&tv 181. V Gorici Iskala trikratna teden, in sicer t tam, četrtek in loboto ob 4. uri popoldne ter stane po poŠti prejemana ali v Oorici na dom pošiljana: vse leto . . 15 K Posamične številke stanejo 10 vin. V Gorici se prodaja „Soča,B v vseh tobakarnah. *S06Aa ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu , Kažipot po Goriškem in firanTIčansEem" m dvakrat v letu »Vozni red železnic, paraiko? in poštnin z?es". Ha naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo. v torek dne 14. novembra 1911. »tfse ta ntrod, svobodo in napredek!« Dt. t(. Latrič, Tečaj XLI UrediiMve J nahaja v Oosposki ulici št. 7 Oorici v I. nadstr. ha deilO. UpravniStvo se nahaja, v Gosposki Mici št, 7 v I. nadstr. na ie?0> vi tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. : Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskatfrjlikfat^ 16 vin., 2-krtrf 14 vin., 3vo ministerstvo. Jugoslovani so bili spregledani. Jugosl :vanov izvoljena reprezentanca, -Hrvaško - slovenski kl.il- . zaenkrat ne ve. kaj naj počne. Prej je (iautse1! sestavljal ministerstvo. Jugoslovani *o bili spregledani. Urvaško-slo-venski klub ni vedel, kaj na počne. Sel je v opozicijo. Prej je bil Bienertii III., pred njim Bienertii II., prej Bienertb I., in prej Beck itd. Kje je Lil takrat takratni, '¦¦Slovenski klub«? Jugoslovani so bili vedno spregledani. In »Slovenski klub« je bil enkrat v opoziciji, p"U ¦ v vladni večini, pa zopet v opoziciji- -Slovansko Enoto--« je brodar Susteršič speljal na peščine, kjer jo je pustil obsedeti. Jeli bil mož tudi takrat, in prej, in pozneje, je bil v vseh teh različnih »položajih« vedno tisti »najdarovitejši politik zbornice«, ga je tudi takrat kot kresno s >lnce ogrevala ljubezen do raroda«. mu je tudi takrat bila lastna. »ne-l-opisna svežost in državniška razbori-tost« ? • Oko! Sedaj, ko so Jugoslovani znova spregledani, -»Enote« pa ni več, kaj naj stori rirvaškM,-sl,)venskega kluba umni poglavar? On proglasi politiko preste r.-ku. To se pravi, on bo čakal, kedaj odpade ziinj kaka kost, in oirbo urgiral, urnimi: Ce pride S*'"«rgkh v hujše'škripce, morda raJ« nujne parlamentnrizaeije kot posledice eirske sprave, bo Ivan, ta politični Dim v.. Kranjske deže'e strah, prvi brcnil Stiiigkhu. morda odločilno; in če bo Stiirgkh imel ugodne aiispioijc, bo Di-mež-^ustei šič prvi tekel k njemu v autichambre. To čakanje' na ugqdni trenutek, ki naj .leda, kar manjka mpžu last-i.ili m-JČi, to /iivratno a spretno čakanje v zasedi /naci s>Vsteršičevo taktiko. Vsako sredstvo mu je dobro, da prrde do* vspeha. Doma korupcija; ki smrdi no neba, organizacija "spolnega, pivskega, pretepaškega tkscedfranja. politično vlačttgarstvo; koketiranje z vlado, mehkoba proti gee-. manski »pcnc-tfatioif pac-ifique<-"v justici in administraciji: hinav^clna, 'š-čuvanje in špispurgarstvo: na Dunaju (bolje, v Pesti) pa- glasuje obštriikc:onist Za 500 mjlionsko posojilo v*mil;taristične svrhe. išče sebičnih stikov z >Eu:dO", jo razbije, se ponuja vladi, antišambriia, lansira v javnost napačne informacije o sestankih z Gaut-1 chem, se zopet ponuja in potem grozi, -sc-daj pa, ko s> rJrekli vsi vijaki, gre v zasedo, vin deti Schm-:llwinkcU, bi rekel Nemec.'patetski se postavi v eno vrst) z Kovorr/ki Kramafeve, Reuncrjeve, Masa-" rykove in dr. sorte in pove na vsa usta, velikim in malini strankam, oznani strme-čemu svetu novico: Da smo Jugoslovani Avsti '.ji potrebni, da ščitimo jug, in — da se ne bojimo! Politika proste roke bo morda politika železne pesti. Šiisteršičev je ta -morda«! To ni bil govor. Še manj dejanje. To je bilu'deklaiinaeija, teatralna za nas, informativna na zgoraj. Na zunaj grožnja, v jedru prošnja za -- frak z zla*hn naši-voin. za sankcijo sistematične korupcije, za aiirmacijo klike. J^olitika proste roke je temu političnemu Dintežu — politika odp r t e roke. Oospodje, vračam vam člansko izkaznico! Izstopam! 'laka je naša politika. Ni le revna, tudi lažnjiva je, kar se da. Lažnjiva tako, da se gfjnsi pošteno mislečim, gnusi tembolj, čimbolj imamo priliko, prodreti v njeno bistvo. Na slučaju Susteršičevega go-\ora se to zopet enkrat najbolje vidi. Mož je podpiral svoja skrita stremljenja, svoje egoistne .naklepe, katerim je posvetil svoje življenje, z argumenti, ki so resnični. V tem tiči njegev . -»varnost: Bodisi, da doseže nedo ' nemoralen, korupcLonisteu smoter , da .?a ne doseže, on laže. da ie bori ^a j ugoslovarte, za «nafv:J od Drave do Kotora., vcasi ^za trializem«, aH kakor že slovejo vsi ti nom de guerre, in obenem spravlja ob ves kredit ona stremljenji, ki so nam svetu. On , koče d>j&eči sanke jo reakcije, postati njen minister in upravnik v- njenem ime-noi in interesu zaupnik krone; v to s vrh o go-v:fri (j slovanskem Jugu. Nam pa je smoter osamosvoja slovanskega Juga, koncentraciji .naprednih elementov in-strank, selfgovcruemont, odprava gospodarskih' (carinskih) mej