 4. uL S. Giu-ste 16, (£4 v i S. za kg). — Kologaa: Št 31—375 (ob. št 9) 20. 4. ul. Cologna 2, (84 vin. za kg). — Rojan: št. 789—957 (ob. št. 6) in št. 1—40 (ob. št. 7) 20. 4. ul. S. Anastasio 9, (84 vin. za kg). — Ro-ccl: št 171—350 (ob. št 7) 20. 4. ul. Settefontane $2. (84 vin. za kg). Pretr.og (Hssile). 20 kg na modre izkaznice. Novo mesto: št 1—550 (ob. št. 33) 20. 4. ul. S. Francesco 2. št. 551—700* (ob- št 33) 20. 4. ul. Val- DAROVL — V veseli družbi je nabrala gospodična Nina Zidarjeva K 50 za novo šentviško šolo. Denar hrani uprava. Čitalnica pri sv. Jakobu priredi jutri zvečer (nedelja 21. t m.) pevsko zabavo v dvorani Del. kon. društva pri sv. Jakobu. Na vsporedu so solo-točke. šaljivi nastopi moški in mešani zbori, enodejanka »Etio uro doktor« ter prosta zabava. Vabimo vse člane in prijatelje k polnoštevilni udeležbi. Začetek točno ob 7 zvečer. Odbor. Za naše prirodne lepote! Ne v razkošni dvorani, temveč v domačem, skromne zbrala danes zvečer tržaška podru stega planinskega društva« svoje člane, da poda račun o delovanju zadnjih let in da združi potem svoje člane v neprisiljeni, domači zabavi. Oživiti hočemo vesele spomine na naše planine, In gore, saj je odprta zopet deloma pot na skalne pečine, v zelene gozde in .na pisane livade, kjer objema človeka vsikdar novo življenje in mu donaša novih dirivo 7, (1 K 46 vin. za 10 kg). — Sv. Jakob: št ] močij. Veličanstvo prirode razbistri dušo. kjer £41—950 (ob. št. 31) 20. 4. ul. Bosco 32, (1 K 66 j človek z duškom vdihava življenje in radost kjer razKOsm dvorani, -...... ...... prostoru bo kuba-portori družnica »Sloven- 16 vin- daTT: vin. /a 10 kg). — Sv. M. Al. spodnja: št. 136—323 r. :šo\ak........... g M. Gorjup SI, nj. soproga.....gd£. T. Kavčičeva Matej Brumen . . 1 ...... g. D- Bukovnik Mile B lumen, iir-on Zvezr1an, nj. sin g. E. Kralj B >riv. j Hpi;:č ć, gleđ. ravnatelj . . . g. A. Požar Jršrv hijna pri Golvičevih . . . gdč, M Šmitova A gusta, hifina pri Novakovih . • . . . ČJ"a avec, eolaki slu a %.....g. J, Bukovnik Učiteljica 17, II., vr. 5. naači govorita nemško ln italijansko r treh mesecih. Ulica Maiohca 2GM Praški za barvanje blaga so dobivajo v mi-rodilnici Cillia Ul Pf>