MERXV GRUDAH Stran 4 AKVONIJ UGRABIL MLADENIČA Stran 12 VEČNI SEN V BUČAH Stran 13 ŠT. 34 - LETO 58 - CELJE, 21.8.2003 - CENA 350 SIT 22,5 HRK Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn FiladoporočeI^ že vesta^pp rokometa^il^ MILAN MATKO, »PASJI DOHTAR« Stran? ŽUPNIK ZA ŠEST CERKVA Stran 8 ORKAN ZA MAKEDONCE Stran 14 NOBENA PRED JOLANDO Stran 15 2 DOGODKI ANKETA Suša tudi na Celjski tržnici Posledice letošnje suše čutijo tudi na Celjski tržni- ci, kjer nekatere zelenjave sploh ni mogoče dobiti, os- tala pa je precej dražja kot na primer lansko leto. Ce- ne sadja in zelenjave so v povprečju višje za okoli 30 odstotkov. Tadej Ferlež, vodja tržni- ce: »Največje je pomanjka- nje stročjega fižola, čigar ce- na je tisoč tolarjev za kilo- gram, medtem ko je bil lani po 600 tolarjev. Krompir je dražji za polovico, zelene so- late v letošnjem letu skoraj ni. Ponudba paprike in pa- radižnika pa je letos dobra, ker ju dobivamo s Ptujskega polja, kjer jo namakajo. Kar se pa sadja tiče, so jabolka malo dražja, breskve in nek- tarine pa so po enaki ceni kot lani. Gob v letošnji sezoni še ni bilo, je pa cena v Ljublja- ni okoli 8.000 tolarjev za ki- logram. Prodaja je mogoče malo manjša kot preteklo le- to, toda ljudje morajo kupo- vati hrano, zato kupujejo tu- di po višji ceni.« Veronika Verbič, proda- jalka: »Vso zelenjavo, ki jo prodajam, pridelam sama. Na tržnico pridem vsak dan, razen nedelje. Lahko rečem, da je suša zelo osiromašila pridelek. Pri nas se je 7.000 sadik paprike posušilo, pa- radižnik in kumarice zaliva- mo (to je edina stvar, ki jo zalivamo), fižol se je posu- šil, krompirja bo kar za 80 odstotkov manj, kot bi ga mo- ralo biti, zelje je propadlo... Ni vode. Kar se pa cen tiče, bi pa takole rekla: vsak prodaja svojo robo, vsak ponudi svojo ceno. Jaz marsikdaj ne bi po- stavila take cene, kot je na tržnici. Moja zelenjava ima takšno ceno, ki bi jo tudi sa- ma plačala, če bi bila kupec. Pri meni so še realne cene, ne pretiravam, ker vem, da ni nihče kriv za nastal polo- žaj.« Silva Knez, prodajalka: »Suša je kar precej vplivala na moj pridelek. Manj ga si- cer ni kot lani, je pa bolj dro- ben. Na tržnico pridem vsak drugi dan oziroma po potre- bi. Prodaja se pri meni ni bis- tveno zmanjšala.« Marija Pompe, prodajal- ka: »Prodajam zelenjavo in sadike. Od zelenjave imam tu rdečo peso, zelje, čebulo, korenje, peteršilj. Včasih pri- nesem tudi malo fižola, če ga kaj naberemo. Vse, kar pro- dajam, pridelam sama. Sem ne pridem vsak dan. Ko se mi ljubi oziroma, ko imam kaj za prodati, pa pridem.« BOJANA AVGUŠTINČIČ Rojstvo domačih jabolk Pod upravnim poslopjem Kozjanskega parka v Pod- sredi so letos spomladi ure- dili drevesnico, v kateri naj bi po zahtevnem postopku zrasle nove sorte kozjan- skih jabolk. V drevesnici, za katero skrbi Adrian Čer- nelč, sicer v parku kot koor- dinator s podeželjem, tre- nutno raste okoli tisoč dre- ves iz pečk starih sort ja- bolk, ki uspevajo v Kozjan- skem parku. Pred leti so začeli s siste- matično obnovo starih sad- nih nasadov, predvsem jab- lan, do danes pa so prečistili okoli 5.500 dreves. V akcijo obnove je vključenih približ- no 130 kmetov, v parku pa še vedno sprejemajo naroči- la za čiščenje starih sort. Drevesnico v nastajanju si je že ogledal inšpektor, ki je z dosedanjim potekom zado- voljen. Zaradi suše imajo le- tos največje težave z zaliva- njem, ki mora biti zaradi soč- ne podlage za kasnejšo cepi- tev, ki jo bodo opravili avgu- sta, vsakodnevno. Cepili bo- do s cepiči iz matičnih dre- ves, ki so v zavarovanem ob- močju parka. S tem želijo ohraniti genetski material dreves na samem območju parka. V začetku bodo cepi- li 30 sort jablan za matična drevesa, kar bodo v nasled- njih letih še povečali. »Na va- rovanem območju imamo trenutno odkritih in eviden- tiranih 65 starih sort jablan. Vse sorte bi radi s cepljenjem mladih dreves obnovili. Pri nas je možno odkriti še kak- šno novo vrsto, medtem ko se v Nemčiji pohvalijo z okoli 400 odkritimi sortami ja- bolk. Zanimivo, da imajo sa- mo enega človeka, ki se na vse to resnično spozna,« je med sprehodom po drevesni- Adrian Černelč v drevesnici ci z navdušenjem pripovedo- val Adrian Černelč, ki ima tudi sam doma manjši sadov- njak. Letos bodo ustvarili podat- kovno foto bazo s sliko vsa- kega sadeža. »Nekatere sor- te so si zelo podobne, zato je potrebna velika natančnost. da se loči sorta od sorte,« po jasnjuje Adrian Černelč, 1 želi, da bi z obnovljenir drevesi starih sort dosegli d bre rezultate. Doma vzgoj na in cepljena drevesa boc rasla le na območju Kozjai skega regijskega parka. TONE VRAB Skozi Goričico brez prahu Rekonstrukcijska dela na okoli dva kilometra dolgem cestnem odseku Dole-Prose- niško, s katerimi so delavci podjetja CMC Celje začeli včeraj, so ocenjena na 100 milijonov tolarjev, kar velja za letos največjo naložbo v šentjurski občini. V torek opoldne sta v Ipavčevi hiši v šentjurskem Zgornjem trgu župan Štefan Tisel in predsednik uprave CM Celje Marjan Vengust (na sliki) slovesno podpisala izvajalsko pogodbo, že dan kasneje pa so se začela dela. Delavci podjetja CM Celje bodo predvidoma do sredine novembra zdaj ozko in na nekaterih mestih precej poškodovano cestišče utrdili in razširili, asfaltirali bankine, s katerih se zdaj ob gostem prometu močno praši, ter razširili uvoze s stranskih cest. Spomladi so že poskrbeli za odvodnjavanje ter za ureditev kanalizacije za meteorne vode ob cesti. IS, Foto: M. NOVAK Dvorec bo obnavljal Remont Kot smo že poročali, bo do jeseni stekla nujna ob novitvena dela na Knežjen dvorcu v Celju. Zahodni trakt stavbe, ki je zadnje ča se med drugim zbirališče narokomanskih združb, je že zelo nevaren in če ne bo pravočasnih posegov, utegne pričeti rušiti. Mestna občina Celje je nai nujnejšim obnovitvenim de- lom letos namenila 88 mili- jonov tolarjev, še 23 jih je pri- maknilo ministrstvo za kul turo. Pred dnevi je bil zaklju čen postopek izbire izvajalca del, na katerem je obnovitve na dela pridobilo celjsko pod- jetje Remont. Pričetek del lah- ko pričakujemo prihodnji mesec. Takrat bodo razkrili streho na tem traktu dvorca. Nato bodo stavbo utrdili pri temeljih, ki so jih razrahljala arheološka raziskovanja, pre- den bodo namestili novo stre ho, pa bodo stavbo še znižali za vrhnje nadstropje. BS Brezposel- nost se zmanjšuje število brezposelnih na Celjskem se je zopet nekoli ko znižalo. Konec junija ']( bilo pri območni službi za voda za zaposlovanje v Ce lju prijavljenih 11.856 oseb kar je za 2 odstotka manj kot v maju in za 9 odstot kov manj kot junija lani. Med brezposelnimi je 55 od- stotkov žensk, dobra petina brezposelnih je takšnih, ki so delo izgubili zaradi stečaja ali pa so v podjetju postali trajni presežki, kar 45 odstotkov jih ima le prvo ali drugo stop njo izobrazbe. Po zadnjih pO' datkih, ki pa veljajo za meset; maj, je stopnja registriran^ brezposelnosti v regiji 13,9-od- stotna, kar je za 3 odstotne to^ ke več kot znaša republiško poV' prečje. J' Št. 34-21. avgust 2003 DOGODKI 3 Pd prireditev do icostanja Manuela Fišer je z dejavnostjo vrta Siesta popestrila ulično dogajanje v celjskem mestnem jedru y avgustovsko vročino LaŠčobo celjskega mest- La jedra je v začetku av- Lta kar nekaj svežine pri- Lel vrt Siesta, ki ga je na Lvnem trgu odprla pod- Lica Manuela Fišer. Na Ltni trg ni namreč, kot jilco drugih, pripeljala le ^uudbe pijač. Že v prvih ^nih delovanja se je tam ffstilo kar nekaj priredi- V. 2e res, da je bil to tudi po- li mestne občine, ki je po- gine za vrtove v mestu od- ila v brezplačen štiriletni ijem z željo, da najemniki ipestrijo poletno dogajanje mestnem jedru. Toda, na iialih vrtovih se ne dogaja č, v Siesti pa je vse bolj ži- ihno. Prav zaradi tega čudi ftrano ime. Vse bolj je v Celju, zlasti ^ mladimi, priljubljen tu- t Smash pub, kjer na ne- bč najbolj priljubljenem eljskem vrtu ob blagovni- i Vele, prav tako priprav- ijo različne prireditve. Že [soboto bo tam godel An- rej Šifrer, prihodnjo sobo- (pa Gušti in Polona. ■)Pri izbiri imena sem ime- V mislih počitek čez dan, sto si predstavljam kot po- itek in užitek in na tem vrtu bi bi se ljudje sprostili in uživdi,« pripoveduje Manue- a Fiser. Kaj vse ste doslej že pri- ravili in kaj imate še v na- rtih? Zelo odmeven je bil kon- eit Zorana Predina, prav ta- 0 džez koncert skupine Ni a ni. V soboto smo pravili rvo otroško delavnico, dan item še lutkovno predsta- Manuela Fišer na svojem vrtu Siesta prisega na prireditve in živahno dogajanje. vo za otroke. V Siesti bo še več koncertov, čeprav jih je v tem času težko pripraviti, saj so tudi glasbeniki na do- pustih. Trenutno se dogovar- jamo za skupni koncert Vla- da Kreslina in Zorana Predi- na, radi bi dobili Mio Žnida- riČ, morda skupino Mi2, na- daljevali bomo z džez in blues koncerti, med tednom pa ponudili prostor mlajšim, še neuveljavljenim glasbeni- kom. Prav tako bodo v Siesti prireditve za najmlajše. Vsa- ko soboto dopoldan bomo ob pomoči animatorjev in va- rušk pripravljali ustvarjalne delavnice, kar bo staršem omogočilo vsaj kratko spro- stitev, otrokom pa ustvarjal- nost. Ob nedeljah bomo na- daljevali z lutkovnimi pred- stavami, nastopi klovnov, žonglerjev... To je v Celju zelo nova po- nudba, ki dejansko prina- ša življenje na mestne uli- ce, pomaga oživljati mest- no jedro. Kako ste zadovolj- ni z odzivom Celjanov, ki nismo vajeni česa podobne- ga? Zavedali smo se, da ni do- volj, da na trg postaviš mize in stole in čakaš, da bodo ljudje prišli. Iz lastnih izku- šenj vem, kako si ljudje želi- jo prireditev in dogajanja. Mesto je bilo prazno pač za- to, ker se v njem ni nič doga- jalo. Takoj, ko se začne kaj dogajati, ljudje pridejo, kar potrjuje odličen odziv na naše prireditve. Vrt torej zaenkrat izpol- njuje vaša pričakovanja. Glede na to, da je še av- gust, čas dopustov, vročina, je obisk nad pričakovanji in smo zadovoljni. Se pravi, da ste ubrali pra- vo pot. Se s kom še povezu- jete, kakšen je odziv med najemniki okoliških loka- lov. Želeli smo se povezati, predlagali smo skupno orga- nizacijo nekaterih prireditev, pa odziva ni bilo, v tem žal še ne vidijo svojega interesa. Bilo je tudi že nekaj raz- burjanja zaradi »nočnega hrupa«... Res smo imeli pritožbe dveh, treh stanovalcev v oko- lici. Toda pri prireditvah smo skrbni in bomo še naprej. Skr- bimo, da glasba ob koncer- tih ni preglasna, da konča- mo do triindvajsete ure. Pri- tožbe so bile ob džez kon- certu, ker mnogim ljudem džez pač ni všeč. Prepričana pa sem, da bo drugače, da je treba imeti posluh tudi za drugačno zvrst glasbe. Sicer pa je na našem vrtu mirno, ni izgredov, hrupa. Je ulica pravo prizoriš- če za prireditve, delavni- ce...? Glede na odziv očitno je. Zlasti poleti si vsi želimo ven, na zrak, na vrt. Ulica je pri- merno prizorišče za takšne dejavnosti, zlasti poleti in zgodaj jeseni. Prihaja jesen, do kdaj bo- ste vztrajali? Dokler bo vreme, upam da čim dlje. Jeseni bomo ponud- bo popestrili še z v pečici pe- čenim kostanjem. Pa še na eno stvar naj opozorim. Z mestno občino se dogovarja- mo, da bomo vsako soboto na parkirišču pod Knežjim dvorcem pripravljali priredi- tve za nekoliko starejše ob- činstvo z zabavno in narod- no zabavno glasbo, po vzor- cu veselic. To je niša v me- stu, kjer se za starejše ne do- gaja nič. Začeti nameravamo že prihodnjo soboto. BRST Foto: GREGOR KATIC Župan Lojze Posedel in dobitniki medalj na Olimpiadi mladih v Parizu. Županov sprejem za športnike ^Upan Občine Žalec Lojze Posedel je skupaj s programskim direktorjem zavoda za ^'turo, šport in turizem Urošem Vidmajerjem sprejel mlade športnike, ki so nastopili ^Evropski Olimpiadi mladih v Parizu in osvojili medalje. ^ obema so se srečali Rok Draškič, ki je osvojil srebrno medaljo v judu, in tri člane ^Nkarske kadetske državne reprezentance, ki je na teh igrah zasedla tretje mesto in si 'borila bronasto medaljo, mlade odbojkarje iz Šempetra Rudija Zupanca mlajšega, Mar- ^ ^ojinoviča in Zlatka Pulka. Z njimi je bil tudi vodja reprezentance Šempetrčan Rudi Jipanc starejši. Župan Posedel je v svojem nagovoru vsem izrazil čestitke in priznanje, da odlično zastopali Slovenijo in občino Žalec. TT Del udeležencev kinološkega seminarja med predavanjem. ^ Mednarodni icinoiošici seminar. Klub ljubiteljev belgijskih ovčarjev Slovenije je minuli konec tedna v Celju organizi- ral mednarodni seminar o delu s psi. Zaradi hitrega razvoja kinologije, metod dela in šolanja psa, so zagnani člani kluba uvideli, da je potrebno poseči po novem znanju. K sodelovanju so povabili trenutno na svetu najbolj priznanega strokovnjaka Engarja Scherkla iz Nemčije, dvakratnega svetovnega prvaka v delu s psom, sodnika za delo, markerja in vodilnega v pripravah nemških reprezentanc. Tudi zaradi njega se je na seminar prijavilo več kot petdeset poslušalcev, nekateri celo iz tujine. Na spoznavno družabnem večeru se je izkazalo, da je kinologija postala veda in da imajo resni in dogovorni ljubitelj psov, ki se ukvarja z vzrejo in vzgojo veliko znanja, ki ga nenehno dopolnjujejo. TONE TAVČAR Št. 34-21. avgust 2003 4 TEMA TEDNA Je Gruda-Jurmes uničila celjski Merx? Večinska lastnika očitata vodstvu šentjurskega podjetja številne nepravilnosti - Z dokapitalizacijo do prevlade Merxu Pid Trdnjava in Mesarstvo Šentjur, ki imata skupaj 53 odstotkov celjskega gostin- skega podjetja Merx, nista podprla niti enega sklepa, ki sta ga v ponedeljek na skupš- čini delničarjev predlagala uprava in nadzorni svet. Med drugim sta zavrnila predlog o dokapitalizaciji ter zahtevala revizijo poslova- nja Merxa v zadnjih petih le- tih, saj sumita, da se je v pod- jetju na škodo večine lastni- kov zgodilo v preteklosti cel kup nepravilnosti. Predstavnika Trdnjave in Mesarstva Darko Zupane in Emil Štukelj sta na skupšči- ni puščice naperila predvsem proti Radu Tržanu, direktor- ju šentjurske Grude-Jurmes, ki je v začetku leta 2000 ku- pila precejšnji sveženj Mer- xovih delnic in napovedala, da namerava lastništvo v celj- skem podjetju še povečati ter ga z vlaganji v restavracije in hotel Astor (nekdanji Merx) ponovno dvigniti med vodil- ne gostince v mestu. Večina obljub je ostala le na papir- ju, saj so Šentjurčani kmalu zabredli v velike finančne te- žave. Kot jim zdaj očitajo os- tali lastniki Merxa, so svojo kožo poskušali reševati tudi z izčrpavanjem celjskega podjetja, od katerega, trdijo nekateri, danes ni ostalo sko- raj ničesar več. Razen »nekaj žlic in krožnikov«. Hotel As- tor so za 240 milijonov to- larjev prodali Hypo Leasin- gu in ga potem na lizing vze- li nazaj, čudne lastniške spre- membe pa so doletele tudi gostilne v Novi vasi, na Ljub- ljanski cesti in na Hudinji. Kupnina naj bi v glavnem »odpotovala« proti Šentjurju. Terjatve v lastniške deleže Zanimivo je, da je Tržanu oziroma Grudi-Jurmes ves ta čas uspelo obvladovati Merx kljub temu, da ima v njem le nekaj več kot 18-odstotni last- niški delež. Zakaj se ostali lastniki niso oglasili že prej in poskušali preprečiti vse ne- pravilnosti, ki jih zdaj očita- jo vodstvoma obeh podjetij? Emil Štukelj iz Mesarstva pra- vi, da za to doslej niso imeli pravnih podlag in da so pri- ložnost, da začnejo s »pos- pravljanjem« celjskega pod- jetja, dobili šele na ponedelj- kovi skupščini. Zato so že kar na začetku »zminirali« sejo in namesto predlaganega Ra- da Tržana za predsednika skupščine postavili Darka Zu- panca. Poleg že omenjene zahteve po izredni reviziji je skupščina v nadaljevanju tu- di sklenila, da ne sprejme let- nega poročila za leto 2002, da ne podeli razrešnice upravi in nadzornemu svetu in da ne podpre predloga o doka- pitalizaciji podjetja v višini 100 milijonov tolarjev. V Trd- njavi in Mesarstvu so prepri- čani, da je z dokapitalizaci- jo Jurmes želel pridobiti v Merxu večinski delež, saj naj bi jo izvedli tako, da bi up- niki svoje terjatve spremenili v lastniške deleže. Največji upnik Merxa pa je prav Gru- da-Jurmes. Merx je v rdečih številkah že od leta 1998. Izguba se je zelo poglobila leta 2000, ko je vajeti v podjetju prevzel šentjurski Jurmes. Lani so imeli 62 milijonov tolarjev izgube, kar je najmanj v zadnjih treh letih. Negativ- no poslovanje so zabeležili tudi ob letošnjem polletju, vendar direktor Stano Plah- hutta trdi, da že dva meseca tekoče poslujejo pozitivno. Nekaj več kot 30 delavcev že tri mesece ni dobilo plač. Kot je povedal Emil Štukelj, bodo o dokapitalizaciji ter o razrešnici upravi in nadzor- nemu svetu zopet razpravlja- li šele takrat, ko bodo dobili na mizo poročilo izrednega revizorja. Ker pa se želijo čim- prej lotiti reševanja Merxa, so od direktorja Stana Plahhut- te že zahtevali, naj takoj skli- če sejo nadzornega sveta in nanjo povabi tudi vse večje delničarje. Na seji naj bi se dogovorili o ukrepih, s kate- rimi naj bi Merx ubranili pred dokončnim zlomom. JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIC steklarna »Rogaška«d.d. Ulica talcev 1 3250 Rogaška Slatina Za delo organiziranja in nadziranja dela v oddelku finančnega knjigovodstva in opravljanja zahtevnejših nalog s področja finančnega knjigovodstva iščemo sodelavca za prosto delovno mesto: VODJA GLAVNE KNJIGE za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje : - višješolska ali srednješolska izobrazba ekonomske smen - znanje tujega jezika (angleščina) - 5 leti delovnih izkušenj na področju računovodstva Če ste pripravljeni sprejemati odgovorne naloge in ste natačf in samoiniciativna oseba, prosimo, da pošljete svojo ponudbo dokazili najkasneje do 30.08.2003 na naslov: Steklarna »Rogaška« d.d.,Ulica talcev 1, 3250 Rogaška Slatina IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Vpis v šolsko leto 2003/04 V šolskem letu 2003/2004 bomo vpisovali v nasledni\ programe za izobraževanje odraslih: 1. Program srednjega strokovnega izobraževanja - štiriletni program tehnik zdravstvene nege 2. Program srednjega poklicnega izobraževanja - triletni program bolničar-negovalec 3. Program poklicno tehniškega izobraževanja (3 + ^ s predhodno izobrazbo bolničar-negovalec 4. Programi izpopolnjevanja: - maser • pediker 5. Izvajali oziroma potrjevali bomo znanje za pridobi tev nacionalne poklicne kvalifikacije - maser in diker za pridobitev certifikata kot javne listine. Programe izvajamo skupinsko ali v obliki konzultacijs^^^ izpitnega načina, odvisno od števila vpisanih kandidatom Vse informacije dobite na SZŠ Celje na številkah: 03 428 69 10 ali 03 428 69 00. vsak petek od 13. do 1^ ure. INFORMATIVNI DAN NA ŠOLI BO V ČETRTEK, 28. 