proti Jugu, stik - z neaiv-strijskimi Jugos'ovani. In Susteršič, ki vidr v\q6 na mi'kali jugoslovanskega Piemonta, denuncira - vse v dosergo svojega stran-karskoreakcicnarnega smotra -- vsa naša državo ohranjujoča stremljenja' na .zgoraj >a ircJeuto! In ta inož. ki je dovolil v 'imenu 'svajc "IStrar.fec toliko justičnih, ad- ¦ministratlvnih in drugih zločinov proti integriteti naše rasodnosti, ta mož sebičnež in glavar »Slovenčeve« denunciantske tolpe se ne pomišlja, sklicevati se na iste tzahtevc, ki jih čiimdalje bo!j, giasno pov-darja jugoslovanska »iredenta«. V mo-.mientu, ko proglasi politiko »odprte« roke, jo opravičuje z našimi narodnimi, z našimi kukufiio-revoludonarnirnii, z nasilni »iredentovskimi« načeli in: zalitevaimi. Tako daleč smo prišli, dia prograša Susteršič politiko grabežne roke političnega roko vnjača v imenu tlačeiija nenemških narodnosti, in da opravičuje svoje rokoy,m'a-štvo z resnico, da »Brez nas ne gre«, Možu, kakršen je on, volčji naturi, stoji nasproti edini Ravnihar. Tega abso-bira Ljubljana, liregorina absorbira Trst. Ry.baf, — tega aibsobirata Trst in Tripo-lis. (Moje' osebno mnenje!) Spinčič, La-ginja, Mandič, aseibno vsega spoštovanja vredni moižje, ki pa žive Seiglolboko v oni ideologiji, ki smo si jo ustvarili v osemdesetih letih. Glede Istre je ta ideologija morda; pravi m-morda, upravičena. Glede nas že dolgo ni več, in .zato je postala reakcionarna. Vkljub tfmu pa.,še nimamo niti doma, da ne govorim o parlamentu, nobene koncentracije. Napredna stranica na Kranj-skeir jstojna, .na Goriškem samo- stojna, .¦artfdnja.f na Stajarsk>om samostojna, na Koroškem nič... Nobene centralizacije, nobene organizacije, nobene iniciative iz krogov naše takozv. inteligence. Dijaštvo indolentno, kulturne institucije, kakor ipove dr. liešičeva statistika, špisarske, polimpotentne, kilave. Na kooperacijo s1 socialno demokracijo ne smeš misliti, sicer te prekolmejo. »Iredenta« je maloštevilna, osamljena, in na Dunaju govore Šusteršiči- fuhninantne govore,' da brez nas ne bo šlo ... '¦ ' ¦ Kaže, da ne bo predolgo, pa bomo zo-'pet v krizah, ali vsaj v kabinetnih re-konstmke;(jaih. Šk) Ibo seveda: brez nas, če se kaj-' kje zatakne. In po toliko in to-iiko rekonstrukcijah in krizah bo prišel § 14, potem zapet nc.kcMko kriz, pa -morda nepričakovan razpust. Ali hočejo -uajred- Maksim Gorki. FOMA GORDJEJEV. Roman. (Dalje.) Do tega dneva Ignat ni bil vzbujal v sinu nobenega posebnega, čustva: deček se ga je bu navadil, njegova ogromna postava mu je postala znana, bal se ga je nekoliko in vedel obenem, da bi mu oče storil vse, česarkoli bi ga prosil. Včasih ignata po dva dni ni bilo doma, tudi teden dni, ali celo vse poletje ne — in Fo;na skoro da ni zapazil tega, ker je bilo njegovo srce polno ljubezni do tete ... Ignat je prišel in deček se je radoval — česa, tega bi najbrž ne bil mogel povedati: prihoda očetovega ali Igrač, ki mu jih je prinašal? A sedaj je tekel Foma Ignatu nasproti, ko ga je zagledal, prijel ga je za roko, gledal mu s smejajočim se licem v oči in hrepenel po njem, ako ga ni vvde! dve ali tri ure. Oče mu je postal zanimiv, vzbujal je njegovo radovednost in razvijal v njem ljubezen in spoštovanje do sebe. Kedarkoli sta bila rkupaj, je prosil Foma očeta: »Ata, pripoveduj o sebi ...« Parobrsd je plul že po Volgi navzgor. Nekoč, v soparni julijevi noči, ko je bilo nebo pokrito z gostimi, črnimi oblaki, so dospeli v Kazanj in se zasidrali koncem orjaške karavane ladij. Rožljanje sidrnih verig in vpitje moštva je vzbdilo f orno, gledal je skozi okno in videl, kako so se v daljni temi igrale svetle, male lučke, voda pa je bila črna in gosta kot ol|e — drugega ni bilo videti. Plaho se je krčilo dečkovo srce in začel je pazno poslu- šati. Od nekod i je dospela komaj slišna, žalostna pesem, Kakor tožba; na [karavani ladij-so .se. klicali stražniki: paiobrod je jezno šikal, izpuščaje paro in tiho in žalostno je pljuskala črna voda reke ob ladijine boke. Pozorno je gleda! deček v temino, dokler ga niso zabolele oči in razločeval v nji črne kupe in nad njimi, v višini brleče luči.... Vedel je, da so to barke, toda ta gotovost ga nj pomirila, ko so se jele porajati v njegovi domšljiji strašne, temne postave. »0-1!« se je razlegel od daleč zategel glas,-ter zamrl, kot Hitenje ... Nekdo je prihajal sedaj "s krova k robu ladije. i* "'JJ', »O!« je zaklicalo v drugič, a že bliže. »Jefim!« je zaklical nekdo polglasno na krovu. > Jefimka!« »No-o?« ."..• . '. . »Hudič! Vstani! Vzemi kavelj!« »O-o!« je zastokalo v bližini in prestrašen je skočil Foma od okna. Čudni klic je prihaial vedno bliže, rastel v svoji -moči, ihte! in se topil v m rakovih. In razburjeno so šepetali na krovu: »Jefimka! Vstani vendar ... gost plava!« »Kje?« se je oglasilo hitro vprašanje; potem so se podrsnile gole noge po krovu, slišalo -se^je, da so tekali semtertje in mimo dečkovega obraza sta se spustila od zgoraj dva velika kavlja skoro brezglasno v gosto vodo... »Oo-o-o-st!