TRGOVSKI LIST Časopis *a trgovino, industrijo in obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za '■•_* lota 90 Din, za Vj leta 45 Din. j Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 33. mesečno 15 Din; 7,a inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. j Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. . ................ I———■» ...................................................... II 'II ■!■■ IIHIIIH.I............ II Ml LETO XI. Teletea št. 2562. LJUBLJANA, v soboto, dne 4. februarja 1928. Telefon št. 2552 ŠTEV. 14. Anketa o signiranju hmelja. Na poziv »rezkega premija trgovcev v Celju se je v torek Sl. januarja t. I. vršila ob številni udeležbi trgovcev s hmeljem w cele savinjske doline anketa glede upeljave obveznega signiranja hmelja. Zbornico za trgovino, obrt in industrijo je zastopal na zborovanju tajnik •J. Mohorič. Anketi je predsedoval .losi]) liršek. podpresednik sekcije trgovcev s hmeljem, ki je po pozdravnem nagovoru podal besedo TOT tajniku J. Mohoriču. Ta je v daljšem poročilu objasnil namene ministrstva za poljedelstvo, ki jih želi doseči z navedbo obveznega signiranja hmelja' in poročal do kakih rezultatov je prišla zbornica na podlagi pismene ankete. Izrazil je željo, da čuje mišljenje sekcije hmeljskih trgovcev glede obeh načrtov, da l»i mogla zbornica uvaževati argumente hmeljarjev in jih kritično oceniti ter nato sestaviti svoje poročilo in izjavo ministrstvu. Obrazložil je pravnotehnično straat tega vprašanja in informiral navzoče o mišljenju, ki ga zastopa v tem oziru novosadska zbornica. Tudi je ugotovil, da je sedanji načrt nap ra m prvotnemu načrtu, ki je bil izdelan v jeseni, že bistveno izpopolnjen in izboljšan. Interes zbornice je, da se še ostale odredbe načrtov, ki v sedanji formulaciji niso morda naj-srečneje rešene, izpopolnijo in izpreme-nijo, kakor to zahtevajo praktični interesi napredka naše hmeljske trgovine. Nato je poročal g. Tiršek o stališču odbora hmeljarske sekcije, ki je 30. januarja razpravljal o obeh načrtih in ki je v celoti usvojil kot svoje mišljenje referat g. Josipa Vooka, hmeljarskega ko-misijonarja v Žalcu. V informacijo, kakšen vtis je napravila vest. o uvedi obveznega žigosanja hmelja v inozemstvu, opozarja na pomisleke tvrdke Johan Barth & Sohn, veletrgovine s hmeljem v N ti rn bergu, ki spada med najjaoje odjemalce našega hmelja. Poročilo o stališču odbora sekcije trgovcev s hmeljem so vzeli navzoči z odobravanjem na znanje in izjavili, da se popolnoma priključujejo stališču, ki ga je zavzel odbor sekcije. Zbornični tajnik .T. Mohorič je nato analiziral glavne pomisleke, ki jih imajo interesenti proti obveznosti signiranja, in ki se dajo v kratkem reziimirati v sledeče točke: 1. Bojazen, da bodo vsled signiramja izostali inozemski kupci; 2. podražitev hmelja vsled stroškov in taks za žigosanje; H. oviranje ekspedicije in prometa s hmeljem vsled signiranja; 4- navedba, da se Cehi kesajo, da so uvedli obvezno žigosanje; ■'. da je »žateški hmelj« poprej predstavljal kvalitetno, sedaj pa samo krajevno označbo; (>. da naš hmelj z uvedbo obveznega žigosanja ne bo na kvaliteti ničesar pridobil; 7. da lahko vsak izvoznik onstran naših mej odstrani žige in plombe in hmelj poljubno meša; ' 8. da pri nas obvezno žigosanje ni potrebno, ker mi ne trgujemo s tujim hmeljem, marveč izvažamo samo domači hmelj; 9. da po pravilniku ne bi bil mogoč izvoz kvalitetnega hmelja, ko imajo vendar hmeljarji interes, da tudi tak hmelj izvmijo in unovčijo; 10. da je izredno težko določati, kaj je označiti kot kvaliteto, ki je obvezna žigosanju, ker je jugoslovanski hmelj v tem oziru še zelo neenoten in ne predstavlja tipične znamke; 11. da bi bila zelo otežena manipula- j cija s hmeljem, ako se v vrečah vname, j potem ko je bil že žigosan in plombiran. Napram tein pomislekom je načelno opozoril, da se je po svetovni vojni v vseh državah nekako kol posledica ekonomskega nacijonalizma pojavila vedno močnejša tenderfca, da se ne samo industrijski proizvodi, marveč tudi poljski pridelki v čim večji meri standardizirajo in glede provenijence zaščitijo. Ta pojav srečujemo torej ne samo pri hmelju, marveč tudi pri drugih proizvodih, kakor so vina, maslo, siri, jajca itd. Naša trgovska politika je ravno v tem oziru pri pogajanjih s Švico, Anglijo, Francijo in drugimi državami zadevala na velike težkoče in naš izvoz se bo moral prilagoditi zahtevani omenjenih držav glede zaščite provenijenc raznih proizvodov. Samoumevno pa je interes naše trgovske politike obenem, da se naša zunanja trgovina čim bolj osamosvoji od tujega posredništva in nepotrebnega prekupčevanja, kar se da uspešno doseči le s tem, da se s temeljito propagando in primernimi ukrepi zaščiti kvalitetne tipe naših standardnih proizvodov in z njimi seznani svetovna tržišča. Ministrstvo za poljedelstvo iai trgovinsko ministrstvo imata, kakor se vidi iz poziva, ki je bil dostavljen zbornici, namen, da pospešita in olajšata propagando za plodo-nosnejše plasiranje našega hmelja na svetovnem tržišču in seznanjenje inozemskih konzumentov s kvaliteto našega hmelja. Poleg tega trgovsko-ipolitičnega interesa pa je nameni signiranja hmelja, da se s tein da vzpodbudo našim producentom hmelja, da čimbolj pazijo na kvalitetno produkcijo in racijonalizacijo proizvodnje hmelja. Ta dva interesa torej in nikak drugi sta bila ministrstvu povod, da se je odločilo zaščititi našo hineljsko kulturo, s katero zavzemamo danes tretje mesto v svetovni produkciji, v smislu odločb člena 55 zakona o zaščiti industrijske svojine. Ker hmelj ni industrijski, marveč agrarni proizvod in je samo surovina, ki služi za industrijsko predelavo, bi bilo treba predhodno dopolniti zakon o industrijski svojini, da bi se unogle z njim zaščititi tudi 'industrijske surovine. To je sedaj izvršeno in se načrt za noveliranje zakona že nahaja v razpravi pred posebnim tozadevnim odborom Narodne skupščine ter obstoja možnost, da bo lahko v kratkem sprejet. Interesi in namen ministrstva, da pospešuje napredek in razvoj kvalitetnega hmeljarstva, mora vsakdo samo pozdraviti in podpirati. Proti tej nameri ne more imeti nikdo načelnih pomislekov. Pomisleki so lahko samo glede konkretnih odredb načrta, ki ga bo treba izpopolniti in izpremeniti, kar je baš naloga izvršenih pismenih poizvedb in ankete. Na konkretne pomisleke interesentov je zbornični tajnik navedel v glavnem sledeče: Kar se tiče pomisleka, da bodo pri uvedbi obveznega žigosanja izostali inozemski kupci, je bojazen neutemeljena že z ozirom na dejstvo, da producira Slovenija