DR. AVG. ŽIGON
NOVI PRISPEVKI
i. Dejstvo iz leta 1829.
Tako torej. »Št. 2 je dostopna le v Levčevi objavi, LZ 1888, 365.« (Kidrič Fr., Prešeren L, 380). To pa je že nekaj tako novega v našem prešernoslovju, da človeka res dvigne! In jasna, od-ločno-trdna je beseda, brez vse le sence kake subjektivne dvojbe ali negotovosti. Ugotovitev — absolutno torej dognanega, objektivnega dejstva! V »Prešernu L« pa stoji kot »Št. 2«, t. j. kot druga točka »Korespondence« tam na strani 275 knjige >Prešernova prošnja za definitivni sprejem h kamerni prokuraturi, fddto.] Ljubljana 30. junija 1829.«; ne vsa sicer, ampak le delni, kar se tiče konca nepopolni ponatis — popolne Levčeve prve objave Prešernovega originala. In kaj naj torej zdaj pomeni ta striktno pozitivna ugotovitev iz leta 1936? Ali da originala danes več ni, ali kaj? Dan preden sem odšel, 15. XII. 1925, s slovensko nele odlikovan častjo, je original Prešernov, to vem, bil še na svojem mestu. In zdaj, takoj uvodoma v tistem poglavju beseda celo: »Izvirniki pisem in listin, ki so sprejeti v našo izdajo, so še vsi ohranjeni, razen št. 2, 39 in 47.« (Kidrič Fr., Prešeren I., 379). Kaj se je le moglo torej tam zgoditi odtedaj? In nekaj takega, tako nenadnega, pa da bi te ne dvignilo pri tej priči — ugotovit si stvar takoj na same lastne oči ? Tako odločno trdna beseda iz »Delavnice«, in tako izredna novost, in možnost ne da bi rekel izključena, — resnično, kar kakor da bi bilo treščilo z jasnega! tam — takoj tisti večer v petek 25. VI. 36, ko mi je bila prišla knjiga v roke, nič ne morda iskana, ampak slučajno, in odklanjana celo kot neljuba mi tedaj motnja. In pustil sem res svoje misli in vse svoje mirne načrte in šel, — ob uradni uri. Dopoldne, ko sicer ponavadi za ljudi tega sveta lahko »spim«, — v krepko »blagoslovljenem« pokoju! Saj poznaš »slovenski socializem« — Krekov in Ušeničnikov: dve do dna samostojni, res izvirni deli naši.
1. »Ire ad fontes«, stara beseda, — unica salus. In vprašal sem po Guttmanovih darovih, s stvarno še pripombo. In komaj če pet minut — pa glej: odgovor o tisti vznemirljivi dostopnosti, češda dandanes leta 1936 »v Levčevi le objavi« tam iz leta 1888, je bil konkretno in neutajno pred mano — »na oko«! Poprejšnji Ms. 391 namreč, zdaj Ms.4?3 licejske, v njem »št. 5.«: »objektivno« dejstvo, tisti Prešernov original sam, lep in nedotaknjeno čist, prav tako všit v Guttmanov fascikelj tam na 5. mestu, kakor sem ga bil tam pustil pred dobrimi 10 leti; in kakor ga je bil iz Guttmanovih rok že tam našel takrat pred skorajda 50 leti Leveč, odkoder ga je potem objavil, prvi in edini doslej: leta — že  1888.   In odtam   sem
414
si dne šele 24. VII. 1936 šel prepisat dokument — ves kakor je, z vso točnostjo, strogo po živem še originalu, vsega tri stavke le, in pa naslov!
Kolek: SECHS-KREUTZER
Lobliche k. k. Kammerprokuratur!
./.         SRadj 93etoei§ be§ Ijoljen ®etrete§ tiom 9. 9Kin) 1829 $ 1042 sub •/. &iu
id) getoiirbigt toorben at§ $on§ebt§&raftifant bet ber LijfiltdEjen !. i tammer* torofuratur aufgenommen gu toerben, unb Irnoe laut ber auf biefem ®errete ftdj befinblidjen SBeftattigung berettg am 9. Tta^ in biefer ©igenftfjaft ben SSer^lciegen^ett§ @ib abgelegt.
S)a fett bem bie »orgefdjriebene fed)§tood()entIid}e $robe*8eit toerftridjen ift, fo toage id) bie unterttianigfte 23itte um beftnittbe Slufna^me in ber biSljertgen ©igenfrf)aft. /
gitr ben gaH, ba% meine ©ubftftenptittel toaljrenb ber ^rajiSgeit er* fdjo^ft toerben fottten, mirb ntir ber erforberlidje Unterlmlt bon bem §errn §of* unb ©erid)t§*2lbDotaten Dr Seobolb SBaumgarten pgeftdjert, bon meldjem gum 93etoeife biefer gufirfjeruug ba§ gegentoartige ©efud) ntitgefertiget niirb.
Laibad) am 30. ^unij 1829                             grang PrefhernM/p
Dr ber 9iecf)te
Dor Seopolb 23aumgarten™/P [Na hrbtu pole pa rubrum:]
/ 5tn / bie loblidje t i ^ammer^/torofuratur / in / Saibadj //
/ granj Prefhern Dr ber 9ted)te // bittet um befinitibe / 2lufnaf)me al§ f on*/.^c^tS*?Praftitant. /
9JUt origB. sub "/• [in zgoraj na čelu strani nad tekstom                                          ___
notat vložišča prokurature:]                             (Smtof/ 1  ^ult) 829. a.
[ob spodnjem robu pa ekshibitna številka:]                                1506/672.
Napaka Levčeve, v pičlih drobtinicah prav brez vse potrebe tudi že ,pravopisno* »modernizirane« objave tam iz leta 1888: »Mit orig. C. sub '/.«> ki zelo kali kongruenco konteksta, je tu dočakala zdaj šele svojo potrebno korekturo, — točno po originalu. Ali je Leveč bral nemški 33 — za  frakturni (L ?
2. In ko me je tista nesrečna »Št. 2« s svojo »le-dostopnostjo« že bila tako dregnila iz tihe »lirike«, — sem se pri tej priložnosti odločil pa še za Prešernov original »Št. 1« (iz istega leta 1829), da mu pomagam iz teme. Naši dobi pa ta original ni kar tako »apriori« ležal že lepo na mizi — kakor usodna »Št. 2«. Stari Scheuchenstuel, oče ljubljanske odcepitve iz koroške linije tega thurinško-bavarskega rodu, takratni šef ljubljanske prokurature, ki se je krvavo pehal za vsako neplačano pomoč svojemu uradu, a jih potem pa tudi trdo branil in se (do ukorov »odzgor«) ostro in   ogorčeno   potezal   za   njihove   celo   osebne   interese,1   —   je  pisal
1 Porojen že — v Celovcu: . . . 1776, u. v Lj.: 13. VI. 1835. Literatura: Žigon Avg., »France Prešeren« : Opombe, str. 64; LZ 1925/238. K temu — celovška   »Carinthia«   1838,   Nro.  10.   (10./IIL,   pg. 42:   »Familien-Notiz«):
415
27. IV. 1829 guberniju: »Mit dem in •/• anliegenden (mit 3 Beilagen instruirten) Gesuche bittet Franz Preschern . . . um die Aufnahme als beeideter unentgeltlicher Concepts Praktikant bei dieser gehor-samsten Kammerprokuratur«. (Ms. 473./1.; Leveč, LZ 1888/303). Nikjer ni v aktih poslej ni besedice več o tej prošnji; nič sledii, da bi jo bili spet vrnili Prešernu, pa tudi ne prokuraturi kot uradu. Da je tudi v Guttmanovem fasciklju ni, se s tem dejstvom in z akti le strinja. In dekret gubernija sam, z dne 7. V. 1829 (v. Fradeneck), pravi le: »Die Beilagen des hiedurch erledigten Preschern'schen Gesuches folgen nach genommener Einsicht hier / im Anbuge zur Zustellung an den Bittsteller wieder zuriick.« (Ms. 475./2.; Leveč, LZ 1888/304). Ali je ostala Prešernova prošnja torej pri guberniju? In zakaj? Vse to do vojne še neznano! Odtod tudi, da sem sam še 1. 1913 in 1914 sledil le stanju in tradiciji dobe; tam še pred vojno. »Vnanji dogodki Prešernovega življenja« (iz dni pred »8./HI. 14.«) še niso premogli dalje od regeste na str. 4.: »1829. 27. IV. Anton Scheuchenstuel, takratni šef urada, odpošilja s priporočilom Prešernovo [nam neohranjeno] prošnjo za vsprejem pri c. kr. kam. prokuraturi — ljubi j. guberniju.« Toda, tako si ugotovljena globoko negativna situacija, in njen kleti ,manco', sta rodila nemir in tokrat tudi sad. Na dom in na mizo seveda tudi meni nočejo dokumenti sami; — pa sem šel prosjačit, vrtat in iskat, brez podpornikov in pomočnikov, sam iz svojega in sam le sebi prepuščen, s trdo pa trmo zaradi stvari. Ne morda kopat drugim izpod peresa ali iz zasebnih predalov; tako ne gre, ni šla še nikoli moja pot; — ampak grebst v temo in prah mrtvih nemih arhivov z lastnim osebnim trudom in časom.