« je zastokalo nekje v bližini im nato je na-lahko in čudno zapljuskala veda. •Deček je ob tešm žalostnem klicanju drhtel strahu, ne da bi mogel pdmaktniti roki od okna ali odtrgati oči od vodne površine. » ¦>Zažgi svetilko..'. nič se ne vidi...« »Takoj...« ' . ." ' ... : In tedaj je pala na . vodo pega mrkle svetlobe... Foma je videl; kako se-voda tiho giblje in valovi, kakor bi se tr°sla od bolesti. .,- »Glej, iglej...« je zašepetal nekdo prestrašen n'i krovu. In ta lup se je pokazal v pegi svetlobe,na vodi velik, strašen človeški obraz, z belimi,- oskaljenimi .z-olbovi. iPla-val ie in se zibal na vodi,, njegovi zoibje so.se obračali tiaraviiom proti Fomi in kakor bi govoril z nasmehom: »Ah, mali. dečko... -hladno je,... srečno!« Kavlja sia se stresla,, dvignila se v zrak, potopila se nato zopet v vodo. in /.ačela previdno nekaj porivati. »Porini ga... Ie porini ga... pa pazi, da ne pride pod % kolo!« ¦ '»Porini sam!« .Kavlja sta drčala ob palubi in jo praskala z glasom, ki je bil podoben škripanju z zobmi. Foma ni mogel obrniti očesa proč. Teptanje.nog, ki se je oglašalo na krovu.nad njegovo glavo, se.je oddaljevalo počasi proti zadnjemu kontu ladije. In tam se je zopet razlegel'tisti otožni glas: »Go-o~o-st!« ¦ . ¦ . »Ata!« je-glasno zakričal Foma. »Ata!«. Oče je skočil pokonci in se. vrgel k njemu. »Kaj je tam? kaj... .delajo?« je kričal Foma. V velikanskih skokih in Ijuto rjoveč j.e tekel Ignat iz Kajute. Vrnil se je'kmalu, še prej, nego je.dospel Foma, omahuje" in oziraj-e senaoikrog, do očetove postelje. »Prestrašili so te... no, to nič ne de!« je rekel Ignat in ga vzel na- roki. »Vlezi se k meni!« . . .' >Kaj je to?« je tiho vprašal Foma. -fiomfeleei *leiwenti— brto razlike struje okoli: Mi smo mi. ;ki dežebe teče p» '-i. čakati nepripravljen^ MieopgOT^to^lfeniig! A-i.w.v*i • * **»Sjw*v-v*vj\! w d-a jim slučajno pripade kak irwridaf? Še j **-**B i»ž^vedafšlll^ ji oš tiinvesti to«na- ! §0 neibagljesno ipopkov napredne smeri:, tla se rešimo, če že druzega ne,, vsai ger-manizacije, tta dobimo svoje šole, "svojo univerzo, da postane dosedanja L e-" H a. JK> avtonomiji. '.• geslo , »proč ' od Gradca« itd. že enkrat p o k r e t? ¦¦-'V . . ' ¦ .K. Na jesen 19ia j^.bf ^pe^licanjde-želnr zbor. Oživela je v fjregor^*^ sfara,. Dama, kater«, ikrbi xa idra^o kolo.in hoC« ii ebiti M peg ter ohraniti nelno Ib mehko kolo ter? telo polt, m mniT«.te %: liljinim mlečnim /milom tirdto Bergmua,* 4nt Teicnen a« BbL Komad po 80 vin. se dobi r vmb lekarnah, miiodilnlcah in prodajalnah parfume*. Goriški deželni zbor. •.,, Goriški deželni ztoori-net niore^elo-,tVati. Krivd* je na strani1 vepine.; ' . H Dež. zbori-bodo mogoče sklicani pono-všni letu na večtedensko zasedanje. Goriški deželni sabor najbrie ne bo sklican, ker ni garancije za redno in uspešno delovanje in ker težijo še stari grehi večino. Merodajni krogi ne priznavajo legalnosti deželnega odbora, zahtevane remedure pa se brani večina, ki istoK na stališču, da je .vse prav, "kar stori ona ter da sme deželni zibor skleniti in storiti* kar hoče, pa če to še tako bije v obraz parlamentarnim običajem; nihče se ne sme .proti viti dežel-•nemu zboru; on« je najvišja instanca. Volitev deželnega odbora se je izvršila v tretji seji deželnega zbora 28. decembra 1909. Iz splošne volilne skupine in iz skupine kmečkih občin (navzočih poslancev 15, vseh v teh skupinaih je 16) je 'bil izvoljen za odbornika Berbuč; za namestnika Zega,' h skupine mest in trgov ter trgbv-sko-obrthe. zbornice (navzočih 6 poslancev, vseh v teh .skupinah je 7)' je bil izvoljen za odbornika dr. Pinavčig; za na-; mestnika dr. Venier. Iz skupine veleposestva (navzoči 3 poslanci, vseh je 6) je bil izvoljen za odbornika "dr. Pettarin; za namestnika Blasig. Iz cele zbornice je bil izvoljen za odbornika dr. Gregorčič; za namestnika dr. Stepančič. . Navzočih ni bilo torej pri volitvi deželnega odbora kar 5 poslancev, in sicer slovenskih: 3 iz vejeposestva, 1 iz kmeč-kili občin, 1 iz'skupine mest m trgov. V prejšnji seji namreč so bili zVesti zavezniki razveljavili izvolitev M, slovanskega veleposestva, na kar s$f bdlo-^ik mandat šp dr. Gregorin in Gai&ršcek. Dr. Gregorčič je hotel razveljavljenje hji laSki zaveariilci so pritrdili; na podlagi praznih, neutemeljenih, nedokazanih trdi-te^fe bila uničena azvojitev-treh. velepo-seštenskin poslancev, ne da bi se bii o res-; ničnosti prepričal poprej veritikacijski od-"Sfeik* Taf čm^najdržnejšega nasilstva večine je bil uprizorite«-z« nameoam, da ostali trije laški veleposestniški poslanci neovi-: tano".volijo. svojega; deželnega' odbornika. Laški liberalci so takrat neizmerno hvalili ?dr.; Gregorčiča, ilcaJco pameten politik1 je onV ki se je udal ter izročil usodo goriških Slovencev v roke Lahom — ali večji nemški listi so obsojali