takozvani »zgodnji hmelj«, ki je prvi na tržišču in v prometu, torej dva do tri tedne pred vsem drugim hmeljem. Inozemski nakupovalec bo pri obveznem žigosanju vsaj točno vedel, kakšno blago ima v rokah, česar danes ne v<5, ker se žigosa komaj 6% celokupnega eksporta. Pomislek, da se bo blago'vsled signi-ranja podražilo, odpade, ker bo tozadevne stroške in takse določal avtonomno hmeljarski svet, ki bo gotovo vedel in znal braniti interese hmeljarskih producentov in domačih trgovcev s hmeljem, ki bodo njegovi člani, Zato ni pričakovati, da bi hmeljarji svet sprejel ukrepe, ki bi šli na škodo interesov hmeljarstva. (Konec prihodnjič.) Oblastne davščine V sredo dopoldne se je vršila v veliki dvorani Kazine v Ljubljani izredna skupščina Zveze industrijcev. Na dnevnem redu skupščine sta bili samo dve vprašanji: Oblastna proračuna ljubi j a n s k e i 11 111 a ribo r sk e oblast i ter o b -d a £ en j e p r o d 11 k c i j s k e g a procesa po oblastnih trošarina h. Ob mnogobrojni udeležbi zveznih članov, pa tudi gostov je v odsotonsti predsednika g. Drag. Hribarja otvoril zborovanje podpredsednik g. Fran Bonač, ki je pozdravil navzoče zastopnike oblastev, uradov in organizacij, zlasti: zastopnika velikega župana ljubljanske oblasti načelnika g. dr. H. Marna, zastopnika velikega župana mariborske oblasti sekcijskega svetnika g. dr. H. Rateja, generalnega tajnika Zbornice TOI in podpredsednika Centrale industrijskih korporacij g. dr. Fr. Windischerja ter tajnika te centrale g. dr. C. Gregoriča, predsednika zagrebške" trgovske in obrtniške zbornice g. Arka ter glavnega tajnika g. dr. Čuvaja, zastopnike trgovskih in obrtniških organizacij i. dr. Tudi se je g. 'predsednik v svojem pozdravnem govoru spominjal umrlih članov Zveze in skupščina je počastila njih spomin s trikratnim ■slava ! Lojze Šmuc. Ali je to mogoče? Podatki o podporah za vzdrževanje obrtnih in trgovskih nadaljevalnih šol nam kažejo, da se morajo te šole boriti z velikimi finančnimi neprilika-mi. Izdatki konstantno in nerazmerno rastejo. Ko.se te šole otvarjajo, loteva se funkcijonarjev šolskih odborov1 vedno strah, ali bodo sploh mogle te šole doseči svoje vzvišene namene pri vzgoji našega strokovnega šolstva. Poročila, ki nam prihajajo, pričajo, da več šol preneha s poukom še pred običajnim koncem šolskega leta. Večji del šol pa zaključuje z znatnim deficitom. Jasno je, da pri takih razmerah napredek, kvaliteta in vzgoja našega obrtnega in trgovskega naraščaja občutno trpi. Nevzdržne postajajo težkoče, s katerimi se morajo boriti posamezni za vzdrževanje svojih šol. Naj navedem za primer samo gremijalno šolo v Ljubljani. Obiskuje jo 300 vajencev in vajenk, za katere mora plačevati Šolski odbor samo na honorarju učiteljstvu letno 96.000 Din. V času težke krize, ki jo preživlja naše trgovstvo, zlasti mali trgovci, ki zaposlujejo največ vajencev, je ta znesek velik in je šolnina, ki jo morajo g. šefi plačevati za svoje vajence, dokaj velika. Ni čuda, če se vedno intenzivneje ču-je tudi mnenje, naj se s poukom sploh preneha, ker država strokovno šolstvo ne podpira v taki izmeri, kakor bi ga mogla. Država ima napram trgovstvu najmanj iste dolžnosti, kakor napram drugim krogom in ni dopustno, da bi onim, iz katerih delavnosti in podjetnosti črpa glavni vir svojih dohodkov, odrekala podporo pri strokovnem nadaljevalnem pouku. Ljubljansko trgovstvo je izdalo od prevrata do konca leta 1927 preko 700.000 Din za vzdrževanje greinijalne šole. Državna podpora je pa znašala v istem le 19.000 Din, reci in piši: devet najstisoč dinarjev. in naši industrijci. V svojih nadaljnjih izvajanjih je g. Bonač povdarjal, da so v sedanji neugodni perspektivi slovensko industrijo občutno prizadela nova težka bremena, ki so že itak nepovoljni konkurenčni položaj še bolj poostrila. Namesto, da bi se našim oblastim za-sigurali iz postoječih davščin dohodki, ki so potrebni za izvrševanje poverjenih jim nalog, je ostalo vprašanje samoupravnih financ nerešeno ter se je prepustilo oblastim, da si same poiščejo nove vire dohodkov. Ker delegirani krediti, ki jih je preneslo ministrstvo financ na oblastne samouprave, niso zadoščali za pokritje nameravanega programa, so se odločile oblastne samouprave, da sežejo po novih davščinah, dokladah in laksah. Med temi so bile sklenjene' davščine, ki najgloblje zadenejo produkcijski proces v naši industriji in podražujejo produkcijo. Danes stojimo pred izvršenim činom, da so oblastne davščine navzlic zagovorom z neznatnimi spremembami že odobrene. S tem je za tekoče leto ta problem v načelu rešen in se morejo k večjemu doseči kake olajšave v pravilniku glede izvrševanja 'novih odredb. Namen sklicanega zborovanja je, opozoriti merodajne faktorje na vso resnost in težavnost položaja, v katerem se nahaja naša industrija in Ko smo dobili oblastne skupščine, smo se oddahnili, ker smo bili prepričani, da bo oblastni odbor postavil v svoj proračun primerno postavko za podporo za nadaljevalne šole in da bo tako podprl nadaljni obstoj strokovnega šolstva. Prepričani smo bili, da se bodo začeli z delovanjem obustnih samouprav za naše šolstvo boljši časi in da bomo zamujeno popravili. Toda varali smo se! Oblastni proračun ljubljanske oblasti je reduciran za 14%. G. finančni minister (zastopa ga g. minister za trgovino in industrijo dr. M. Spaho, ki bi sam moral najbolje poznati žalostni položaj našega šolstva) je znižal dosedanjo postavko za obrtno-trgovske nadaljevalne šole od 200.000 na 161.000 dinarjev. Ker država sama ne -more ali noče podpirati strokovno šolstvo, ne dovoli tega tudi ne oblastnim samoupravam. To nam je popolnoma neumljivo. Menimo pa, da ta mera ni za vse pokrajine enaka, da se drugod meri z drugim merilom. Za vzdrževanje strokovnih šol v Srbiji je v sedanjem finančnem proračunu 1928/29 postavljenih več milijonov, dočim je za vzdrževanje gremijalnih šol za ce- lo Slovenijo določenih samo 30.000 dinarjev. Država ničesar, postavki' oblasti se črtajo, kdo naj potem vzdržuje šole? Kako si to predstavlja g. minister res ne morem razumeti? Mišljenja sem, da nam država s tem, da je začela črtati podpore za strokovne^ šole, za katere so v oblastni skupščini glasovale vse stranke solidarno, ne daja preveč vzpodbude za delo in za napredek. Če ni že država sama skrbela za potrebno podporo, naj milostno dovoli, da pomaga vsaj z neznatnim delom oblast sama. Toliko razumevanja za tako važne probleme kakor je vzgoja trgovskega naraščaja bi pač lahko pričakovali od najmerodajnejših faktorjev. Z gornjim postopkom je našemu šolstvu zadan hud