8. 200^ OJS 16,00 UBL_ ^ ........______ SREDNJA ZDRAVSTVENA ŠOLA CELJE Ipavčeva 10, 3000 CELJE REPUBLIKA ^ SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA CEUE Trg celjskih knezov 9 3000 Celje Številka: 03700-3/2003 Datum: 13.8.2003 OBVESTILO ZA JAVNOST V skladu z uveljavljenimi prizadevanji Upravne enote Celje po učinkovitejši in prijaznejši državni upravi, se je Upravna enota Celje koncem leta 2001 odločila svoje poslovanje uskladiti s sistemom kakovosti in svetovno prakso v okviru standardov ka- kovosti ISO 9001:2000. V okviru uvedenega projekta se je v letu 2002 in prvem polletju leta 2003 izvajalo mnogo aktivnosti, od katerih naj primeroma navedemo le nekatere: Pripravili in sprejeli smo Poslovnik kakovosti Upravne enote Ce- lje v skladu s standardom ISO 9001:2000, potekalo je izobra- ževanje vseh delavcev UE na temo Kakovost storitev in odnos do strank, 15 delavcev upravne enote je opravilo seminar in izpolnilo pogoje za vpis v register notranjih presojevalcev siste- ma kakovosti, pripravljen in sprejetje bil Letni poslovni načrt Upravne enote Celje za leto 2002, in Letni poslovni načrt Uprav- ne enote Celje za leto 2003, opravljeno je bilo anketiranje strank in zaposlenih v letu 2002 in 2003 ter izdelana analiza obeh anketiranj, pripravljeni so bili zbirniki predpisov, zbirniki delovnih navodil, delovna navodila po posameznih upravnih področjih, zbirniki vlog za vse oddelke upravne enote, opravljena je bila notranja presoja sistema kakovosti na vseh oddelkih Upravne enote Celje. Iz analize izvedenih anketiranj strank v letu 2002 in 2003 je bilo ugotovljeno nadpovprečno zadovoljstvo strank s poslovanjem Upravne enote Celje. Skladno s terminskim planom za izvedbo projekta in Letnim poslovnim načrtom Upravne enote Celje za leto 2003 je bila opravljena s strani Slovenskega instituta za kakovost in mero- slovje iz Ljubljane v mesecu juniju 2003 certifikacijska presoja. Na podlagi uspešno izvedene zunanje certifikacijske presoje smo 12. 8. 2003 prejeli od imenovane certifikacijske organiza- cije sklep o podelitvi certifikata ISO 9001:2000 Upravni enoti Celje in sicer pod zaporedno št. 0-537 za »Izvajanje uprav- nih postopkov na prvi stopnji, razen za področje dena- cionalizacije in izpitnega centra«. Slovesna podelitev certifikata ISO 9001:2000 Upravni enoti Celje, bo izvedena v oktobru 2003. Lep pozdrav! Damjan Vrečko Načelnik REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOUE, PROSTOR IN ENERGIJO URAD RS ZA PROSTORSKO PLANIRANJE Dunajska 21, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: (01) 478 70 14, Telefaks: (01) 478 70 10 Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 - popravek) Ministrstvo za okolje, prostor in energijo. Urad RS za prostorsko planiranje, sklicuje PROSTORSKO KONFERENCO za regionalno zasnovo prostorskega razvoja za območje Savinjske statistične regije, ki bo v petek 29. avgusta ob 11 .uri, v veliki sejni sobi Ministrs- tva za okolje, prostor in energijo. Urada RS za prostorsko pla- niranje. Dunajska 21, Ljubljana, v podhodu. Na prostorski konferenci bo predstavljen predlog programa priprave regionalne zasnove prostorskega razvoja za območje Savinjske statistične regije. Udeleženci prostorske konference, ki predložijo dokazilo, da zastopajo organ, organizacijo, društvo ali drugo pravno osebo, lahko na prostorski konferenci dajo svoja priporočila in usmeri- tve v zvezi s pripravo regionalne zasnove prostorskega razvoja za območje Savinjske statistične regije v pisni obliki ali ustno na zapisnik. Gradivo, to je predlog programa priprave, je na vpogled na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo. Uradu RS za prostor- sko planiranje. Dunajska 21, Ljubljana, vsak delovni dan med 13.00 in 15.30 uro in na spletni strani Urada RS za prostorsko planiranje http://www.qov.si/upp/Aktualno.htm. v rubriki Ob- vestila za javnost. Valentina Lavrenčič DIREKTORICA Številka: 352-14-8/00 Ljubljana, 11. avgust 2003 Št. 34-21. avgust 2003 GOSPODARSTVO 5 ^ročina posušila savinjski iimeij l^fne napovedi, ki jih Lkovnjaki Inštituta za Lgljarstvo in pivovarstvo Mcu pred začetkom obi- Lja hmelja niso upali po- dati na glas, so se uresni- e. Visoke temperature in l3 letošnje proizvodnje 50 zmanjšale samo za tjino, ampak celo za po- Ipico in morda še več. j}oslej nabrane količine sa- mskega goldinga, ki ga je lina hmeljarjev v Savinj- dolini začela obirati v po- Ideliek, kažejo, da znaša [delava na hektar le 500 ki- |;ramov, kar je za skoraj 70 Istolkov manj kot v pov- >čno dobrih letih. Kako bo iorto aurora, s katero je v iveniji posejanih 60 odstot- vod skupno 1.650 hekta- if hmeljišč, v inštitutu za aj še ne morejo natančno povedati. Po besedah sve- ralkc za hmeljarstvo Ire- Friškovec, bo tudi pri au- i, ki jo bodo začeli obira- [onec tega tedna, letina vse- kakor slabša kot ponavadi. Zaradi vročine in suše so hmeljni storži zelo majhni, pridelek pa lahko dodatno oklesti še hmeljna pršica. Po prvih analizah bo kakovost hmelja letos povprečna, do- končne ocene pa bodo, pra- vi Friškovčeva, znane šele ko- nec meseca. Glede na odkupne cene, ki bodo po napovedih trgov- cev približno takšne kot so bile lani, to je od 2,5 do 3 evre za kilogram, savinjski hmeljarji letos ne bodo za- služili niti toliko, da bi po- krili stroške pridelave. Za dostojno preživetje bi na- mreč na hektar morali v povprečju pridelati okrog 1.800 kilogramov hmelja. V inštitutu za hmeljarstvo se zato po besedah direktorja Andreja Simončiča zelo bo- jijo, da se bodo v Savinjski dolini površine, posejane s hmeljem, že prihodnje leto občutno zmanjšale. JI, Foto: TT Pri Pongračevih v Parižljah je gospodar Franc povedal, da namakanje ni povsem doseglo svojega namena. Dobrna dobila tisicarja Tevme Dobrna bodo zopet aftiJe novega direktorja, ^dzorni svet družbe je red kratkim na to mesto lenoval Janeza Mlakarja, i je od leta 1995 vodil ti- urno Leykam iz Hoč pri lariboru, bil pa je tudi eden il direktorjev mariborske- J podjetja Regionalni me- iji, ki izdaja brezplačni ča- pis Dobro jutro. Janez Mlakar je v zadnjih 'h letih že četrti direktor tega jstarejšega slovenskega na- vnega zdravilišča, ki je v ve- iski lasti Krekove družbe in Ijskega podjetja Alea. Po stavitvi Darka Urbancla je a 2000 vodenje Dobrne za o dni prevzel Iztok Svetin, ^nec leta 2001 ga je zame- ji Danijel Brcko, ki pa v nnah ni dočakal niti polo- ^mandata. Konec letošnje- niaja ga je namreč nadzor- svet odstavil (razlog naj bi '3 prevelika prekoračitev ^stev za obnovo hotela Vi- ' in za direktorico začasno ^^noval Matejo Vidnar iz Pekove družbe. Mlakar, si- diplomirani ekonomist, Vodenje Term Dobrna prev- ' 1- oktobra. JI Žeja povečala Vitalov dobiček Zaradi visokih temperatur si v letošnjem poletju ma- nejo roke tudi v Vitalu. Iz mestinjske tovarne in iz podjetja Teleoptik v Saraje- vu, preko katerega tržijo pi- jače na območju nekdanje Jugoslavije, so samo v juli- ju na trg poslali 2,3 milijo- na Utrov sadnih sokov in dru- gih brezalkoholnih pijač. To je za kar 120 odstotkov več kot v istem mesecu lani. V Vitalu so dobro poslo- vali tudi v prvem polletju, saj so izdelali in prodali 7,4 mi- lijona litrov sadnih sokov in sirupov, ter lanske polletne rezultate presegli za 45 od- stotkov. Direktor Zvonko Murgelj pravi, da za tako do- bro prodajo ni »kriva« samo vročina, ampak tudi števil- ne reklamne akcije. Poleg tega jim je letos uspelo razširiti tudi krog trgovskih družb, za katere polnijo sokove pod nji- hovo blagovno znamko. Do- slej so sodelovali samo z Mer- catorjem, po novem pa de- lajo tudi za Spar. V prvih še- stih mesecih so za trgovce na- polnili 1,5 milijona litrov so- kov in ledenih čajev, samo v juliju pa 633 tisoč litrov. Mur- gelj pravi, da si k sodelova- nju prizadevajo pritegniti tudi Engrotuš, ki pa za zdaj svoje brezalkoholne pijače raje pol- ni v Avstriji in mirenski Da- ni. V skladu z dogovorom o delitvi programov znotraj Skupine Pivovarne Laško, ki je večinski lastnik Vita- la, so v Mestinju julija za- čeli polniti maloserijsko proizvodnjo pijač za Ra- densko. Že februarja pa so jim Pomurci prepustili proi- zvodnjo sirupov za točilne aparate. Zaradi dobre prodaje v pr- vih sedmih mesecih Zvon- ko Murgelj pričakuje, da bo- do načrtovano celoletno proizvodnjo, ki naj bi zna- šala 13,8 milijona litrov, brez težav dosegli in najver- jetneje tudi presegli. Boljši Direktor Vitala Zvonko Murgelj: »Kosem leta 1986 prišel v Vital, je znašala celoletna proizvodnja pod- jetja, v katerem je takrat delalo 112 ljudi, 1,9 milijona litrov. 56 ljudi pa je samo julija izdelalo 2,3 milijona litrov pijač.« od pričakovanih naj bi bili tudi finančni rezultati. Za le- tos so načrtovali 35 milijo- nov tolarjev čistega dobič- ka, a so ga imeli že ob pol- letju za 28 milijonov tolar- jev, kar je za 40 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. JI, Foto: GK Laščani »učijo« tuje icomentatorje časnik Wall Street Journal Europe je v pismih bralcev ■rjavil odgovor pomočnika direktorja Pivovarne Laško '^ška Šrota na članek komentatorja Briana M. Carney- ki se je v začetku avgusta lotil dogajanj ob prevze- manju Pivovarne Union. Carney je med drugim zapi- si- da gre pri prevzemu za zgodbo o srditih nacional- f*^ pritiskih in za kršitev zakona o vrednostnih papir- ,^oško Šrot je v imenu Pivovarne Laško v pismu zanikal ^fneyjeve trditve in mu očital, da si je mnenje o tako ''^novani pivovarski vojni ustvaril na podlagi izjav Inter- brevva in tistih ljudi, ki že vseskozi nasprotujejo njihove- mu prevzemu Uniona. Pivovarna Laško je, pravi Šrot, ves čas delala v skladu z veljavnimi predpisi o prevzemanju. Dali so javno ponudbo za nakup Unionovih delnic in bili pri tem pač bolj uspešni od Intrebrevva. Na svarilo Briana M. Carneyja evropskim podjetjem, da jih ob prevzemanju privlačnih naložb za nekdanjo železno zaveso čakajo podobne zgodbe kot je Unionova, saj slo- venska sodišča na vse mogoče načine ščitijo domača pod- jetja pred vdorom tujega kapitala, je Boško Šrot opozoril, da takšne trditve nimajo prav nobene osnove. JI SBI20 se vrača Kot vse kaže, se je slovenski kapitalski trg odločil, da bo rastel. Zadnji znaki tega so vidni že, v povečevanju delniških tečajev v zadnjih štirinajstih dneh. Dogajanje od minule sre- de je bilo tako ponovno v slogu počasne, a zmerne rasti. Indeks SBI20 je po dolgem času ponovno prekoračil mejo 3.200 točk, ravno tako raste promet na Ljubljanski borzi, pri čemer pa nimamo v mislih raznih aplikacij in svežnjev, ki malim delničarjem ne koristijo, saj so le-ti iz njih izvzeti. Pregled izbranih vrednostnih papirjev v obdobju od 13. 8. do 19. 8. 2003 Zaicaj (posebni) vzajemni sif iadi bolj ali manj mirujejo Prav lepo je ponovno videti kako se domači delniški tečaji ponovno višajo, a kljub temu se že lahko sprašujemo, kje je meja med zdravo, enakomerno rastjo ter prekomerno, pre- hitro rastjo? No, po mojem mnenju lahko indeks SBI20 v mesecu avgustu pridobi približno 5 odstotkov, nihče pa nam ne bo jamčil, da ne bo že čez nekaj mesecev ponovno zavla- dala nelikvidnost trga, ki bo tečaje ponovno tiščala navzdol, tako kot se je to zgodilo v prvi polovici leta. Ne pozabimo, da je kljub trenutnemu povečevanju borznega prometa, sloven- ski kapitalski trg še vedno precej plitek. V enem od predhodnih prispevkov sem omenil, da bom enkrat na kratko poskušal obrazložiti, zakaj trenutni (poseb- ni) slovenski vzajemni skladi ne naredijo bistvenih sprememb v svojem portfelju. Eden izmed razlogov je prav izjemno plitek domači kapitalski trg. (Posebni) investicijski skladi imajo namreč v svojih portfeljih ogromne količine domačih delnic. V kolikor bi jih želeli naenkrat prodati ter zamenjati strukturo portfelja z recimo relativno cenejšimi tujimi delni- cami, bi to pomenilo izjemno veliko ponudbo domačih del- nic na trgu. Če pa nekdo delnice prodaja, jih mora na drugi strani nekdo kupiti, v tem primeru pa je pripravljen racional- ni kupec to storiti po precej nižjih cenah, kot so tržne. Posle- dice množičnih odprodaj domačih delnic (posebnih) vza- jemnih skladov bi tako bil večji padec cen teh delnic, kar pa bi istočasno pomenilo tudi zmanjšanje vrednosti enote pre- moženja teh skladov (slednja se namreč izračunava iz tržnih cen, ki bi bile v tem primeru občutno nižje). Torej (posebni) vzajemni skladi bi si s tem povzročali negativno reklamo, saj bi se nižja vrednost enote njihovega premoženja odražala v njihovih negativnih donosih. To bi posledično vplivalo na manjše prilive v vzajemne sklade oziroma v najslabšem pri- meru tudi neto odlive, kar pa bi v končni fazi pomenilo manjšo upravljalsko provizijo za upravljalce skladov. V času, ko je bil slovenski trg izrazito nelikviden, je veljalo med skladi nekakšno pravilo »delaj čim manj«. Vrednost in sprememba indeksov v obdobju od 13. 8. do 19. 8. 2003 Zdaj, ko se položaj popravlja, bodo zelo verjetno (poseb- ni) vzajemni skladi previdno pričeli odprodajati domače delnice in denar vlagati v tuje vrednostne papirje. Pri tem pa se bodo morali najprej prilagoditi novemu zakonu (ZISDU-1), saj drugače za njih velja omejitev vlaganja do 10 odstotkov sred- stev v tuje vrednostne papirje. In kako naj vlagatelji vedo kateri (posebni) vzajemni skladi so se že prilagodili novi zakonodaji? Izgubili bodo pridevnik »POSEBNI« in bodo na- vedeni ločeno od trenutnih vzajemnih skladov, kar jim bo dajalo tudi določeno konkurenčno prednost pred ostalimi. VALTER GRILANC, analitik Št. 34-21. avgust 2003 6 REPORTAŽA Železničarsko Brezje v Šentjurju Dokumentiran razvoj železne ceste na Štajerskem - Mihaela Bučarja so med zbiranjem muzejskega gradiva zbadali za dimnikarja Ure v Muzeju južne železnice v Šent- jurju minejo kot bi mignil; pa ne za- to, ker čas v njem še merita železni- čarska žepna ura iz leta 1910 in sten- ska iz leta 1884, pač pa zato, ker je na ogled toliko zanimivosti. A ne le za oči, tudi za ušesa. Odličen vodnik skozi muzejsko zbirko je namreč kar njen oče, Mihael Bučar, ki je zadnjih 20 let šef Železniške postaje Šentjur, prej pa je na železnici obredel kot vla- kovni upravnik preko 20 železniš- kih postaj. »Še srečo sem imel, da so me selili zgolj po Sloveniji,« se na- smeje železni cesti že od ranih otroš- kih let povsem zapisani Bučar. »Doma sem iz Prožinske vasi, kjer smo živeli v hiši blizu železniške pro- ge. Nešteto ur sem presedel ob njej in opazoval lokomotive,« se spominja in dodaja, da je odločitev za železničar- ski poklic zrasla kar sama po sebi. »Ta- ko trdna je bila, da tudi prigovarjanje očeta, ki je želel, da nadaljujem tradi- cijo v domači pekarni v Štorah, ni za- leglo.« In tako se je 14-letnik leta 1965 znašel v Mariboru, povsem odločen, da se izšola v dobrega železničarja. »Pa je bil začetek vse prej kot lahek,« pripo- veduje, kako si je ob šolanju služil de- nar za življenje. Zjutraj je na tržnico nosil mleko z Vogrinčeve kmetije, zve- čer za kakšen dodaten dinar še mini- striral. A trma se je obrestovala in peti- ce v redovalnici po prvem ocenjeval- nem obdobju so v šoli nagradili z brez- plačnim bivanjem v internatu, doma pa so se tudi sprijaznili in bili ponosni na bodočega železničarja. Da so zaradi ohranjanja tehnične in kulturne dediščine na svojega delavca ponosni tudi pri Slovenskih železnicah, dokazuje najvišje priznanje družbe, ki ga je Mihael Bučar kot prvi slovenski železničar prejel leta 2002. Še leto prej, ob njegovi 50-letnici, ga je v Šentjurju obiskal generalni direktor Slovenskih železnic mag. Igor Zaje in mu podaril žepno uro z vgravirano podobo loko- motive. »Ene takšnih, kakršne sem opa- zoval v svojem otroštvu sedeč ob progi v Prožinski vasi.« Brskanje pod sajami in prečute noči Zvestoba železni cesti je Mihaela Bu- čarja po uspešno opravljenem šolanju vodila sirom po Sloveniji, največ po železniških postajah na Štajerskem, kjer je tudi odkrival prve eksponate za že- lezničarsko muzejsko zbirko. Dobrih 35 let zbiranja, brskanja in raziskova- nja je vloženih v Muzej južne železni- ce; zaenkrat pa je na ogled ogromno starih pripomočkov, opreme in želez- ničarskih orodij, preko tisoč različnih listin, 500 ohranjenih pravilnikov, na- vodil in okrožnic ter preko 300 starih fotografij, ki so lepo uokvirjene in na hrbtni strani tudi natančno evidentira- ne, vključno s celotno »personalo« ozi- roma podatki o tem, kje vse in na kak- šnih delovnih mestih na železnici je po- sameznik služboval. Prav urejanje zbranega gradiva in raz- vrščanje po posameznih obdobjih je od Mihaela Bučarja terjalo mnogo preču- tih noči, še pred tem pa ogromno te- renskega dela, pogovorov s svojci po- kojnih železničarjev, brskanja po arhi- vih in obiskov železniških postaj sirom po Štajerski. »Prava zakladnica doka- zil o preteklosti in razvoju železnice na naših tleh je bilo podstrešje Koroš- kega kolodvora v Mariboru, zdajšnje postaje Maribor - Studenci,« pripove- duje Bučar in dodaja, da je ob prihodu v zapuščen arhiv že skoraj obupal, saj ni bilo videti drugega kot kakšnih 20 centimetrov debele plasti saj in razne navlake. A potem, ko jih je odstranil, se od podstrešja kar ni mogel ločiti... Tudi zbadanje okoliških stanovalcev, če bo železničarsko uniformo zamenjal za dimnikarsko, ga ni motilo. Tam je, de- nimo, našel tudi celotno dokumenta- cijo o gradnji lesenega železniškega mo- stu v Mariboru, vključno z vsemi spe- cifikacijami porabljenega materiala, ori- ginalnimi načrti in preračuni statike iz leta 1850. »Za most je bilo porabljenih preko 35 tisoč kubičnih metrov najbolj- šega lesa iz pohorskih gozdov, nemški projektant pa ga je preizkusil tako, da je dve lokomotivi, ki sta zapeljali če- zenj, na drugi strani Drave pričakal s pištolo, naslonjeno na senca. Tolikšen je bil njegov čut odgovornosti do ob- jekta, ki ga je ustvaril.« Žeiezničarsid poligloti »Urejanje pisnega muzejskega gradi- va,« pripoveduje Mihael Bučar, »je ter- jalo še posebno skrb tudi zato, ker je ogromno zapisov v gotici.« To, da je bila cirilica dolga desetletja enakovredna latinici in so bila globoko v sedemde- setih letih tudi imena železniških po- staj po Sloveniji zapisana v obeh pisa- vah, je širši javnosti bolj znano. V ciri- lici in srbohrvaščini je bila do leta 1970 zapisana tudi glavnina vseh internih na- vodil in predpisov. Železničarji so morali pri svojem delu slediti družbenim spremembam, naj- huje pa je bilo morda prav med drugo svetovno vojno, ko so morali v nekaj dneh preiti na nemščino. »Železničarji so dobili v pomoč okoli 700 promet- nih navodil oziroma fonogramov, na- tisnjenih v eni knjigi,« kaže Mihael Bu- čar vzorce zapisov v slovenščini in nemš- čini, enkrat zapisane v latinici in dru- gič v gotici. Zapuščina okupatorja je tudi izjem- no bogata dokumentacija oziroma ta- ko imenovana personalna mapa želez- ničarjev. »Ohranili so prav vse, tudi za- pise iz Kraljevine Jugoslavije, edino slo- venska imena zaposlenih ter postaj so ponemčili.