Pajer-fore-gorčičevo početje in v vladnih krogih niso odobravali -¦ nasilstev Paier-Oregorčičeve zvežg';..... Deželni zbor pa je na vse to »delovat*. Prav je storila, vlada, da je. pustila z%v©3&i#e »zborovati«. Je vsaj videla, česa so zmožni iii kak je deželni zbor pod to »delovno večino«. Zavezniki so uganjali neumnosti ter Šikanirali laške klerikalce kar so le mogli a strašno pridni so bili zavezniki. To je bilo predlogov, interpelacij, resolucij, načrtov; .karkoli se je dalo, so kopirali po drugih deželnih zborih in vlado poživljali, naj stori hitro to in ono; kakor da bi znala čudeže delati. Delili so podpore na desno in levo, kolikor je kdo hotel. — O zlati vek zdaj Goričanom pride! Tako so vsklikali in ponosnb hodili ¦hudobija!.. To pot ni hotel razveljaviti Uz-vdlitve iz slovenskega veleposestva* marveč poslalo je v odsek, masakrirati je hotel Ga&ršieka; izposlova! je res z nastopom, Jci bo dr. Gregorčjč^i v večno Sramoto, da je bila OabrŠČekova izvolitev uničena. AH urezal se je dobri dr. Ore-gorčič in ž njiim Jaiški zavezniki njegovi, kajti po tem nečuvenemnasilstvu je^bil deželni zbor zaključen Dovolj je bjlo lopovščine. In to lopovščino, je obsodila z ostrimi besedami vsa poštena javnost. , Vlada noče sklicati več našega deželnega zbora in tudi dopolnilnih volitev n.e razpiše za prazna 2 mandata* ker pač namerava razpustiti goriški deželni i zbor. Zavezniki kljubujejo vladi in silijo, da bi se jim udaila ter tako odobrila skrajno njžhovo neparlamentarno, barbarsko početje, ali-vlada se jim ni udata, ker se pač tudi:ne more udati njim,"ki so s cinično )'la:lnokrvnostjo pogazili najprimitivnejša načeia dostojnega parlamentarizma in dolžnosti, kakoršnih se mora zavedati vsaka večina nasproti manjšini. — Stali bitorej najbrže pred novimi volitvami. — Glavni krivec »na nedeltivanju deželnega zbora in na morebitnih novih volitvah pa je . - * -S dr. Anton GregorfiK.' On ima na vesti vse te deželi tako škodujoče razmere. On naj izgine; on je izvor vsemu zlemu v deželni hiši. Namesto da bi se vezal z ostalimi slovenskimi poslanci proti razdvojenim Lahom, podpira rajši najhujše naše sovražnike vi«k izmerno gorje goriških Slovencev, On drži pokoncu te naše največje sovražnike: zato pa zadene njega glavna odgovornost za neznosne razmere v deželni hiši in za velikansko škodo, izvirajočo iz teti razmer goriškim Slovencem. On in Pajer naj izgineta iz deželnega zbora pa bo kmalu bolje! . V -znamenju ¦boja proti tema dvema škodljivcema naše dežele naj bi se vršile prihodnje, volitve na obeh straneh in naj bi se završile z uspehom! ;.'..;> : ¦• ; . "'• '"-'^ .!HH ŠWp4 i) , OolIHshaiie" na Dunaju. . V nedeljo se je vršil na 'Durtaju v »Volkshaile« v mestni palači shod, ki je v marsikaterem oziru zanimiv. Na shodu so govorili proti sedežu laške pravne fakultete na Dunaju in proti češkim šolam na Dunaju in na Nižje-Av-strij&kem. Shoda se je udeležilo nad 3000 oseb. • ;" / Proti laški pravni fakulteti na Du-nau in proti češkim šolam je govoril poslanec Pollauifr Rekel je, da je Dunaj nemško rneisto ter mora ohraniti svoj nemški značaj. Zato ne more biti.govora o laški pravni fakulteti na Dunaju in n-e o čeških šolah iiie na Dunaju ne na Nižje-Avstrijskem splofi. »Češke šote so provor kacija nemškega prebivalstVat^— Laška pravna fakulteta bi značila aae§tek raznarodovanja nemškega Dlftiaja.« če je rekel naučnf minister v opra-vičenje otvoritve laSke pravne fakultete na Dunaju, da gre za to,/da se da Lahom nekaj, kar so že imeli, da se gre torej za »restitutio in integrum«, se oglašamo tudi mi za »restitutio in integrum« z zahtevo, da se nam povrneje meje države pred letom 1866. (Odobravanje.) Pollauf je nato povdarjat, da Avstrija mora biti in ostati nemška država ter mora ohraniti zvesto zavezništvo z Nemčijo proti Franciji m Angleški, (Odobravanje.) Pollauf je omenil, da je cesar daroval 1864. za češko šol. družbo 5000 K, tu so zaorili veteizdajalski sglasovi po dvoranic Vladni komisar je molčal. Pollauf pravi, da ob času krize povodom aneksije Bosne, ko so vsi Slovani J delali zapreke Avstriji (Klici: Tudi Lahi! Drugi klici: Brigantje in morilci v Tripo- Hsu)!.....je samo cesar Viljem pomagal Avstriji. (Frenetični aplavzi, klici »Hoph Jftlohenzollern«, »Hoch der Kronpriny, Deutsohlands«!) , ,., .