»Die Beilagen des Preschern'schen Gesuches« — je zapisal torej v. Fradeneck pri guberniju 7. V. 1829! Vrnili so bili — le priloge. Vendar pa tam na starem guberniju prošnje Prešernove same ni in ni hotelo biti odnikoder na dan. Indeksi, stari ekshibiti, »Elenchus«, — vse je moralo za leto 1829 iz starega prahu na mizo.   Počasi   in   zaporedoma.   Izpiski,   zapiski,   kalkulacije   na   levo,
»Ambros, 173? geboren, [oče ljubljanskega prokuratorja Antona,] Hammer-verwalter in St. Gallen, [wurde] im Jahr 1768 als Bergamts-Assessor und Eisen-Inspektor nach Klagenfurt ubersetzt. Er starb mit seiner geliebten Gemahlin, gebornen Remitz aus Eisenarzt, in einer Stunde, Anno 1787, im 50. Jahre; [er] hinterliefi 2 Sohne, deren einer, Franz Xaver, dem graf-lichen Hause v. Thurn bereits 51 Jahre als Direktor dient . . . Der zweite Sohn des oberwahnten Ambros (Anton, geboren 1776 [naš prokurator, Prešernov šef,]) starb als k. k. Gubernial-Rath und Kammer-Procurator in Lai-bach im Jahre 1835«. Edini brat prokuratorjev ima v Celovcu (na starem pokopališču »Sct. Ruprecht«) nagrobnik: Franz Xaver v. Scheuchenstuel, geb. 4. Febr. 1767 [kje?], gest. 7. Febr. 1846. (Monatsblatt »Adler«, Bd. V./332). O kakem nagrobniku Scheuchenstuelovih v Ljubljani pa nisem ne leta že 1903, ne ves čas poslej našel ni sledu. Za prepotrebni datum prokurator-jevega rojstva in smrti njegovih starišev nam preostaja torej »o kaki priliki, ko tako-le nanese«, edinole še Celovec sam!
416
kalkulacije na desno; vsi skriti triki trikrat izpremenjenega zistema v registraturi gubernija; — vse zaman. Tudi vse možnosti škarti-tanja na vsakih toliko let! Toda »Elenchus«? In fasciklji in fasciklji, razvezovanje, in zopet zavezovanja in ukladanja po lestvah in lestvicah, — vse brezinbrez uspeha. Dokler se niso slednjič odprli »založeni« oddelki vlade, ž njimi tudi personalni. »Elenchus«! Toda po vojni šele. Dne 10. I. 1919 sem jo končno in slednjič vendarle srečno pogodil, — žal da prepozno za svojega »Prešerna«; zato so tam odmevi stare dobe, Levstikove in Levčeve, in žal ne naša že povojna! Toda: zaključek in dopolnitev Levstikove dobe — začetek nove.
Tako je torej pač ena: tiho in skrito, toda zagatno in umazano celo, zlasti pa naporno in zamudno delo — pri ognjišču; druga pa in »lepša« seveda: sesti kar — za polno mizo. Tu in tam »živci«, toda velika — razlika. Pojdi sam k ognju, da d oživiš dejstvo sam; in vedel boš potem šele prav soditi delo in delo! O Čop Čop, ali te ni bil Kopitar, veliki cenzor in policaj, ozmerjal za >profesorja«? — Dandanes je Prešernov original z lepo in prijetno lahkoto trenotkoma dostopen v muzeju, znan in najden že svojih dobrih 1? let, — dasi še ne, kakor  vidim, »prešernoslovju«.
Kolek: SECHS-KREUTZER
Lobliches k. k. Fiscalamt!
•I Saut 9tbfoIutortum§ sub •/ Ijabe \6) bte iuribtfdj^oltttidjen ©tnbten 2/ gurMgelegt, Icmt Vidimus sub 2I au§ benfelben bte 5L>octor§nntrbe 3/ erlangt, unb laut 25et)lage sub 3/ betjm Ijieftgen I)od)tob. t. t @tabt= unb Sanbredjte gugleirf) ®rtmtnalgertd)te bte ®rtmhtatyrarj§ begon= nen. SMn fe^nlidtjfter SBunfd) geijt bd)ht mtd) gu einem Sffentltcfjen 23eamten gu quattfictren. ®a bagu otelfetttge ®enntntffe erfarbert toerben, fo glaube tdj biefen SBunfdj am fid)erften realtfiren gu ftinnen, roenn mir / bte (Snabe merben roiirbe betjm lobltdjen i. t ^tjfalamte gur $rarj§ gugelaffen gn roerben, tnbem bte 9Jčantg= falttgfett ber btejem lobt/. 5lmte gugetotefenen ®efd)afte ntelfetttge (Megenljett gur ^raftifd^^juribtfc^eti 5lu§btlbung barbtetljet. Sd) roage baljer bte untertpntgfte 93ttte, baš loblitfje 1 t ^tffalamt toolle mtrf) al§ beeibeten unentgeltltcJjen (LonceLt§:prafttfanten gegen bem aufgunefjmen geruljen, bafj mir geftottet roiirbe, ttebftbet) bte ®rtmi= naljufit^rogiS, // /;bte mtd) iibrtgenš nur toentge Sloge in ber 9Sod)e abljalten bitrfte, in bte §lmt§ftunben gu erfdjetnen.-/, fortgufe|jen.
Laibadj am 27. StprtI 1829                     grang PrefhernMjP
SDoctor ber fRecfjte.
Na hrbtu pole — rubrum:
/ Sl.it / bct§ iobltdje 11 I ^tfcalamt gu / Satbatf) / / $rang Prefhern ber / Sfterfjte Soctor, mn^n=/^aft am ©ongrefc *>laLe / N 32 H
41?
/ Btttet // aU fceeibeter utWentgeltltdjer (Eoncept^/pvattiiant auffle=/nommen gu toerbett. /
Wxt S3etylagen sub / 2\ et 3/, j unter benen bte erfte unb / Ie|te in orig., bte gtoetjte / in tribtm. 2lbfd)rift. //
In ob zgornjem robu pole notat vložišča prokurature: ©mpf/ 27. Stlprtl 829. a. ob spodnjem robu pole pa številka:                                              942/442.
Nove perspektive! Da jih nova knjiga nima, je umljivo; na mizo še niso bile prišle doslej. Naše javno slovstvo dozdaj dokumenta še ni poznalo: to pa predvsem zaradi gotovih, zelo nenavadnih, za dobo in razmere zelo zuačilnih dogodkov tam m. novembra decembra 1926 ob »Krajnfki Zhbelizi«; ker takoj za njo sem bil takrat imel v načrtu leta Prešernova pred »Zhbelizo«. Sledila je namestu njih 1927 le še »Lepa Vida« [»ad a. L.«], pa njene posledice; in — molk nato na tem polju. Zastalo je bilo takrat vsled tistih dogodkov — marsikaj. Ali nima »Korespondenca« nove knjige o Prešernu le 55 točk?
3. Prav tam pa sem zasledil slednjič še eno listino Prešernovo. Nič ne posebnega sicer, en sam le uradni stavek, toda original. In v zvezi je tudi še z dogodki pri prokuraturi: posebej z drugo prošnjo Prešernovo tam z dne 30. VI. 1829. Zahtevala je takratna državna uprava, da mora vsakdo pri vstopu svojem zatrajno v njeno službo, plačan ali neplačan, poleg prisege založiti pri njej še posebno lastnoročno izstavnico o samem sebi glede t. zv. »tajnih družb in bratstev«. Zato je bil tudi za Prešerna gubernij naročil prokuraturi v dekretu 7. VIL, dostavljenem 23. VIL 1829: »ihn in Eid zu nehmen, und das Eidprotokoll sammt dem in Ansehung der geheimen Gesell-schaften auszustellenden Reverse anher vorzulegen.« In zato ukazuje tudi prokuratorjev dekret 23. VIL Prešernu: »dal? Sie sich wegen des Diensteides |morgen um 10 Uhr friih| bey dem |gefertigten| Amts-vorsteher zu melden |und den vorgeschriebenen Revers hinsichtlich der geheimen Gesellschaften mitzubringen haben.|« (Ms. 473./6. & 7.: Leveč, LZ 1888/366-367).2 Imel pa je državno-upravno predpisani formular prisege same takrat na koncu tam v zadnjem odstavku tak-le tekst o tajnih »družbah« in »bratstvih«:
Sie werden auch schworen, dali sie dermallen mit keiner geheimen Gesellschaft, oder Verbriiderung, weder in Inn- noch im Auslande verflochten sind, und wenn Sie es auch waren, / Sie sich allsogleich davon losmachen, und fiir das kiinftige in dergleichen geheimen Gesellschaften oder Verbriiderungen unter was immer fiir einem Vor-wande nicht mehr einlassen werden. [Original Prešernove prisege ddto. 24. VIL 1829: Licejska, Ms. 473./9.; edina objava: Leveč, LZ 1888/368.]