udarec in bodočnost bo pokazala, kako dolgo bodo mogle strokovne šole sploh še vzdržati pod takimi pogoji! se pridružiti manifestacijam vseh gospodarskih krogov širom naše domovine, da se razbremeni naša industrija in se ji končno nudi potreben mir in stalnost, da bi mogla vzdržati in preboleti sedanjo gospodarsko stagnacijo in vzdržati s.voje pozicije. Nato je podal glavni tajnik Zveze industrijcev g. ing. M. Šuklje izčrpno in prav interesantno poročilo o proračunih in davščinah ljubljanske in mariborske oblastne skupščine. Njegov referat bo brezdvomno zanimal vse naše čiitatelje, zato ga priobčimo dobesedno na drugem mestu. Po končanem referatu je govoril tajnik Centrale industrijskih korporacij v Beogradu g. dr. C. Gregorič, ki je v daljšem, z interesantnimi statističnimi podatki podprtem poročilu orisal težko gospodarsko stanje v naši državi in slabo državno gospodarstvo, ki ubija naš kredit v inozemstvu in ki se izraža zlasti v pasivni trgovinski bilanci ter v težkih davčnih bremenih. Njegovim izvajanjem so z zanimanjem sledili vsi zborovalci. Predsednik trgovske in obrtniške zbornice v Zagrebu g. Vladimir Arko je tudi govoril o obremeni-Ivah naše produkcije od strani oblastnih skupščin ter izjavil, da so hrvaški industrijci solidarni z našimi. Za njim je govoril ravnatelj tovarne za dušik v Rušah g. Anton K r e j č i, ki je najprej pojasnil, da so razne vesti, ki so se širile v zadnjem času v Sloveniji, češ, da je prenesla tovarna svoj sedež v Beograd z namenom, da se izogne plačevanju oblastnih taks na potrošnjo električne struje, popolnoma neresnične in brez vsake stvarne podlage. V nadaljnjem govoru je zlasti kritiziral obdavčenje električnega toka. Zastopnik mariborske oblastne skupščine gosp. Marko Kranjc je nato v daljšem govoru poročal o težkem položaju Oblastnih financ in o sestavi proračuna. Od države je bilo dobiti malo, a potrebe so bile velike. Ob koncu je izjavil, da se bo v bodoče pri proračunih vedno zaslišalo mnenje in predloge gospodarskih krogov. Predsednik g. Bonač se je zahvalil g. Kranjcu za njegovo izjavo. Nato je predlagal g. ing. Šuklje naslednjo resolucijo: Zveza industrijcev naproša Narodno škupščino, vlado in g. ministra financ, da se pred koncem tega leta donese poseben zakon, ki naj za vso državo regulira finansiranje oblastne samouprave po enotnih smernicah. Oblastni proračuni za 1. 1928 dokazujejo nujno potrebo po takem zakonu, ker ogrožajo jnterese narodnega gospodarstva, Zlasti industrije in trgovine ter ustvarjajo v državi carinske meje in oblastni protekcionizem. V glavnem naj se oblastne potrebe krijejo s tangentami iz donosa posebnega državnega pribitka na osnovne državne davščine, ki se porazdelijo na oblasti sorazmerno davčnemu donosu njih območij. V kolikor bi bila še potrebna oblastna trošarina na po-edine predmete, ki tako obdačbo prenesejo, se mora trošarina enako pobirati v vseh oblasteh. V nobenem primeru ni dopustna obdačba surovin za industrijsko in obrtniško produkcijo, niti obdačba pogansko sile. Zabranjena je obdaČ-ba oddaje blaga v druge oblasti in izvoza v inozemstvo. Zveza industrijcev ponovno opozarja na davčno preobremenitev slovenske industrije in zlasti društev, zavezanih javnemu polaganju računov. Odločno protestira proti obremenitvi produkcijskega procesa po trošarini na premog in na električno strujo, ki podražujeta , produkcijo in slabita konkurenčno zmožnost naše industrije. Vspričo dejstva, da je donos obeh trošarin za sama oblastna proračuna manjšega pomena, apelira Zveza industrijcev na oblastna odbora in na oblastni skupščini v Ljubljani in Mariboru, da se odrečete trošarini na premog in na električno strujo ter da v bodoče načeloma obvarujeta produkcijski proces obdačbe po drugih samoupravnih telesih. Ker zahteva pristojni g. minister znižanje trošarine na premog in elek- trično strujo po proračunih za 1. 1928 na obrate, ki ta predmeta rabijo kot surovino, apelira Zveza industrijcev na obe slovenski oblasti, da vsaj dopustita široko interpretacijo te določbe. V duhu solidarnosti industrije opozarja Zveza industrijcev, da je doklada k državni trošarini na špirit in pivo daleč previsoko odmerjena. Zveza industrijcev prosi kraljevo vlado in Narodno skupščino in zlasti slovensko skupščinsko delegacijo, da se naj že s Finančnim zakonom za leto 1928/29 odpravi davek na poslovni promet kot nepravičen in nesočijalen. V tem finančnem zakonu naj se v smislu čl. 82. fin. zakona za 1927/28 maksimirajo avtonomne doklade do končne zakonite ureditve finansiranja samoupravnih teles, tako da smejo občinske doklade znašati največ 150 odstotkov, a skupni iznos teh avtonomnih doklad ne sme biti večji od 200 odstotkov. Zveza industrijcev se pridružuje splošni zahtevi po izenačenju državnih davkov in iskreno pozdravlja delo na novem zakonu o neposrednih davkih, od katerega pričakuje bistveno izboljšanja nevzdržnega položaja. Zveza industrijcev uvažuje velik narodni jn gospodarski pomen oblastne samouprave in se iskreno nadeja, da bo delovanje obeh slovenskih oblastnih skupščin in oblastnih odborov v odlični meri koristilo deželi in ljudstvu. V duhu zdrave avtonomije je potrebno sporazumno sodelovanje poglavitnih gospodarskih faktorjev. Industrija Slovenije prosi in pričakuje, da se pred važnimi odločbami sliši njeno mnenje? Resolucija je bila soglasno sprejeta. Po prisrčni zahvali za udeležbo je predsedujoči zaključil zborovanje. Ljubljanski in mariborski oblastni proračun in obda-čenje produkcijskega procesa po cblastnih trošarinah. (Poročal glavni tajnik Zveze 'induiStnijcev g. ing. M. Šulklje na izredni skupščini dne 1. februarja 1928.) Velespoštovana gospoda! Ugledna glavna skupščina! ! Ko se je pred letom dni upostavila avtonomija oblasti, smo vsi pozdravljali ta važen dogodek. Kajti v svesti smo si, da je dobra državna uprava nemogoča, če ne temelji na pravilno urejeni samoupravi. Že takrat pa nas je skrbelo, da ne bi naše avtonomne oblasti zopet polagoma uvajale ono dupliciteto uradnih instanc, katera je pred letom 1914. težila naše dežele. Bali smo se tudi novih davčnih bremen. Zal se je pokazalo, da je bil naš strah utemeljen. Naši oblasti sta prevzeli v svojo oskrbo obsežne agende, ne da bi jima država preodkazala zadostnih denarnih sredstev. Vsled tega so nastali znatni primanjkljaji, ki se naj pokrijejo z novimi oblastnimi davki, dokladami in taksami, in te naj pač v prvi vrsti nosi industrija. Kot poročevalec se smem posluževati le stvarnih argumentov. Posebej se razume, da na poročilo ne morejo upi i vati politični oziri. Kar navajam s tega mesta, je namenjeno zgolj pojasnitvi dejanskega položaja in utemeljitvi naših upravičenih zahtev. Gotovo pa nam ni na tem, to smem povedati z vsem povdarkom, da se napravimo v javnosti vidne. Naša dolžnost je čuvati in braniti interese industrije. In žalostna resnica je, da je sila velika. LJUBLJANSKI VZORČNI SEMENJ. . . WK VIII. Ljubljanski vzorčni velesejem se vrši Jetos od 2. do 11. junija. Še nas muči gospodarska onemoglost. Mislilo se je. da je bilo 1. 