•¦ Govoril je tudi dr. VVaber, rekoč o Čehih, da ne ustanavljajo Čeških Sol na Dunaju,. da .bi ugodili svojim kulturnim zahtevam, marveč le z namenom, da bi podminirali nemška tla. Oglasili so se nato še drugi govorniki, ki so se vsi izrekli proti nenemškim šolam na Dunaju in Nižje-Avstrijskem. Potem je bila sprejeta tostvarna resolucija; na to je množica pred mestno palačo pela »Die VVacht am Rhein« ter živahno aklamirala Hohenzoilerince. t Govorilo se je, da so hoteli demon-strantje pred naučno ministerstvo, da bi tam demonstrirali, hoteli so baje tudi .iti kričat pred neko češko banko, ali policija je preprečila vse to. Ni bilo ne konfliktov ne aretacij. Baje se je govorilo tudi o nameri demonstracije pred italijanskim poslaništvom. »Hoch Hohenzollern! Hoch der deu-tsehe Kronprinz«! so kričali povsem svobodno. To je torej na 'Dunaju dovoljeno. Tako ima Nemčija Avstrijo v krempljilu da so take demonstracije dovoljene. Za Nemčijo in proti Slovanom se sme v Avstriji vse storiti. Take demonstracije proti češkim šolam na Dunaju pač ne bodo uplivale dobro na sedanji položaj marveč pomajejo že tako netrdni Stiirgkhov stolček. Demonistrantje in zborovale« v Volkshaile so čutili, da veje iz,sedanjega mi-nisterstva Slovanom strupen veter, zato pa so hitro zopet enkrat protestirali proti češkim šolam. To jim je glavno... Lahi pa se tudi končno lahko kaj naučijo, da bi vedeli, isake prijatelje imajo v Nemcih, ki jim skoro vsi ne privoščijo pravne fakuf-tete, kakor sploh Nenemcem ne privo$či}» nobene visoke šole. Dr. Josip Vošnjak. (Dalje.) V Surruiih dneh je dospel v Ljubljano po februarski ustavi. Ob jednem so bile razpisane volitve Vcležehie zbore. Takrat se je vse radovalo, da je sploh dana bila listava in v tej navdušenosti iitkdo ni opazil, kakšna krivica se je storila z volilnim redom kmetskim občinam in.4e posebej slovanskemu prebivalstvu Avstrije. Sčhrueriiog in njegovi nemški sodelavci so pri sestavi te ustave in volilnih redov imeli le en cilj pred >očmi, Nemcem zagotoviti' večino v vseh deželnih zborih. Izmislili So si za to tri skupine, kmetsko, mestno in veleposestno, in število mandatov na te skupine razdelili ,nerede na število* volilcev, ne na znesek od njih plačevanlh davkov. In da bi se ta skrajno krivični volifeu" red nikoli ne mogel izpremeniti v kvar Nemcem, za to je skrbela določba,,da se sme "volilni red le izpremeniti, ako so navzo-čne tri četrti vseh poslancev in dve tretjini navzočnih za izpremembo glasujeta. Že 20. marca so volile kmetske skupine na Štajerskem, seveda nobenega zavednega Slovenca, pač pa v Ptuju adjun-¦kta Mihaela- Hermana, ki je pozneje bii 'iiajodločiiejši zastopnik Slovencev v deželnem iir državnem zboru, * Pri volitvah na Kranjskem 21. marca jo bil dr. Jan. Blei\veis na treh krajih izvoljen, zraven njega na Gorenjskem dr. Lovro Toh*.an m v Idriji Dragatin Dež-maai, oba zraven BIeiweisa najbolj čislana narodnjaka. Toman je bil odvetnik v Radovljici in znan kot pesnik in blesteč govornik, Dežman pa po svojih pesmih »Stava Slavjanom«! in »Prokle^e grablje« obče čislan med vsemi Slovenci. Na oba so se trdno zanašali in se veselili, da sta oba bila od dež. zbora, ki se je sešel 6. aprila, izvoljena v državni zbor. Toman je res zvest ostal svojemu nai >., Dežman pa je še tisto leto se prelevil iz narodnjaka v nemškutarja in postal za vse čase prototip grdega renegata. O Dežmanu pripoveduje dr. Vošnjak, da je bil zelo častilakomen pa proti Blei-weisu in Tomanu ni mogel prevzeti prvega mesta. Zato je usKočil med nernšku-tarje. Bleiweisa imenuje dr. Vošnjak v svojih »SpomiiHh« pravega slovenskega preroka. O »Novicah« in Blehveisu piše v »Spominih«: »Vsaka sreda je. bila imeniten dan, 5 ker smo komaj pričakali, da smo v roke dobili »Novice«. Segli smo najprej po dnevnih novosti v»Novičarjm«. Tam je v vsakem listu bila ostra polemika .proti lažnjivim dopisom v »Presse« in »Tri-ester Zeitung«. Dopisnik je bil, kakor se je vobče vedelo, urednik uradne »Laib. Ztg.«, neki dr. Isleib. Njega se je lotil oče Bleiweis v vsakem listu in ga neusmiljeno razčesai, da ni dobre dlake na njem ostalo. 'Potem je bil na vrsti neki trgovec Heimann, ki je v mestnem zastopu najhuje rogovilil proti Slovencem. Heimann je nekaj let pozneje' .moral napovedati kon-kurs in izginil je iz Ljubljane. In ko je poleti Dežman se razkrinkal, letele so na njega take strele »Novičarja«, da bi se Dežrnan, ako bi imel še količkaj čuta za čast, moral skrivati pred vsemi poštenimi ljudmi. Ko bi Bleiweis druzega ne bil spisal, kakor vse te mnogoštevilne polemike, ki so res v srce zadevale nasprotnika, bi se mai moralo odkazati prvo mesto med prehudi tel ji naroda. Levstik se je sicer enkrat, ko.smo skupaj sedeli v ^ermetovi gostilni v Lpl-talskih ulicah, izrazil: »Očka?« (tak« smo med seboj zvali Bleiweisa). »On j^-imel lahko delo. Drugi so mu postavili voz pred hišo, drugi napregli konje, drugi posadili ga na voz in mu bič dali v roke. Njemu druzega ni bilo treba, ko reči: Hi hi! pa še tega dostikrat ni rekel«. Levstikova razsodba je bila popolnoma krivična in izvirala največ iz osebnega nasprotstva.