« In kot se je skozi zgodovi- no St. Georgen iz leta 1846 spreminjal v sv. Jurij, zatem sv. Jurij ob Južni že- leznici, medvojni Anderburg in zdaj Šentjur, tako je tudi šentjurski izdelo- valec sadnih mlinov Ivan Čretnik iz pred- vojnih let v obdobju med leti 1941 in 1945 postal Johhann Tschretnik. Kmalu še Franc Jožefov prometni urad Eksotičen pagodovec, ki so ga zasa- dili člani na Dunaju določenega sprems- tva prvega vlaka na južni železnici in se bohoti pred Železniško postajo Šent- jur, je najstarejši, sicer pa eden od treh predstavnikov svoje vrste v Sloveniji. Mogočno drevo je spomin na 2. junij 1846, ko je po progi južne železnice v Šentjur prisopihala prva lokomotiva, ta datum pa potrjuje tudi spominska plošča na kretniški blokovnici, ki je bila v uporabi vse do konca leta 1977, od 5. maja 2000 pa je v njej urejen Muzej južne železnice kot edina tako obsež- na muzejska zbirka v državi. Zaenkrat je muzejska zbirka, ki jo bo Mihael Bučar kot edinstveno dediš- čino zapustil Občini Šentjur in niti sli- šati ne mara, da bi postala del gradiv kakšnega pokrajinskega muzeja, zgolj v kretniški blokovnici. V kratkem, pred- vidoma prihodnje leto, se bo širila še v transportno skladišče, zgrajeno leta 1844 in zdaj del krajevne kulturne de- diščine. V njem Mihael Bučar postav- lja Franc Jožefov prometni urad. Veči- no gradiva zanj že ima zbranega, skrb- no shranjenega na podstrešju družin- ske hiše v Hruševcu. Zato ne preseneča, da je trenutno nje- gova glavna skrb postavitev stare da- me, parne lokomotive, ki bo že sep- tembra, ob občinskem prazniku, zao- krožila podobo Železniške postaje Šent- jur, ki so jo za izjemno lepo urejenost okolice nagradili tudi v Turistični zve- zi Slovenije. »Urejenost,« pravi Mihael Bučar, »mo- ra biti prva dobrodošlica obiskovalcem naše muzejske zbirke.« Zanje si vselej vzame čas, tudi ob sobotah in nedeljah, če se prej najavijo. »In vse od odprtja muzeja jih res ne manjka,« pravi, ko kaže knjigo vtisov, v kateri se sloven- ski zapisi mešajo s tistimi iz Avstrije, Nemčije, celo Nizozemske. Za doma- če obiskovalce, ki na stenah kretniške blokovnice oziroma«sthellewerka« pre- poznavajo fotografije svojih prednikov in berejo zapise o njih, pa je Muzej južne železnice v Šentjurju postal prava ro- marska pot, kot cerkev device Marije na Brezjah! IVANA STAMEJČIČ Foto: MOJCA MAROT Na območju Železniške postaje Šentjur so na ogled tudi Franc Jože! zapornice z zvonilno napravo, likovni, glavni in predsignali - opren s petrolejsko razsvetljavo, signalna postavljala in žicevodi.. Srce vsake železniške postaje je signalno-varnostna bločna naprai so jih za območje Štajerske največ izdelali okoli leta 1900. Ure in ure terenskega dela, zatem pa nešteto prečutih noči, da si obi valci v Muzeju južne železnice zdaj lahko ogledujejo zbrano gra'' Mihael Bučar s telefonsko slušalko natančno 100 let stare telefonske centrale za območje celotne Štajerske oziroma proge od Maribora do Zidanega Mosta. Št. 34-21. avgust 2003 INTERVJU 7 Dr. Doolittle iz Topoišice il^ilan Matko je veterinar in velik ljubitelj živali, ter vodja ene redkih klinik za male živali pri nas - Kirurgija je zanj kot šah; vedno moraš razmišljati nekaj potez vnaprej če prideš v Šoštanj iz velenjske smeri, ^aviješ pri termoelektrarni desno in se na- potiš proti Topolšici. V kraju, ki zazna- jiuje našo zmago nad fašizmom in je tudi dom centru za zdravljenje pljučnih bolezni, pa zdravje išče tudi čedalje več hišnih ljub- ljenčkov. Tam ima namreč svojo ambu- lanto Milan Matko, znani veterinar, spe- cialist na področju živalske kirurgije in velik ljubitelj živali. Ker je imel doktor na obisku mnogo pacientov, sem moral se- veda na pogovor z njim čakati. Pacienti so pač prvi, a ko sva načela pogovor, me je najprej zanimalo, če razume govorico malih živali. »Včasih res intuitivno razumem kakšnega j)sa. Lastnikom ne posvečam take pozorno- sti, pri živalih pa hočem imeti takšen stik. Imamo dva prostora s kletkami za živali in čeprav mnogo pomožnega osebja skrbi za- nje, sem jaz tisti, ki mora pogledati, če žival je, če pije, sam nadziram njihovo gibanje zunaj, če je to za rehabilitacijo potrebno,« je povedal Milan Matko. Slišal sem, da ste želeli imeti vse živa- Hja, že od nekdaj me je vleklo k naravi. Zato sem tudi vpisal biologijo. Vendar sem pred kakšnimi petindvajsetimi leti šel delat v Avstrijo k nekemu veterinarju in njegov odnos, ki ga ne znam opisati... bil je nekako več, več od gole biologije, me je tako navdu- la sem se kar pjepis^i. na veterijio. Pri .L 1 me je navdušila tudi neinstitucionah- ziranost in nekonvencionalnost metod. No, se vrnem na vaše vprašanje - doma imam fri pse, tri mačke in papigo, poleg tega pa še ribe... Slišal sem, da ste imeli tudi osla? (Smeh) Ne, imel ga nisem, sem si ga pa ^elti. Nekoč sem staršem rekel, da grem na morje samo, če mi-kupijo osla. Nisem mo- gel od doma, ker sem imel toliko živali. No, pa so mi ga obljubili... Ne, velikih živali ni- ^1 imel, sem se pa veliko ukvarjal pred- li z akvaristiko, tropskimi ribami, no, pa tudi z domačimi, predvsem med stažem. Zanimivo pa je, kako me to že celo življenje vleče. Še zdaj se zalotim pri razmišljanju, kako si želim kakšno novo žival, ki bi jo rad spoznal. Vendar pa se nagibam predvsem k Živalim, ki jih je človek udomačil, te pa bi "ahko prešteli na prste obeh rok. Sem med li, ki nočejo imeti doma živali, ki bi še ) živele na prostem. Žival se kletke na- to vem, ker moram tu in tam kakšno zival osamiti. Vendar pa nekatere živali nuj- no rabijo prostost, recimo mačke. Po mo- )em mnenju niti domača mačka ni udoma- čena. Kako pa udomačitev vpliva na živali? V ^isto fizičnem smislu, mislim. Če, deni- •^0, vemo, da je pes izšel iz volka, kako je udomačitev vplivala nanj? Te živali so postale predvsem odvisne od l^as. In tudi vrline in slabosti višjega bitja, to l^nas, se odražajo na naših živalih. Nekate- ^ so plašne, druge agresivne, tretje pa se obnašajo normalno med ljudmi in drugimi ^'valmi. Človek je skrbnik, živali so odvi- sne od njega. Svoji živali je človek privzgo- )'l dobre ali slabe lastnosti. Druga stvar, kjer posega človek, je pasem- ^1^3, namenska vzgoja živali, ko živali vzga- jamo v svojo korist oziroma po svojih že- ')ah. Te živali so lahko tekmovalne, razstav- lja ali pa službene. Z vsemi selekcijami je *^^Jansko prišlo do nekaterih genetskih na- P^k, čeprav niso vse negativne. Mešanje ge- "lov pa gotovo da bolj zdrave živali. Zanima me sprememba vloge živali in kako je to vplivalo na njihova obolenja oziroma poškodbe? Če je bil pes še pred nekaj leti predvsem čuvaj, mačka pa je lovila miši in ste najbrž zato zdravili pred- vsem rane, kako se je zdravljenje spreme- nilo zdaj, ko sta oba predvsem hišna ljub- ljenčka? Hja, ko sem pred dvajsetimi leti začel de- lati, sem imel na teden kakšnih pet pacien- tov, saj enostavno ni bilo več psov. Ti so bili takrat tradicionalno na kmetih, malo iz na- vade, malo iz potrebe in tako sem zdravil predvsem posledice prometnih nesreč in ugrizov. Potem pa, saj sami veste. Dvignil se je standard, imeti psa pa je postalo modno. Mogoče kot posledica potrebe po priključi- tvi k naravi. Število psov se je močno pove- čalo, lastniki pa zanje kar lepo skrbijo, tako da je malo zanemarjenih psov, pa tudi ugri- zov in podobnega. Naučili smo se ravnati s psi. Po drugi strani pa zaradi velike popula- cije pogosteje prihaja do kužnih bolezni in večje potrebe za hrano. Dostikrat tako pri- haja do prehrambenih napak. Pa tudi vzreja pasemskih psov zahteva svoj davek, zaradi zmanjšanega genetskega potenciala. Zato tudi priporočam ljudem, ki si omislijo psa, naj si preberejo to ali to knjigo, revijo, namesto da psa kar postavijo v stanovanje in se mora potem znajti kakor ve in zna. Kakšne pa so najpogostejše napake pri pasemskih psih? In še, katere pasme ve- ljajo za bolj zdrave? Zdaj mi je nekaj ravno padlo na pamet: človek je nečimern, žival ni. Človek lahko. na primer, šepa, živali pa istega ne pusti. Mora biti idealna. Lastnik ne sprejme, da njegov pes ne vidi na eno oko, ali pa da ima povešen uhelj. Če se zdaj vrnem na vpraša- nje - >vsake oči imajo svojega malarja< in ta- ko je človek vzgojil raznorazne pasme psov. Malo problemov imajo predvsem angleške ovčarske pasme - koli, šetlandski ovčar, bob- tail. Zgleda, da so imeli več genetskega po- tenciala in so vzgojili bolj zdrave pasme. Zna- čilno je bilo, da so te pasme tudi dlje živele, čeprav se sedaj starost pri psih naglo viša; še pred nekaj leti je bil pes pri desetih star, se- daj pa je normalno, če živi štirinajst, celo osemnajst let. Po drugi strani je veliko težav s pasemskimi psmi, vendar ne morem reči, da vzrejo obsojam. Žalostno je, da se ljudje namenoma izogibajo nakupu teh pasem. De- nimo bernski planšarski pes, ki je v vseh po- gledih čudovit pes, ima hude težave, saj pri- haja s področja, kjer je bilo genskega poten- ciala malo. Skoraj ne najdeš osebka, ki bi bil čist. Nasploh imajo psi težave predvsem s skeletom. Kaj pa mačke? Zanimivo, da število mačjih pacientov upa- da. Moje osebno mnenje je, da mačka rabi zunanji svet. Ve se, da nekatera obolenja iz- virajo prav iz zapiranja mačke v stanovanje. Mačke so lahko zelo dolgožive, predvsem siamske in perzijske. Pasemske mačke so večinoma tudi zelo mirne, saj jih je človek po večini že vkalupil v svoj življenjski pro- stor. Pri navadnih mačkih pa pride ob ome- jevanju svobode do problemov. Drugače pa mački nimajo takšnih težav zaradi vzreje, saj je manj variant kot pri psih in je genetski potencial boljši. Prej ste omenili, da je pri živalih veliko težav predvsem z okostjem. Kolikor vem je to vaša specializacija, posebej kolki? Ja, to je moja preokupacija. Verjetno izvi- ra še iz obdobja, ko je bilo mnogo nesreč in je bila največja potreba hitro poceliti kak- šen zlom. Tako sem se odločil za izobraže- vanje v to smer. Najprej v Švici, nato dva- krat v Ameriki, sedaj pa še vedno obisku- jem tečaje, predvsem v Nemčiji in Ameriki. Tudi pri nas so me kar v redu sprejeli. Med veterinarji obstaja močna vez, saj nas je pre- cej manj kot medicincev, pa tudi fondi za raziskave so bistveno manjši. Sicer napred- ki v medicini neposredno vplivajo na napred- ke v veterinarstvu, ampak poglejte, že med psom in mačko je tako velika razlika, kot med človekom in psom. Problem je v na- daljnjih raziskavah, ker ni fondov. V medi- cini se plačujejo raziskovalni projekti, ki se odvijajo nekje zadaj, na fakultetah, semi- narjih in laboratorijih, tega pa v veterinars- tvu ni. Plačuje se praktično le usluga. No, zadnje čase se položaj malo izboljšuje, saj so proizvajalci hrane za male živali osnova- li sklad za raziskave, ker jim je to pač v inte- resu. Za konec: Ali vam je kakšen pacient ali operacija ostala posebej v spominu? Bilo jih je veliko, spomnim pa se, da sem enkrat operiral sovo, ki si je poškodovala krilo. Sicer je zame kirurgija tisti vrhunec, popolnost, usklajenost, zdi se mi, kot da bi poslušal klasično glasbo. Ali pa igral šah; vedno moraš razmišljati mnogo potez vna- prej, imeti v glavi grob plan in mnogo varia- cij na temo: če se ena ne izide, moraš v tre- nutku preklopiti na drugo. Vesel sem, da imam okrog sebe primerno opremo in predvsem tim ljudi, s katerimi mi to uspeva. GREGOR STAMEJČIČ Foto: GREGOR KATIC Št. 34-21. avgust 2003 8 AKCIJA Z Bogom in ljudmi se odlično razumem župnik Marko Šraml v Slivnici pri Celju skrbi za pet cerkva, v zadnjem času pa tudi za cerkev na Prevorju Srečala sva se pri Lesja- kovih v Gorici pri Slivnici. Tam, kjer imajo v hlevu šestnajst lepih konj in gos- podar Stanko izdeluje ime- nitne kočije. Ker je bilo do večerne maše pri sv. Urba- nu le še dobri dve uri, je bi- lo treba hitro ukrepati. Z župnikom Markom Šram- lom, ki je v naši akciji do- bil lepo število glasov, ki go- vorijo o tem, da ga imajo ljudje resnično radi in se z njim vsestransko razume- jo, sva se odpeljala v Sliv- nico pri Celju. Tja, kjer je bilo včasih sre- dišče občine. Imeli so tudi šolo, stavba pa je danes brez otroškega smeha, ki polni no- vo šolo v Gorici pri Slivnici. Prijazni Marko Šraml, polet- no športno oblečen, ne daje videza gospoda, ki se po več- krat na dan odpravi pred ol- tar, opravi krst, poroko ali se na pokopališču poslovi od pokojnika. Pripoveduje pri- jazno, zbrano, tekoče in pri- vlačno. Opozori na cesto, ki se vijugasto kot skuhani ma- karoni vije v hrib: »Cesta je ozka, pa sem se je v šestih letih, kar sem tu, že pošteno navadil, saj jo pre- vozim tudi po večkrat na dan,« pripoveduje med var- nim vijuganjem in izogiba- njem nasproti vozečim avto- mobilom. Ob cesti je nekaj verskih znamenj in veliko sliv, ki se v teh dneh svetijo od temno modrih sadežev. »Videli boste, kakšna lepo- ta naju čaka na vrhu!« V Slivnici pri Celju danes živi okoli 50 ljudi. Središče je okoli cerkve Marije Mag- dalene, župnije in kaplani- je. Krasen prostor, ki polni notranjost verjetno sleherne- ga obiskovalca. Povabi me v velik prostor, kjer so tudi vsi pripomočki, ki spominjajo na urejeno ku- hinjo. »Ne kuham sam in tudi gos- podinje nimam. Dobrodošel sem povsod, da lahko sedem za mizo. V vsaki hiši je nek- do doma, ki dobro kuha. Med pogovorom izvem za vse no- vosti, težave, želje in potem lažje rešujemo stiske, ki bi sicer ostale skrite.« Marko Šraml je po rodu iz Šmarja pri Jelšah. Doma so bili štirje otroci, sestra in trije bratje. Novo mašo je daro- val 8. julija 1990 v Šmarju pri Jelšah in za pridigarja si je izbral, kar je malce neo- bičajno, danes upokojenega monsignorja, uglednega gos- poda Jožeta Goloba. »Gospod Golob je prišel v Šmarje dva meseca po mo- jem krstu in lahko rečem, da mi je bil vseskozi do ma- šniškega poklica sveta luč na katero sem tudi danes izred- no ponosen. Sem osmi no- vomašnik v 25. letih njego- vega maševanja v Šmarju pri Jelšah, kar je podatek, s ka- terim se lahko pohvali ma- lo duhovnikov. Trenutno je v bogoslužju še eden, ki iz- haja iz Golobove generaci- je.« Škofa sem vprašal, kje bom spal Prvih sedem let mašniške- ga poklica je Marko Šraml opravil v Vidmu ob Savi pri Krškem, ko ga je poklical ma- riborski škof dr. Franc Kram- berger in prosil, če prevza- me župnijo v Slivnici pri Ce- lju. Takrat so bile v celotni Slivnici blizu in daleč velike težave, katerim je bilo treba narediti konec. Marko je vda- no sprejel škofovo priporo- čilo za menjavo kraja in se iz Vidma odpravil v Slivni- co. »Škofa sem vprašal, če bom imel kje prespali. Ho- tela ne boš imel, bo pa kar šlo, je odgovoril in ko sem si objekt ogledal, sem razumel zakaj je bil tako nedorečen. Čakala me je prava podrtija, ki jo je bilo treba najprej spra- viti v normalno stanje. Na po- moč sta mi prišla oče in stric in vsi trije smo nekaj dni či- stili in delali, spal pa sem do- ma, v Šmarju pri Jelšah. Kra- jani so hodili mimo nas in samo opazovali, saj niso ve- Marko Šraml pred križem, ki mu pomeni pot. deU, kaj se dogaja in kdo je prišel po odhodu prejšnjega župnika. Nikogar nisem poz- nal in nobenega mi niso pred- stavili. Ko so nas videli, kaj* počenjamo, so se najpogum- nejši odločili, pozdravili in vprašali, če lahko pomaga- jo. Tako se je začelo. Led je bil dobesedno prebit in za- čeli so se razvijati imenitni medsebojni odnosi, ki še da- nes trajajo.« Z mnogimi prostovoljnimi urami so v celoti obnovih župnišče, ki se je iz najgrše krajevne stavbe spremenilo v pravo lepotico. Na kapla- niji, ki je nasproti župnišča in je najstarejša stavba daleč naokrog, so zamenjali stre- ho in žlebove ter jo zaščitili pred propadanjem, kmalu pa ji bodo vdahnili tudi potreb- no življenje. V kaplaniji so njega dni imeli Celjski grof- je lovsko kočo, kasneje pa je bil prostor namenjen stano- vanju učiteljev, dokler so še bili v vasi. 1. avgusta 1997 je nastopil službo v Slivnici pri Celju in ob cerkvi Marije Magdalene je dobil v varstvo še štiri po- družnične cerkvice: sv. Urba- na v Gorici pri Slivnici, sv. Heleno v Javorju, sv. Janeza pri pokopališču v Slivnici pri Celju in sv. Miklavža v Bu- kovju. Skrbi tudi za nekaj ka- pel in verskih znamenj, od 1. avgusta letos pa je tudi župni soupravitelj v cerkvi na Pre- vorju. Pri sv. Heleni so povsem obnovili zvonik, streho in ok- na, pri sv. Urbanu so zame- njali streho na zvoniku, v žup- nijski cerkvi v Slivnici pa so dobili nove orgle. »Sicer so stare 30 let, do- bili smo jih iz Nemčije, ven- dar so v polni delovni moči in ob sodelovanju pevskih zborov lepo olepšajo cerkve- ne obrede.« Srečen duhovnik je lahko tudi dober duhovnik Prvo delo, ki ga je opravil, ko je prišel v Slivnico pri Ce- lju, je bil postanek pred ve- likim križem na zadnji steni cerkve Marije Magdalene, od koder se lepo vidi vse tja do njegovega rojstnega Šmarja pri Jelšah. Pomolil je pred križem in mu simbolično izročil svoje delo v upanju, da bo uspešen. Med kajenjem, ki polni prostor v sobotnem vročem popoldnevu, pove, da je predstavnik župnije in da brez nje ni nič. Vesel je, da se po nekaj letih o župniji in lju- deh lepo piše. Všeč mu je, da v časopisu najdejo mesto svetle in lepe stvari, ne pa sa- mo področje črne kronike. Vesel je, ker so ljudje zanj glasovali in zdaj bi morali njih vprašati, kaj je tako dobrega na tem Marku, da so se zanj odločili. »Znanje uspešnega komu- niciranja sem dobil v druži- ni in vedno dam prav pomož- nemu škofu dr. Jožefu Sme- ju, ki je rekel, da nobena fa- kulteta ne more dati toliko koristnega znanja, kot dru- žina. Ko me je poklical Bog, je imel povod za tako vabi- lo. Danes trdim, da sem se kot Marko Šraml v tem po- klicu razvil v vse smeri. Ljudje govorijo o velikih odpove- dih, pa to ni res. Če imaš stva- ri razčiščene, ni težko delati in lahko hodiš tudi po robu. Čutim, da me imajo ljudje radi in oni vedo, da jih imam rad tudi jaz. Všeč mi je, da so mi to povedali javno. V tem je bistvo in to je zelo fair. Otroci me sprašujejo, zakaj sem postal duhovnik? In če je lahko nekdo duhovnik, šepa ali ne zna peti. Z vsem temi >pomanjkljivostmi< lahko duhovnik, samo da in rad ljudi. In samo srečen di hovnik je lahko dober duho nik.