Prešeren sledi v svoji lastnoročni izjavi strogo točno besedilu prisege. To priča jasno zlasti beseda o »družbah in bratstvih«, ko dekreta z dne 7. in 23. VIL omenjata le  »družbe«, »bratstev« pa ne!
2 Allerh. Handschreiben 17. XII., Prasidial-Justiz-Hofdekret 19. XII. 1812, (Goutta W. G., Sammlung der polit. u. Justiz-Gesetze Franz des L, Bd. 7./443): huda poostritev prepovedi; kazen: >unnachsichtliche Entlassung<.
418
Qd) reberfire Ijiemit, bafj tdj mit feiner in* toie and) au§Ianbifdjen geljeimen ©efeHftf)aft obet 33erbritberung in SSerfiinbnng ftefjeM, unb toenn and) bie§ ber gaft toare, id) mitf) alfogletdj bon ber felben lo§madjen toiirbe, nnb ba$ id) ntid) and) funftig^in in teine foldje ©efellfdjaft ober SSerbritbetnng einlaffen ioerbe. Laibad) am 24. =Jult 1829                           granj PrefhernM/p
beeibeter f onsetotgprattttant bei ber ?. I. ^ammetprofluratnr
Tudi ta rokopis Prešernov je hranil personalni oddelek starega gubernija. V odpisu svojem prokuraturi, štev. 17442 z dne 3. VIII., dostavljenem 25. VIII. 1829, piše sicer gubernij, ko vrača zapisnik o Prešernovi prisegi, jasno in določno: »Der gleichzeitig hieher vorgelegte Revers des genannten Praktikanten hinsichtlich der Ent-sagung aller geheimen Gesellschaften wurde a ber hierorts zur wei-tern Einsendung an die hohe Hofkanzley riickbehalten.« (Original: Ms. 473./10; Leveč, LZ 1888/369). Ob takem tekstu je bilo seveda že kar od vsega kraja le malo upanja za kak pozitivni uspeh iskanja, ker je beseda akta kazala na Dunaj. Toda slednjič se je pa le izkazalo, da ga je hranila in srečno nam ohranila vendarle Ljubljana!
V »Korespondenco« nove knjige o Prešernu (Kidrič Fr., Prešeren I.) seveda ta listina ne pritiče. Iz vsega pa sledi, da ni redakcija tam pozabila prav ničesa, ker ni mogla. In dokazala bosta to še bolj in — potrdila napovedana »monografija« in »članek« o življenju Prešernovem, ko jih dočaka slovenski svet. Mudi pa se prav nič ne, nikomur. Vsaka študija, vsak »članek«, vsaka razprava, vsaka »monografija«, vsaka knjiga celo — je nam in vedno en sam le korak! Če le — naprej? Nič več ne sicer! »Cuncta ruunt«, je zapisano že skorajda dve tisočletji. »Definitivnost« torej?! Že možnost je človeški stvarci povsem izključena kar »a priori«, prav kakor 300 let življenja, — ker po zakonu same žive Matere naše »Universae Naturae«; izven izjemoma le, (to bodi in veljaj!) — pri tiskih in objavi zgolj človeških, s črko in številko pisanih zgodovinskih prič: listin in dokumentov. In tako torej: vsaka doba in vsakdo svoje, in — po svoje. Naprej, ali — nazaj! Zatorej: kar mirno dalje. Ali ni po zakonih našega življenja na tem svetu nazadovanje, rakova pot gotovih dob in klik njihovih pogoj — nove pomladitve in poglobitve, novega razvoja in napredovanja? Gorje, trikrat gorje mu seveda, kogar zadene taka doba. Vendar pa: kar mirno dalje in naprej, stopnjo za stopnjo, korak za korakom. Kar danes velja, bo jutri zastarelo. Toda pojutršnjem ali popoju-tršnjem bo slednjič vendarle, kar danes stopnja pa že korak, in končno morda vendarle kje kaj slednjič — definitivnega! Prešerna pa imamo, le potolažimo se, vsi vkup z vso svojo pridno velepametjo vsaj za 100 še let več ko zadosti, če bomo. Saj smo ž njim komaj šele dobro pri prvih začetkih, komaj če res že povsem preko dobe — Levstikove! Resnično, — komaj če, in komaj.
Lj., 4./9. 1936.
419
2. Beseda o grofu Michaelu: iz leta 1836.
Iz davnega, tiste dni na samem Goriškem že nad tri veke starega rodu, iz linije »Janezov« Coroninijev de Cronberg, porojen 31. VIII. 1795 v Gorici, za dni francoske revolte, in priča poslej invazij francoskih na sever v Evropo, desetleten brez očeta že, sedemnajstleten kot dedič Cobenzljevega rodu — magnat evropski; toda na avstrijskem poslaništvu v Parizu kot mlad plemič zaigrana partija v vrtincih pariške »visoke družbe«. In — umaknjeno tihi, »spokorni dnevi« nato na Kranjskem! Pa govorica, »živa bajka« nele naših krajev, kjer je bil doma, ampak pol Evrope, in to ne morda le plemstva; problem celo debat, v pozitivnem in negativnem tonu, svoje dni tam 100 let pred nami. In visok starček, skorajda svojih 85 za seboj (in le 5 mesece manj), od 1. V. 1857 že vdovec, ko je svoje pravzaprav vendarle veliko, vsekakor izredno življenje, o kakršnem mi sploh pojma nimamo, sklenil popolnoma na tihem, član slednjič dunajske gosposke zbornice na vse žive dni, in daleč od doma umrl tam v svojem Parizu : 29. V. 1876, vse dni svoje »idealist« brez smisla in volje za materialno realnost, »romantik   življenja«.
Joannes de Cronberg (Frankofortum ad Moenum) & Catharina de Reiffenberg. — »Joannes in Caltro Cronbergico« (ortus c. a. 1454; t 22. III. 1505) & uxor nobis incomperta: f ante annum 1487. — Joannes »Philippus« I. (Uxor: Maria Gabriela de Laval f 1502). — Joannes Cvprianus »Senior«, primus Coronini & primus, a Ferdinando I. Augustae Vindelicorum a. 1548, 19. IV., nobilis confirmatus de Cronberg (* 1500, f 1597, annis 9? gravis;1 uxores 2: Catharina Coronina de Cernotis, & Terentia Chiesa). — Joannes  Philippus  II.   (t   1598;  uxores:  3).  —   Joannes   »Maria«   (f   1616;
1 Zgodovinsko delo njegovo: da je šel cesarju nabirat Uskoke in jih privedel v Sen j (in v naše kraje: »Prebačina«, kakor sicer tudi »Drežnica« in Gregorčičevo »Vršno« pod Krnom!) za obrambo zoper Turke; — »ab eodem Principe in Dalmatiam seu Liburniam Commissarius missus, Uscochios montanos populos prius errabundos, & vicinis molestos, Seniam traduxit, ut eam orani a Turcarum defenderent irruptionibus«. (De Luca, 1777.). Okoli 1551 torej. — Fabula »primae originis« ima, kakor v genealogijah vobče, seveda svoje variante. Rudolf Coronini, historik, je sam (Fasti Goriziani, Gorizia 1780; Lib. IL/pg. 41-42: Ib. 25.132) ob distihih, ki v njih opeva udomačitev rodov in lastnega rodu v »solnčni Gorici«, — dal pristaviti o svojem rodu pripombo: »Passaron gli Autori della Časa Coronini o sia di Cronberg dalla Germania in Francia, indi vennero in Italia, e si stabilirono finalmente in Gorizia, dove in memoria della loro origine fabbricarono il Castello di Cronberg, trecento anni dopo aver Ernesto di Cronberg eretto il Castello Coronino nel Friuli.« — Czoernig je v svoji zgodovini Goriške dognal (Das Land Gorz und Gradišča, Wien 1873, pg. 770) in razjasnil tradicijo o priselitvi rodu (po: Rudolfu Coronini ju) tako-le: »Das Geschlecht der Coronini, welches zwei (muthmasslich demselben Stamme ent-sprossten) Familien in sich schliesst, kam aus Berbena bei Bergamo nach Gorz, wo es sich im 16. Jahrhunderte niederliess. Der Stammvater der alteren Familie Coronini war (Johann) Cvprian der Aeltere, geb. 1500, dessen Vorfahren den Namen Coroni de Locatelli fiihrten. Er kam in friiher Jugend nach Gorz, und erhielt bereits im J. 1526 vom Erzherzog (nachmaligero Kaiser) Ferdinand ein Lehen bei der Stadt Gorz nahe an dem Stadtgraben (den Grund an der heutigen Schulgasse, worauf das Werdenbergische Semi-