« Dobila je takrat Ljubljana slovenskega župana Ambroža. Seznanil se je dr. Vošnjak v Ljubljani z raznimi slovenskimi možmi. Tam se je razgrel za narodno delo. katerega je potem izvršil veliko mero. V Ljubljani pa mu ni kazalo ostati. Sel je na Štajersko v Slov. Bistrico. Tam je bil sprejet tako-le: Okrajni predstojnik, h kateremu s6 je šel pred.stMv.it. mu je rekel: »Sle kotmtten aus Tomanien. Hier in Steiermark \vill das Volk nichts wissen von solehen Ober-spannthelten«. (Pride še.) DOPISI. ! (z kanalskega okraja. h Kala. — (Požar.) Dne 9. t. m. ob 10. uri predpoludne je zopet upepelil požar po 4 letih bivšo »Občnarjevo šolo« Irčmarja Štefana Bratu:"a. Milostljivemu vremenu in pridnosti Kaianov, ki so se izkazali zelo pogumne in ravnodušne pri gašenju, se je zahvaliti, da se-je ogenj omejil in so se obvarovale sosednje slamnate strehe, sicer bi v zimskem času vzdihovalo polovica Kalainov brez strehe in potrebnega živeža. Vzrok nesreči je ravno isti kakor pred štirimi leti. Dimniki naj bodo izolirani in ne izpeljani skozi gorljive snovi, osobito seno bodi daleč proč od dimn-ka. Treba previdnosti! Družba sv. Cirila in Metoda. Za narodno šolo na Blančl daruje Tonček za izgubljenega »Žižka« 5 K. Domače vesti. Smrtna kosa. — V tukajšnji bolnišnici usmiljenih bratov je preminul v nedeljo zvečer gospod Josip UrbanČlč, nadučitelj v Biljah. Podvrgel se je operaciji na slepiču; izvršila se je sicer operacija v redu ali nastale so komplikacije in po par dneh je zatisnil oči bolnik, star komaj 32 let. Pokojni UrbainčiČ je iz širokoznane ugledne rodbine Urbančičev v Kobaridu. Bil je dober učitelj; sploh dober m miroljuben človek. Zapušča mlado vdovo in štiri ctročice. Pogreb je bil danes popo-ludne iz 'kapelice bolnišnice usmiljenih bratov na pokopališče v 'Bilje, kjer bo v miru počival. Razzaloščeiiim preostaljm naše iskreno sozalje! Na Gradišču nad PrvaČino so položlH danes v domaČo grudo zemske ostanke Josipa Čnldarčjča, posestnika, *ki je po kratki bolezni skoro nenadoma umrl. Pokojni je oče g. lTudučiteija Žnidarčiča na tukajšnji Ciril-Metodovi Soli na filanči. Naše sožalje žalujočim! . ¦ " , Priloga, r— Današnji Številki »Soče* smo priložili stenski vozni red. Ker hočemo, da se naš Vozni red uvede po celi de-že§, smo (poslali istega razun naročnikom tudi vsem županstvom, krčmarjem in raznim drugim.' , ' Lastniki javnih lokalov so uljudno zaprošeni, da vozni red razobesijo na vidnem ""'Opdž^rjan^ bo jutri zvečer v dvorani nemške šole na Senenskem trgu. * ; ' • Poštne vesti. — Ivan SimonČič, poštni aspirant, le imenovan za . poštnega 'oiicijauta pri Sv.TLuciji ob Sftči, — Poštar Ivan Zamperlo je premeščen iz Žirov v Tohnni. Zveza županov in podžupanov za politični okraj Goriški ter za slovenske občine Qradiščan>kega okraja je ustanovljena. Namestmištvo je že odobrilo pravila. — Zveza naj le pridno deluje! Mesto začasnega pisarniškega pomočnika pri c. kr. okrajni sodniji v Kobaridu. — Na c. kr. ekr. sodniji v Kobaridu je pokriti mesto začasnega pisarniškega p;:močn/.ka za čas do JI. decembra t. 1. Prosilci za to mesto naj vlože svoje prošnje s predpisanimi prilogami in z dokazilom poznanja deželnih jezikov pri podpisanem načelstvu do vštetega 20. novembra t. I. Predstojništvo c. k. (»kr. sednije Kobarid, dne 13. novembra 1911. Bisail. Premeščen ja iz,Tolmina v 'Puli iui-mesntištveni kancipist dr. Fran Vodo-pivec Zemljevid Tripolisa z vsemi deli okoii Sredozemskega morja in označili vseh interesov Italije - je na predaj v knjigarni A. (labrščck v Trgovskem Domu. Cena K. 1.20, po pošti K l..iO. Zemljevid je nalašč priiejen za čitatelje o ^ ital.-turški vojni. Zaročil se je di'f- °. t. ni. g. Andrej Oset, posestnik »Tolstovrške slatine- na Koroškem. z gospodično Mieiko Urbane, veleposestnika hčerko i/ I.clma pri Ribnici na Štajerskem. Castitamo! »Slovensko bralno in podporno društvo v Gorici« naznanja gg. pevcem, da jutri večer odpade pevska vaja. Vršila se bo v četrtek ob navadni uri. Klerikalni shod pri Rebku. Pišejo nam: V nedeljo, dne 12. t. m. so imeli klerikalci pri Rebku shod »Kmečke zveze*. Uudij je .b'!o malo. So pač spoznali delo klerikalnih ketifej. Ikrbučev vodotok iz liublja se je spremenil v »rnitelc za agitacijo-. Fon je razlagal »delo- za kmeta« v državnem zboru, ki obstoji v veliki tar-barij«, da sta se še a ta in mama muzala. Neki debel in lepo rejen možiček od klerikalcev iz Gorice se je predstavil nekemu Veliko-Zabeljeu kot dektnr. da bi s tem imponiral. Žabeljc mu je ipa povedal, da ga pozna .iz Štanjela in da mu laže, ko pravi, da je dohtar. .»Duhtar« je obledel in je šel brez pozdrava. Luka brez klobuka dohtar! Če drugega <'i bilo znamenitega nič na tem shedu. je vsaj promocija Lukota za dontarja kaj vredna. »VVer weiss etwas«? - Nekaterim klerikalcem v Gorici Jako ugaja v listu »Das interessante Blatt« rubrika »Wer \veiss et\vaS". Tam najdejo najbrže dosii podobnih si duš. PretekM teden jim je ta rubrika tako dopadla, da so zapisali v svojem »werweisetwR$«-Mstu. da je naslikan tam neki ruski Žid, ki se je klatil nekaj Časa »po Gorici in-----.... »kateremu je delala »Soča« veliko reklamo«. Gregorčičeva lažilorba se je zne&la zopet ene laži. ~-~ Res pa je to, da 'je »Narodna prosveta« v Gorici objavila v »Soči« meseca septembra, da je prijel v Gorico neki ruski akademik, ka zaleteli|prfitd »Gorici«. Tako je bilo uscH v .soboto: 11.' 