« Marko Šraml igra kitaro i lepo poje. To je podedov; po družini, kjer so vsi velik in lepo peli. Rad ima mladi ki se ukvarjajo z glasbo. Ti ko je tudi »oče« danes že d( bro poznanega ansambla Un kat iz Gorice pri Slivnici, k teremu je na željo vodje Di vorja Pušnika dal tudi ime »Bilo je pred leti na sve večer pred cerkvijo, ko m je Davor prosil za pomoč. P( slušaj, bodite Unikat in to ti di ostanite, sem rekel. Ne kc pirajte, bodite prepoznavn Ne prodajajte se in bodite zve sti sebi. Če ostaneš zvest sa memu sebi, nimaš kaj izgi biti. Morda kakšno igranji to pa proti osebni zvestol ni nič. Tudi duhovniki sin po svoje unikati, čeprav srn vsi na isti poti.« Z Markom Šramlom si oj ledava notranjost prijazn cerkve Marije Magdalene i pogledava po bližjih še zel( nih gričih na katerih stoji! »njegove« podružnične ovl ce. Bele v soncu na modrei nebu brez oblaka. Kot je Ma kovo srce od vseh ljudi. »Velika umetnost je ime vse ljudi rad, tudi če se s koi ne strinjaš. Duhovnikova skr so vsi krajani, od bolnikov do tistih bolj >boddaljenih<. Lju- di imam rad, rad pomagam in do njih imam spoštljiv od nos. Z ljudmi se vzgajam, dobro mislijo lahko dajem B( ga, seveda pa se moram z njin razumeti. In se razumem in z ljudmi tudi.« Sodeluje z vsemi krajevni- mi društvi, ki ga vabijo tudi na izlete. Žal se jih ne more udeležiti, ker ob sobotah ve- činoma dela. Maše, rojstva, poroke, tudi pogrebi. Vedno več je porok, tudi od drugod. Lani jih je bilo dvajset. Veli- ko za Slivnico. Je realen optimist in v bo doče pričakuje številnejš.; rojstva in da bodo v druži- nah spet imeli po dva, tudi tri otroke. Marko Šraml je predstavnik mlade generacije duhovnikov, ki spoštujejo Boga in radi izpolnijo ško- fovo željo. Njihova največja sreča pa je, če živijo v oko- lju, kjer se ljudje razumejo si pomagajo ter se skupaj ve- selijo in trpijo. Marko Šraml je v šestih letih bivanja zdru- žil krajane in zdaj veseli ho- dijo po urejeni poti življenja Po obisku pri njem in pogo- vorih s krajani sem razume! zakaj dobiva toliko glasov tudi v naši akciji. Povsem upra vičeno. TONE VRABl Sveta trojica, bi lahko poimenovali gospode far v Šmar- ju, Slivnici in Dobrni. Marko Leva, Marko Šraml in Janko Strašek so namreč trdno na prvih treh mestih lestvice naj- bolj priljubljenih župnikov. Medtem, ko se Marka iz tedna v teden menjujeta na prvem mestu, jima tesno za vrat diha Janko Strašek. Vzpenja se tudi priljubljeni »Berlinčan« Do- ri, lestvica desetih pa ostaja bolj ali manj nespremenjena. LESTVICA 1. Marko Leva, Šmarje pri Jelšah (150) 2. Marko Šraml, Slivnica pri Celju (141) 3. Janko Strašek, Dobrna (126) 4. Jože Planinšek, sv Jožef, Celje (88) 5. Jože Horvat, Laško (66) 6. Izidor - Dori Pečovnik, Berlin, (61) 7. Jože Kovačec, Polzela (58) 8. Miha Herman, Ponikva (39) 9. Milan Strmšek, Dramlje (37) 10. Vinko Čonč, Kompole (24) Med bralci - glasovalci smo izžrebali tri nagrajence. To so Anton Veber iz Loke pri Žusmu, ki bo za nagrado pre- jel nedeljsko kosilo za dve osebi v gostišču Hochkraut v Tremarju, ter Jurij Ludvik iz Celja in Jožica Ožir iz Pol- zele, ki bosta dobili hišno darilo. Nagrade dobijo v ogla- snem oddelku NT&RC. Št. 34-21. avgust 2003 10 Bubbles in tiie stage Tako je bila naslovljena poletna mladinska izmenja- va, ki je potekala na pobu- do in v organizaciji portu- galskega Centro Social de Ermesinde (center za social- no pomoč). Medtem ko čakamo na vlak, ki nas bo odpeljal v Evropo (vsaj na papirju), mladinski centri po Evropi že vrsto let izvajajo mladin- ske izmenjave (Youth exc- hanges, mladi od 18 do 25 leta). V ta namen ustanov- ljeni Evropski fond krije sko- raj vse stroške izmenjave. Organizacija, ki izmenjavo prijavlja, mora v programu zajeti dejavnosti, ki dolgo- ročno nižajo zaplankanost med kulturami in evropski- mi državljani in preko raz- lik pripeljejo do neke nove kvalitete, ki ji bomo rekli verjetno zedinjena Evropa. V program naj bi bili vklju- čeni predvsem tisti mladi, ki jih je družba v skrbi in boju na svetlo bodočnost pozabila nekje na robu. To- rej nekakšno pranje slabe ve- sti, ki je poleg pranja de- narja eden popularnejših športov razvitih držav. Do- volj pesimizma. Izkoristil sem priložnost, da sem se kot vodja celjske skupine mladih podal na pot in izmenjavo k Atlanti- ku. Jaša, Nastja, Tjaša, Lu- ka, Miran in Lidija so bili nenaključno izbrani aposto- li celjske kotline in po ne- kaj pripravljalnih srečanjih smo se obdani z letalom po- dali v daljno deželo večne- ga hrepenenja, kot jo v svo- jih prelepih zapisih opisu- je Portugalski nobelovec Josč Saramago. Naša nalo- ga je bila, da v devetih dneh preko delavnic v mešanem sodelovanju s Švedi, Špan- ci in Portugalci sestavimo in na oder postavimo enour- no gledališko igrico z na- slovom Mehurčki na odru. Osnovno idejo za igro sta oblikovala Lidija in Tino, srčni Portugalec v vlogi or- ganizatorja, šoferja, anima- torja, jahalca plošč, pevca, računovodje, pogajalca, sce- Otroci iz portugalskega Centra za socialno pomoč Ermesinde so prepuščeni ulici. Center je zadnja rešilna bilka, da jih voda ne odnese. narista, neutrudneža in hkrati zaposlenega kultur- nega animatorja Centra za socialno pomoč Ermesinde. Zgodba: Švedu se na vla- ku na poti v Porto pridruži- jo še Slovenka, Španka in Portugalec, ki v prijatelj- skem čvekanju s pomočjo domišljijskih mehurčkov (tu nastopijo še ostali igral- ci) predstavijo polko, Ab- bo, plažo, Capuero, himno, FC Porto, Prešerna, folklo- ro in še kaj. Vlak prispe v Porto in Tino vse povabi na veliko zabavo. Enostavno, zabavno, koristno in prisrč- no. Seveda je predstava us- pela in vsak se je veselil svo- jega kamenčka, ki ga je od- stranil z meje. Z izjemo naših in špan- skih otrok so se Švedi in Por- tugalci držali načela, da v projektu sodelujejo otroci odrinjeni na rob družbe. Priznati moram, da je bilo razmerje pravšnje, kar se je pokazalo v kolektivu, ki se je počasi oblikoval in po- stajal enotnejši. Tino in Mario sta nam ka- zala pot po Portu in okoli- ci. Ustvarjalne delavnice sta pripravila na različnih lo- kacijah Porta, tako da smo lahko na način prijetno s ko- ristnim lezli v zaledje tega zelo lepega mesta. Bili smo na obali, kjer ti ocean po- ve, kako majhen si, spreha- jali smo se po čudovitih parkih, ki skušajo delavcem olepšati težak ribiški vsak- danjik, jedli smo v Centru, kjer so nam kuharice pri- pravile njihovo hrano, za- bavali smo v vrtcu, kjer so otroci s popoldanskimi zas- pančki na očeh plesali Ca- puero, spali smo v Pausadi (Mladinski hotel), kjer smo našim barvam dodali še bel- gijske, kubanske, italijan- ske, francoske in še kakšne. Tako se je vsaj za trenutek svet zazdel lep. Medtem ko smo si lahko Švedi, Španci in Slovenci privoščili tudi poceni naku- pe, otrok iz Centra Erme- sinde v tej igri ni bilo. Nji- hovi starši morajo poleg težko zasluženega kruha po- žreti še marsikaj drugega, med drugim tudi to, da so njihovi otroci cele dneve sa- mi, prepuščeni ulici in jim je Center zadnja rešilna bil- ka, da jih voda ne odnese. Fatima, razgledana, že sko- raj'odrasla dvajsetletnica iz Angole, mora na poti do izo- brazbe dnevno prodajati »junk food« iz McDonald- sa, da bo lahko potem ugo- tovila, kaj vse Atlantic na- plavi z druge strani. Revš- čina je na Portugalskem v sosednji ulici in 25.000 ne- prijavljenim priseljencem brez dokumentov in prave vladne politike ob misli na srečno Evropo še vedno kru- li v želodcu. Barvna meša- nica kultur, kontinentov in pigmentov, navajena temač- nosti in dvoličnosti cerkva, išče boga torej kje drugje, po Evropi? Evropa ne poma- gaj preveč, prosim, samo slabo vest si operi. Pa še srečen konec. Mla- dinski center Celje, ki si še utira pot na podobnih pro- jektih, pridno gradi svojo stezico. Pred kratkim orga- nizirana izmenjava v Celju, skorajšnja v Nemčiji in de- lo še na nekaj podobnih pro- jektih vlivajo upanje, da Ce- lje le še ni čisto utonilo. Ne- kaj bilk še imamo. TOMAŽ ČRNEJ Zbrani udeleženci poletne mladinske Izmenjave na Portugalskem. - Št. 34 - 21. avgust 2003 POZOR, HUD PES Pjebi ne trelai Oznanilo cjelščine je več- plastno. Cjelščina je širši fe- nomen, cjelščine ne kreira zgolj cjelski besednjak, cjelščina je skup družbeno- socialnih fenomenov, Celja- ni imamo svoj karakter, ta pa svoj besednjak, ki je zmeraj v interakciji s cjel- skim karakterjem. Kolek- tivni značaj Celjana so izob- likovala stoletja in kako bi bil drugačen kot zapleten. Izrazi, ki so tipični za naše okolje, so se seveda naseli- li v vse plasti življenja. Prav posebna izraza za družin- sko okolje Celjana sta »pjeb« in »požre«. Danes se bom lotil pjeba in pjebov. Ob pjebu mi najprej pri- deta na misel dve stvari, pr- va je vic, ki je tipično cjel- ski. Na različnih turističnih vodenjih (tudi to počnem, ja), sem ga dostikrat pove- dal potnikom iz drugih kon- cev Slovenije, na koncu pa sem se običajno sam sme- jal. Naj ga povem na krat- ko: Majster drekpumper (tudi lep cjelski izraz) in va- jenec drekpumper čistita kanal poln dreka, majster je v kanalu, da najde, kje se je zamašil, vajenec stoji ob strani in majstru podaja orodje, ko ga ta zahteva. Ampak vajenec zmeraj ne- kaj zamoči, ko mu reče majster ključ deset, mu da ta ključ enajst, namesto francoza mu da ta papagaj- ke... Majster je seveda zme- raj bolj živčen in vedno bolj hruli na vajenca, ta pa zme- raj bolj (recimo po cjelsk) posran in v živčnosti dela še večje neumnosti. Konč- no majster očisti kanal, pri- leze iz dreka, v katerega se je moral vmes nekajkrat v celoti potopiti čez glavo. Ko prileze ven, si sproti briše drek z las, telesa, brk, bra- de in jezno gleda na vajen- ca, ki stoji ob kanalu, v je- zi mu reče: »Pjeb, pjeb, če se boš ti tak usran nosu, ne boš nikol majster ratu!« Drugi prizor se je pripetil med desetdnevno vojno. Ta- krat smo bili stari okoli dvaj- set let in vsem nam je šel žur bolj po glavi, kot pa umreti za domovino (danes bi seveda vsi raje umrli za domovino). Žurali smo ga v Kljubu in policiji to ni bi- lo čisto všeč, zato ta sklene narediti konec temu razvra- tu. Fantje so uprizorili pra- vo malo vajo v čiščenju mest- nega bojišča, pregnali so nas iz Kljuba in nas skupaj s člo- vekovim najboljšim prijate- MOHOR HUDEJ Ijem nemške narodnost pognali tam nizdol Cankar jeve. Takrat je (nihče ne ve od kod je prišel, morda n WC-ja, ki mu je rešil življe nje tudi kasneje, pred za grebškimi skinhedi, ko sc slovenske filmarje, s katd rimi je bil na predstavitvi ne kega filma o Milku Durov skem, napadli v kinu) v vi| har bitke vstopil znani celj- ski pisatelj Dušan Čater, k je že od rojstva zaznamovar z neljubo govorno napako| ki ga sicer, po njegovih bei sedah sodeč, prav nič ne fru^ strira. Izrekel je znameniti stavek: »Pjebi ne trelat!« Stal vek je učinkoval čudežno| pa ne zaradi tega, ker bi se" pjebom smilil zaradi opus-, čene črke s, pač pa, ker srna naenkrat bili tam sami pje^ bi; pjebi, ki so nekoč vajen| ci bili. I V pjebu je skrita uravnil lovka Celjana. Pjebi so vsj tisti, ki so se v socialistič^ nih časih z mestnim avto| busom vozili na šiht, če pš so bili malo dlje doma, sc si privoščili, v znoju svoje-*' ga obraza, tudi kakšnega fi- čota, pikija ali pa celo stoen- ko. Teh pjebov je sicer zdaj precej manj. Občasno jih vi- dim, ko prihajajo v svojih sfriziranih jugecih s tabli- cami, kjer nek tip prebada zmaja, ampak to niso cjel- ski pjebi. Cjelske pjebe obi- čajno srečaš v dobrih avto- mobilih, kako stojijo v ne- pi"egledni koloni pred sema- forjem na Kersnikovi v stra- hu, da jim kdo ne butne nji- hovega kovinskega lepotca (tudi mene je včasih za mo- jega tega malo strah, da se ne bi delal preveč finei;a), ko pa izstopijo iz avta, so oblečeni v uradniške oble- ke (Mura je že mimo), brezhibne srajce, ki jih kra- sijo kravate, za katere barv- ni spekter je kreator verjet- no dobil idejo med svojim obiskom tropov, medtem ko je opazoval tamkajšnje \\v pige. Novodobni cjelski pieh ima kar nekaj sorod- nosti s temi ptiči. MOHOR UUDVJ ^ MODRI TELEFON Do prihodnjega četrtka bo vaše klice na Modrem telefonu spreje- mal novinarka Janja Intihar. Na telefonsko številko 031/569-581 ga lahko pokličete vsak dan med 10. In 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedelj- kom In petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190. ŠENTJUR LAŠKO I 11 Rešena živina ostala brez krme f Lazah pri Dramljah strela udarila v gospodarsko poslopje - Kljub hitremu posredovanju gasilcev in sosedov zgorelo 40 ton suhe krme Kot, da se usoda igra z pini,« je bil še v torek, peti jjn po tistem, ko je strela i^etila ogenj na gospodar- l^em poslopju Jesenekovih Lazah pri Dramljah, pri- adet in razočaran domači jin Martin. »Na požarišče, [Ostankom gospodarske- ja poslopja, sploh ne grem leč,« je še dodal, saj se mu J v ponedeljek pod noga- pi udri lesen strop in zdaj [koH domače hiše šepa z llomljeno nartjo. Četrtkove minute okoh iiO ure, ko se je na širšem eljskem območju razbesne- I neurje z bliskanjem, gr- lenjem in orkanskim ve- om, so bile usodne tudi za Esenekove. Strela je udari- I v vrh gospodarskega po- iopja, ogenj je zajel suho rmo, ki je bila spravljena njem, in se razširil po ce- JDtnem ostrešju. Skoraj v tre- jiutku so se zbrali sosedje, iiosredovali so prostovoljni gasilci iz Dramelj, Lokarij fiŠentjurja, a ogenj je kljub mu v celoti požrl ostreš- e,vse lesene dele poslopja er nekaj orodja in kmetij- kih strojev. Jesenekovi, ki 'hlevu redijo 12 govedi, so istali tudi brez 40 ton suhe ime, zgorelo pa je tudi ne- aj koruze v zrnju in krmil. Le malo krme, ki smo jo neli spravljeno v kozolcu, E ostalo. Zdaj nam poma- (ajo sosedje,« pravi Martin, ki ne ve, kako bodo živino prehranili preko zime. Po pr- vih podatkih je požar pov- zročil za 4 milijone tolarjev škode, Jesenekovim je osta- lo 12 glav živine, ki so jo ta- koj po požaru varno spravi- li v hlev pri sosedih. Še sreča, da je bil Škober- netov hlev prazen, pravijo v Lazah. A kako naprej? »Za- varovano smo imeli,« razmiš- lja Martin, »zdaj čakamo. Gospodarsko poslopje je bi- lo staro, prepričan sem, da ga nima smisla obnavljati.« Med gašenjem so se namreč tudi zidani deli objekta tako prepojili z vodo, da je zdaj vse krušljivo. Laze, kraj nesrečnega imena? Med reševanjem kmetij- skih strojev iz gorečega gos- podarskega poslopja se je v četrtek zvečer poškodovala gospodarica Nada Jesenek, v bolnišnici sta pomoč iska- la tudi veterinar Matej Zu- pane in bližnji sosed Janez Kačičnik, ki sta se v naglici, brez zaščitnih mask, pogna- la v hlev in reševala živino. Prav za Kačičnika je bilo četrtkovo popoldne še pose- bej hudo, saj je letošnje pr- vo neurje s točo in orkanskim vetrom, ki se je v Lazah pri Dramljah razbesnelo 13. ma- ja, pri njih podrlo staro lipo Strela, ki je udarila v vrh gospodarskega poslopja, je zanetila požar v suhi krmi. Celotno ostrešje je bilo v hipu ena sama goreča bakla. in poškodovalo domačijo. V četrtek je ujma spet zajela va- sico v neposredni bližini Dra- melj. Ljudje se sprašujejo, kaj jim bo še prineslo letošnje poletje? »Človek si ne more nič pomagati, le čaka lahko. Danes doleti enega, jutri dru- gega,« je potožil Martin. IVANA STAMEJČIČ Foto: MATEJ NOVAK Na ponedeljkovi izredni seji Občinskega sveta Občine Šentjur, na kateri so iskali načine, kako pomagati zaradi letošnje suše prizadetim kmetom, so se člani svetniških skupin SLS, ZLSD in SMS odrekli izplačilu sejnine v korist Jesenekovim. Odločitev so sprejeli na pobudo svetniške skupine SDS, ka- tere člani bodo brez sejnin v svojih denarnicah ostali v korist po suši prizadetih kmetov z območja občine. '3|ane Laz pri Dramljah je letos vremenska ujma udarila že dvakrat. K ^^enekovim so najprej prihiteli na pomoč sosedje, v gašenju požara pa prizadevno posredovali prostovoljni gasilci iz Dramelj, Lokarij in . Šentjurja Premalo proračunske rezerve Za odškodnine kmetom manjka 14 milijonov tolarjev, zato je nujen reba- lans občinskega proračuna V izrazito kmetijski šent- jurski občini, kjer je glav- na kmetijska dejavnost prav živinoreja, te dni iš- čejo načine, kako pomagati kmetom in njihovi živini preživeti zimo. Krme manj- ka; na domačih travnikih jo je požgala suša, trgovci jo po sicer zasoljenih ce- nah ponujajo le v omeje- nih količinah. Več kot do- volj razlogov, da so se na zahtevo svetniške skupine SLS v ponedeljek popold- ne sestali občinski svetni- ki na izredni seji. Huda vročina in poletna suša, ki brez večjih padavin traja že četrti mesec, sta moč- no prizadeli kmetijstvo, zla- sti živinorejce. Škodo na svo- jih kmetijskih zemljiščih ter poljščinah in travinju je v šentjurski občini prijavilo 1.043 kmetov, poškodovanih je blizu 8 tisoč hektarov po- vršin, stopnja poškodovano- sti pa se pri posameznih kul- turah giblje od 15 do 95 od- stotkov. Največ škode je na travinju, pšenici, koruzi in vrtninah. Ker je v občini naj- močnejša kmetijska panoga živinoreja, v Šentjurju ugo- tavljajo, da so med govedo- reje! zadnje tedne že skoraj izredne razmere. Po ugotovitvah kmetijsko svetovalne službe bo treba stalež govedi zmanjšati sko- raj za 4 tisoč glav, če naj ohranijo plemensko čredo in zagotovijo preživetje pre- ko zime ostali živini. Šent- jurski občinski svetniki so se zato v ponedeljek sestali na izredni seji in sprejeli ne- kaj sklepov. Dan kasneje so se sestali predstavniki Kme- tijske zadruge, kmetijsko sve- tovalne službe, podjetja Me- ja in občine Šentjur ter se dogovarjali o odkupni ceni za silažno koruzo s 115 hek- tarov, ki so jih v Meji sicer zasejali za svoje potrebe, a so koruzo pripravljeni pro- dati kmetom. Direktor Me- je Jože Fidler je kot izho- diščno ceno ponudil 270 ti- soč tolarjev po hektarju ko- ruze, vendar so se dogovo- rili, da se koruzna polja si- rom občine klasificirajo v tri cenovne razrede. Po besedah direktorja Kmetijske zadru- ge Šentjur Zvonka Pušni- ka, povpraševanje kmetov po silažni koruzi pokriva vseh 115 hektarov, s silira- njem pa bi morali začeti čimprej, saj koruza vse bolj zori in postaja manj primer- na za silažno krmo. »Občina bo po svojih mo- čeh in v okviru zakonskih ob- veznosti pomagala kme- tom,« je zagotovil župan Šte- fan Tisel, kar pomeni, da bo- do v občinski upravi te dni morali pripraviti rebalans občinskega proračuna. Če naj šentjurski kmetje prido- bijo pomoč države oziroma po zakonu o odpravi posle- dic naravnih nesreč denar za odpravo posledic suše, mo- ra občina iz proračunskih re- zerv zagotoviti poldrugi od- stotek letnih proračunskih prihodkov, kar