420
aedificavit »Castrum Quif?chanis in collibus, & Arcem Cronbergi novi haud procul Goritia a fundamentis«;2 uxores: 3). — Ludovicus L. B. 1630 (* 1603, 10./6.; f 1653 ;3 uxores: 3). — Ludovicus »Parvus«, S. R. I. Comes de Cronberg:
1687, 23. X. (* 1642 & bapt. 8./12, f 1700, 8./3., Viennae; uxor: Uršula Coronini de Cronberg). — Joannes Antonius I. (* 1678, bapt. 30./5. Goritiae [Schiviz, Gorz 84: edini sin!], f 1710 Seniae in Liburnia [Senj], Com. Maritimo-Seniensis; uxor: Maria Theresia Com. de Salburg, f vidua 1761, 15./9. in aula guber-natrix filiarum Bavarica, Monachii). — Joannes Carolus (* 1706, bapt. 22./12. Goritiae; f 1789, 29./6. Salcani ]Schiviz, Gorz 97; & 450: »85 J. alt«!]; uxor: Cassandra Com. de Cobenzl). — Joannes Antonius II. (* 1745, 12./9., bapt. 13.19., Goritiae [Schiviz, Gorz 119: deseti otrok in tretji, toda edini živeči sin Kasandrin !]; f 1771 Pisiis in Etruria; uxor: Antonia Com. de Rabatta, vidua Amadei Com. ab Attems). —• Joannes Carolus Antonius (* 1770, 22./12., Goritiae [Schiviz, Gorz 135: edini sin, vnuk Kasandrin!]: »Vivat, floreat, ac per posteros Avorum memoriam renovet!«; f 1803, 28./1., Goritiae [Schiviz, Gorz 413: »32 J. alt«]. Oče Michaelov! Uxor: Amalia Com. Lanthieri, * 1772. bapt. 10./9., Goritiae [Schiviz, Gorz 136]; sacris matrimonii votis juncta: 1791, 2./8. [Schiviz, Krain 434, »Wippach«; »18 J. alt«]. Mati Michaelova! (Smrti njene mi ob ljubljanskih virih ni doslej uspelo dognati.) — J o h a n n Anton Michael: * 1793, »geb. 31. VIIL, get. 6. IX.« [Schiviz, Gorz 161: S. Ignatius!]. Edini otrok zakona, ob zgodnji smrti očetovi; edini moški naslednik, edini torej spet up rodu »kromberške« linije grofov Coroninijev v Gorici, — da je kakor ob očetu, dedu in pradedu plaval nad rodom spet tudi zdaj tisti »Vivat, floreat, et memoriam — renovet!« Edinec rodu, — »srečni« blagrovani pra-vnuk Kasandrin.
narium erbaut wurde). Nachdem er sich mit seiner Geschlechtsverwandten, Catharina Tochter Pompejus' III. Coronini, der reichen Erbin ihrer Familie, vermahlt hatte, nahm er den Namen Coronini an. Es stammte namlich sowohl seine Familie als jene seiner Gemahlin von dem altadeligen, im Kurfurstenthum M a in z ansassigen Geschlechte der Ritter von Cronberg ab.&
—   Trdna, zanesljivo zgodovinska tla prično torej v rodu prav šele s tem »Janezom«  Cvprianom Starejšim in njegovimi cesarskimi diplomi!
2  Ustanovitelj tako prvih dveh domov in linij v rodu; s »taborom« Kojskim v Brdih za sina Rudolfa [I.] — nove »briške«, z gradom »Crompergus novus« pri Gorici za sina Ludovika — stare »kromberške« (»prve«,  goriške)   linije.
3  Baronstvo si je »kromberška« linija v Gorici pridobila šele 1630 (Gotha, Grafi. Hauser 1875/174; in 1918/212: Ludovik 1634, 24./3.5 še dovoljenje vsemu rodu za obogatitev grba z državnimi orli.) — Istega leta torej, kakor tudi Rudolf [I.] baronstvo za »briško« linijo vKojskem: »Ferdinandus II. Imperator Rudolphum Coroninum ex Equestri Ordine ad S.R.I. B a r o n i s dignitatem evexit Ratisbonae 17. Augusti 1630.« (Coronini Rudolphus [II.], Miscellaneorum tomus L: Appendix, Documentum 121, pg. 352.) — Toda prvi trije baroni Coronini-Cronberg so bili v pozneje t.zv. »tolminski« liniji »Pompejev«, in sicer že 1. 1628; trije sinovi Orfejevi, vnuki Cvpriana starejšega, bratje Janez Anton in Janez Peter in Pompejus (21./4.1625 poslednji škof poreški v Istri, 1630 tržaški škof, f v Trstu 1646): »Joannes Antonius, tertius Orphei filius in consortio fratrum [obenem torej z bratoma] Liber B a r o de Prebacina & Gradiscutta declaratus fuit (svobodnjak v Prebačini [»prebaciti« — Uskoki-Srbi!]) a Ferdinando II. Imperatore anno 1628.« (Coronini Rudolphus II., Posteritas Joannis Cvpriani; Viennae 1777.)
—   Liniji »Šent-Peter« (pri Gorici) pa je slednjič izposloval baronat pri cesarju Ferdinandu III. njen ustanovitelj A 1 e x i u s šele z diplomo Wien 18. Febr. 1656: »Liberi Barones de Monte OHvarum«-Elberg [= »vom Olberg«] s slovenske — Oljčne gore.  (Gotha GH, 1918/213).
421
Taka je linija pradedov in dedov njegovih do njegovega rojstva samega.4 In dne 30. avgusta 1810 je dosegel srečno, od 28. L 1803 sam brez očeta ob mladi še materi, zadnji dan svojega sedemnajstega leta, toda nikakor ne morda zanemarjan. »Vivat, floreat, et memoriam renovet!« In prav dne 30. avgusta 1810 pa zatisne zjutraj po 7. uri na Dunaju poslednji grof Cobenzljevega rodu Johann P h i 1 i p p Cobenzl, prvorojeni sin Guidobaldov, bivši avstrijski poslanik, minister in kancler (v Ljubljani rojen 1741, 28./3.: Schiviz, Krain 80!), v 70. letu starosti svoje oči, — tudi po svoje »romantik življenja«, ki je ostal zaradi nekake neuslišane mladostne ljubezni tam v Bruslju brez ozira na konec rodu poslej samski,5 ter gradil vse svoje žive dni, slep in gluh za vse svoje gradove, in res dogradil z vsem premoženjem svojim Dunaju in Dunajčanom sloviti svoj Cobenzlhof, »seine reizvolle Schopfung in der Nahe von Wien«6. In v testamentu tega moža, ddto. »Laibach 10. April 1810.«, je mladi nedoletnik doživel svojo arabsko bajko: poslednji grof Cobenzljevega rodii, Philipp Cobenzl, stari stric njegov, je zapustil vse lepe gradove in vsa širna posestva bogatih grofov Cobenzljev (razen mesec dni pred smrtjo dne 30. VIL 1810 že Antonu Rudežu prodane Ribnice)7 — pr a vnuku svoje tete Kasan-dre, rojene grofice Cobenzl, sestre očetove po polu, poročene s pra-dedom sedanjega Michaela Coronini-Cronberg.8 In preko noči je bil zdaj prvi dan svojega 18. leta mladi grof, nedoletni Michael Coronini
4  Literatura: Coronini-Cronberg Rudolfus III.] de Quischa, Posteritas Joannis Cvpriani Coronini de Cronberg. (De Luca Ignaz, Das gelehrte Oesterreich. I. Bd./i. Stiick: Anhang. 2. Aufl., Wien 1777.) — Isti: Operum Miscellaneorum tomus I. Venetiis 1769. (Appendix Documentorum, n. 65. p g. 280: Augustae Vindelicorum die 19. IV. 1548 Ferdinandus Rex Joanni Cvpriano Coronino de Cronberg; n. 97. pg. 322: Rudolfi II. Imp. Diploma, Pragae 19. III. 1588 loanni Philippo Coronino; n. 106. pg.329: Ferdinandus Archidux, Graecii 9. VIII. 1596 Cvpriano Juniori Coronino de Cronberg, versio italica; n. 121. pg. 352; Ferdinandus II. Imp. Ratisbonae 17. VIII. 1630 Rudolpho Coronino de Cronberg.) — Isti: Fasti Goriziani (dali'Abate D. Lorenzo da Ponte). In Gorizia 1780. — Schiviz Ludwig: Gorz; Krain; Graz. — Gothaisches Genealogisches Taschenbuch der graflichen Hauser. Gotha, justus Perthes. (= Gotha GH): 1841 do 1918. — Czoernig Kari, Das Land Gorz und Gradišča. Wien 1873. (Žal, da so mi v veliki L j. poleg drugih nedosegljivi zlasti viri: Coronini Rud., Bellum Petriniense 1592—1594, Goritiae 1776 [&: 1779?]; isti: Fastorum Goritiensium Liber L, Viennae 1769; &: Editio 2da, Viennae 1772. — [Fehrentheil,] Ahnentafel der Grafen Coronini.)