11. 11-.po Kristoveni rojstvu! ; '¦" Martinov večer'»pri jelenu«, ki ga je1 priredil Sokol v nedeljo, je imelo obilo pri-vlačne sile. Vabilu se je: odzvaio mnogo-brdjno Vbčiilstvo, ki vedno ve ceniti -pomen Sokola ter mu je pripravljeno priskočiti kjerkoli na pomoč. Večer se je vršil v aniimirani družbi Ob splošnem veselju in odobravanju raznih nastopov. Gos je Sla menda za 100 K. Prireditelji večera smejo biti z uspehom zadovoljni. Vsa čast ,in hvala sodelovalcem. Banka popolare! — Za Lenassija in dr. Luzzatto so bili vložili njuni zagovorniki ničnostno pritožbo .glede na obsodbo Luzzatta na 3 in Lenassija na 2 meseca ječe, državno pravdništvo pa zahteva večjo kazen, t) tem bo razpravljala najvišja soduija 4ne 4. decembra t. 1. Laščlna je uradni jezik pri tukajšnji okrajni bolniški blagajni, ki je v rokah pravičnih socialnih demr.kratov in katera nekaj rdečkarjev prav izbomo redi. »Tukaj je laščina-uradni jezik«, tako se je odrezal rdeči mož v okrajni bolniški blagajni nasproti slovenskemu obrtniku in silil je Slovenca, naj podpiše laški zagrisnjk, Slovenski obrtnik tega ' seveda ni hotel storiti, pa je le silil vanj socialnodeuno-kratičui iradnik okrajne bolniške blagajne. Posegel ni svojega namena. Slovenski obrtnik je zahteval slovenski zapisnik, ker mu ga nastavljonec rdeče blagajne iij dal, je odšel in oni uastavljeuec lahko sedaj prebira laški zapisnik brez podpisa. Ne* sramnost in krivica je to, da se sili vokr. bolniški 'blagajni obrtnika podpisati laški zapisnik! Drugi slovenski obrtnik pa nam je pravil, da ž njim niti slovensko niso hoteli govoriti! Tako delajo rdečkarji. ki se po shodih in svojih listih pridušajo, kako via se; pravični nasproti vsem! Krivični so ne pa pravični. Zahtevamo .pa prav odločno, da nehajo take šikane v okrajni'bolniški blagajni! Je zadnji čas. J Vodstvo blagajne pošilja rado »popravke«. Nrfj se le predrzne poslati rta opisano resnico »popravek«; jej že da-njo vetra! j Pettarinovi agitatorji pred sodnijov -*» Včeraj je bi!o pred okrožno sodnijo v Gorici 12 agitatorjev k Červinjana in oko;-lice. ki so ob državnozborskrh volitvah agitirali za Pettarina tako. da so prišli v navskrižje z volilnim zakonom. Eden je oproščen, drugi so obsedeni v zapor od •to ur do 14 dni in volilno pravico zgubijo za 6 let, Z zletom VVidmerjevim iz Gorice v Trst ne bo jiič. Ko je poskušal aparat na Rojcah. se mu je del aeroplana precej poškodoval. Z!et v Trst je opustil. Če/, zimo ho W;dmer v Pordenone, ruJ< spomlad pa. hče zleteti iz Benetk v Trst. Samomor. — Iz Trsta je prišla v Gorico na obisk k neki družini v ulici Barzel-lini 19 letna Judita Citerich. Pred časom ie hodila v Gorici v šolo. se seznanila z nekim mladenčicm ter povila deklico. Ne ve se prav, zakaj je v noči na nedeljo pila strup. Našli so jo mrtvo. rrgovsko-abrtoe in gospodarske vesti. •"^R&itoPaSl obrtafekto vi^nce^ y 'tjU&jŠnSf ^^ffcf zbornici 'Je bila zaključena v -nedeVjo- zTazdelitvijo^darn.Raz-. stavljena so bila lepa'"dela. fiidf.mriogo slov, vajentoev je meti* razstavišči in obr darovanimi''"- ¦¦*- :'vUv> •" Neprevžke^pošlliatve konfekcijskega blaga. — Všled neprevnetja leži v Sylos-skladišču v Trstu poSiljatev ikorifekeijsr kega blaga za ženske'in otroke V.fokturni-i jem I. red. blbč. zboroi din^Ta.'' poveimlbra 1911. za svoj .zimski tečaj ^slAdeči odbor: 1Predffedoi:i!k:; Srečko; Lap,asWe,':.forJ.'Npod« •pri©Qs.:" Pavlin 'Acl^.lur.V.^ajijjk: [Starki) Jurftg, „ hir.; trta^^^Vmj^V.lipa^ iur.; knjižničar": Jos. Sam.ee, in. veh, m-mestnik: Fras Ivan, med.;.-®osp,Qjiai;: Ko-T-bžafe-Kr ešimk, -expor.t.-t; EBliivarf^ovet vrednosti okroglih 2d00 KV ki'je bila do- l:Rwpreht; f6r.;-namestnika: Kutin Friderik, ločena iž Berila za Aleksandrijo. Izvoz, j Je'' carine prost,' za uvoV. je pTŠčatf carina. Kdor hoče kupiti;' dobi podrobne podatke ob delavnikih-od °—12 ure' dopoldne pri komerciefaieni' oddelku, c,- kr. državnq-že-leznjiškega. ravnateljstva v Trstu, ulica Giorgto.GaJattr štev/9 III. nadstropje vrata štev. 137.-- .. • Brzojavke za Kitajsko. — Glastom razpisa c. kr. trgovinskega ministerstva na Dunaju z .dne 25. X. t. J./se. sprejemajo brzojavke, ki. so namenjene, v notranjost Kitajske, ciike morda odločilne bitke dosečjai šp ni bilo. Arabdi se omejujejo na manj§e,>spppade.^ Turška vlada is kupila na Francoskem dVa, letalna stroja za alričansko bojišče. — Pri bumeljansikih sTudencili so bile -turške čete baje poražene. ,. . .,-. '• Posebnib poročil iz Tripolisa-ni.