znaša v pri- meru Šentjurja 31,7 milijo- na tolarjev. V občinskem proračunu je bilo letos stal- nih rezerv za 5 milijonov in za elementar še dodatnih 22 milijonov tolarjev, vendar so 9,2 milijona tolarjev v Šent- jurju doslej že porabili za nujne pomoči ter geodetske posnetke in sanacijo plazu na javni poti Podlešje - Osre- dek. Iz drugih proračunskih postavk bo torej treba pre- razporediti okoli 14 milijo- nov tolarjev. IVANA STAMEJČIČ Iz avgusta v seiitember v Odboru za etno dejavnost Možnar, ki deluje v okvi- ru Zveze kulturnih društev Občine Laško, so se odločili, da letošnji, že 18. tradicionalni prikaz starih ljudskih šeg in opravil iz zadnje avgustovske prestavijo na prvo septembrsko nedeljo. Letošnji prikaz z delov- nim naslovom Z mlatiči v.. Šentrupertu bodo združi- li s 60-letnico izhajanja ča- sopisa Kmečki glas. Po be- sedah predsednika Možnar- ja Vlada Marata, pa so prireditev v Šentrupertu nad Laškim prestavili na prvo septembrsko nedeljo zaradi dveh večjih priredi- tev na zadnjo avgustovsko nedeljo v neposredni soseš- čini. IS Št. 34-21. avgust 2003 12 KRONIKA V ponedeljek so z iskanjem v vodi začeli trije potapljači celjske poklicne gasilske brigade, v torek se je ekipa reševalcev okrepila na 12 potapljačev iz Celja, Velenja in Maribora. Kombi pogrebne službe je z Ramne plaže ob Slivniškem jezeru v torek odpeljal dvakrat. Akvonij izbral Janica in Romana Med kopanjem v Slivniškem jezeru sta v nedeljo zvečer utonila mlada domačina - Potapljači so njuni trupli potegnili iz vode v torek Pritajen pogovor in za- skrbljeni obrazi ljudi, ki so v ponedeljek popoldne in v torek dopoldne iz ure v uro bolj številčno spremljali is- kalno-reševalno akcijo po- tapljačev v Slivniškem je- zeru niso obetali nič dobre- ga. Ljudje so čakali. In skr- belo jih je! Za 24-letnega Janka Tomplaka iz Bukov- ja in 27-letnega Romana Recka iz Stope, ki sta v ne- deljo zvečer zaplavala v je- zeru, potem pa ju ni nihče več videl... Vse do torka, ko so potapljači potegnili nju- ni trupli iz vode; najprej, okoli desetih, Jankovo, tri ure kasneje še Romanovo. Ju je k sebi, za družbo, vzel Akvonij? Slivniški turistični podmladek je z raziskoval- no nalogo o možnostih turi- stičnega razvoja Slivniškega jezera lani na festivalu Turiz- mu pomaga lastna glava os- vojil zlato priznanje, rečno božanstvo Akvonij pa so v na- logi uporabili kot prispodo- bo skrbi za čisto in zdravo vodo. »Voda je življenje,« so zapisali lani, letos je jezer- ska voda vzela dve mladi živ- Ijenji... Upanje umre zadnje »Na Policijski postaji Šent- jur smo ob 12.30 uri prejeli obvestilo, da sta večer prej, med kopanjem v SHvniškem jezeru, izginila dva mladeni- ča,« je v ponedeljek, dobro uro po začetku iskalne akci- je potapljačev v vodi, pove- dal komandir Policijske po- staje Šentjur Ludvik Petrič. »Na kopanje sta se odpravila skupaj s prijateljema, vendar sta zaplavala le pogrešana. Prijatelj ju je na kopnem ča- kal do 22. ure, zatem pa, mi- sleč da gre za fantovsko po- tegavščino, pobral njuna ob- lačila in obutev ter se odpe- ljal domov. Ko pogrešanih tu- di naslednje dopoldne še ni bilo doma, ga je zaskrbelo in začela se je akcija iskanja.« Šentjurski policisti so naj- prej temeljito pregledali je- zersko obrežje, se pogovar- jah z gosti in ribiči, ki so bili ob vodi prejšnji večer in po- trdili, da sta mladeniča res zaplavala, zatem pa se je za- čela iskalna akcija v vodi. V ponedeljek popoldne so je- zero preiskovali trije potap- ljači iz celjske poklicne ga- silske brigade, z iskanjem pa so morali zvečer zaradi iz- jemno slabe vidljivosti pre- kiniti. Upanje, da bodo Jan- ka in Romana svojci, prija- telji in sosedje še videli živa, je bilo še močno. »Najbolj od vsega si želim, da bi se Janč spet pojavil, da bi se vsi štirje bratje s čolnom spet po- peljali po jezeru. Tako, kot smo se že,« nam je z zadrg- njenim grlom, skoraj v sol- zah dejal Jankov starejši brat Jože. »Dobra fanta sta, veli- kokrat sta pomagala na oko- liških kmetijah, radi ju ima- mo in čimprej bi ju radi spet videli,« je dodala domačin- ka Vera Blagotinšek. Nedeljska osvežitev je prinesla smrt »v nedeljo na večer se je pri nas oglasil Janč, s svakom Rudijem sta se z motorjem odpeljala v Slivnico,« je v to- rek, le malo zatem, ko so kot prvo potapljači potegnili iz vode Jankovo truplo pripo- vedoval Darko Skale. »Da gredo na en roler, sta pove- dala fanta, ki sta zatem v Slivnici srečala še Romana in Jankovega najstarejšega brata Martina. Ker je bilo vroče, so se hoteli ohladiti v jeze- ru, vendar sta zaplavala le Janko in Roman, saj Rudi in Martin nista plavalca. Potem, ko ju tako dolgo ni bilo iz vode, je Rudi mislim, da gre za potegavščino in se je z Ro- manovim avtom pripeljal do- mov,« je bil pretresen Darko, ki se je zlasti z Romanom od- lično razumel, saj sta bila tudi sodelavca v Pocinkovalnici Celje. »Roman ni prišel po avto, njuna oblačila so bila še vedno pri nas, zato smo poklicali policijo, najprej pa so preverili pri zdravnikih in v bolnici, ali se ni komu kaj zgodilo.« »Dobra fanta sta bila, prid- na,« je nadaljeval Rudi Bo- bek starejši, »fantje so na okoliških kmetijah radi po- magali pri delu. Kljub služ- bam ne Janku ne Romanu ni bilo nikoli težko poprijeti za delo. Potem smo sedli, kaj popili, a nikoli se ni zgodi- lo, da se po opravljenem de- lu fantje ne bi vrnili domov. Zdaj pa so pri nas ostala nju- na oblačila, zaskrbelo nas je.« Voda je vrnila, kar je vzela v torek okoli desetih se je v jezeru okrepljena iskalna akcija, ki jo je vodil namest- nik poveljnika Podvodne re- ševalne službe Slovenije Mi- šo Madronič, nadaljevala. Potapljače je nekaj deset me- trov od Ramne plaže, ki jo je krajevno turistično društvo pred časom lepo uredilo in je domačinom in obiskoval- cem služila za osvežitev v je- zerski vodi, ob privezani boji pričakalo Jankovo truplo. »Upajmo, da ju bodo našli živa,« nam je prejšnji večer dejal domačin, »da se ne bo spet izkazal stari rek, da vo- da vselej vrne tisto, kar prej vzame.« Upanje seje, žal, iz- kazalo za jalovo, saj je letos izjemno topla jezerska voda, ki je segreta skoraj na 30 sto- pinj, že po dobrem dnevu na- plavila prvega mladeniča. Le nemi obrazi domačinov in pretresljiv jok njegove ma- tere so pričakali potapljače, ki so truplo iz čolna preloži- li na kopno in ga pokrili s črno ponjavo... »Potapljači delajo v kata- strofalnih razmerah, vidlji- vost sega le do treh metrov, naprej je nična. Poleg tega je v vodi polno drevja, vejevja in ribiških trnkov, ki še ote- žujejo iskanje in parajo po- tapljaška oblačila,« je pripo- vedoval Madronič in dodal, da se zna zgoditi, da more- bitnega drugega trupla ne bo- do našli tako hitro. »Če sta se utopila oba - ugiba se, da naj bi se eden začel utaplja- ti, drugi pa mu je skušal po- magati - je lahko drugo tru- plo ujeto v vejevje in ga voda ne more naplaviti. Sicer je v teh vremenskih razmerah pričakovati, da bi voda utop- ljenca naplavila najkasneje v enem tednu. hi res, se je izkazalo slabe tri ure kasneje, drugega tru- pla voda sama ni mogla vr- niti. Potapljači so ga, potem ko so jezero prečesavali naj- prej po pasovih, se zatem is- kanja pogrešanih lotili s krož- nim iskanjem in iskanjem na otip, na koncu našli z iskal- nim drogom. Njegovo truplo je bilo ujeto v potopljeno dre- vo, kakršnih je v Slivniškem jezeru še veliko. Upanje je ugasnilo tudi za Romana. Ju je k sebi, za družbo, vzel Akvonij? IVANA STAMEJČIČ Foto: MOJCA MAROT »Najbolj od vsega si želim, da bi) Janč spet pojavil, da bi se vsi šti je bratje s čolnom spet pope^i po jezeru. Tako, kot smo se že,« )i ponedeljek še upal Jankov stan ši brat Jože. V torek so Tomplaki vi Martin, Jože In najmlajši Sil« ostali brez Janča. Mišo Madronič, namestnik pov0 nika Podvodne reševalne službe 9 venlje Ludvik Petrič, komandir Policijske postaje Šentjur »Ker ju v ponedeljek dopoldne še nI bilo doma, nas je zaskrbelo,« je povedal Darko Skale, Rudi Bobek starejši pa nadaljeval: »Dobra fanta sta bila, pridna!« Št. 34-21. avgust 2003 KRONIKA 13 Ifecni sen v vodnjaku Tri smrtne žrtve pri čiščenju vodnjaka - V nedeljo žalovali gasilci po vsej Sloveniji y vasi Buče na Kozjanskem se je 13. avgusta okoli 17. popoldne pripetila tragična nesreča, v kateri so umr- (rije gasilci gasilskega društva Podsreda: oče in sin, j, letni Ivan in 26- letni Boštjan Žuželj ter 34-letni po- ^jnik podsreških gasilcev in oče dveh otrok Jože Šmaj- [^jesreča se je pripetila, ko I ponesrečeni prišli svoje- u prijatelju, bivšemu župa- j občine Kozje Jožetu Pla- pCLi, očistiti 7,9 metrov glo- ,1( vodnjak ob njegovi sta- jvaniski hiši. Potem, ko so zajetja izčrpali vodo in se lili čiščenja dna v vodnja- i_se je zaradi delovanja mo- me črpalke pričel v zbiral- Icu nabirati ogljikov mo- iksid. Po pol ure črpanja I gasilci prenehali z delom odšli po cisterno, da vod- ak še operejo z vodo. Ne- ijpo šestnajsti uri so v vod- ak ponovno spustili črpal- ), nato pa so se gasilci vno- čspustili v vodnjak. Nako- čeni plin je pri njih pov- očil zastrupitev in zaduši- V. Kot kaže, se je v vodnjak ijprej spustil Boštjan Žuželj, iteremu je na pomoč pri- liva n Žuželj. Po tragičnem idu njunih prizadevanj ji- a je skušal pomagati Jože najdek, vendar se je reše- ilni poskus tudi zanj kon- il usodno. Prva priča tragedije je bila tanka Žuželj, Ivanova žena jnBoštjanova mama, ko je rišls pogledat, kako jim gre. lose ni nihče oglasil, je šte- la v Planinčevo hišo, od ko- er so skupaj poklicali reše- alce. A za tri gasilce je bilo eprepozno. Iz vodnjaka so lokojne končno uspeli dvig- ati gasilci iz PGD Kozje in CD Rogaška Slatina z ustrez- 0 opremo. Huda izguba Milan Brilej, občinski po- Jljnik gasilcev za občino ožje, s katerim smo na pri- zorišču nesreče govorili, je bil povsem pretresen zaradi tragičnega dogodka. Dejal je, da je šlo za tri zelo izkušene gasilce. Med njimi se je po- sebej odlikoval poveljnik Jo- že Šmajdek, ki je po Brile- jevo veljal za najboljšega po- veljnika gasilskega društva v občini Kozje in je lani opravil tudi zahtevne stro- kovne izpite na Igu in se ta- ko usposobil za poveljnika. Pri gasilcih je bil že od leta 1979. Tudi Ivan in Boštjan Žuželj sta bila pri gasilcih dolgo, oče od leta 1977, sin pa se je priključil gasilcem še kot takratni osemletni pio- nir leta 1985. Podrobno preiskavo so za- čeli policisti in kriminalisti še isti dan. Na kraj je odšla komisija UKP PU Celje, rav- no tako pa sta se ogleda ude- ležila dežurni preiskovalni sodnik in tožilec. Doslej so potrdili gornje navedbe, na- tančen vzrok smrti pa bo znan po opravljeni obdukci- ji. Po vsej verjetnosti je šlo za zastrupitev z CO, ogljiko- vim monoksidom, ki se tvo- ri pri nepopolnem zgoreva- nju ogljika. To je v bistvu iz- pušni plin. Po pričevanju zdravnika iz Bistrice ob Sot- li, ki je bil na prizorišču pr- vi, je plin gasilce omamil, na- to pa je hitro nastopila smrt. Od Ponesrečencev so se svoj- ci in gasilci poslovili na žalni seji, ki je bila v nedeljo. Pred- sedoval ji je poveljnik Gasil- ske zveze Slovenije Ernest Eory. Tam so gasilci iz Pod- srede, Šmarja pri Jelšah, Buč in celega Kozjanskega obudi- li spomin nanje in njihovo de- lo, ter obžalovali hudo izgu- bo ne le za bližnje, ampak tu- di za vse slovenske gasilce. Kaj takšnega se namreč v Slove- niji ni zgodilo že štirideset let, ko sta v bližnji Rogaški Slati- ni preminula dva gasilca ob čiščenju cisterne. Policija pa zaradi vedno večjega števila delovnih ne- sreč s smrtnim izidom opo- zarja, da pri delih, ki se iz- vajajo v globinah oziroma pri katerih obstaja nevarnost zadušitve ali zastrupitve z og- ljikovim monoksidom, ljud- je upoštevajo merila varno- sti oziroma se obrnejo na službe, ki so za takšna dela usposobljene in razpolaga- jo s primerno zaščitno opre- mo. GREGOR STAMEJČIČ Foto: ALEKS ŠTERN Oče in sin, Ivan In Boštjan Žuželj, še zadnjič skupaj. Gasilska povorka je pospremila poveljnika PGD Podsreda Jožeta Šmajdka. Roparja pošte na Ljubečni še iščejo s pištolo grozil uslužbenki, odnesel denar in pobegnil s kolesom Prejšnjo sredo je v pošto na Lju- fčni vstopil mlajši moški in ho- * kupiti kartico Si.mobil. Ko se uslužbenka sklonila po karti- je ropar iz nahrbtnika poteg- pištolo in jo uperil proti njej zahteval denar. Nekaj denar- '•nu je uslužbenka izročila, ne- 'j pa ga je ropar pograbil sam, 'pustil stavbo in s kolesom iz- "lil v neznano. Slo naj bi za moškega, starega 25 let, visokega okoli 170 etrov, vitke postave, podol- ^^Jiega obraza. Oblečen je bil v 'ž kratko majico, na glavi je imel tako bež kapo s ščitnikom in *'^čna očala. Imel je rjav nahrbt- ''^ 2 modrim našitkom ob zadrgi. ki bi o storilcu tega dejanja '■■koli vedeli in bi lahko tako po- ^&ili pri izsleditvi roparja, poli- prosijo, naj to sporočijo na ^'bližjo policijsko postajo oz. na ^ ali anonimno številko policije ^0-1200. Omahnil devet metrov globoko v ponedeljek popoldne se je med varjenjem kovinskih nosilcev za strešno lego v transportnem tunelu v to- varni Gorenje smrtno po- nesrečil petdesetletni dela- vec. Med delom je stopil na rob stranske kovinske ste- ne, ki se je zaradi tega zvi- la, delavec pa je izgubil rav- notežje in omahnil vsaj de- vet metrov globoko. V celj- ski bolnišnici je podlegel poškodbam. Št. 34-21. avgust 2003 14 ŠPORT NOVI TEDli lUlakedonci V celjskem neurju Fenomenalna evropska predstava CMC Publikuma - Po remiju v Kopru še na vrhu lestvice - Šmartnemu točka s prvakom Makedonski predstavnik Belasica ni bil kos celjskemu orkanu na prvi.tekmi predkroga pokala UEFA. Pred povratnim obračunom 28. avgusta v Strumici so si celjski nogometaši priigrali pet golov predno- sti, izid 7:2 pa je bil seveda odmeven tudi izven naših meja. A kot da kultna tekma Publikuma še prihaja, doslej najboljša pa je bila zagoto- vo prav proti Belasici. Davek utrujenosti je bil nato pla- čan v Kopru, točka pa je bila do- volj za ohranitev vodilnega polo- žaja v državnem prvenstvu. Paša za oči Trinajsta uradna mednarodna tek- ma celjskih nogometašev je bila naj- slajša, še posebej za njihove privr- žence. Doseči sedem golov v evrop- skih tekmovanjih je redkost - tek- mec še zdaleč ni bil autsajder. Ma- kedonski podprvak si je zagotovo obetal več. Trener Panče Blažev- ski je poudaril, da je bil dobro ob- veščen o igri Publikuma; da pač igra s preskokom, z dolgimi podajami proti konici napada. Tega pa pred tednom dni ni videl. Celjani so mleli s kratkimi podajami, sprva so seve- da spretno odvzemali žogo, sledile so bliskovite akcije, učinkovitost pa je bila prvič (upoštevajoč zrele pri- ložnosti) več kot petdesetodstotna. Slabih mož ni bilo, trener Marijan Pušnik je uresničil nekaj svojih idea- lov. Po dva gola sta dosegla Dragan Čadikovski, ki je bil še dvakrat asi- stent, in Mitja Brulc, po enega pa Marko Križnik že v 5. minuti, Dar- ko Maletič in Dejan Robnik. Sled- nji je zadel za 7:1, potem pa storil prekršek za enajstmetrovko, ki pa ga je v usmiljenju do gostov videl le gruzijski sodnik. »Res je, bil sem pravočasen, podrsal in izbil žogo. Kakšen prekršek, ni govora,« je do- dal Robnik. Razburjenja ni bilo, kajti Publikumov niz se je začel z odboj- karsko podajo, »božja roka« je bila Brulčeva. Akcija iz 11. minute bo arhivirana v Publikumovi videote- ki. Po dvakrat sta se žoge dotaknila Brulc in Čadikovski. Jugoslovan je asistiral s peto, gostujoči obrambi se je zavrtelo v glavi. Začelo se je poigravanje s tekmecem, ki je bil povsem nemočen. Poldrugo uro pred tekmo se je na Celjskem razbesnelo neurje, ki je prepolovilo obisk, a usodno zniža- lo temperaturo zraka, ki je Publi- kumu dovoljevala ubijalski ritem. Čeprav sledi še »drugi polčas«, so misli že osredotočene na žreb 1. kro- ga. Za največji uspeh kluba bodo igralci malenkostno nagrajeni, ugo- den razplet žreba pa bi povečal de- narni dodatek. Ali premagljiv nas- protnik ali izjemno atraktiven tek- mec, ki bi »prodal« televizijske pra- vice, to je želja na Skalni kleti za Hudinjo. »Zdaj imamo vzorčno tek- mo, po kateri bi se morali zgledo- vati in jo skušati ponavljati. Neka- terim Slovencem smo pokazali, kam sodi naš nogomet,« je povsem mir- no razlagal Marijan Pušnik, ki je takoj po srečanju deloval, kot da je v šoku. Kolega Blaževski mu je več- krat čestital in s ponosno držo priz- nal težek poraz, lastnik kluba Van- če Takovski pa je podobno kot pred tekmo kvasil neumnosti, kar si na hitro obogateni povzpetneži pač do- volijo. V Strumici bo želel mašče- vanje, celjski nogohitrci pa bodo tudi tam pogrešali Roberta Korena. »Ni bil problem v glavahiff Na koprski Bonifiki se glede igre ni izteklo po načrtih. Končnih 0:0 pa je vseeno zadovoljilo goste, saj po petih krogih vztrajajo na vrhu 1. SNL, zaradi senzacij v Ajdovščini in Šmartnem. »Delovali smo zelo utru- jeno. Ni bil problem v glavah fan- tov, noge so imeli pretežke. Izostala je agresivnost, zato nismo razvili zna- čilne igre. Obramba je bila zelo so- lidna, nesporazum Šnofla in Budi- mirja pa ni bil usoden, saj je Trenev- ski sprožil mimo gola. Sicer pa bi Sandi strel obranil! Zadnje opozori- lo pa rezervistom: namesto da bi ob prihodu v igro začeli >gristi travcx, jih ni bilo opaziti,« je Pušnik sporočil Kvasu, Vršiču in Robniku. Slednji je imel zmago v nogah v 91. minuti, ko se je po Kvasovi asistenci znašel sam pred vratarjem Hasičem, a streljal ta- koj in zelo slabo. Koprski vratar se je izkazal že v 9. minuti in Darko Maletič se je prijel za glavo, kasneje tudi sicer prerojeni Dragan Čadikov- ski, ki je uspešno preigravanje klavr- no zaključil. Derbi je razočaral. In kako ne bi? Pod žgočim koprskim soncem (krepko preko 40 stopinj Cel- zija) ni bilo niti sapice, igrišče pa je najbrž najslabše med prvoligaškimi. Zadnja tekma? Publikum se bo v nedeljo v no- vem derbiju poslovil od Skalne kle- ti. Vratar Aleksander Šeliga je priz- nal napako pri prostem strelu Ma- kedonca Zorana Baldovalieva, na- to pa napovedal morda novo »le- potico« v Celju: »Primorje ima od- lično moštvo. V boju za prvaka bo- do še Maribor, Olimpija in tudi Mu- ra. Mislim pa, da smo boljši od vseh!