5  Arneth Alfred, Graf Philipp Cobenzl und seine Memoiren. (Archiv f. osterr. Gesch., Bd. 67./L: »Souvenirs des differentes epoques de ma vie«, — Denkwiirdigkeiten aus den verschiedenen Epochen meines Lebens, pg. 95.
6  Arneth Alfred, opus cit., 60.
7  Wien den 30. Julv 1810: »Kauf- und Verkauf-Kontrakt« — zw. Philipp Grafen v. Kobenzl und Anton Rudesch iiber die Herrschaft Reifnitz. (Kauf-schilling: 160.000 fl.).
8  Arneth A., o. c. 58: testament (iz arhiva dež. sodišča na Dunaju.) — Witting joh., Beitrage zur Gen. d. krain. Adels (Jahrb. »Adler«, N. F. IV., Wien 1894), pg. 105: »Erbe seiner sammtlichen Giiter sowie des Obersterbland-Mundschenkenamtes in Krain und der windischen Mark war Michael Graf Coronini v. Cronberg.« — Akti ljublj. gub. 1835—38.
422
— zgodovinska oseba: testament starega strica je postavil mladeniča v interesno sfero več kot pol Evrope, ime in življenje njegovo — v knjigo in arhiv zgodovine!
1.  Dobrih dvajset let nato, — in dne 9. VIL 1832 je prispelo z Dunaja v Ljubljano tajno pismo ddto. 1. VIL, v njem tajno poizvedovanje in odkrit ukaz:
123/gP.                       Wohlgeborner Freiherr
Der in Gorz und Krain begiiterte Michael Coronini Graf von Cronberg, Prasident der Gorzer Ackerbaugesellschaftf,] hat in einem bey Seiner Majestat eingebrachten an mich gelangten Gesuche um eine Anstellung in der diplomatischen oder in der politischen Sphare gebethen.
Aus diesem Anlasse, und um Seiner Majestat tiber den Bittsteller die Allerhochst abgeforderten Auskiinfte erstatten zu konnen, ersuche ich Euere Excellenz im Dienstvertrauen mir iiber die Individualitat des genannten Graf en von Coronini, iiber seine bisherigeVerwendung, Leistungen, itenntnisse, iiber seinen Ruf und s e i n sonstiges Benehmen, Vermogens- und Familien-Verhaltnisse die verlassigen und genauesten Notizen so bald als moglich eitheilen zu wollen, und habe die Ehre mit der vollkommensten Hochachtung zu verharren.                                Euerer Excellenz          gehorsamer Diener
Wien, 1. Julv 832.                                                                Mittrowsky [m/p]
An Seine Excellenz des Herrn Baron von Schmidburg.
[Na hrbtu pole samo notat prezid. vložišča:]    praes. 9. July 832. I 190/P. S.!
Visoki »romantik življenja«, »mlada kri« in živa »lahka misel«, »idealist« z ognjem v sebi in težnjo po razmahu tja v osebno svobodo brez meja in mejnikov, je bil davno že doživel svoj življenjski krst in svojo mejo: pridrvel trdo ob skale trde nizkotne »obrtne« realnosti tega sveta. In v svojem 59. letu se je zdaj priglasil Dunaju in stopil torej sam iz svoje volje in pripravljenosti pred cesarja kot kandidat za poslaniško zaupanje, ali kakršnokoli diplomatsko-politično aktivo v državni upravi. Veliki »idealist« s fino izobrazbo toda žensko vzgojo, »romantik sreče in življenja«, si je torej zaželel spon in strogih vezi predmarčne takratne avstrijske birokracije? — seveda v najvišji sferi. Ali pa si želel morda osebno prvemu poglavju pripisati v zgodovino zdaj svoje drugo, drugačno, — moško dejanje in poglavje? Kdo ve — motive!
2.   In sledil je v kavalirskem roku, že 15. julija 1832, šesti dan po dospelem vprašanju, Dunaju iz Ljubljane tajno informativni odgovor; »po službeni dolžnosti« in strogo »uradno zaupno«:
190/P. S. Obersten Kanzler &c. &c. H. Gfen v. Mittrowsky / Exz. /
Hochgeborner Graf!
Ich entspreche der an mich von E. E. in dem hochverehrten Dienst-schreiben vom 1. 1. M. Zahl 123. g. P. ergangenen Aufforderung, indem ich iiber des Michael Gfen Coronini von Cronberg Vermogens- und Familien-verhaltnisse, seine bisherige Verwendung, Leistungen, Kenntnisse, Ruf und sonstiges Benehmen die gesammelten Notitzen E. E. im engen Dienstvertrauen zu berichten, mir die Ehre gebe.
423
Der genannte Graf v. Coronini, einer Famille entsprossen, welche in der Grafschaft Gorz mehrere Linien bildet, und ansehnliche Besitzungen inne hat, war der Erbe seines Grofioheims, des Ministers Gfen v. Cobenzl, von welchem er ein sehr bedeutendes Vermogen an Realitaten, HauBern, Mobiliare u. s. w. iiberkam. — Graf Coronini war damals noch minder jahrig und erhielt eine sehr sorgfaltige Erziehung, wodurch er sich bei seinem an-gebornen Talente, zu einem feinen Weltmanne, ausgeriistet mit Sprach- und andern wissenschaftlichen Kenntnissen, bildete. Er gieng sonach auf Reisen, und heurathete tsehrl friih / eine — gleichfalls sehr gebildete Dame, aus einer niederlandischen Famille Fagan. Sonach wurde Gf. Coronini Bothschafts-kavalier bei der k. k. Ambassade am franzosischen Hofe, und hier war es, wo zuerst bei dem vorher[r]schenden Hange desselben zu Aufwand und hohem Spiel, jene Zerriittung seines Vermogensstandes begann, von welcher derselbe noch gegenwartig sich zu erholen nicht vermochte. Da das Erbe des Gfen Cobenzl mit betrachtlichen Appanagen und jahrlichen Pensionen beburdet war, folglich fiir die Bediirfnisse des Gfen Coronini nicht hin-reichend pragmatikalmafiige Sicherheit darboth, so mus[s]te er Izur Bestrei-tung seiner grofien [Bediirfnisse] Auslagenl haufig Gelder zu hohen Zinsen aufnehmen, und als er daher von seiner diplomatischen Anstellung austrat, und sich auf seine Besitzungen in Gorz und Krain zuriickzog, konnte dem Andrange seiner Glaubiger nur durch den Verkauf einiger tHl Besitzungen gesteuert werden. Solchergestalt blieben ihm nur die Herrschaften Loitsch, Lueg und Haasberg im Adelsberger, Kronberg im Gorzer Kreifie, und ein Haufi zu Gorz, Besitzungen, welche noch immer so bedeutend sind, dfi sie — gut administrirt, 20. bis 26.000 f CM. rentiren konnen. Da jedoch Gf. Coronini spater wieder einige Reisen unternahm, und in seinem HaufiVesen keine strenge // Ordnung hielt, so wurden seine finanziellen Verhaltnisse immer drohender, und es mus[s]te vor 6. Jahren die Graf in Coronini mit ihrem eigenthiimlichen Vermogen sich interponiren, um executiven Fiirgangen zu begegnen. Es wurde daher eine Verhandlunglen] mit den bedeutendsten Kreditoren zu Stande gebracht, die Grafin Coronini iibernahm die Biirgschaft fiir deren Beza[h]lung, und es trat ihr dagegen ihr Gemahl das landtafliche Eigenthum der krainerischen Herrschaften ab, die daher auf ihren Namen umschrieben wurden. Vor zwei Jahren starb der Bruder der leztern in Frankreich, und Graf Coronini reifite mit seiner Gattin abermal nach Pariš, um die Erbschaftsangelegenheit des Verstorbenen Izul in Ordnung zu bringen. Es soli jedoch, dem Vernehmen nach, dMas [leztern] Erbe nicht so bedeutend ausgefallen sevn, als man erwartete, und die Reise nebst dem langerm Aufentnalte in Frankreich soli den gros[s]ten Theil desselben wieder absorbirt haben. In lezterer Zeit hat Graf Coronini das Gut Hopfenbach im Neustadtler KreifJe, wegen einer darauf haftenden Forderung gekauft, dann nachst Laibach ein kleines Gutchen, dessen Gebaude zu einem Belustigungsorte fiir die Stadter hergestellt wurde, an sich ge[kauft]|brachtl, jedoch — wie / behauptet wird, auf die Kaufschillinge beider Entitaten noch nichts abgetragen. — Graf Coronini halt sich zeitweilig in Krain, und namentlich in Laibach auf, wo er jedoch nur ein kleines Absteig-quartier inne hat; sein und seiner Famille [orden] fixes Domizil ist Gorz; er macht aber daselbst ganz und gar kein HauB, lebt vielmehr sehr zuriick-gezogen und nur auf einlenl kleinen Zirkel des geselligen Umgangs be-schrankt. Er hat zwei Sbhne und eine Tochter; der altere der beiden erstern hat sich bereits dem Militarstande gewidmet, der jiingere studirt die Rechts-wissenschaften; die Tochter wird zu HauUe erzogen.