1926 v gospodarskem oziru eno najtežjih po vojni, pa je zaključek leta 1927 .pokazal, da je bilo to leto še težje. Navzlic temu pa smo na najboljšem potu, da se otresemo te moreče gospodarske depresije. Mi delamo! Delo in Složnost nam bosta pomagala, da se rešimo težke more, ki se imenuje kriza. Vsak zaveden podjetnik ve, kaj pomen ja delo baš Ljubljanskega velesejma v sedanji dobi težkih finančnih razmer jn splošnega gospodarskega zastoja, on vč, kaj mu nalaga ozir do sebe in do sploš-uosti. Bolj kot kedaj preje se čuti v današnjih Tazmerah potreba po obstoju čisto gospodarske ustanove, v kateri naj se najbolje odraža splošno ekonomsko stanje naših krajev, pa tudi specijelno s-tanje poedinih gospodarskih panog. Taka ustanova je naš Ljubljanski velesejem. Vendar njegovi uspehi niso odvisni le od dela uprave, ampak v prvem redu od zavednosti naših gospodarskih krogov' in njih čuta solidarnosti. Ti morajo delati z upravo velesejma ramo ob rami. S tem bodo služili sebi, pa tudi splošnim gospodarskim interesom naše domovine. Le v skupnem delu, v enotni gospodarski fronti je naša moč in naša rešitev. Vsi so vabljeni na sodelovanje in v interesu naše gospodarske moči .in ugleda je, da se povabilu odizovejo. K. Ljubljanska borza. Tečaj 3. februarja 1928 Povpra- ševanje Din Ponudb« Din DEVIZE: Amsterdam 1 k gold. . . Rerlin IM 13-6675 22-96 13-5975 7-929 9-9555 1096-43 8-0375 277-10 56-995 223-75 169-20 302-55 Budimpešta 1 pengO Curih 100 fr 1093 43 8-0076 277-10 56-796 Newyork. 1 dola* .... Puri« ion fr Praffa 100 krofi 168-40 300-55 Trst 100 Ur Država, oblasti iu gospodarstvo. Ob novem letu 1928 je Ministrstvo financ prejelo proračune, ki so jih bile za tekoče poslovno leto sklenile oblastne skupščine po vsej kraljevini. Ti proračuni se proučavajo v oddelku za samoupravne budžete, ki mu načeluje gospod Tošič, odobritev proračunov pa je pridržana gospodu ministru financ, ki naj izda svoje rešeuje v roku enega meseca. Država se deli na 33 oblasti in gre tedaj za 33 proračunov, ki so sestavljeni brez medsebojnega sporazuma, vsak po drugih vidikih in načelih. Tako je nastal kaos, iz katerega zaenkrat ni izhoda. Mi smo največ interesirani na postavkah iz oblastnih doklad na državne davke in na državno trošarino ter zlasti iz novih oblastnih taks. Največkrat se v oblastnih proračunih ponavlja doklada na eno vrsto neposrednih davkov, namreč na posebno pridob-nino podjetij, obvezanih javnemu polaganju računov, in to v iznosu 25 %, kakor je ta doklada maksimirana po členu 82. Fin. zakona za leto 1927/28. Nam niso na razpolago proračuni vseh oblasti v celoti, zato naj le primeroma navedem nekatere posebno vidne postavke. Timočka oblast uvaja takso na produkcijo črnega premoga po Din 50 — od vagona, na rujavi premog in lignit po Din 30 — in Din 20 —, na bakreno rudo po Din 200 — in na ostale rude po 50-— od vagona. Te takse imajo deloma značaj izvozne carine, vsekakor pa je obremenjena oddaja iz območja Timočke oblasti. Splitska oblast je sklenila, poleg 25 % doklade na posebno pridobni-no, takso na produkcijo cementa po 5'— od tone, na bavksit po Din 2•— in na premog po Din T— od tone. Ker se oe-ment iu bavksit po večini izvažata v inozemstvo, imajo tudi te oblastne takse značaj izvozne carine. V splitu pa se hoče, slično kakor v Mariboru, uvesti tudi taksa na lconsum električne struje v izmeri 0‘5 para od kilovatne ure. Slednja taksa je očividno namenjena tvorn'ci »Sufid«, ki naj plačuje letno 800.000— dinarjev na električni trošarini. Tuz lanska oblast ima zopet 25 % doklade na posebno pridobnino, produkcijsko takso na sodo po Din 100-— od tone. V proračunu je dotična postavka dohodkov izkazana z vsoto 600.000'— dinarjev. Dejansko bi morala tvornica v Lukavcu plačati za svojo produkcijo sode letno 3'5 milijona Din. Nadalje je tu-zlanska oblast sklenila takso na uvoz in izvoz špirita po litru Din 1'— in po kg kvasca Din 0-60. Zanimivo je, da je taksa na š-pirit v proračunu izkazana z donosom Din 150.000-—, dočim znaša povprečna produkcija oziroma prodaja dveh tvomic špirita v tej oblasti blizu 20.000 hektolitrov in bi v resnici nosila taksa i na špirit 13-krat toliko nego je v pro- računu izkazano, namreč blizo 2,000.000 dinarjev. Oblastna skupščin a v T ravniku ima v proračunu poleg 25% doklade na posebno pridobnino, takse na vso produkcijo Kemične tvornice v Jajcu v v skupnem iznosu Din 720.000'—. Gospod minister je vrnil oblasti ta proračun z nalogom, da ga preuredi, ker predstavljajo navedene takse zgolj izvozno carino. Zagre bačka oblast določa poleg doklade na neposredne davke razne nove takse. Posebno občutna je doklada k državni trošarini na pivo po Din 20 — od hektoliterske stopnje, tedaj povprečno 240'— dinarjev od hi piva. Pri žganih pijačah naj znaša-doklada Din o — od hektoliterske stopnje, t. j. 'A od doklade na pivo. Bodi omenjeno, da se je še nedavno državna trošarina na pivo unificirala s tem, da se več ne odmerja po stopnjah, marveč znaša ta trošarina Din 62'— od vsakega hi piva. Zagrebačka oblast je posegla nazaj po diferenciranju, ki zahteva vse intenzivnejšo kontrolo. Skoro vseni oblastnim proračunom je skupno obdačenje posebne pridobnine, to je neposrednega davka društev, ki polagajo javne račune- Tak privilegium odiosum za eno vrsto neposrednega davka se protivi ustavnemu načelu, da je davke odmeriti enakomerno in po davčni moči. Splošno znano je, da. so ravno društva, obvezana na javno polaganje računov, preko vse mere obdačena in da absorbirajo obstoječi davki in doklade vsaj pri nas že povprečno 80 do 5)0 % bilančnega donosa. Država sama je uvidela, da je taka obdačba nedopustna in nemogoča. Zato je v načrtu zakona o neposrednih davkih, ki je sedaj predložen Narodni skupščini, projektirana pravilnejša odmera. V istini ima sedanji na čin obdačenja teh društev prohibitiveu karakter, kakor da bi se hotelo onemogočiti in prepovedati združitev denarnih sredstev v namene velikega obrata in velike produkcije. Mi smo globoko uver-jt ni, da taka politika nasprotuje gospodarskemu napredku, in zlasti mi v Sloveniji, ki se zavedamo