« »Sandi, ti to misliš, jaz pa to vem,« je vskočil Pušnik, ki je z zanj značilno trmo uspel uveljaviti De- jana Plastovskega, isto pa načr- tuje še z Dejanom Robnikom. Šmartno bližje zmagi v šmartnem ob Paki je potekal pravi vijoličasti dvoboj, ki se je kon- čal brez golov. Domači so proti dr- žavnim prvakom zaigrali zelo agre- sivno, priložnosti za zadetek pa niso izkorisrili. »Mislim, da smo bili boljši. Imeli smo več priložnosti, vendar fantje niso bili dovolj spret- ni,« je dejal trener Šmarčanov To- ni Tomažič. Mariborčani, ki so bili na začet- ku več pri žogi, so šele proti kon- cu prvega dela izvedli obetaven na- pad, ko je Teinovič podal Pekiču, uspešno pa je posredoval domači vratar Robert Sraga. »Očitno ima- mo težave, ki jih bomo poskušali rešiti interno. Kar so prikazali moje fantje, ni bilo profesionalno,« je bil po koncu srečanja razočaran trener gostov Matjaž Kek. Sicer pa - Mariborčani so bili »dolžni« Šmartnemu vsaj točko od pomla- di. Druga zmaga Rudarja Po drugem krogu v drugoligaški konkurenci je velenjski Rudar uspel zadržati prvo mesto na lestvici. Na stadionu Ob jezeru je dvakrat zatre- sel mrežo konjiške Dravinje. Doma- čini, ki dokazujejo, da sodijo v višjo ligo slovenskega nogometa, so prvi zadetek dosegli šele v 79. minuti, ko je enajstmetrovko izkoristil Amel Mujakovič, zmago pa so potrdili tik pred koncem srečanja z golom Is- meta Ekmečiča. MOJCA KNEZ DEAN ŠUSTER . Foto: ALEKS ŠTERN Najboljši igralec tekme Dragan Čadikovski je naskočil strelca Darka Maletiča. CMC Publikum - Belasica 7:2 (4:0) CEUE - Stadion Skalna klet, gledalcev 1800, sodnik: Levan Pa- niašvili (Gruzija). Strelci: 1:0 Križnik (5.), 2:0 Brulc (11.), 3:0 Brulc (21.), 4:0 Maletič (36.), 5:0 Čadikovski (47), 5:1 Baldovaliev (49.), 6:1 Čadikovski (61.), 7:1 Robnik (83.), 7:2 Baldovaliev (85., 11- m). CMC PUBLIKUM: Šeliga, Križ- nik, Gobec, Budimir, Šnofl, Seš- lar (66. Vršič), Lungu, Maletič (79. Robnik), Brulc (59. Kvas), Plastovski, Čadikovski. BELASICA: Gruevski, Kostov, Pocev, Ferizovič, Popov (26. Ne- delkovski), Masev, Mihajlovič (74. Tanušev), Stoilov, Kneževič (46. Getimov), Baldovaliev, Sa- lahovič. Rumeni kartoni: Plastovski, Sešlar, Gobec, Robnik; Mihajlo- vič, Popov, Stoilov. »Hej, pa jaz bom ostal brez hlač!« je pi stiral Mitja Brulc, potem pa s podajo z nI podkurll Makedoncem. Vratar Belasice je zaprl večino prostora, a je Brulčev zelo natančen strel našel pot do mreže Najboljši igralci 5. kroga: 10 točk - Nedžad Alibabič [Šmartno), 5 - Simon Sešlar (Publikum), 3 - Marko Gobec, 2 - Tomaž Vršič (oba Šmartno), 1 - Marko Križnik (Publikum). Izidi 5. kroga: Šport line Koper - CMC Pub- likum 0:0, Šmartno - Maribor Pivovarna Laško 0:0, Olimpija - Gorica 0:0, Primorje - Dravo- grad 2:2, Kumho Drava - Mura 2:3, Ljubljana - Domžale 3:0. ^. krog: CMC Publikum - Pri- morje, Dravograd - Šmartno (nedelja 17.00). LESTVICA št. 34 - 21. avgust 2003 — ŠPORT 15 Zadržati položaj v slovenski košarki Pogovor z Borisom Zrinskim, novim trenerjem Alposa Kemoplasta I Krmilo edinega šentjur- 'jkega prvoligaškega kluba je v novi sezoni prevzel Bo- ris Zrinski, Celjan, ki sicer izvira iz Podčetrtka. Dolgo- letni trener Polzelanov v ča- su največjih uspehov, na- to trener Pivovarne Laško in selektor slovenske repre- zentance, je zadnji sezoni preživel v Kopru, kjer pa je košarka predvsem s finanč- ne strani zašla v veliko kri- zo in Zrinski se je vrnil v domače okolje. Dva tedna priprav je za njim in njego- vimi fanti, in torej že čas, da lahko poda oceno uvod- nega dela. »V Kozj em smo imeli na vo- ljo prav vse potrebno za naj- težji del priprav, kar me je presenetilo. Pozna se, da smo prej teden dni trenirali v Šentjurju, tako da je dokaj mlada ekipa lažje prenašala zahteve, moje in pomočni- ka Dejana Mihevca. Z odno- som igralcev sem zelo zado- voljen. Žal še vedno nismo dokončno formirali moštva. Po odhodu trojice iz prve pe- terke, bo to ključna naloga. Zadnje dni se nam je priklju- čil 03 cm visoki krilni cen- ter Seid Hajrič, ki ga še pre- skušamo.« Imate v ognju še kaj mo- rebitnih okrepitev? Čakamo predvsem na do- končen odgovor Rada Trifu- noviča, ki se mora odločiti do konca tega tedna, je pa bli- zu našemu klubu, čeprav iš- če delodajalca tudi v tujini. Ni skrivnost, da se pogovar- jamo z nekdanjim igralcem Jadrankom Čovičem. Če us- pemo realizirati ta prihoda, lahko zatrdim, da bomo imeli primerno ekipo za prvoligaš- ko prvenstvo. Predvsem pa moram poudariti, da nas zav- zetost igralcev navdaja z op- timizmom, da lahko obdrži- mo pozicije, katere si je šent- jurska košarka priborila v pretekUh sezonah. Na pripravah je tudi veli- ko mladih igralcev... Šele ob prihodu v Šentjur sem presenečen ugotovil, da se v klubu z mladimi dela zelo dobro in da nadarjenih igral- cev ni malo. Vsi so že dobro podkovani, tako da prav oni držijo ritem treningov. Ime- li bomo mlado ekipo, saj z izjemo Ilije Petroviča (star je 27 let, op. p.) trenutno ni sta- Boris Zrinski rejšega igralca, povprečje pa je dobrih 21 let. Pozna se do- bro delo z mladinci, katero opravlja moj pomočnik De- jan Mihevc. Kakšen je program v na- daljevanju priprav? Glede na to, da je ekipa zelo spremenjena, načrtujemo vsaj 12 tekem. Imamo zapol- njen urnik. Udeležili se bo- mo Ikovega memoriala, 29. avgusta pa se bomo našim na- vijačem predstavili v Hrušev- cu proti močni ekipi Crvene zvezde, ki jo vodi Zmago Sa- gadin. Kljub temu, da še ni po- vsem jasna sestava ekipe, najbrž že imate določen cilj za novo sezono! Osnovni je zadržati prvo- ligaški status. Težko je že sedaj karkoli napovedova- ti, pa ne samo zaradi nas, tudi ostale ekipe še niso for- mirane. Sezona bo zaradi spremenjenega načina tek- movanja še kako zahtevna, kajti popravnega izpita v doi- gravanju več ne bo. Izpad dveh moštev bo takojšen. Potrebujemo nekaj časa, da se uigramo, vendar menim, da čas dela za nas. Upam, da bomo nadaljevali z us- pešnim nastopanjem v pr- vem razredu slovenske ko- šarke. Vodstvi šentjurskega in laškega kluba ter trener- ja Boris Zrinski in Aleš Pi- pan so se dogovorili, da bo mladi center Pivovar- ne Laško, 21- letni Fuad Memčič (210 cm) v prihod- nji sezoni branil barve Al- posa Kemoplasta kot po- sojen igralec. JANEZ TERBOVC Peti na evropskem prvenstvu S Slovaške se je z doseženim ciljem, osvojenim petim mestom, vrnila slovenska kadetska rokometna reprezentanca Varovanci selektorja Mat- iža Gučka so imeli mož- »st, da se uvrstijo v polfi- lale, a so izgubili z Island- i, kasnejšimi evropskimi irvaki. V tekmi za peto me- to so nato premagali repre- zentanco Srbije in Črne Go- re s 30:25. Ob vrnitvi jim je sprejem pripravil predsednik RZS Zoran Jankovič in jih tudi simbolično nagradil. To je že tretje peto mesto kadet- ske reprezentance. Celjan Matjaž Guček je ta- kole ocenil prvenstvo: »Kot tre- ner moram biti zadovoljen z rezultatom, saj smo dosegli za- stavljeni cilj. Ob tem pa nam je žal spodletela tiha želja - od- ličje. Proti Islandcem smo odi- grali našo najslabšo tekmo na prvenstvu. K sreči so se fantje, ki so se pokazali kot prava eki- pa, nato pobrali za tekmo proti Jugoslovanom in ob koncu tur- nirja še enkrat zmagali. Pred prvenstvom smo ostali brez na- gega prvega igralca Vida Kav- ličnika, imeli smo še nekaj drugih težav. Nato smo na pr- venstvu igrali v težji skupini. To se je izkazalo ob koncu, ko sta se v finalu srečali prav re- prezentanci Islandije in Nem- čije, naši tekmici v skupini. Sicer pa je sistem turnirja ču- den. Mi smo z dvema porazo- peti, Danci pa so s tremi Porazi osvojili bronasto odlič- j^- Islandci igrajo hiter, mo-_ deren rokomet s čvrsto obram- bo, ob tem pa so imeli v svo- jih vrstah tudi dva igralca, ki sta dosegala tudi po 10 in več golov na tekmo.« Guček je po- sebej pohvalil Celjana Draga- na Gajiča, ki je bil najboljši strelec, obenem pa tudi pravi lider naše ekipe tako na igriš- ču kot tudi izven njega. Med napadalci je izpostavil še Ce- ljana Bojana Čudiča in Nena- da Bilbijo ter Velenjčana Ju- reta Dobelška. Omenil je še Dejana Savica in Muamerja Bratanoviča. »Menim, da sem ju upravičeno poslal predča- sno domov, za svojo odloči- tvijo pa še vedno stojim. Ome- njena sta v hotel prinesla al- kohol in to celo ob uri, ko so igralci že morali biti v sobah. Za svoje dejanje sem že dobil pozitivno oceno Zorana Jan- koviča.« Guček bo tudi v pri- hodnji sezoni trener kadetov Celja Pivovarne Laško. Dra- gan Gajič, ki je blestel na me- stu desnega zunanjega napa- dalca, je dodal: »O uvrstitvi v polfinale je bolj kot zadnja od- ločala prva tekma, ko smo pregoreli proti Nemcem. Na- slednje leto lahko na evrop- skem prvenstvu pričakujemo še več, kajti večina igralcev bo še lahko igrala v tej kate- goriji!« GORDANA POSSNIG NA KRATKO •Na EP brez Petrinje Celje: Slovenska ženska kadetska rokometna reprezentan- ca, ki se pripravlja za nastop na EP v Rusiji, je ostala brez kapetanke Anje Petrinje, ki si je na pripravah v Ormožu zlomi- la roko. »V kratkem času moramo našo igro prilagoditi novim razmeram. Nimamo sreče, a kljub temu upam na dober rezul- tat,« je dejal selektor, Celjan Aleš Filipčič. V Rusiji bodo nasto- pile igralke Celeie Maja Novak, Tina Sotler in Jelena Kikano- vič ter Žalčanki Natja Pavlic in Neli Irman. (JK) Potili so se na ledu Celje: Danes se bo zaključil 14-dnevni tabor nove olim- pijske discipline short - track. Na taboru, ki ga je že tretje leto organiziral Drsalni klub Celje, so se zbrali hitrostni drsalci iz Srbije in Črne gore, Bosne in Hercegovine, Hrvaš- ke, Avstrije in Slovenije. »Tabor je bil pripravljen pod okri- ljem mednarodne zveze ISU in nam je omogočil, da finanč- no lahko odpremo našo sezono že v poletnih mesecih,« je zadovoljen dejal predsednik DK Celje Ivan Pfeifer. (JK) Ceijanke v Južni Koreji Celje: Slovenska ženska košarkarska reprezentanca je v ne- deljo odpotovala na Univerziado v Južno Korejo. V izbrani vrsti, ki jo vodi celjski trener Dragomir Bukvič, je šest košar- karic celjskega Merkurja: Katja Temnik, Daliborka Jocič, Žana Jereb, Mojca Markovič, Nadja Ramšak in Maja Erkič. »Spre- menjen dan odhoda in termini treningov so nam povzročali kar nekaj težav. Naš cilj ostaja preboj v drugi krog in potem čim boljši rezultat,« je pred odhodom dejal Bukvič. (JK) iUliroteks spet doma Kranjska Gora: Z desetdnevnih priprav so se vrnile keg- Ijavke celjskega Miroteksa. Pod vodstvom trenerja Lada Gobca in kondicijskega trenerja Bojana Bajca so opravile veliko treningov v naravi, dvorani in fitnesu. Miroteks bo nadalje- vanje priprav opravil v Celju. Pred začetkom DP, ko bodo Ceijanke 13. septembra gostovale pri Triglavu, pa jih čaka še sedem močnih prijateljskih tekem. (JK) Mernikova tretjič zapored Kamnik: Pod okriljem Kolesarske zveze Slovenije je bila na trasi Kamnik - prelaz Černivec cestna dirka za državno prvenstvo v vzponu. Naslov prvakinje je obranila Celjanka Sabina Mernik, ki je zmagala tretjič zapored. Letos je os- vojila še drugo mesto v vožnji na čas (kronometer). Visoke cilje ima še na dveh preizkušnjah državnega prvenstva, na cestni dirki in MTB - cross vzponu. ^ NA PIKI »Zdaj ne bo nobene pred manolff Svetovna zvezdnica teka na 800 metrov Jolanda Če- plak komaj čaka, da začne teči na svetovnem prvens- tvu v Parizu. Tam bosta tu- di njena klubska kolega Boštjan Buč (3000 m zapre- ke) in Roman Kejžar (ma- raton) ter Helena Javornik iz AK Zreče (10.000 m). Celj- ski Kladivar je brez potni- ka na SP, njegov atlet pa je edini osvojil medaljo za Slo- venijo na dosedanjih osmih SP. V Sevilli je bil Celjan Gre- gor Cankar tretji v skoku v daljino. Medaljo seveda na- črtuje tudi Joli. Z bronom ne bi bila razočarana, pred- videvajo ji srebro, sama pa odkrito napoveduje boj za zmago. »Če se bom vrnila brez od- ličja, bom zelo razočarana. Steza na Stade de France mi ugaja. Je zelo hitra, veter ne pride do nje.« Ste v mislih že zavrteli film, v katerem bi ugnali ne- prekosljivo Mozambičan- ko Mario Mutolo? Mislim, da jo lahko pre- magam. Ne, prepričana sem, da jo bom ugnala. Z zelo os- trim tempom od začetka, takšnim, ki sem ga nareko- vala lani na Dunaju in še v Minhnu. Če me bo Mutola str- la v tako hudem tempu, po- tem ji bom pač čestitala, priz- nala, da je boljša in pobrala medaljo, ki mi bo preostala. Mutola vas »vodi« z 9:0 na prostem. Ste proti njej že tekli tako, kot ste si zami- slili, torej na čelu od začet- ka, in dokler gre, gre? Ne še. Prevzemala sem vodstvo, a je vselej bilo ne- kaj narobe z zajčicami, ki so umetno narekovale ritem. Zdaj ne bo nobene pred ma- no. »Naštimala« si bom svoj tempo in skušala zdržati do konca... Če jo uženete v Parizu, ji potem lahko »podarite« mi- lijonski jackpot, do katere- ga jo loči le še ena zmaga! Ne glede na razplet na SP, bom tekla v Bruslju. Privoš- čim ji izjemno visoko denar- no nagrado. A težko ji bo z mano. Prav tek na 800 metrov je v ženski konkurenci na- vrgel nekaj »moških« tipov. Najprej Jarmila Kratochvi- lova, potem Steffi Graf, pa Maria Mutola... Je slednja v živo še bolj grozljiva? Res je drugačna od ostalih. Sicer pa je prijazna, veliko se pogovarjava. Morda bo drugačna v Parizu, ko jo bom porazila. Tlidi zaradi zunanjosti si vas prireditelji prestižnih mitingov zelo želijo. Res je vabil veliko, a od- govarjam negativno. Ko bom imela v žepu kolajni s SP in 01, pa bom udeleženka vseh večjih mitingov. Prej pa ne. Predtek na 800 m bo na sporedu že v soboto, final- ni pa v torek ob 20.45. Kak- šni so vaši občutki pred od- hodom? Super. Zaradi poškodbe te- tive sem izgubila samo dne- va vadbe. Komaj čakam, da začnem teči. Bivališče? Zaenkrat še v Velenju, od jeseni pa v hiši v Celju. V Pa- rizu bom nastanjena v hote- lu, nedaleč od letališča, si- cer pa 15 minut s podzemno železnico od stadiona. Ste se za udeležbo na 1500 m odločili tudi zato, ker je morebifi dosegljivo od- ličje? O tem nisem razmišljala. Pa vendar: če pridem v fina- le, se bom pognala za Turki- njo Sureyyo Ayhan, ki bo za- gotovo takoj povlekla naprej. Šla bom na vse ali nič. Sledi- la ji bom, dokler bo šlo. Vam prstan, ki ste ga do- bili od naše medijske hiše kot najboljša šporinica na Celjskem v letu 2002, še pri- staja? Še, še,-še. Najprej sem priš- la v Celje po krasno darilo, potem pa še na ogled hiše, za katero sem se kasneje tu- di odločila. V Parizu bo z Joli tudi njen dolgoletni trener Tomo Popetru. DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIC Št. 34-21. avgust 2003 Pastirska idila in dobrote V Šmihelu so moški prali in strigli ovce, ženske predle in pletle, otroci pa pomagali pri cufanju volne Šmihel je majhna vasica nad Mozirjem, v katero je tre- ba po sedmih kilometrih ovin- kaste ceste, ki se zajedajo pod mozirske planine v bližini smučišča Golte. Prejšnjo so- boto so v Šmihelu praznovali že 27. ovčarski praznik zapo- red. Obiskovalce je sprejemal močan mož v lesenih coklah. »Jaz sem pa pastir,« je nago- varjal prihajajoče, oblečen v tipična oblačila, manjkala mu nista niti rog in palica, ki sta nekoč pomagala pravim pa- stirjem pri paši. Celo življe- nje so preživeli pri enemu kmetu in bili enakovredni člani družine. Na planinah so prebivali v posebnih domovih, imenovanih stanovi. Enega ta- kih smo si lahko v Šmihelu tudi ogledali, vendar pa pa- stirskih dobrot tokrat ni spe- kel pastir sam, kot je to počel ponavadi, temveč pastirica. Stanovi so bili pokriti s >ši- kelni< ali skodlami. »Zaradi smole nudi taka streha najboljšo izolacijo,« je prepričan skod- lar Jesevnik, ki jih izdeluje že vrsto let. »Niti veter ji ne pri- de do živega, kadar pa dežuje, lahko poslušaš dežne kapljice. Uniči jo lahko samo ogenj,« je povedal in pokazal, kako se ta- ka streha tudi pokriva. Planinski pašniki so bili ograjeni s plotom, ki je zara- di posebne oblike in načina, kako je ograja sestavljena, do- bil ime turški plot. Nekdanje kmečko opravilo pa je tudi se- kanje smrečja, ki se je upo- rabljalo za steljo. Začetniicuje ostal samo rep Obiskovalce je najbolj na- smejalo pranje ovac. To opra- vilo je zlasti za pastirje večjih čred pomenilo pravi mali praznik. Kadar so bile ovce ze- lo umazane, največkrat od bla- ta, pa jih je bilo potrebno tu- di namiliti. Toda te neubog- ljive živali so pogosto poskr- bele, da so se z njimi >oprali< tudi možje. Tri dni po pranju je sledilo striženje. Ovci so zvezali no- ge, nato pa sta se že izkušeni mož in začetnik lotila dela. Prvi je ostrigel celo, medtem ko je drugemu zaradi neizku- šenosti ostal samo rep. Mla- dim in prvikrat ostriženim ov- cam pa so za okras pustili na plečih in koncu repa čopek vol- ne. Kasneje so volno sortira- li. Lepša in daljša je ostala do- ma, krajšo in umazano pa so za majhen denar prodali klo- bučarjem. Jeseni ali pozimi je volno ponavadi cufala kar vsa dru- žina, saj to delo ni zahtevalo tako velike spretnosti kot kr- tačenje. Z uporabo posebne krtače se volna razcufa in skr- tači v enakomerno plast ter nato sprede. Predice so naj- prej uporabljale preslico, ki jo je kasneje zamenjal kolo- vrat. A vsako dekle ni moglo postati predica. Veliko dekle- tom ni nikoli uspelo vleči nit in obenem poganjati še ko- lovrat. Na koncu je bilo potrebno volno uporabiti. Ženske so plet- le nogavice, rokavice, puloverje ... Ker pa naredi danes vse to industrija, se postopki, s kate- rimi so predelovali volno naši predniki, ohranjajo na kmeti- jah le kot folklora. Od hiše do hiše Tkalec Pavel Goltnik že od leta 1945 tke platno na statvah. Pravi, da se tega dela človek hitro nauči. Kadar ima mir, lahko naredi tudi do 16 me- trov bombažnega platna na dan. »Šel sem od hiše do hiše in prodajal. Danes to ni več potrebno,« je povedal in se neučakano hotel lotiti tkanja. »Kaj vse pa naredite iz plat- na?« sem ga ponovno zmoti- la. »Iz tega nastanejo zavese, namizni prti... nekatere žen- ske pa si dajo narediti tudi ko- stime.