Nach den obigen Pramissen ist es begreiflich, dfi Graf Coronini in der offentlichen Existimazion im Rufe des Leichtsinns steht; allein Jedermann erkennt in ihm den Mann von feiner Bildung, vielseitigen wissenschaftlichen Kenntnissen, humaner, menschenfreundlicher Denkungsart und Streben nach einem thatigen, bestimmten Wirkungskreifie. Seine politischen Gesinnungen und  sein   Patriotifimus   sind  iiber   alle  Bedenken   erhaben.   —  Vor   einigen
•
i
424                                            /
Jahren wurde er von der Gesellschaft des Ackerbaues und der Industrie zu Gorz zu ihrem Prasidenten erwahlt, und er soli die diefifallige Geschafts-leitung mit Warme und Eifer besorgen. Von sonstigen Leistungen des Gfen // Coronini ist mir nichts bekannt geworden; da er ubrigens sich nicht mit der eigenen Administrazion seiner Besitzungen unmittelbar befafit, sondern selbe seit Jahren verpaehtet sind, so ist es begreiflich, dR er in Ibei sein]|d|em kraftig-sten Mannesalter und bei der ihm eigenen Thatigkeit, in einer Anstellung ein Mittel zu finden wiinschen muh*, um sein Wissen und Wirken einem festen, bestimmten Zwecke zu widmen, und dabei sein noch iibriges Vermogen zu erhalten. Genehmigen E.E. die Versicherung der unbegranzten Hoch-achtung, mit welcher ich zu geharren die Ehre habe       E.E.        15/7.       Sch!
Exp. 19. July 1832. N.
Uradna tajnost. Toda, kar je tu poročal Schmidburg ob se-kantni priliki, baron o grofu manj pozitivnega kanclerju na Dunaj — pod pečatom skrajne uradne zaupnosti, je bilo vse in še več davno že takrat »javna tajnost« in glasno šušljanje resda polovice takratnega evropskega sveta! Že izredno kratki rok Sehmidburgovega odgovora priča, kako so bile osebne in zasebne razmere grofa Michaela tudi guvernerju samemu takrat kakor vsemu svetu naših krajev in tudi še daleč preko njih razupito »na dlani«, da ni bilo treba šele dolgotrajnega iskanja, dolgoročnega zbiranja podatkov. Poskrbeli so upniki, poskrbeli zastopniki njihovi za govorice in šušljavi hrup, po svoje. In da je »skrahiranega« grofa rešila vsaj za silo njihovih dobrot njegova bogata grofica, da pa zato njemu in njim vzela, odmaknila njegove še ostale kranjske gradove, — tak dogodek ni bil tudi tiste bankrotne dni med grofi da bi rekel že kar vsakdanja zgodba. »Exemplum« je bil segel tako, in to nele v »visokih in najvišjih krogih«, ampak zlasti v nizkotnih plasteh, od Francoske in Nizozemske pa preko vse tostranske Avstrije daleč tja v Nemčijo; — kajpakda s »primernim« smehom in komentarji! In grof Michael je imel zdaj ob fini svoji vzgoji in priznani visoki kulturi prilike dovolj, da globoko doživlja na lastni rani ono »drugo« lice »romantike sveta in življenja«: ljudi v njihovem elementu, po Napoleonovih svetovnih vojnah, ob vseobčem takratnem bankrotu Evrope. Pač mu gorje, ko si doba izbere človeka kakor si je njega in nele njega in si ga »izposodi« za tarčo in odlaganje svoje lačne razdivjanosti, svoje surove nesnaž-nosti, rabeljskega sadizma svojega, kloaka; — z navidezno ali pa faktično, toda svojeoblastno si brez vse vesti in kontrole po mili lastni poljubnosti raztezano »legitimacijo« v roki, prisvajano si tja do pod same srajce! Ni lepše potem orgije od te. In grof Michael se jej je umaknil z grofico in hčerko Matildo vred ter se zakril iz šumne v tiho zdaj »romantiko« življenja na Dolenjsko, — v tihi samotni gradič Hmeljnik pri Novem mestu.9
9 Imel je grof Michael Coronini-Cronberg vsaj pet otrok, vseh 5 že več kot dobrih 10 let pred Schmidburgovim poročilom ddto. 15. VII. 1832: 3 sine, 2 hčeri. Sam * 31./8. [Gotha ima dosledno, da 30./8.] 1793: v Gorici, (krščen 6./9. pri Sv. Ignaciju: Schiwiz-Gorz 161); f 29./5.1876 v Parizu; poročen: Hietzing-Wien 12. okt. 1812, star še ne poldrugi mesec nad 19 let;
425
3. Mladi Anton Laschan, »romantik idej« iz Čopovega in poslej Prešernovega »kroga« in ozračja, je v svojem pismu z dne »Neustadel am 19. Marž 1836.« obsodil Prešernu moža — z odločno besedo. Neposredno iz ravnokar osebnega vtisa, ne po govorici le drugih ust. Ali pa ne da čutiti beseda vendarle, da diha iž nje neko širše »obče mnenje«? »Mnenje« tiste širše družbe, odkoder je bil tiste dni prišel Laschan in kamor zdaj iz lastnega osebnega doživetja rezko pritrjuje njeni »sodbi«. In prav od te strani je tista Laschanova beseda Prešernu — zelo zanimiva. Bil pa ni grof Michael takratni meščanski Ljubljani morda le človek »lahkih misli«, brez vse resnosti in zanesljivosti; bil je »v njenih očeh« zlasti od pusta 1835 — že naravnost celo grof, ki mu niso morda le vsi eksekutorji sveta, ampak vse celo policije tja do najvišje z zaporom že in kriminalom »za petami«!
nevesta (nad leto dni starejša od ženina, 20 let 5 mes. 10 dni): Maria Theresia Sophia Fagan, * 2./5.1792 v Parizu, f 1./5.1857 v Gorici, na gradu Graffemberg. (Gotha, GH: 1841, 1905/182; Schiwiz-Gorz [Piazzutta], 419.) —  Otroci:
1.   Alois Kari Philipp Alfred, * 5./2.1814 v Gradcu (Schiwiz-Graz: Mariahilferpfarre, 479); f 3./3.1845 v Ljubljani (Schiwiz-Krain: S. Nic, 213; LaibZtg. 8./3. 1845, pg. 119: Verzeichnin* der hier Verstorbenen. Den 3. [Marž. 1845.] Der Hochgeborne Herr Alfred Graf Coronini von Kronberg, alt 31 Jahre, in der Stadt Nr. 14, an der Uebersetzung des Giftstoffes auf das  Gehirn.)   — Poročnik,   neporočen.