važnosti industrij-kega dela, bi se morali odreči nadaljne- inu izkoriščanju tega davčnega vira, ki se bo že skoraj posušil. Ce se davčna politika napram društvom ne bo temeljito izpremenila, je obstoj pravih delniških družb nemogoč in morejo obstati le one družbe tega imena, ki so v posesti malega števila finančnikov. Druga karakteristična poteza, ki je večini oblastnih proračunov skupna, je prvenstveno obdačenje alkoholnih pijač industrijskega proizvora, zlasti piva. V ljubljanski oblasti znaša dotična postavka po proračunu Din 1,900.000. Ce pa računamo s tačasno produkcijo naših pivovarn od. prilično 70.000 hi, pridemo do pravilne številke Din 4,340.000. Bolj v skladu z dejanskim stanjem je paralelna postavka v mariborskem proračunu, ki se glasi na Din 3,000.000. Morda pa se je v v Ljubljani že računalo s tem, da bo kon-sum piva v oblasti padel na 43 % današnje produkcije. Kake posledice naj ima okolnost, da znaša oblastna trošarina na pivo v Ljubljanski in Mariborski oblasti Din 62-— na hi, v Zagrebački pa 200 — dinarjev, se ne more napovedati v naprej. Podvojena trošarina na špirit in žgane pijače bo sicer znatno zmanjšala konsum teh pijač, v kolikor niso kmetijske provenience. Nasprotno pa se bo podeželska žganjekuha bistveno pospešila. (Konec prihodnjič.) Trgovinski stiki z republiko Čile. Konzulat kralj. SHS v Santiagu de Chile (Consulado del Reino de los Serbioe, Croatos y Eslovenos — Santiago de Chile) je poslal Zbornici TOI dopis s prošnjo, da opozori vse interesente, da je konzulat z informacijami glede uvoza naših produktov v Cile vsem rade volje na razpolago. Konzulat želi, da mu po-šljejo posamezne tvrdke brošure, reklamne kataloge, cene ln prodajne pogoje za blago, ki bi se moglo uvažati v Cile. Ing. Ant. Ditrich: Kaj prinašajo nova določila ljubljanske mestne elektrarne njenim kozumentom? (Konec.) Ugotavljam, da se protivi določilo § 15 tozadevnim predpisom Z. N. E. (glej knjigo predpisov, 13. izdaja, stran 345). Vprašanje je, da li je slična pavšalna zahteva iz gospodarskih in tehničnih razlogi a upravičena? Na to vprašanje moramo negativno odgovoriti. Pavšalnosti a električnih obratih ne najdemo mnogo, vsak električen obrat je za sebe individualen. Imamo dobro in slabo obtežene pogonske motorje! Imamo suhe, vlažne, prašne in ognjanevarne obrate! Imamo obrate s konstantno in hitro menjajočo obtežbo ter z močnimi preobtežilnimi sunki, z zagonom pri polni obtežbi in pri praznem teku! Vsi ti faktorji igrajo najvažnejšo vlago pri izberi pogonskih motorjev! Ali je sposoben sinkronski motor za vse te obrate? Nikakor ne! Predvsem so sinkronski motorji zelo dragi. N. pr. sili- li ionski motor za 12 KW učinka stane 30.000 Din, dočim stane asinkronski iste velikosti le 9000 Din. Naprave za napu-ščanje sinkronskih motorjev so zelo komplicirane, motor pa se more zaganjati le z minimalno obtežbo. Za menjajočo obtežbo ali za preobtežbo so nesposobni, ker se v takih slučajih ustavijo, pri posebnem stiku pa se vrtijo event. naprej kot asinkronski motorji. Delujejo pač tako, da ne uporabljajo slepega toka iz omrežja, v nekaterih slučajih ga ceio oddajajo v omrežje in s tem kompenzirajo slab faktor učinka, ki ga eventualno povzročajo drugi že priključeni asinkronski motorji. Vsaka elektrarna dopusti v posameznih obratih malo uporabo slepega toka; zahteva, da ne smejo motorji uporabljati prav.nič slepega toka, je neupravičena, ker so stroji večinoma grajeni za malo uporabo slepega toka. Tudi iz sledečega razloga je predpis absolutne uporabe sinkronskih ali kompenziranih motorjev nesmisel: V sedanjem času se vedno bolj uporablja direkten pogon motorjev v delavnicah. Imamo v delavnici n. pr. 5 motorjev! Kn delavni stroj, ki je trajno v obratu, ima kompenziran motor, drugi pa imajo asinkronske motorje, toda celokupna naprava ne uporabi skoro nič slepega toka, zato je kri-\ ično zahtevati, da morajo biti tudi ostali motorji kompenzirani. Sinkronski motoTji se izdelujejo po prejetih informacijah šele od 13 KW naprej, kompenzirane motorje pa izdeluje z malimi učinki (pod 7‘5 KW) le ena tvrdka, ostale jih deloma izdelujejo od 15 KW naprej, deloma pa sploh ne. Kompenziran motor tudi ni sposoben za vsak obrat. Ta motor ni umesten za vlažne in prašne obrate, ali tam, kjer bi l il izpostavljen kemičnim vplivom. Tudi ognjanevarnih prostorih ni na mestu. V vseh vrstah obratov pa se je obnesel najboljše asinkronski motor z drsalnimi obročki. Najenostavnejši pogonski motor za male učinke pa je kratkostični motor, ki, opremljen z modernimi napravami za zagon, pač ne more ovirati brezhibnega obratovanja omrežja. Ta motor pa elektrarna niti ne,omeni! Od pavšalne prepovedi uporabe asin-kronskih motorjev mora elektrarna takoj odstopiti, če noče dovesti elektrifikacije obrti v popolen zastoj. Pač pa si naj pridrži pravico, da dogovorno s strankami določi velikost učinka motorjev ter sku-sa na ta način doseči, da bo znašala konstantna obtežba pri asinkronskih motorjih najmanj 80 do 90% polne obtežbe, ker rabijo potem asinkronski motorji le malo slepega toka. Dragi kompenzirani motorji in sinkronski motorji se niso mogli udomačiti v obratih radi njihove občutljivosti, vsled tega jih tudi ne izdelujejo vse tvrdke. Tudi tehnično napredni Nemci jih ne propagirajo pavšalno za vse obrate, temveč le individualno. O strogo tehničnih vprašanjih razpravljati na tem mestu nima pomena. Kritiziral sem le glavne pogreške novih določil elektrarne, ki jasno pričajo, da elektrarna ne bo imela od njih nobenega haska, konsumenti pa veliko škodo. Mestna elektrarna naj skuša kriti dohodke izgubljenega monopola za izvrševanje hišnih instalacij z dobro reklamo za uporabo električnega toka v gospodinjstvu in obrti. Predvsem pa mora uveljaviti moderen privlačevalni tarif za večjo uporabo toka. Sedanji zastareli tarif je absolutno neumesten za pospeševanje elektrifikacije. Izgubljeni vir dohodkov bi se dal tudi stoterokrat in v najkrajšem času nadoknaditi, ako bi se elektrarna odločila elektrificirati vodarno z modernimi centrifugalnimi črpalkami. Zastarele klipne črpalke se morajo izločiti iz obrata, kar se je v poslednjem času dosledno dogajajo pri vseh vodarnah z zastarelimi stroji. Tudi mestna elektrarna mora misliti na to sedaj, ko vodi vod visoke napetosti neposredno mimo Kleč. Ne samo, da bo z elektrifikacijo črpanje mnogo bolj poceni, tudi prenos energije po žicah bo rentabilnejši nego sedanji prevoz premoga v Kleče. Tukaj naj išče elektrarna svoj novi vir dohodkov! čuje se pa, da se je v zadnjem času naročilo zopet neko klipno