« Z roko je pokazal na nekaj stkanega platna in se po- maknil še bliže k statvam. V množici obiskovalcev, Šmihelskih pevcev in prire- diteljev bi skoraj pozabila na izdelovalca brezovih metel in košar. Marsikje kmetje še da- nes izdelujejo metle, kajti de- lo ni zamudno. Potrebne so le tanke in košate veje, ki se jih z žico poveže v snopiče in nato v celoto. Zato pa so naši predniki več časa pora- bili za izdelavo košar. Mor- da je zamudno delo tudi vzrok, da toni to opravilo v pozabo. Po končanem kulturnem delu prireditve se je pričela veselica z ansamblom Na- gelj. Meni pa je pred odho- dom pogled še enkrat obstal na dobrotah iz krušne peči, ki jih je speklo Društvo kme- tic Savinjske dohne. Od tra- dicionalnega kruha do poti- ce, tort, keksov in ostalih slaščic. KATJA PETROVEC Pastirski sprejem v Šmihelu Pavel Goltnik že od leta 1945 tke platno na statvah, na dan naredi tudi do 16 metrov bombažnega platna. Obiskovalce je najbolj nasmejalo pranje ovac, saj so neubogljive živali pogosto >oprale< tudi može. Skodiar Jesevnik izdeluje šikelne ali skodle, iz katerih po njegovem nastane najboljša streha, ki jo lahko uniči samo ogenj. Vsako dekle ni moglo postati predica, saj vsem ni nikoli uspelo vleči nit in obenem poganjati še kolovrat. ObirI na s Zveza turističnih društe Žalcu sta letos že četrtič p način. Prireditev so priprl 700 metrov nad jamo Pel^ Obiralke so se pripeljale j dinja, slednja jim je postrej hmeljišče, kjer jim je štang so s hitrimi prsti trgale k ob obira, jim povedal, kaks a t vse sorte, tako kot lam. Ob. ki so jim prinesli bonbone a nje v škaf, pa obiralska ma obiranju hmelja, smukanju mi ekipami je bila najboljša Št. 34-21. avgust 2003 Lza kobulo. hmelja način i, Iruštvo kmečkih žena Ponikva pri [O prireditev Obiranje hmelja na star nasadu hmelja v kraški dolini Rupe, (Sta jih pozdravila gospodar in gospo- 3. Nato so obiralke s košarami odšle v n izruval prve hmeljevke, obiralke pa tem jih je gospodar poučeval, kako se (ril, da želi, da se ponoči ne bi dogajalo ilu priskočili na pomoč domači fantje, nabrale nekaj hmelja, je sledilo merje- rikazu je sledilo šaljivo tekmovanje v rtjanju kopic. Med devetimi tričlanski- iz Studenc. TONE TAVČAR 'hmeljišču Skrbno urejene grede so prava paša za oči Rož'ce že 25 let Več milijonov cvetic kljub vročini vabi obiskovalce Park cvetja v Mozirju je po- stal pravi savinjski biser. Vanj je bilo v minulih 25 le- tih vloženih na tisoče ur pro- stovoljnega dela, navduše- nja ter ljubezni do cvetja in narave. Tudi v letu 2003 Mo- zirski gaj cveti v vsem svo- jem sijaju, saj zanj skrbi eki- pa navdušencev na čelu z vrt- narjem Jožetom Skornškom. Z dogodki in prireditvami v času razstave cvetja ob 25-let- nici parka so pričeli že v četr- tek z odprtjem kronološke raz- stave Mozirski gaj skozi 25 let, ki bo odprta v galeriji Mozirje vse do 24. avgusta. Jubilejna raz- stava cvetja pa poteka pod na- slovom Cvetlična forma viva 2003. V petek je sledila glasbe- na prireditev, nad parkom se je razbohotil velik ognjemet, or- ganizatorji pa so poskrbeli tu- di za nočni ogled parka. Slavnostne akademije ob 25- letnici se je v soboto udeležilo tudi nekaj znanih političnih imen ter številni drugi gostje, sponzorji in vrtnarji, ki so v teh 25 letih tesno povezani z gajem. Zlati kipec vrtnarja je prejel Jože Skornšek - vrtnar in »duša« Mozirskega gaja, ki je še vedno zelo aktiven uprav- Ijalec parka, v nedeljo pa je po- tekal polfinalni izbor za zlato harmoniko Ljubečne. Vse dni bo v gaju še veliko spremljajočih prireditev - raz- stava malih živali, ptic, umet- niških slik in predmetov. V buj- nem rastju sta letos tudi dve novosti, dva tematska vrtova, skalnjak in zeliščni vrt. Na sa- mi cvetlični razstavi se v teh dneh predstavljajo najboljši slovenski floristi zadnjih let s približno 20 različnimi skulp- turami, obogatenimi s cvetjem. Mozirski gaj si je do sedaj ogledalo od 4 do 5 tisoč pred- vsem domačih obiskovalcev, beležili pa so tudi nekaj tuj- cev, predvsem iz Italije, Avstrije in z Madžarske. Organizatorji želijo ob tem jubileju privabi- ti od 10 do 15 tisoč obiskoval- cev, a kaže, da jim visoke tem- perature in neznosna vročina ne gredo najbolj na roko, kar naj bi bil vzrok za upad števila obiskovalcev. V teh dneh se v parku bohoti več milijonov cve- tov letnega cvetja, kar je prav gotovo eden izmed razlogov za ogled Mozirskega. MATEJA JAZBEC Konovski štrajharji na »cvetličnem« koncertu Cvetlični metulj Jožeta Skornška ml. Št. 34-21. avgust 2003 18 KULTURA Med ljudmi se dogaja valovanje Nominiranci za Veronikino nagrado: Erika Vouk Erika Vouk je letošnja dobitnica Jenkove nagrade - ravno za pesniško zbirko Album, Objavila je pet pesniš- kih zbirk (Bela evridika 1984, Anima 1990, Belo drevo 2000 - še ena nominacija za Veronikino nagrado - Opis slike 2001). Je tudi prevajalka - prevajala je Fausta. Njen »rajski kraj« za pisanje pesmi je Beli križ nad Piranom, kjer sem se s pesnico tudi pogovarjal. Začniva na koncu: že od prejšnje pesniške zbirke imate pripravljen poseben način predstavljanja svoji pesmi - ob glasbi. Kako je prišlo do tega? Petra Andreja sem sHšala igrati lansko leto - ob dne- vih knjige v Mariboru, na majhnem literarnem večeru na Židovskem trgu. Igral je mojo pesem Biti v rodu, za katero me je pred leti vpra- šal, če jo sme uglasbiti, jaz pa sem potem na to povsem pozabila. Všeč mi je bilo, ka- ko jo je tedaj zaigral in za- pel. Ko je izšlo Belo drevo pri Literi, se je bilo treba ne- kako predstaviti - tedaj sem mu ponudila sodelovanje, kar je z veseljem sprejel. Lah- ko napišete, da sva se našla na isti struni. Najinemu so- delovanju je naslov Valova- nje. Tak je tudi naslov zgoš- čenke, ki bo izšla septembra, pa tudi naslov najnovejše pe- sniške zbirke, ki jo pravkar pripravljam. Kateri način predstavlja- nja pesmi najbolj »učinku- je«? Da se pojaviš osebno s svo- jim glasom in svojo prezen- co med ljudmi, ki jim je poe- zija blizu. Hkrati pa bi pou- darila, da je meni osebno, če- prav tega nisem sama izumi- la... način predstavljanja poe- zije skozi glasbo zelo preprič- ljiv. Ker poeziji doda presežno vrednost. Valovanje: tudi Album deluje kot nekakšno valo- vanje - nenehno vračanje k podobnim občutkom. Je to namensko ali...? Princip zbirke je, da je homogena - sicer bolj neza- vedno, ampak tudi iz prepri- čanja ostajam pri konceptu Erika Vouk zbirke kot enovite, zaokro- žene. Valovanje zato, ker je to va- lovanje čustev. Valovanje be- sed. Valovanje je tisto, kar se dogaja med ljudmi. In kar se dogaja s pesnikom, ko mu je na milost in nemilost izro- čen. Lahko dela ali pa ne mo- re. Ni je volje, ki bi te prisi- lila, da nekaj napišeš. Mene pesem najde. Če je bela, kjer vas ni, po- tem je črna... ... kar naj bralci preberejo v zbirki. Tam notri piše vse. Ampak na poetičen na- čin. Bi znali stvari, ki jih poveste s poezijo, povedat v prozi - bolj »logično«? Na način, ki mu pravim umetnost, se jaz v prozi ne znam izražati; ne tako, da bi lahko stala za tem. Am- pak da ne bo vse skupaj iz- padlo, kot da delam le in- stinktivno. [Nasmeje se.) Ne dogaja se, da vidim travico in zakličem. »Hej, travica!«... in potem napišem pesem. Listke nosim s sabo po 12 mesecev in jih popravljam. Nič se ne zgodi na prvo žo- go. Pri meni je pesem ref- lektirana kemija. Zadnje vprašanje: kaj bo- ste storili, če dobite Veroni- ko? Nesramežljivo se je bom razveselila. Če si jo bom za- služila. Dobro vem, da sem v izboru odličnikov. In še ne- kaj: za dom na Belem križu bom kupila žar in poskrbela za dober žur. In če že končujeva, naj po- vem še nekaj pomembnega. Prosim, prosim, napišite Vouk z u-jem. Se je že pre- večkrat zgodilo, da sem po- stala Vovk... PETER ZUPANC PRIPOROČAMO • Nocoj bo na dvorišču Mladinskega centra Celje rej recitala sodobne poezije. Nastopila bosta Jure Rav in Žan Videč z zbirko Power play. Vstop je kot obij; prost, v primeru slabega vremena pa se bo predsta dvorišča preselila v notranje prostore. Za poetične| ob devetih zvečer. • V petek bo v opatijski cerkvi sv. Danijela nastopil (j zbor Zborovske šole M. I. Glinka iz St. Petersbu Izvajal bodo odlomke iz del Čajkovskega, Rahman va, Gallusa, Bortnjanskega, Paerta in Feguša, poleg pa bodo postregli z nekaterimi ruskimi narodnimi smimi. Vstopnice bodo na voljo za 1.500 tolarjev uri pred koncertom, ki se bo pričel ob osmih zveči • V soboto ob desetih dopoldne bodo v Hermanoven logu zopet poskrbeli za zabavo naših malčkov. Na redu bo lutkovna predstava O lisici in grdini, ki h preprost način prikazala sožitje med lutkami in gy Sledila bo delavnica, v kateri bodo otroci izdelali ^ igro in glasbo ter jo nato zaigrali. Zato Lutkovno g| lišče Zapik vabi otroke, da prinesejo s sabo škarj barvice. • KUD Alme Karlin Celje oziroma gledališka skupina^ navni večer bo v ponedeljek ob osmih zvečer ponc Moderndorferjevo predstavo Transvestitska svatb; jo je zrežirala Mateja Žvižej. Gre za simpatično situ sko komedijo, kjer pride do skoraj usodnega nesp zuma med Žarkom, ki pri prijatelju zapeljuje sosedi prijateljevimi starši, ki ga imajo v ženski preoblek sinovo zaročenko. Če ne bo deževalo, si lahko pret vo ogledate na dvorišču knežjega dvorca. Karto lah! predprodaji po tisoč tolarjev kupite v TIC-u ali v dentskem servisu Ljubljana, za petsto tolarjev več p dan predstave. • Sreda bo naravnana bolj glasbeno. Ob osmih zvečer ko na dvorišču knežjega dvorca - v primeru dežja v rodnem domu - prisluhnete celjskemu plesnemu o stru Žabe, ob pol devetih pa se ho v atriju Majolke z koncert starih mačkov Old swing kvarteta, ki vas zabaval s svvingom, dixijem in evergreeni. Zastavonoša paradoksa Nominiranci za Veronikino nagrado: Milan Dekleva Zadnji, ki ga predstavljamo iz serije nominirancev za letošnjo Veroniko, je Milan Dekleva. Rojen 17. 10. 1946 v Ljubljani, pesnik, dramatik, trenutno urednik mladinskega programa na TVS. Diplomiral je iz pri- merjalne književnosti in literarne teorije na ljubljan- ski filozofski fakulteti. Prva izmed množice pesniških zbirk je Mushi mushi (1971), napisana po zgledu ja- ponskega haikuja. Njegova zadnja zbirka, za katero je nominiran, je V živi zob. Začniva konkretno - kdaj in kako dolgo je na- stajala pesniška zbirka V živi zob? Dobro leto dni - s prekini- tvami, jasno. Ampak že v za- snovi sem vedel, da bom sku- šal napisati sedem ciklov s po sedmimi pesmimi. Har- monična kompozicija zbir- ke je redek privilegij, ki ga ima pesnik v - precej amorf- nem, kaotičnem - svetu. Ali delo TV-urednika moti pesem - ali pesem rabi po- vsem svoj čas in okolje? Ka- teri vtisi, kateri vplivi so ti- sti, ki po tolikih letih pisa- nja še »sprožijo« zbirko? So se skozi čas spremenili; jih je sploh možno »izmeriti«? Ja, pesem je živo bitje, če- prav živi drugače kot drevo, kamen ali svetloba. Že Pla- ton je avtorju pripisal nekak- šno »babiško« vlogo pri po- rodu, pri nastanku pesmi. Biti pesnik pomeni biti iskalec simbioze z jezikom. Zanimi- vo pri tem sožitju je dejstvo, da igra jezik vedno žensko, avtor pa moško vlogo, kar po- meni: jezik je strpen, avtor nestrpen. Če njegova nestrp- nost prerase v agresijo, se je- zik umakne in zavije v molk. S tem sem, se mi zdi, od- govoril na drugi del vpraša- nja: kako je po »tolikih le- tih« še mogoče pisati pesmi. Hm, saj govoriva o sožitju, ki nujno vključuje ljubezen! Pisati pesem, to pomeni dra- žiti jezik, pesnjenje je ero- tično razmerje, ki vključuje željo, hrepenenje, tudi spo- min na željo in hrepenenje. Kdaj je razmerja konec? Mor- da jutri? Mogoče čez deset let? Zdajle ne vem, hvala bogu! »Vtisi« in »vplivi,« ki izziva- jo pesem, se v času spremi- njajo in jih ni mogoče ne me- riti ne nadzorovati, saj zako- ni užitka in prepovedi delu- jejo mimo zavesti. Eros je trd in neusmiljen vladar, prav- cati samodržec! Spremna beseda eno od značilnosti zbirke poime- nuje »neurejeni smisel«. Se strinjate? Spremna beseda je poklon poeziji, s katero je uročenih Milan Dekleva le malo ljudi. Vanesa Matajc je nedvomno pripadnica te- ga redkega, izumirajočega plemena. »Neurejeni smisel« ni le prazna jezikovna bra- vura: sodobna fizika (in kla- sična metafizika) dobro ve- sta, da je kaos neurejeni smi- sel, ki se z naraščajočo en- tropijo zaprtega sistema (bit- ja) izteče v popolno ravno- vesje, mir, »urejeni nesmi- sel.« Valovanje sintropije in entropije je preplet, je med- sebojno vzvalovanje življenja in smrti. Ko Vanesa piše, da sem »zastavonoša paradok- sa«, hoče najbrž povedati, da ne poznam in ne priznam odrešitve, magične, do kon- ca izmodrene in posvečene besede, ki bi končala muko - in slast - pesnjenja. Staro- perzijski mojster Hafis je v odrinjem na rob pozornosti, kar je seveda lahko tema so- ciologije, psihologije, recep- cijske teorije ali hermenev- tike, z literarnim ustvarja- njem pa nima neposredne zveze. Kaj vam pomeni Veroni- kina nagrada; kaj bo prva stvar, ki jo boste storili, če postanete lavreat? Biti izbranec je prijetno, čeprav je lovor lepše saditi kot nositi. Venec (beseda ima v korenu venenje!) pn kupček neljubih čustev tekmovanjih je zmeraj v prizadetih. Če bom posta vreat, bom s hranilno I žico obiskal znano sloven banko, v prihodnjih letil namreč rad potoval na K sko. PETER ZUP/ Št. 34-21. avgust 2003 eni svojih pesmi dejal, da lah- ko pridemo k Bogu oblečeni za Ples, ali pa nas v njegovo bolniško sobo prinesejo na nosilih. Pomislite, kakšen vr- hunski paradoks je prispodo- ba Boga v bolniški sobi! Mestna občina Celje bo v torek ob pol devetih zvečer že sedmič podelila Veroni- kine nagrade. Na literar- nem večeru bodo nastopili Miroslav Košuta, Tone Kuntner in Hadžem Hajda- revič, pesnik iz BiH. Pred- stava bo na Starem gradu, v primeru dežja pa v SLG Celje. Druga značilnost zbirke je ne stalna, a navzoča pre- cej sočna erotika. Sloven- ska poezija ni ravno zna- na po erotiki, oziroma je ta del slovenske poezije rah- lo odrinjen na stran... O erosu in erotiki sva že kar nekaj povedala, zato le kratek izlet v literarno zgo- dovino. Slovenska poezija je z erotiko kar dobro prepoje- na, o tem pričajo ljudske (Klinček lešnikov), Carmina burana, Prešeren, Levstik, Jenko, Kette, Zlobec, Sveti- na, Novak, Maja Vidmar, Cvetka Lipuš, Lucija Stupi- ca. Barbara Korun ... Se pa strinjam, da je bil ta, reciva mu vitalistični, del poezije Od Savinjske doline do Obale s kolesi od ravne Savinj- |(e doline čez Tuhinjsko iolino in Ljubljano, čez no- fanjske in primorske klan- e in ravnine do slovenske Ibale. Na zemljevidu hitro p preprosto, toda kolesar- jnje je vse kaj drugega kot lekajurna vožnja z avto- jobilom. Na dolgem kolesarjenju se e najmanjši vzpon zdi kot ot v pekel, pojavijo se manj- e, a nadležne bolečine v ko- ;nu, stegnu, rokah ali hrb- u, bližajoča se tema neneh- 10 kolesari v ozadju. Vožnja lo Obale je bila ena najpri- etnejših, najzabavnejših in udi utrujajočih v mojem živ- enju. Nisem profesionalna :olesarka, moj najdaljši »gi- 0« je znašal okoli 50 kilo- netrov. Ni čudno, da sem po- sod naletela na skeptične zraze, pesimistične besede, leodobravanje. Pot na mor- e je pač dolga, tu govorimo )200 kilometrih, o neznani )Oti, ki jo kot večna sopot- lica v avtomobilu nisem poz- lala. S prijateljicama Katjo in Jerco smo se ob petih zjutraj ivile z Vranskega v de- A Refoška. Skozi Tuhinj- sko dolino smo se počasi vzpenjale in po nekaj manj kot dveh urah prispele na Koz- jak. Bila sem skoraj prepri- ma, da bo to najhujši kla- nec, ki ga bo potrebno pre- kolesariti, a je bil le uvod v vrsto vzponov, ki jim ni bilo videti konca. Presrečne smo si privoščile krajši odmor, na- to pa se spustile proti Kam- niku in naprej do Vodic in Ljubljane. Prijetnejše poti si skoraj ne bi mogla predstavljati, rav- nina se je raztezala daleč do Kamniško-Savinjskih Alp, polja in njive so bili naši spremljevalci vse do Ljublja- ne. Do desetih smo prekole- sarile tudi naše glavno me- sto in si privoščile drugi po- lurni postanek. Nato pa raz- beljena cesta proti Vrhniki. Avtomobili in tovornjaki so kar švigali mimo nas, vmes je kakšen še zatrobil, da bi nas opomnil na nevarnost. Sonce nas je žgalo v hrbet, a tiste prave vročine vendarle ni bilo čutiti. In kar naenkrat smo pris- pele pod vrhniški klanec. S tretjo prestavo sem počasi premagovala meter za me- trom in kilometer za kilome- trom. Vedno znova prepriča- na, da sem že na vrhu, sem ugotavljala, da klanca ne bo nikoli konec. Nikjer nobe- ne vode, naša pa je bila že topla. Če bi nas na vrhu pri- čakal potok, bi ga vsega iz- pile, če bi bila železniška po- staja, bi ves dan čakala na vlak do Obale. Tako pa ni bilo ni- Tartinijev trg navdušuje tudi v poletni vročini. česar, le cesta in drevje, ki še sence ni metalo na nas. Okoli ene popoldne smo prispele v Logatec. Tam smo si privoščile daljši počitek, visoko energijsko hrano in os- vežilno pijačo. Ponovno je bi- lo potrebno pregledati zem- ljevid in se posvetovati o na- daljnji poti. Še kako prav nam je prišel nasvet doma- činov, saj smo planinski kla- nec skrajšale kar za dva ki- lometra. Najbolj mučno je bilo po- novno sesti na kolo. Kljub spreju za hlajenje mišic, sem čutila rahlo utrujenost, pa niti pol poti ni bilo za nami. Ta- ko smo se pri več kot 30 sto- pinjah Celzija odpravile proti Kakem in Planini. Divji vzpon na planinski klanec me je zaradi ovinkov spominjal na Vršič. A smo ga zmogle in se spustile proti Postojni. Končno smo jo dosegle! Med potjo sem staknila manjši prehlad in si prehla- dila oči, sonce se je počasi pomikalo proti zahodu in ves čas sijalo naravnost pro- ti nam. Vidnost je bila še to- liko slabša, ker so se vso pot do Razdrtega menjavali senčni in sončni prostori. Premago- vala me je utrujenost, vsak manjši klanec je bil hujši od vrhniškega. Nikjer ni bilo vi- deti nobene trgovine, le za- puščena pokrajina okoli Na- nosa. Na tej zdolgočaseni in utru- jajoči cesti nas je minil vsak smisel za humor. Znova in znova se mi je po glavi podi- la le ena misel: šele Nanos, kje je morje?! Ura je bila že šest popoldne. Nastopila je grozna žeja, vode pa nikjer. Katji se je celo zataknila ve- riga, minute pa so kar tekle in tekle. Vse bolj je kazalo, da se bo uresničil načrt B (dva dni do obale). Ni mi jasno, kako mi je us- pelo prekolesariti do Razdr- tega, kajti počasi sem imela že vsega vrh glave. Zdaj smo le še počasi premikale, zmanj- kovalo nam je energije, če- prav je bilo do Senožeč do- sti spustov. Prvič ta dan so se pojavile bolečine v stegenski mišici in v roki, prvič sem se vprašala: »Nam bo uspelo še danes?