2.    Christof Ernst, * 20./1.1815 v Parizu; f 18./3.1885 v Gorici, grad Graffemberg. (Gotha GH 1905/182; Schiwiz-Gbrz 410: »71 J. alt«.) — Poroka: 6./2.1839 v Ljubljani (24 let); nevesta: Johanna Klose von Klosenau [auf Savenstein], 29 let (* 1815; f 13./9.1878 v Gorici: Gotha, 1. c; Schiwiz-Krain: Lab., S. Nicol., 169; Schiwiz-G6rz 409.) — Jurist, gubern. konceptni praktikant po takratnem normalno vsaj 10 let: 1835—1846 (prošnja za vsprejem: 12./11., vsprejem: 15./11. 1835; odpoved službe in odpust iz službovanja: 1846; v šematizmu ljubi j. gubernija 1847/295: le še član histor. društva za Kranjsko, pa »Innhaber der Herrschaft Savenstein«, gradu Boštanj pri Radečah na Kranjskem, kjer mu je bil rojen tudi drugi sin in naslednik v majoratu: Alfred [Gotha GH 1918/212: * Savenstein, Krain, 5. Aug. 1846.], pozneje drž. poslanec slovenski na Goriškem in častni občan vsaj 10 slov. občin). Po smrti starejšega brata Alfreda (f 3./3.1845) z dedno pravico nasledstva za očetom grofom Michaelom v majoratu in fideikomisu: je grof Ernst Coronini-Cronberg, »k. k. Kammerer«, oboje faktično užival le od 1876 do smrti 18./3.1885. (Pri poroki njegovi 6./2. 1839 v Ljubljani priča: Wilhelm   [ne:  kolega Anton] Laschan.)  —
3.  Maria Theresia Mat h il de, * 22./S. 1816 v Parizu; f 7./2.1901 v Gorici, (grad Graffemberg) — v 85. letu starosti, neporočena. (GothaGH 1900/168; Schiwiz-Gorz 412, 420: Piazzutta.) —
4.  Hieronvmus Nicolaus Kari, * 29/4.1818 v Parizu; f 2./1.1910 v Gorici (v 92. letu), samski. Jurist in Dr.M.U.; 1868, 1869 deželni predsednik Salzburške; c. k. komornik, tajni svetnik; 1869 stopil iz drž. upravne službe v pokoj; 1872/73 župan goriški; zadnja leta zaradi naslepelosti stopil iz vsega javnega delovanja. Beletrist in pesnik v nemškem jeziku; tih humanist, plemenit idealist, ljubitelj potovanja: Italija, Nemčija, Angleška, Španija, Egipt, zlasti Orient. Schmidburgovo poročilo Dunaju 15. VIL 1832 še ne ve zanj; bil je takrat v 15. letu, še gimnazijec. (Gotha GH 1911/203; Gorica 1910, 4./1., št.  1.: nekrolog.) —
5.   Amalia Karolina, *25./5.1821 v Solkanu pri Gorici: tam f 1./10.1821. (Sehiwiz-Gorz 265; 450.) — Da svet za to solkansko deklico še vedel ni in je
28
426
Nekaj, kar je bilo res prav po stari in nele malenkostni in kratko-umni, nele pičloobzorni in res »nebeško-precesni« mentaliteti njeni! Kar završalo je bilo »novic« takrat in čenč vse po dolgočasni policajski dolgi vasi, ob ,senzaciji' tam iz samega Pariza: ob terjatvi pariškega krojača Ebelinga za 2675 frankov! Preko »samega« francoskega konzulata na Dunaju, pa (pristno predmarčno) potem po »uradni« policijski poti navzdol slednjič do policijskega biroja gubernij-ske oblasti v Ljubljani, — vse strogo »uradno tajno«, kakor dandanes, le da v manj odurni, toda nič ne človeku manj nevarni obliki. Saj kaj tako »vršanje« in šušljanje zna in premore, vse brez kontrole in »brez« avtorja in prič tudi vpričo sto in tisoč ušes, »mornarji dobro vemo« in doživljamo do mrzke ogabnosti. Koliko se jih pa drži in naravnost   živi   od tega in takega!10
genealogije nimajo, je umljivo. Ni štela še! Schmidburgovo poročilo Dunaju pa pozna 15. VII. 1832 le starejše tri otroke grofa Michaela.
Kot stalno bivališče grofa Michaela in njegove grofice, roj. Fagan, navaja Gotha GH 1841—1855 Kranjsko, in sicer Novo mesto odn. grad Hmeljnik. (1841, ko ima Gotha familjo Coronini prvič: Neustadtel in Krain; 1846—1855: Schlofi Hopfenbach; 1857: SchloB Graffemberg Gorz [vulgo: stari »Cingrof« = Zinngraf odn. Zengraf, prej lastnina grofov Strassoldo], kjer je grofica roj. Fagan tudi umrla [1./5.1857] in familja Michaelova poslej stalno prebivala, pod zvonom cerkve Sv. Vida na ,Placuti'). — V Ljubljani je imel grof Michael skromen kvartir pri grofu Blagay-u. (»Popis ljudstva v Lj. 1830«, mestni magistrat: I Aufnahms-Bogen vom Jahre 1846. I Laibach Stadt: Haus-nummer 149 I Hausbesitzer: Ignaz Ursini Graf von Blagay f 1832 I Name der Bewohner: Michael Graf Coronini I Geburts-Jahr: 794 [!] I Qualification: k. k. Kammerer I.   Sam,  brez familije.)
Za komornike so bili promovirani: grof Michael 1814 [21-leten]; sinova njegova: mlajši Kari 1856 [38-leten], starejši Ernst 1875 [60-leten]. — Sin Kari še: vitez žel. krone II. leta 1866; tajni svetnik [ekscelenca] 1867. (Hof- u. Staats-Handbuch d. o.-u. Monarchie 1876). —
10 Gub. Lj. 18/13. (praes. 20. Febr. 835. 3906/919): »3234/246. Illyrien. — In der nebenfolgenden von der k. k. geheimen Hof- und Staatskanzley unterm 4ten dieses Monats hieher mitgetheilten Note [•/" 1 St.] verwendet sich die koniglich franzosische Botschaft, damit der in Illyrien begiiterte Graf Coronini-Cronberg verhalten werden mochte, dem Schneidermeister Ebeling zu Pariš den Betrag der zuliegenden Rechnung pr 2675 francs [•/* 1 St.] fiir die in den Jahren 1829 und 1830 gelieferten Kleidungsstucke abzufiihren. / Das Gubernium hat den benannten Grafen Coronini iiber diese Geldforderung vernehmen, und im Anerkennungsfalle auffordern zu lassen, selbe zu be-richtigen. Fiir jeden Fall gewartiget man das Resultat hievon nebst Riick-sendung des Kommunikates langstens bis Ende kiinftigen Monats. — Wien am 8ten Februar 1835 — Inzaghy m/p — Kinsky m/p // [Naslovljeno:] An Das k. k. Landes-Gubernium in Illyrien — Laibach«. — Monstrum surovo grobe, odiozne oblike postopanja! Kakor da bi to bilo dandanes po surovi vojni naših dni pri nas. Ali se res visoki gospodje vsi vkup niso spomnili zasebne oblike in poti za tako dvojbeno zadevico? In povsem prav in pravilno, če je grof Michael vzrojil! — in zinil svojo besedico. Gubernij je v Ljubljani seveda kar službeno pokorno zavihtel peresa in se preko s\ojega policijskega oddelka odkrižal visokega ukaza osebno na rame okrožnemu glavarju baronu Friedr. Rechbachu v Novo mesto, z odlokom ddto. Laibach 26./2. 835: »Da nun dem Vernehmen nach Graf Coronini sich gegen-wartig im dortigen Kreise zu Hopfenbach [aufhalt]|aiIfZuhalten pflegt;l so werden  der H/  xxx   [=   naslov:  ,k.  k.  H/  Kreishauptmann  und  Gub.  Rath
427
Kako se je bil Anton Laschan seznanil osebno z grofom Michaelom, ali v Novem mestu ali že prej, ali uradno ali zasebno, — ne vemo. Iz pisma Prešernu ni o tem povzeti pravničesa. Le: da je grof Coronini, pač ne kar takole na; lepem »ex abrupto«, sam bil osebno obiskal Antona Laschana že po komaj dobro treh le mesecih njegovega službovanja v Novem; mestu; — na sam li praznik 19. III. 1836? na domu torej njegovem pri materi vdovi po očetu zdravniku. Eno pa je naglasiti: da Laschan ni takrat v Novem mestu imel še tiste kolegialne vezi za kak tak obisk grofa Michaela kakor jo je dobro leto pozneje. Šele 1. V. 183? je namreč (z ljubljanskega gubernija na pomoč in po takratnem v redno prakso izven Ljubljane tja dodeljen) v Novem mestu nastopil svoje službovanje kot »konceptni praktikant« pri okrožnem glavarstvu, ožji torej kolega poslej Antonu Laschanu — Christof Einst Coronini: drugi sin Michaelov, ki ga tudi Schmidburgovo poročilo 15. VIL 1832 že omenja Dunaju, dasi takrat šele kot slušatelja prava.
Nista si bila torej s sinom še kolegi v Novem mestu, ko je mladi Anton Laschan imel tam že osebne stike in že do osebnih obiskov znanje s starejšim grofom Michaelom, — ter pisal odtam v literarno znamenitem pismu svojem Prešernu o njem v Ljubljano tisti svoj negativni odstavek: datiran z dnem 19. marca  1836.