črpalko, kar pa ne morem prav verjeti, ker bi bila slična rešitev modernizacije vodarne absurdna. Pri roki imam pogoje za dobavo električnega toka od različnih večjih elek-traren. Nikjer nisem našel le približno tako pretiranih zahtev, kakor v določilih mestne elektrarne. V teh pogojih so navedene tudi prodajne cene toka po spe-cijalnih tarifih, v določilih elektrarne jih ni. Neobhodno potrebno je, da elektrarna nemudoma pripravi nove pogoje za dobavo električnega toka, ki bodo v skladu z modernimi principi za pospeševanje elektrifikacije. ZNIŽANJE OBRESTNE MEHE V AVSTRIJI. Avstrijska Narodna banka je znižala obrestno mero od Q'A na 6%. Zvišanje avstrijske obrestne mere na 7% se je izvršilo lani vsled julije vega puča, nakar so 24. avgusta znižali obrestno mero na 6'A% in sedaj na 6%. Kljub temu. da je obdržala Anglija obrestno meTo nespremenjeno, jo je Avstrija vseeno znižala in je mogla napraviti to le zato, ker je napetost med obrestnima merama v obeh državah še zmeraj precej velika. Radovedni so, kako bosta reagirala avstrijsko gospodarstvo in bona. DEFICIT AVSTRIJSKE TRGOVINSKE BILANCE. Glasom statističnih poročil avstrijskega trgovinskega ministrstva je bil v letu 1927 avstrijski uvoz in izvoz sledeči: Vrednost uvoženega blaga je znašala 3142'2 milijonov šilingov. Leta 1926 je znašala vrednost uvoza 2846'6 milijonov šilingov. Vrednost izvoženega blaga pa je znašala leta 1927 2038'6, leta 1926 pa 1744'9 milijonov šilingov. Po vrednosti je torej 'v prošlem letu porasel uivoz za 10*4 odstotkov, izvoz pa za 16*8 odstotkov. Bilanca je bila torej pasivna lani za 1102'6 milijonov šilingov, torej približno enako, kakor v letu 1927, ko je znašala pasivnost 1099'7 milijonov šilingov. Uvozilo se je živih živali za 269*3 milj. šilingov, živil in pijač za 787'3, mineralnih goriv za 224'9, drugih surovin in polfabrikatov za 655”7, gotovih izdelkov za 1101'9, plemenitih kovin za 102' 1 milijonov, skupno za 2038'6 milijonov šilingov. Države, iz katerih se je uvažalo,^ so bile sledeče: Češkoslovaška (557 2 milj. šilingov), Nemčija (522'7), Madžarska (293*4), Poljska (269*3), Z. D. Amerike (188), Rumunija (172*8), Jugoslavija (171*9). Izvozilo pa se je v Nemčijo za 370, v Češkoslovaško -za 238*3, v Madžarsko za 197*1, v Italijo za 157*9, v Jugoslavijo za 155*8, v Poljsko za 104*5 milijonov šilingov. Kakor je razvidno je bila pri izvozu v Avstrijo Jugoslavija na zadnjem, pri izvozu iz Avstrije pa na petem mestu med gori naštetimi državami. Trgovina. Uzorčui semenj v Torontu (Kanada). V Torontu se vrši mednarmodni vzorčni semenj meseca septembra t. 1. Ministrstvo trgovine in industrije opozarja potom Zbornice TOI vse interesente, ki bi želeli razstaviti 9voje proizvode na tem semnju, da to sporočijo našemu konzulatu v Montrealu, ki bo poskrbel za to, da dobijo razstavne prostore brezplačno ua razpolago. Orendi. Znana dunajska tvrdka preprog Orendi je insolventna. Upnikov je 128, zahtevati imajo 2 in pol milijona šilingov. Med njimi je nad 30 malih upnikov, ki imajo zahteve v višini 200.000 šilingov. Tvrdki hočejo dati dveletni brezobrestni moratorij. Nfižjeavstrijska Kgkomptna družba in par drugih velikih upnikov, kojih zahteve znašajo 1,300.000 šilingov, so s predlaganim načinom poravnave zadovoljni. Da se izognejo sodnijski poravnavi, jamčijo malim upnikom z zahtevami do 5000 šilingov odplačilo v enem letu, malim upnikov z zahtevami med 5000 in 10.000 šilingi pa tekom 18 mesecev. Ko je bilo /.e vse to dogovorjeno, je stavila tvrdka Orendi naenkrat druge pogoje: malim upnikom do 1000 šil. takojšnje plačilo 100%, do 5000 šil. takoj 40%. drugim 25%. S tem bi bili upniki odslovljeni. Če ne sprejmejo predloga, bo zaprosila tvrdka za uvedbo sodnega poravnalnega postopanja. MEDNARODNI VELESEJEM V LY0NU FOIRE INTERNATIONALE DE LVON 5.-8. marca 1928 Prodajalci iz 20 driav. Kupci od 47 narodnosti. Katalog izstavljalcov (700 strani) Jo iziol. Cona 10 fr. frankov. Zagotovilo sl stanovanja. Obrnita so na: FOIRE OE LVON, SERVICE N. R., Hotel do Villo, Lyon. NEMŠKE DELNIŠKE DRUŽBE L. 1927. Nemški »statistični urad objavlja v Wint9chaft und Statistik zanimiv pregled o delniških družbah Nemčije, iz katerega posnemamo sledeče: Koncem leta 1925 je balo delniških družb 13.010 s kapitalom 19.120 milijonov mark, leta 1926 12.343 s kapitalom 20.655 milijonov mark, leta 1927 pa 11.972 s kapitalom 21.539 milijonov mark. Število delniških družb je torej v zadnjih treh letih stalno padalo, delniška nominalna glavnica pa rasla. Ta porast temelji pred vsem na povišanju delniške glavnice poedi-nih družb. Povišanje glavnice napram znižanju v praši ih treh letih kaže sledeče razmerje v milijonih: Leta 1925 1146 : 20, leta 1926 2413 : 503, leta 1927 1650 : 509. V letu 1927 se je ustanovilo 360 družb z glavnico 350 milj. mark, prenehalo pa je 838 družb z glavnico 623 milijonov mark. Zahteve, ki so jih stavile na kapitalni trg delniške družbe, pa se seveda v teh statističnih številkah, ki izhajajo iz nominala, še ne kažejo. Dejanska potreba po kapitalu (brez vnesenih vrednosti in fuzij) je znašala leta 1926 samo 898 milj. mark. leta 1927 pa 1400 milijonov. Industrija. PRED SPORAZUMOM V SPIRITNI INDUSTRIJI. Že nekaj tednov se vrše med predstavniki naše industrije špirita pogajanja za dogovor. Po prvotnem načrtu je bilo treba določiti samo načela in načine skupne prodaje. Med pogajanji pa se je šlo dalje in ni izključeno, da pride radi čim racijonalnejše in cenejše proizvodnje do koncentracije med posameznimi podjetji. Italijanska kemična industrija. So- ' cietž Menidionale Aminonia v Milanu je sklenila, da dvigne glavnico od 20 milijonov lir na 40 milijonov. Sooieta SaT-da Concimi e Prodotti Chimici, tudi v Milanu, je dvignila glavnico od 2 milj. lir na 4, Societa Veneta Prodotti Chimici od 20 na 40. Vsi ti dvigi glavnice nam pravijo, da se italijanska kemična industrija zelo razvija. Iz naših organizacij. Gremij trgovcev v Ribnici vabi na VIII. redni občni zbor, ki se vrši v nedeljo, dne 5. svečana 1928 točno ob 3. uri popoldne v prostorih gosp. A. Podboja v Ribnici h. št. 25 z naslednjim dnevnim redom: 1. Pozdrav došlih članov. 3. Črtanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Računski sklep za leto 1927. 