< Cuje (j se le o manjših bojih. — .TuTŠkjo bojišče Ain-Zara bonroardirajo ItaMjant,^,.svojih Iad|i. Izborilo služijo Italijanom aeroplani in baloni. S temi zasledujejo, kje se zbirajo *| Turki ter naznanjaiio to. ladjam, odkoder potem lete streli na Tjarke. — Italija izkrcava še vedno vojaštvo, v;T politaniji: v Tripolisu, Bengasiju. Derni in Tobruku. — Turške čete ,se zbirajo okoli Tripolisa* — Dežuje neprestano. V Egejskem morju. ¦ Italijani so res pripravljeni na operacije v Egejskem morju. Govorilo se je že o bombardiranju otoka Mitilene, ali ta vest se dementuje z italijanske strani. Turške oblasti so razdelite med domačine orožje, Turki mislijo, da Italijani zavzamejo 6tb'ke Mitilene in Lemno . potem, pa naskočijo Dardanele. ~ »Reicihispost« 'poroča;, fra namerava i;vstro-Ogrska sporazumno z drugimi vlaistmi izrabiti italijanski ' vladi { svoje pomisleke glede' akcije ftalije y f Egejskem morju, ki bi se kako dotaknila balkanskih interesov. tiferaturfej-s}-V letite 1908.1iLl$)9;->4e je izdalo v Nemčiji za pornografsko litera-mv-M nijlijojjiflv m&«k^Na.vtiw-em mestu so uličjii. nomatu, .ki izhajajjd^w)žvezk»i, in detektivski romani, v/- katei^h še/slikajo . irazb#jni$tya. Nekaterilt takm -.r-omatiov se je razprodalo od 100^.150torkomiadov. Proti take. vrste literaturi.:'1 se vrši sicer ljut boj, vendar ne pomagttsiiič; taka*. literatura še raste, . •.<.-, >l'¦•'¦ ¦'* Zaklad domlnlkancev. — Zaplenjeni d.ominvkanaki -. samostan ¦ Barro v: Lizaboni straži vsako noč Čuvaj. Pred .kratkim je napacTa. čuvaja, skrivnostna postava' in ga ranila s strelom* .Čuvaj je nato neznanca ustrelil.Dognali spv da je ustreljena >oseba dominikauec, Ko so dominikance preghaM, so ti zakopali svoje ^aklddc ita samostanskem zemljišču.. Zaklad opsega,dragocene kelilie, z dragim kamenjein' ojkTaišenelkri-žc in čisto zlato. Menihi so skailalj zaklad ponoči polagoma odnesti. ¦.¦ . =-t; Iz četrtega nadstropja, je vskočila v Trstu .4,1 Iefna Leticfja Golauti^NalprvO Je ¦pila strup ali ker je'mislila, da jo reSijo, je skočila iz četrtega nadstropja na tlak in |,sc ubila, ¦ ¦*;•. :¦.¦¦¦¦ .-. •»¦» Velikanski vihar je divjal"v'etiem delu Wrsconsfina; fn Illiuoisa. Škoda'.' je ogromna. Ubitih je o/bilo,oseb.' Škode v NVišcoinsimi je okoli 4 milijone dolarjev. ŽrteV aviatike, ~ Francoski aivijatik Brindeion je padel s svojim aeropKairpm. blizu Pariza ter se smrtno poškodovah Nesreča na tprpedovki v.PuIju. tf-Počil je na neki torpedovki glavni-jjaraii ventil sprednjega kotla. Par je Sparil'dVa kurjača in jecmega mašinistai.Knrjača.sta mrtva. ' ' ". Beg morilca SiČitiskega. — Karoje ušel Sičinski iz ječe, ne morejo dognati oblasti. Sodijo',' da na Rumunsko ni pobegnil, ampak da bi utegnil biti skrit'vjJBAejn maloruskern samostanu. Zato nan^^,jo preiskati te samostne. . . '' : Hf (Dalje na četrti straaij ;''••'': Dr. Avgust De ta specialist za liotranje,. feole^joi je odprl svoj ambulatorij v Via Pelraraa št 3^ I. Mil J Ordinira od 2.-^4 popoldrie. v;'sredmi;/li^M tclrije, na proojie.tnera kra^u.Viijej še nahaja že na^ ZO let s gostilna. —• ^liša. je jako pripravna^ za; .trgovino ali ivinsfeo^ kupčijo na debelo;'; ,',ker ima,prošlbriKrklet. Cena 26.000 K, '' Naslov poV^naše/upravništvo; "*%¦ Prvi zrakoplovn! poštni urad. — V Hompsteadu so: postaviM- na rn€ : Sprejme se hakoršnokoll delo. Ivan Kravos i w Kornu ttll. G3XiB4 na Komu it. II i sedlarska delavnica , in zaloga raz ličnih konjskih vpreg za lahko ali pa težko vožnjo; dalje ima v zalogi različne konjske potrebščine, jjotovaine potrebSCipe kakor: kov-Cege, torbice, denarnice, listnice itd. — Izvršuje in sprejema v EjaS2E|%. popravo različne koleseljne in *3|1||P|] — ¦ ¦ m kečije :¦¦ ......•- Poprauiia se fzuršujejo točno. ¦^ Cene zmerne* »Goriška ljudska posojilnica'* vpisana zadruga z omejenim Jamstvom. (V lastni Mil, eoapoaka ulica it. 7, I. naristr.) — Talafoa it. 7». Raflan ?oltse hranilnic« lic?. 857.315. Na občnem zbora dne 23. aprila 1911, se je določilo: Hranilna vloga se obrestujejo po 4*/i % • Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vloge se sprejemalo od vsakogar. Brezplačni hišni hranilniki. Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5'/,%, na varščino ali zastave in na menjiee po 6 %. Glavni dolaži se obrestujejo koncem leta 1909. s 64. Stanja 31. dec. 1910.: Zadružnikov 1386 z deleži v znesku 73.642 kron. — Hranilne vloge: 1,423.351*26. Posojila: 1,488.919*—. — Reservni zaklad: 96 847*44. — Vrednost hiS: 372096 66. Za one, ki trpijo na želodcu! Vsem onim, ki so »i nekopali kako želodčno bolezen s prefiH^hj^m ali s pw»bl«»že-njem želodca, z zanžitjent slabih, za prebavo težkih, premrzlih ali prevročih jedi ali /. ne zinernim življenjem kakor: želodčni kata'f krte t ielodcu, oolečine v želodcu. iež"-o$o Zeliščno vino. Koje zclišclno vino ni nobeno tajno sredstvo; njegove sestavine so: vino mala^s JiOO. vinski žtrkljaj 100.0, irlicorina Um), irno vino -.MD.O. sok jerebik« i.",(».n. Crcinjev sok .'J2».«t. aniž, razno rastlinske korenine itd. Te sestavine se zmešajo Kupufte pri Ivrdki Kupujte & * * * PožGr rodoljubi! Zahtevajte povsod naše igralne karte * » 4* in „Slava" * Na prodaj so v Obrtčff: v trgovini Ga»i»aa*