Tisti kratki, toda markantni odstavek, ki nam ga je v svoji redakciji, s pod stavo načela modernizacije dokumentnih tekstov zdaj (v Prešernu L/1936, 308) prvič natisnil Fr. Kidrič:
Eben hat mich Graf Coronini besucht. Wir sprachen von Politik. Der Mann hat Geist, aber er obzilliert fortwahrend, und nach meiner Ansicht konnte er nie rnehr geworden sein als ein Rone, was er voll-kommen ist. —
Odstavek, ki mi ga original v licejski, dandanes tam Ms. 471./30, sam brez vse modernizacije prav golo objektivno stvarno kaže pa tako, da berem:
©ben fjat mirt) ©tof Coronini befndjt. 28ir fpradjen bon ^olttif. 2>er Wann I)at ©etft, aber er o§ciIltrt forttoafjrenb, nnb nad) meiner 2tnjttf)t fimnte er nie nteb/c getoorben fetn, al§ ein Roue, toa§ er bollftmtmen tft. —
»Roue«! Beseda, ki takole sama, — naravnost preseneča. »Ein Roue« ! Toda beseda, ki pomen njen pravzaprav nekako »plava«. Beseda, ki je nekaj drugega in več kot naš »veseljak«, in že skorajda
Friedrich Freiherr von R e C h b a c h'] in Folge eines eben eingelangten hh Hofkanzlevdekretes vom 8.* dM. Z/ 3234 beauftragt, [personlich] den genannten Grafen Coronini uber diese Geldforderung zu vernehmen und im Anerken[n]ungsfalle aufzufordern, selbe zu berichtigen.« Do 20. naslednjega meseca seveda (»bis 20. k. M.«). AVagner m/p. Mac Neven m/p. Toda — Novo mesto je molčalo. Dolgo molčalo. Ali je bil glavar osebno krojaču sodni eksekutor nasproti grofu? Dne 5./6. 1835: še vedno le spet urgenca iz Ljubljane! Šele 22./6. 1835 se je glavar bar. Recbach nato s svojo štev. 105 odzval in poslal — Michaelovo besedo policijskemu oddelku na gubernij (»praes. 24.  Juni  1835«). In šele 12./7.  1835 —  (Anton Laschan je bil takrat,
28*
428
kar ali malo manj kar naš »vetrnjak«. »Naš bratec Andrej«? — toda vendarle znatno druga nota! Ali pa res da le, kar goli nemški »Lebe-mann«? Premalo, in tudi preveč; nemška beseda ni zajela bistva: francoski »roue« [— rou] je kolo, in beseda misli ter sega globlje. »Roue« ni samo kvaliteta življenja, ampak že karakter: človek, ki »nima ,nobene' linije«. Slovenski »koloburnik« in sorodni mu »kolovrta« (ženska beseda: »saj veš, kasne kolovrte so moški«) — nista sicer povsem isto, dasi bližja kot nemški »Wiistling« in »Lebe-raann«, pa bodisi tudi po Sachs-Villattu »ein feiner [— vornehmer] Wiistling«; res prave sinonimne slovenske besede ni pogoditi zlahka, uvedene pa za ta pojem nimamo mi še nobene. Ali je v obsegu besede »roue« že sled surove brutalnosti, teroristično zlotvorne nasilnosti značaja? — »turške sile« torej, kakor pravimo, in »hunskega kopita«? Zločest tip ni, ker nikakor ne zlobno zlohoten, in mu tudi tuje trpljenje ni osebna sreča in slast; zato še sledu ne, da po švoj-stvu svojem kriminalni tip. Le bolj: neustaljen človek, ki »ga vrti« in »lomi« sam zase, brez malicioznosti. Pa tudi brez obzira do »družbe« in njenih postulatov, ker zelo brezobzirno samosvoj, ko igračka — vrtavka — svojih hipnih nagnenj. »Zaletel«? — premalo in preveč; ker to ima smer in ni tisto, kar leži v glagolu »rouer«. »Roue«, slovniško particip pret. časa (,participe passe') iz glagola rouer (lat.: rotare, vrteti kolo): torej kdor se je vrtel (bil vrten — rotatus) kakor kolo, odn. s kolesom ali na kolesu (v specielnem pomenu: v bridko mučno sadistično smrt na ,španskem' kolesu, »skolešen«, telesno razdejan do smrti): v francoski rabi adjektivno in kot nomen. Toda kaj tukaj vse to nam? Pestro pisani, svetovno popularni »Petit Larusse« loči 1) specielno ime, vzdev za razposajene tovariše regentove v zgodovini francoskega regentstva, ki so »ga« zgodovinsko-slavno ,lomili' in zelo aktivno ,vrteli' ter vse več kot našo le ,barko vozili': le duc de Richelieu fut le plus celebre des r ou e s; in 2) gene-relno: personne sans principes et sans moeurs. Kakor strogo strokov-njaški E. L i 11 r e : »En general: Un homme sans principes et sans moeurs. Cest un roue qui ne respecte rien.« Vse to v francoskem seveda smislu: »brez principov in manir« v smislu francoske družabne
do 6. I. 1836, še na guberniju v Lj., toda ne pri gub. svetniku Wagnerju,) — je odšlo iz Ljubljane na Dunaj zelo kratkobesedno, nekam poparjeno besedilo o »rezultatu«, »mit der Aeufierung des H: Mich/ Gf v. Coronini v. Cron-berg, iiber die Liquiditat der vom Schneider Ebeling an ihn gestellten Forderung«, »concl.[usum| per unanimia«, češda: »In Gemafiheit des hohen Auftrages vom 8. Feb: d. M. [!] Z: 3234 hat man den Conto des Schneider-Meisters Ebeling in Pariš dem Gfen Mich/ v. Coronini v. Cronberg mittels des Kr:Amts Neustadl/ zustellen und ihn zur AeuBerung hieriiber [nič ne torej več: »zu berichtigen«!] auffordern lassen. / Nach mehreren Betreibungen ist dieselbe endlich eingelangt, und wird im Anschlusse mit der Bemerkung ehrfurchtsvoll iiberreicht, dafi Gf Coronini den Conto zuriick behalten habe. — 25/6. 835 Wagner m/p.« In nato — »vse tiho je bilo«: uradno; toda ne po Ljubljani. Gubernij pa je izbral tako obliko rešitve, da o grofa Michaela besedi ni v aktih ostalo Ljubljani ni črke sledu!
429
etikete in forme. In vendar vse to še ni misel in pomen Laschanove besede! Ali je njegov »Roue« aktiven ali pasiven? Oboje, življenje torej in karakter, ali le eno? Po mojem čutu ni prava, t. j. Laschanova misel te besede daleč od označbe: »er oscillirt«, — zlasti ko se vse francoske interpretacije ne zlagajo, in tudi nemške ne, s faktičnim značajem grofa Michaela Coroninija, ki ga je vendar Anton Laschan poznal, opazoval celo osebno pozorno. Torej? Schmidburgov »vorherrschender Hang zu Aufwand und hohem Spiel,« — ali je to že »ein Roue«? Ne kar tako samo že po sebi; pač pa, če je to luksus preko mere svojih razmer — v težke dolgove; zato v podanem konkretnem slučaju gotovoda že, ker že karakter onkraj meje, brez nujne discipline. In Laschanova o njem: »Der Mann hat ,Geist', aber ,er oscillirt' f o r t -wahrend,« — pa da zato neozdravljivo torej »ein Roue«? Ker da nima stebra v sebi! talent le in sposobnost za lahko, celo vrtoglavo življenje v nedoslednih skokih, nikoli pa ne za kako večjo, trdno usmerjeno aktivo. »R o u e«, toda v takem le smislu in pomenu torej besede: da duh, ki nima ,sebe v oblasti'; pasiven duh, ki ga vladajo trenotne priložnosti in hipni vtisi, vrte kakor kolo lastna subjektivna nagnenja in razpoloženja; duh brez trdne stalne direktive, »mož momenta«, »človek hipa«, ki ,se ne obvlada', ampak ga ,nepreračunljivo' sučejo svoje voljne »muhe«, ki se jim stalno pasivno brez vse odporne moči vdaja, sebe v realnem življenju prepušča »vetrovom«, če nanese tudi do ekscesov; — brez vse , vol je' za trdi in trdni korak strogo po »formi« (predpisih, normah, sodobno veljavnih ,načelih' in torej zahtevah »šeg«) sveta in družbe: »ura« na steni in njen tiktak. Rekel bi torej, da le: »nevzgojen« duh brez trde »šole«, nediscipliniran duh, in zato torej ,brez discipline'. »Er oscillirtc< — ne vzdrži smeri! Velika življenjska nedorast po takratnem »puritansko filistroznem« družabnem redu in mišljenju; »romantika« takratni, (navzlic francoski revolti) zelo še trdni arhitektoniki družbe in družabnosti, patriarhalno nedotaknjeni še dograjenosti, sklenjenosti njeni; »raztrgani« dandanes, »nervozni« dobi naših dni zlasti po vojni pa ta kvaliteta — moderna splošnost.
Kako je besedo umel in umeval Prešeren osebno in o svoji dobi? Tako ali drugače? Neugotovljivo to doslej nam dandanes! Ni pa li v tistem Laschanovem odstavku — tiha replika k nekemu stališču iz prejšnjih že dni med njimi tam v Ljubljani, in končni zdaj odgovor Laschanov, končna osebna psihološka razsodba njegova Prešernu (»n i e m e h r, als«!) — odločno zoper neko drugo in drugačno Prešernovo osebno mnenje: češ, kaj bi bilo iz visoko kulturnega, visoko situiranega moža po njegovi izredni poziciji od rojstva že in ugodni sreči življenjski, — če bi ne bil mlad doživel in imel za seboj takoj  od  vsega  kraja  že  —  svojega  Pariza?
L j., 31. X. 1936.