4. Volitev novega načelstva in odbora ter zveznih kandidatov za dobo treh let. 5. Raznoterosti. — V slučaju nesklepčnosti se vrši eno uro pozneje ravnotam drug občni zbor z istim dnevnim redom, ki pa 9klepa veljavno ne glede na število navzočih članov. Vsa-cega zavednega člana dolžnost je, da se zanesljivo udeleži občnega zborovanja. Na zborovanje smo tudi zveznega zastopnika povabili ter srezkega poglavarja o tem obvestili. Trgovsko dobrodelno društvo »Pomoč« v Ljubljani, obvešča članstvo, da je razposlalo položnice za smrtni slučaj g. I ran Remica, trgovca v Zg. šiški. Člani se naprošajo, da posmrtnino čimpreje vplačajo. Odbor. RAZNO. Valentin Urbančič. Po daljšem bolehanju je v četrtek popoldne preminul na svojem domu v Ljubljani obče spoštovani in čislauii obrtnik, kovaški mojster g. Valentin Urbančič. Obrtniške organizacije so z njegovo smrtjo izgu-Kubile zelo vnetega in požrtvovalnega sodelavca. Pokojnik je bil dolga leta načelnik Zadruge kovinarjev, član načelstva Zveze obrtnih zadrug, odbornik Obrtnega društva, član upravnega sveta Obrtne banke i. dr. Do zadnjega je vztrajno delal, posečal redno vsa posvetovanja lin bil aktivno udeležen povsod, kjer je šlo, da se priborijo obrtništvu kake pravice. S svojim jeklenim značajem, svojo reelnostjo in poštenostjo si je znal pokojnik pridobiti naklonjenost v vseh krogih, kjer so ga poznali. Obrtniške organizacije bodo umrlega Urbančiča težko pogrešale. Vsi mu ohranimo časten sponi in! Drobne vesti. Število brezposelnih v Italiji je znašalo v oktobru 332.000, v novembru 376.000. V novembru 1926 je bilo brezposelnih 14'J.OOO. — Zunanja trgovina Francije v letu 1927 je štela 38.500.956 ton izvoza, za 16 milijonov ton ali za 72% več kot v letu 1913; uvoza pa za 5 milijonov ton več ali za 12%. Torej se je izvoz brezprimemo bolj dvignil kot uvoz. — V prvih 11 lanskih mesecih je znašal izvoz iz U. S. A. 4 milijarde in 457 milijonov dolarjev, uvoz pa 3 milijarde in 852'5 milijonov dolarjev; bilanca je bila aktivna za več kot za 600 milijonov dolarjev. — V Luksemburgu se pogajajo o pristopu Belgije k nemško-francoskenui kemijskemu sporazumu. — Dovoz žita iz prekomorskih dežel v Evropo postaja vedno večji; Argentina je poslala v enem samem tednu 730.000 'kvarterjev. Argentina ima letos več kot 4,500.000 ton eksportnega pšeničnega previška. — Oddaja premoženja Praške ž e 1 ezoind u st rij sk e družbe je bila po dolgih pogajanjih s finančnim ministrstvom določena s 16 milijoni Kč. — Nekatere ameriške banke sistema Federal Reserve so zvišale obrestno mero od 3%% na 4%. — Konflikt med Standard Oil in med Royal Dutch Shell, o katerem smo zadnjič pisali, hočejo poravnati, in to zato, keT je nastala v Ameriki v Teksasu nevarna konfcurentinja Texas Oil Co., ki ne pripada nobeni skupini. — Produkcija zlata v Transvaalu v letu 1927 je znašala 10,130.630 finih unc s tržno vrednostjo 42 K- milj. funtov, leto prej pa 9,962.852 unc s tržno vrednostjo 41K milj. funtov. Prvič v zgodovini južnoafriške zlate produkcije je prišla produkcija nad 10 milijonov unc. ' — V tretjem četrtletju 1927 so nakopali na Angleškem nekaj nad 58’A milj. ton premoga; iprodali so ga 54 milijonov ton, od teh 17 imilj. ton v inozemstvo. — Največji angleški tobačni koncern. Imporial Tobacco Co., razdeljuje za leto 1927 25-odstotno dividendo proti 24-odstotni v letu prej. Družba ima v prometu 30 milijonov funtov glavnice. Čisti dobiček zadnjega poslovnega leta znaša 9 milijonov funtov! — Union Fi-nancifere de Gen&ve, ki se peča v prvi vrsti e financiranjem in z emisijami, bo razdelila zopet 7-odstotno dividendo in bo zvišala svojo delniško glavnico od 70 na 30 milijonov- švic. frankov. in rženega 5 Din. Sad j«*: 1 luiksuzmili jabolk • 10, jabolk 1. H, II. 6, III. 4 do 5, eaia oranža l-50 rlo 3. limona 0’75 do I, 1 ,kg ro-žiSev 8, fig 10, dateljnov 24 do 48, orehov 10, luščenih orehov 30, suhlih češpelj ^ 'I'1 10, suhih hrušk 8 Din. — Špecerijsko blago: 1 ikg kave -Portoriko 04 do 72, Samltos 48 do 52, Rio 86 do 40, pražene kave I. 90 do 100. M. 73 do 80, III. 56 do 60, kristalnega sladkorja 14-50, sladkorja v kockah 16‘50, kavn primesi 20, riža I. 12, II. S'50. 1 liiter namiznega ol|ja 18, jedilnega cxltja 16, vinskega kisa 4'50, »navadnega kisa 2‘50, I kg soli morske 2'50, kamene 3, telega ipopra 62. mletega (potpra 64, pa|pnika III. vrste 28, sladke paprike, po kakovosti 52, 1 /Iiiiter petroleja 7, 1 ikg lesi en in I, 12. II. 10, iprallnega luga 3*30, čaja 80 Din. — Mlevski dadedki: 1 kg moke št. O. 5'50, št. 2 5 do 5-25, S). ■> 5, št. 6 4 do 4'50, kaše 6, tjeSprenija 5 do H, ješ|pren'j0ka 10 do 13, otrobov 2'50 do 3, 'koruzne inoke 4, koruznega zdroba 4 do 5. .pšeničnega od roba 6 do 7, ajdove moke I. S do 9, II. 6 do 7, ržene moke 4'50 do 5 Dim. Žito: 1 q pšenice 370 do 375, rži 320 do 350. ječmena 330 do 340, ovsa 300 do 315, prosa 260 do 300, nove, sušene 'koruze 2(80 do 290. aijde 270 do 280 fižola; ribnirama 425, pri*-pe ličarja 525,, gr aha 430 do 501). leče 700 do 900 D/in. — Kurivo: 1 <| premoga 42, 1 kub. imeler trdiih drv 150, mehkih drv 60 do 75 Din. — Krma: l >| sladkega -sena 80, polsladkega 75, kislega 60, slame 50 Din'. --Zelenjava im gobe: 1 kg endivije 16, motovilca 20, radiča 12 do 16, poznega zelja 3 do 4, rdečega 5 do 6, kislega .zelja 4, Ohrovta 5 do 6, kanfijol 8 do 10, koilerab, podzeimljie 1 do 1'50, špiinače Ki do 20, čebule 4 do F>. | česna 0 do 8, krompirja 125 do 1*50, repe | 1, kisle repe 3, korenja 2 do 4, peleršilj-a I do 5, zelenjave za juho 4 do 5 Din. Medju narodni velesajani, v Lyonu odr/.at če se ove godine rnnedju o. in 18. marta. <>iio obečaje, da se razvije odlično. Več (4 nijeseci nije ni jedno rnjesto raspolo-žiivo u grupama »elektriciteta«, >uainje-šftaja«, »keramike-: i uimjetnoig obrt« i »bijouterije . Niže navodimo one industrije, koje če kod ovogodišnjog saj-ma biti najobilnije zastupane: metalurgija, industrija živeža, muška (konfekcija, industrija šešira, ženska konfekcija, tekstilna industrija etc.... Napose valja istači automobilsku grupu, koja če sama zajpremati površinu od 7000 m-. Nadalje če grupa poljoprivrednih Strojeva na površini od 21.000 m2 sastaviti sve strojeve, materija! i potrepštine, koje stoje u službi zemljodelstva. 20 zemalja reprezentirao je ovdje od i/Jagača. Od zemalja koje najviše izlažu, navodimo: Njemačku, Italiju, Veliku Britaniju, Uje-dinjene države Sjev. Amerike, Švajcer-sku, Belgiju, Cehoslovačku, Indiju, Kolu ralbi ju, Poljsku, .Jugoslaviju, Švedsko, .lapan itd. Golemi. broj trgovaca svake se godine »vrata na Lyonski Velesajani, da se obvjesti o -tehničkim novostima, da uporedi cijene i kvalitete, da zaključuje kupovanja pod uajboljim uslovima konkurenaije. Kratek boravak na Lyon-skom Velesajmu omugučuje kupcu, da si stvori najnoviju i potpunu sllku stanja industrije, koja ga zanima. Prošle godine ustanovilo je od jel en je za kon-trolu, da je velesajani bio posječen od posjetioca iz 47 raznih zemalja iz svili 5 kontinenta. Privrednička elita eijelo-ga svijeta učinila je svojini običajem, da se sastaje svake godine na Lyonskom Velesajmu, ovoj golemoj burzi medju-narodiie trgovine. liuzvoj svetovne plovbe. Po Lloydo-vem registru je bilo na koncu preteklega leta naročenih na vsem svetu 3 milijone 120.000 brutoregisterton ladij, na-pram 8,070.000 tonam 80. septembra 1927 in 2,840 tonam 80. junija 1927. Angleško ladjedelništvo se je ugodno razvijalo in je imelo 81. decembra 1927 za 1,580.000 ton naročil, proti 1,530.000, 1,890.000 in 1,220.000 tonam na koncu prejšnjih treh četrtletij. Šlo je torej tekom lanskega leta zelo navzgor, še bolj pa relativno z ozirom na druge države in je na koncu leta prekoračilo polovico vseh naročil. Tujih naročil v angleških ladjedelnicah je bilo na koncu lanskega leta 896.640 ton. Nemške ladjedelnice so imele na koncu lanskega le- tom; to zato, ker so nekatere velike plovbne družbe svoj gradbeni načrt že do konca izvedle. Nemški delež na svetovnih ladjegradbenih naročilih je padel zato od 16‘6% na koncu septembra 1927 na 12'6% 81. decembra 1927; delež na tonaži, v delo vzeti, je v isti dobi padel od 21‘8 na G'2%. Narasla so pa naročila v ruskih ladjedelnicah, k čemur pridejo še ruska naročila v inozemstvu. Odstotki motornih ladij so zopet narasli in jih je sedaj več v delu kot parnikov: 1,610.000 ton napram 1,490.000 tonam. Zlasti v Nemčiji je dosti več motornih ladij v delu kot parnih. Tudi Anglija, ki je bila prej, kakor vemo, glede motornih ladij zelo rezervirana, jim posveča -zmeraj večjo pozornost; v delu rma 923.000 ton parnikov in že 653.090 ton motornih ladij. Beremo, da bo zgradila Anglija motorno ladjo s 60.000 ton. vsebine, torej še neprimerno več kol vsebujejo doslej najmodernejše italijanske motorne ladje »Roma«, >Augustus.<, »Saturnia« in »Vulcania«. Anglija se je zato toliko časa upirala gradbi motornih ladij, ker ima toliko premoga na razpolago. pa glede dobave 800 kg krp za čiščenje strojev. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 18. februarja t. I. ponudbe glede dobave tračnic. — Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 14. februarja t. L ponudbe glede dobave 140 m:‘ jamskega lesa. — Direkcija državnega rudnika v Kreki sprejema do 18. februarja t. I. ponudbe glede dobave 10.000 kg betonskega železa ter glede dobave oinkove pločevine. — Dne 18. februarja t. I. se bo vršila pri Intendanturi komande Boke Kotorske v Ercegnovi ofertalna licitacija glede dobave okoli 6900 kg raznega mila. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in in dustrijo v Ljubljani interesentom na vpogled TRŽNA POROČILA Tržne cene v Ljubljani (1. febr. 1927): Govedina: V mesnicah po mestu 19 Din; na trgu: 1 kg govejega mesa I. 19, 11. 15 do 17. III. 9 do 13, jezika 17 do 20, vamipov 8 do 10, pljuč 8, jeter 17 do 19, ledic 17 do 20, -loja 5 do 10 Din. — Teletina: 1 kg telečjega mesa I. 22.50, K. 20, jeter 25 do 27.50, pljuč 19 do 20 Din. - Svinjina: 1 kg (prašičjega mesa 1. 25, II. 20 do 23, pljuč 10, jeiter 15, ledic 25, glave 7.50, parkljev 6, slanine trebušne 22, slanine nilbe in sala 24, slanine mešane 23, slanine na debelo 23, masti 28, šunke (gnjati) 30 do 35, prekajenega imeisa I. 30 do 32.50, II. 25 do 27.50, prekajenih parkljev 8 do 10, prekajene glaive 10, jeaiika 35 Din. — Drobnica: 1 kg koštruinovega 13 do 14, kozličevine 20 Din. — Konjsko meso: 1 kg konjskega mesa I. 8, II. 6 Din. — Klobase: 1 kg krakovskih in debrecin-skih 40, hrenovk, safalad, iposetmih 32, tlačenk 20, polprekajenlih kranjskih 32 do 35, suhih kranjskih 50, iprekajene slaruine 25 do 30 Dim. — Perutnina: Kokoš 25 do 40, petelin 25 do 30, raca 25 do 30, domač zajec, manjši 10 do 15, večji 18 do 25 Din. — Divjačina: Divji zajec 40 do 60, 1 kg sime 20 do 30 Din. — Ribo: ikanpa 25, linja 25, ščuke 28 do 30, klina 15, .mrene 15, pečenke 10 Din. — Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka 2.50 do 3, 1 kg surovega masla 40 do 44, čajnega masla 50 do 60, nnaislla 40 do 44, ‘bohinjskega .siira 28 do 32, sirčka 10. eno jajce l‘BS do t'50. — Pijače: 1 liter starega vina 14 do 20, jjovega 16 do ‘20, čaša piva 3, vrček 4 do 4-50, steklenica [piiva 5'25 DOBAVA, PRODAJA. Dobave. Direkcija državnih železnic, gradbeno odelenje v Ljubljani, sprejema do 7. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 5000 komadov tračnih žebljev. — Direkcija državnih železnic, mašin-sko odelenje v Ljubljani, sprejema do 10. februarja t. I. ponudbe glede dobave nosilnih vzmeti. — Predmetni pogoji so na vpogled pri odelenjih direkcije. Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 10. februarja t. 1. ponudbe glede dobave zakovic ter glede dobave 100 kg karbolne kisline. — Predmetni pogoji so na vpogled pri ina-šinskem odelenju te direkcije. — Direkcija državnega rudnika v Vrdndku sprejema do 11. februarja t. 1. ponudbe glede dobave stekla, 150 kg usnja in Veletrgovina Č7L. (Šarabon v Xjubljani priporoča špecerijsko blago raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke, raznovrstno rudninsko vodo. Xastna pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom. Ceniki na razpolago, telefon št. 2666. : MAKS KOSTANJEVEC : dvorni svetnik (finančni) v pok., naznanja, da je O TVORI L pisarno za finančne zadeve oseh vrst o Ljubljani, Gledališka ulica 7, II. nadstr. Preselit veno naznanilo ^ KOMERCIJALNA BANKA D. D., podružnica Ljubljana ŠSZ Afilacija banke Čeho-Slovaški Legiji v Pragi se Je preselila v novo urejene prostore 1—na Mestnem trgu št. 5. ŠTRACE - JOURNAL!*: ŠOLSKE ZVEZKE. Al A Pl ODJEMALNE KNJIŽICI RISALNE BLOKI-: ITD, >KUVERTA< llltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll DRUŽBA Z O. Z. tvornica kuvert in konfekcija papirja LJUBLJANA Vožarski pot štev. i Karlovška cesta štev. 2. izredno ni/kih cenah LJUBLJANA KOPITARJEVA UUUA 6 II. NADSTROPJE. naifineiši in najokusnejši namizni kis is pristnega vina. Zaktevajti ponudbo l TehnKno in higijeniino najmoder-iteje urejena kisarna v Jugoslaviji. n Hunti MhMI—, Dunajska casta la, H. nadstr. C ZALOOA sveže pražene kave, mletih dliav In rudninske vode. divjatin kupuje in plačuje nadjnevjmeno D. ZDRAVIC - UUBUANA Fiorijanska ulita 9. Točna In solidna postrežba! UUBUANA GRfGORČI&VA 23 MERKUR S« priporoi« xa tla?« iraavskih, obrtnih, induslirJjjsSsih in uradnih Slsicovin. * Tiska ta*op«M| ! b»oitire, Kanike, tabaJa, vrab»lat lepaka, posetnice Itd. * USWW KifillCOVEZNieil. * TSUEfOrt. Mt!MEFKUR> kot izdajatelja in tiskarja: A. SEVER, Ljubljana.