« Nadaljnje poti se spomnim le po bezanju pred temo. Iz sebe sem iztisnila še zadnje moči, še zadnje koščke trme in sledila Jerci ter Katji. Šele ob 8.30 zvečer smo se dvig- nile do Kozine, bil je že mrak. Pod Črni Kal smo prispele že v temi. Želela sem samo še v spalno vrečo in spati do ju- tra. Zato pa je bila Jerca bolj odločna. Odpeljala se je v te- mo, po vseh tistih zavitih ovinkih in prometni cesti. S Katjo sva samo gledali za njo in iskali rešitev zase. Okoli desetih zvečer sva kot izgub- ljeni ovčki našli turistično kmetijo. Do maloobmejne- ga prehoda z Italijo naju je ločeval en sam kilometer, do Kopra 20, tema in nevarna cesta. Ko sva ob narezku pr- šuta in pivu sedeli za mizo, se nama je ponovno vrnil smisel za humor. Umiti in spočiti sva se na- slednje jutro odpeljali po ovinkih Črnega Kala in uro kasneje prispeli v Koper. Pre- magali sva ozko in slabo ce- sto čez Rižano, gričevnate Bertoke in se končno spusti- li na nadmorsko višino nič metrov in dočakala sem ta- ko želeno kavico s pogledom na morje. KATJA PETROVEC Kilometer za kilometrom, enkrat navzgor, drugič navzdol. Št. 34-21. avgust 2003 20 PISMA BRALCEV ^DMEVI Kdaj do lepše prihodnosti? V 27. številki Novega ted- nika, ki je izšla 3. julija le- tos, je bil objavljen članek pod naslovom Prebold, kraj na robu preživetja. Že na- slov nam pove, o čem je v tem članku tekla beseda. Obravnaval je pač stisko, s katero se občani Prebolda že lep čas soočamo. Kriza se je seveda poglobila še z zaprt- jem podjetja MIK, nič kaj obe- tavna pa tudi ni več Tekstil- na tovarna, kjer od 1.860 de- lavcev, kolikor jih je nekoč zaposlovala, danes še dela približno 350. Vtis, ki so ga novinarji ob obisku v Prebol- du dobiU in ga v članku tudi ponazorili, še vedno ni tako zaskrbljujoč. Kar nekaj kra- janov se je nad njim »muza- lo«, češ, saj še ni tako hudo, saj je gospod Vinko Debelak, župan Občine Prebold, še vedno optimist. Res je, da ni mogoče z enim obiskom videti in doživeti ti- sto, kar občutimo mi, ki tu živimo, zato čutim potrebo, da temu članku dodam še svo- je mnenje, ki pa ni samo mo- je, kar mnogih krajanov je, ki pa se, kot so ugotovili tudi novinarji, žal, nočejo izpostav- Ijah. Raje trpijo, potožijo le v kakšnem ožjem krogu. (Po- sledice strahovlade). ■• Kako na situacijo gledamo tisti, ki nam ni vseeno, da ži- vimo v kraju brez vsake pers- pektive in prihodnosti? Resnica je, da v kraju vla- da mrtvilo, kot so zapisali. Resnica je tudi, da je zelo le- po urejen. Niso pa opazili, da je urejen predvsem po za- slugi pridnih in skromnih pre- bivalcev, ki še vedno najde- jo v svojih, zares pičlih pri- hodkih kakšen tolar, ki ga žr- tvujejo za cvetje, tudi barvo, da si z njimi polepšajo dom in s tem vsaj navzven prikri- jejo stisko, ki vlada za zido- vi. In če bi se še malo bolj razgledali, bi lahko videli še zanemarjene objekte, ki so bili nekoč, ko so bili še v ro- kah lastnikov, kraju v ponos, danes so vse prej kot to. To potrjuje že znano reklo, da je država, v čigar rokah so objekti bili pol stoletja, slab gospodar. In teh objektov je prav v centru občine največ. Res so se nekateri vrnili v ro- ke potomcem nekdanjih last- nikov, vendar ti ne morejo čez noč popraviti, kar je dr- žava zanemarjala zadnja de- setletja. In če bi bili še malo bolj pozorni, bi lahko videli tudi to, da sredi stiske, ki jo kraj preživlja, v njem raste ozi- roma je že zrasla mogočna klubska športna dvorana in to, vsaj za enkrat še, na ob- činski proračun. Šola, kot je bilo občanom pojasnjeno (se- veda za slepilo), take telovad- nice prav gotovo ne potrebu- je. Z gradnjo telovadnice se je župan pač moral oddolži- ti tistim, ki so mu dali glaso- ve na volitvah. Da pa bodo pokrili tako velik finančni primanklaj, ki je nastal radi gradnje telovadnice, so se od- ločili za razprodajo javnega dobra zasebnikom, kot na primer zemljiške parcele (2 ha) ob tesnem pasu reke Sa- vinje pri mostu v Latkovi va- si. Takšno početje je nera- zumno in dolgoročno škodlji- vo za našo občino, še poseb- no, ko imamo v centru Pre- bolda več propadajočih in- dustrijskih objektov, ki bi bi- li bolj primerni za novodob- ne zasebnike, kot je pa zazi- dava v prepovedanemu pasu ob Savinji. Bojim pa se, da bo tudi ta projekt uspel, če- prav zakon o rekah (Savinji) prepoveduje vsako gradnjo ob neposredni strugi, toda klijentizem, ki je zavladal v občini in deloma tudi v dr- žavni upravi, omogoča tudi takšna početja! Kaj preostane županu dru- gega kot,da se spreneveda.da le ni vse tako črno kot izgle- da. Citiram njegove besede, objavljene v članku: »Čeprav je delo izgubilo veliko delav- cev, se marsikdo kar znajde. Veliko jih dela na črno....« Ali je tu še potreben kakšen ko- mentar? Mislim, da ne. Vsaj za tiste, ki znajo vsaj malo razmišljati. Žalostno, predvsem pa za- strašujoče je dejstvo, da res ni videti izhoda, vsaj dokler bo na oblasti garnitura, ki kra- ju »poveljuje« že drugi man- dat. Kako lahko pričakujemo od njih spremembe, saj so do- kazali, da niso le nesposob- ni gospodarji, tudi jim je fi- go mar, kaj preživljajo kra- jani. Saj pridno podeljujejo občinska odlikovanja v raz- ličnih žlahtnih kovinah lju- dem, katerih zasluga je, da je »nekoč cvetoč kraj«, kot je zapisano v prej omenje- nem članku, postal tako si- romašen. Če že niso škode povzročali posredno, vsaj za njihovo ohranitev niso sto- rili nič. To ni od včeraj. Pre- bold je pričel propadati že pred nekaj desetletji. In še da- nes ni prave strategije za nje- gov razvoj. Dejstvo pa je tu- di to, da se bojijo vsakega, ki bi bil pripravljen res kaj postoriti. Tega je treba zatreti že v kali, saj bi povzročal s svojimi predlogi (v njihovih glavah) le zmedo. Zakaj le, če se imamo pa tako lahko tudi fajn... »Hvala bogu, da imamo ta- ko občino!« so nekateri še pred kratkim vzklikali od nav- dušenja, seveda sami nad sa- bo. Nad čem drugim tako ne morejo biti. Tudi jaz bi bil navdušen, če bi lahko tako na hitro dobil plačo za delo, ki so ga do sedaj opravljali drugi zastonj. Sprašujem se le, kako to, da toliko kraja- nov ne sprevidi, kdo je kriv njihove stiske. In ko bodo po- novno šli na volišče, bo ver- jetno njihov glas zopet pri- padal ta istim ljudem. Ali so res tako skromni, da se zadovoljijo že s tem, da dobijo malo pokrpano cesto, kakšno ulično razsvetljavo... Skratka, drobne lizike z na- menom, da so potolaženi. Ali res ne sprevidijo, da si zaslu- žijo nekaj več, kot so jim spo- sobni dati sedanji občinski veljaki? V preteklosti je bilo veliko odrekanja na račun ob- ljub o lepi prihodnosti. Kje je sedaj ta Prebold, ne- koč cvetoč kraj? Kako radi ponavljamo te besede, pa nič več. Edini odgovor, ki lahko sledi je, dokler se ne prebu- dimo! ALOJZU CILENŠEK PREJELI SMO V Celju imamo rdeče oznake V Celju so že verjetno za- ključili z barvanjem stez za kolesarje z rdečo barvo. To ni slabo. Mene pa bolj zani- ma, kdaj bodo označili ko- lesarske steze v središču me- sta. V prejšnjem totalitarnem režimu je bila vožnja s kole- si in motorji v mestu prepo- vedana, v novem režimu pa te prepovedi ni. Vozijo se na težkih motorjih in brez če- lad in tudi kolesarji se vozi- jo med sprehajalci. Doslej še nisem doživel, da bi policaj koga kaznoval. Ker so kole- sarske steze izven središča Ce- lja lepo obeležene, predla- gam, da bi tudi v središču me- sta označili z rdečo barvo ste- ze za motoriste in kolesarje. Temu, kar se dogaja v središču mesta, bi lahko rekel, da je prometni nered, ne pa pro- metni red. Ko bo motorist brez čelade na motorju in ko- lesar koga poškodoval, pa bo cela vrsta člankov, v katerih bodo valili krivdo drug na drugega. MILAN GOMBAČ, Celje Veterani praznovali na Svetini Letošnjega, tretjega sreča- nja regijskih veteranskih or- ganizacij, se je na Lovskem- Vrunčevem domu na Svetini udeležilo čez tisoč obiskoval- cev. Srečanje postaja vse bolj množično in vsebinsko bo- gatejše ter tradicionalno. V kulturnem programu nasto- pajo predvsem mladi iz Štor, pri pripravi proslave pa so- deluje večina društev naše ob- čine, od lovcev, gasilcev, bor- cev, veteranov, konjeniškega društva, godbe na pihala do aktiva žena. V osamosvojitveni vojni za Slovenijo je takratna Milica odigrala veliko in pomem- bno vlogo. Aktivno je delo- vala na širšem območju in v sodelovanju s takratno TO ogromno prispevala k zma- gi in s tem k samostojnosti Slovenije. Tega prispevka se ne da poplačati, tudi človeš- kih žrtev iz njihovih vrst se ne da povrniti. Zato smo se jim želeli oddolžiti s skrom- no spominsko ploščo, ki bo na tem na tem mestu krasila prostor in bo skupaj s ploš- čami sorodnih društev sim- bolizirala odporništvo sloven- skega naroda. Tako je konč- no tudi veteranska organiza- cija Sever za celjsko območ- je dobila spominsko ploščo. Tega, za nas veterane in bor- ce izjemno pomembnega sre- čanja, se je udeležil tudi mi- nister za delo, družino in so- cialne zadeve RS dr. Vlado Dimovski. Izraze posebne zahvale pa v imenu vseh veteranov in bor- cev namenjam Občini Štore in njenemu županu g. Fran- cu Jazbecu ter glavnemu di- rektorju železarne Inexa iz Štor, g. Marjanu Mačkošku, za vsestransko pomoč in so- delovanje pri realizaciji ce- lotne proslave. Pomembnost proslave in spoštovanje do borcev in ve- teranov se kaže tudi v tem, da so vedno prisotni župan MO Celje g. Bojan Šrot in žu- pan Občine Dobrna g. Mar- tin Brecelj, direktorji, pred- stavniki Slovenske vojske in poslanec DZ RS g. Marko Diaci. Proslavo smo spravili pod streho. Mislim, da dokaj us- pešno. Čaka nas še precej tr- dega dela. V mislih imam za- kon o vojnih veteranih, ki je krivičen in nelogičen, ter priznanje vojnega roka (slu- ženje v takratni JLA) v de- lovno dobo. Za teh 12, 15, 18, 21 aU 24 dragocenih me- secev se bomo še borili, ni- komur jih ne nameravamo po- dariti. SREČKO KRIŽANEC, predsednik veteranske organizacije Občine Štore Čioveic čioveicu v letu invalidov Krajevna skupnost, druš- tvo invalidov in druga druš- tva iz Rimskih Toplic ter sku- pina maserjev iz vse Slove- nije, so pred nedavnim pri- pravili izjemno prireditev z domiselnim in bogatim pro- gramom, posvečeno evrop- skemu letu invalidov. Poleg številnih domačinov, ki so že poznani po gostoljub- nosti, smo se te edinstvene prireditve udeležili tudi pred- stavniki nekaterih društev in- validov in podpredsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije, ki je prisotne pri- jazno pozdravil in čestital do- mačinom za to lepo manife- stacijo v evropskem letu in- validov. Od vabljenih visokih gostov smo izvedeli le za opra- vičilo ministrice za kulturo. Najbolj smo pogrešali koga z ministrstva za obrambo, pa z Občine Laško in še nekate- re, ki bi jim tehtne in kritič- ne besede predsednice sveta krajevne skupnosti Rimske Toplice in drugih govornikov segle do srca in povzročile rdečico na obrazu. Kajti, nek- daj tako poznano in cenjeno zdravilišče Rimske Toplice, je še vedno zaprto, zdaj že dvanajsto leto. Vsi večletni pozivi domačinov in prijate- ljev Rimskih Toplic nič ne za- ležejo. Kakšna škoda za zdravje in razvoj turizma na tem območju in v Sloveniji, ko vemo, kako nam primanj- kuje zdraviliških zmogljivo- sti. Objekti in čudoviti park še naprej propadajo, termalna voda - zdravilna, s tempera- turo 39,5 stopinj C, pa odte- ka v Savinjo. Za zgled in spodbudo še drugim organizatorjem, je potrebno na kratko opisati bogati program tega dne v Rimskih Toplicah. Najprej so nas z zraka pozdravili pogum- ni jadralni padalci. Po uvod- nem skupnem programu in pozdravih so sledila preda- vanja o uporabnosti zdravil- nih zelišč, o zdravi prehra- ni, o alternativnem zdravlje- nju in drugem. Hkrati so ma- serji v šolski telovadnici mno- gim nudili svoje spretnosti. Na programu so bili ogledi raznih znamenitosti Rimskih Toplic in okolice, nekaj po- hodov na bližnje vzpetine in kopanje v termalnem baze- nu. Skratka, bil je izredno bc gat program, z izjemnimi d( živetji za vsakogar. Vse usluj so bile brezplačne, številni d mačini pa izredno prijazni i gostoljubni. Vodstvo osnovi šole Anton Aškerc je dalo i voljo prostore in igrišča za a tivnosti. V imenu udeleženo izrekam čestitke in zahvalo tako lepo uspelo prireditev Krajanom Rimskih Top želimo še naprej veliko kol že in vztrajnosti v borbi za o vitev zdravilišča. Prepriča smo, da bo enkrat tudi drža na birokracija popustila in no goče se bomo ob letu že ves lili obnovljenega zdravilišč JANEZ MEGLli Žale V SPOMIN Legendi v slovo v soboto, 16. avgusta, je mirno in dostojanstveno umrl moj tridesetletni zna- nec in prijatelj Marjan Ki- ker Bil je posebnež, brez katerega Celje nikoli ne bo več to, kar je bilo. Pisana in samosvoja pojava, »kan- didat« za župana, majhen možic z velikim slamnikom in velikim pogumom žive- ti sebe takšnega, kakršen je bil! In bil je »drugačen« na čisto svoj način, čeprav nas je v Knežjem mestu kar nekaj takih, ki nas ureje- ni, uglajeni, solidni... meš- čani neuspešno skušajo stlačiti v sebi razumljive predalčke. Pa se na nek na- čin temu uspešno upiramo, odkar vemo zase. In Kiki se je znal upirati predalč- kanju, dokler je dihal. Na nek način sem vesel, da je pogumno in brez odvečnih besed umrl v našem zave- tišču za brezdomce: tu smo ljudje, ki smo ga sprejema- li in imeli radi takšnega, kakršen je bil in še več: vse zadnje dni smo skrbeh zanj kot se spodobi. Izražam so- žalje njegovi družini in hkrati vse priznanje, da so prevzeli skrb za njegov po- kop. Pa vendarle kane gren- ka kaplja v dostojanstvo slovesa od ene (morda več- jih) celjskih legend: v po-, nedeljek, 18. avgusta, na dan, ko so Kikija kremira- li v Ljubljani, se v srebr- nem mercedesu pripelje (pa ne prvič - enkrat prej je že skozi kletna okna sli- kal uporabnike, jih večkrat vznemirjal...) človeček, ki bi mu s Kikijem brez dvo- ma v srcu složno rekla bu- dala. Slednji se je sprva vljudno pozanimal za da- tum in kraj pogreba, nc kar je dobil ustrezen odga vor - pa je še kar težil (kjt je črna zastava, kako to, da smo takšni...). Ko sem mu povedal, da sem v za vetišču po strokovni plat in bog in batina, je človel odšel bevskat bogve komu in kam, kakšni da smo. Pa najbrž ni vedel, da naši uporabniki tukaj nimajo stalnega bivališča (a na bolnicah... visijo črne zasta- ve?), da ščitimo njihovo člo- veško dostojanstvo z zako- nom o varstvu osebnih po- datkov, da je vznemirjanje ljudi, ki so izgubili vse in afnanje pred njimi s sre- brnim mercedesom etična in moralna svinjarija?!^ Gospod morda v svoji sa- mozagledanosti tudi ne ve, da bo ena tretjina uporab- nikov žal tukaj umrla. Obe- šanje črne zastave je v tem kontekstu skrajni cinizem. To je domena svojcev po- kojnika. Torej - kljub takim cep- cem lahko mimo spiš, le- genda! Zaslužiš si počitek. In vem, da ti dol visi za čr- ne zastave, ker meni tudi! Naši grobovi namreč niso pod zemljo, temveč v srcih ljudi! DANUEL BEDRAČ strok, vodja zavetišča za brezdomce Št. 34-21. avgust 2003 NASVETI - INFORMACIJE 21 POGLEJMO V PRIHODNOST panašnja zgodbica je namenjena predvsem vsem vam, j obupujete nad svojim življenjem in ste poleg tega trdno ifepričani, da vam življenje tudi v prihodnje ne prinaša ,jf dobrega in lepega. \','^''časten kralj, ki je vladal številnim deželam, je bil semogočen, da so modri možje pri njem bili navad- ni a."HŽbenci. Kljub temu ga je nekega dne prevzela zme- rnost in je sklical svoje modrece na posvet, fiekel je: »Ne vem zakaj, toda neka sila me preganja, da 0Ščem določen prstan, ki mi bo pomagal uravnovesiti ^je razpoloženje. Moram imeti tak prstan. Ta prstan mora razveseliti kadar bom nesrečen, kadar pa bom ^čen, me mora - če ga pogledam -razžalostiti. fi/lodri možje so se posvetovali, zatopili so se v globoko ffemišljevanje, nazadnje pa so odkrili kakšen prstan bi idovoljil kralja. Ko so mu ga prinesli je videl, da so vanj parafirane besede: TUDI TO BO MINILO. (Sufijske zgodbe modrosti) Šifra »ANA - M ARU A 16« Zelo si še mlada in vse živ- enje je še pred tabo. Tako ti om odgovorila le na konkret- ivprašanji, ki si ju postavila, rednjo šolo boš imela mož- ost uspešno končati, vendar I, če se boš dovolj učila. Manj- a ti predvsem discipline in branosti. Svetujem ti, da se led učenjem obrneš proti zhodu, pomagaš pa si lahko idi s podlogo svetlo rumene arve na delovni mizi. Rume- abarva namreč povečuje moč mcentracije. Svetujem ti tu- iveč vztrajnosti. Pravijo, da aja dela mojstra. Zato le ni- arne izgubi potrpljenja in za- imanja, če ti nekaj ne uspe ikoj. Torej, vse bo odvisno ledvsem od tebe same. Na čustvenem področju ?ranemba bo. Kot kaže, se enekaj začelo dogajati še pred oncem letošnjih počitnic, liivaj, pa le nikar ne pozabi la učenje! Šifra »OVNOVKA«€ Vaše težave z zdravjem se »do nadaljevale, če ne bo- le ukrepali. Pojdite na pre- led in opravite vse potrebne reiskave. Ukrepajte, ne od- išajte. Sprašujete, če boste neli še kakšnega otroka. Mož- losti sicer ne izključujem, endar pa bo to pogojeno tu- ^ z vašim zdravjem. Svetu- 'm vam, da obiščete gineko- Bga. Vaš zakon bo n-den in sre- čen tudi v prihodnje. Mama ima svoje težave in skrbi, o ka- terih pa ni pripravljena govo- riti. Tukaj ne morete veliko storiti. Nesoglasja se bodo na- daljevala, zato bi bilo najbo- lje, da jo sprejmete takšno, kot je. V bistvu je z delom vašega moža zadovoljna, vendar pa tega ni pripravljena priznati. Vem, da je težko, vendar je re- šitev te težave za sedaj le v tem, da pač vse skupaj doživljate malo bolj lahkotno. Skozi eno uho noter, skozi drugo ven. Slej kot prej pa bo tudi to minilo. V splošnem se bo vaše živ- ljenje odvijalo po ustaljenem redu. Večjih sprememb ni na obzorju. Šifra »SONČICA 26« Res je, da v tej službi nisi zadovoljna. Vendar pa o tem, kako dolgo boš še zdržala tu- kaj, ne odločam jaz, ampak ti sama. Velikokrat si nestrpna in tvoje reakcije so pogosto ne- premišljene. Svetovala bi ti ma- lo več potrpežljivosti. Preden se odzoveš, preštej do deset in nazaj. Verjemi, da deluje. Ime- la boš možnost za menjavo službe, vendar se moraš za to odločiti. Ta možnost se lahko uresniči v roku desetih mese- cev, od trenutka tvoje odloči- tve. Samo po sebi se ne zgodi nič, zato začni delovati v tej smeri. Nova služba ti lahko prinese tudi druge spremem- be. Imela boš možnost višje- ga osebnega dohodka, pa tudi možnost za menjavo kraja bi- vanja. Vendar pa bo nova služ- ba pogojena tudi z večjo od- govornostjo. Na čustvenem po- dročju se očitno že nekaj do- gaja. Tarejo te dvomi in si ne- gotova in neodločna. Ni tre ba, da o tvoji prihodnosti na tem področju odločajo drugi! Šifra »MALA PUiVČKA - DUDA« Spoštovana! Znašla sem se pred težko nalogo. Vaša hčer- ka bo v prihodnjih dneh do- polnila komaj prvo leto staro- sti. Upam, da boste razumeli, da bi bilo od mene zelo neod- govorno predvidevati trende njene prihodnosti. Poleg tega bi Tarot v tem primeru naka- zal vaše upe in pričakovanja, ne pa realne slike. Da pa vas ne bom pustila popolnoma na cedilu, vam bom odgovorila zelo kratko in na splošno. Raz- voj vaše hčerke bo uspešen. Kot osebnost je izjemno močna in že zelo zgodaj bo pokazala pre- cej odločnosti. Tudi z zdrav- jem za sedaj ni videti kakšnih posebnih težav. Upam, da sem vsaj malo potešila vašo rado- vednost. Kaj več pa sedaj ne morem storiti, ker bi bil v nas- protnem primeru to direkten poseg v življenje osebe, ki še ne more sama odločati o sebi. Hvala za razumevanje. Obema želim vse najboljše. Srečno. Šifra »FLAMINGOff Nahajate se na prelomnici. Vaše življenje se spreminja, pa čeprav se tega še ne zavedate v polni meri. Pred vami je kar nekaj novih priložnosti in iz- zivov. V prihodnje se vam obe- ta možnost zaposlitve, vendar izven vašega sedanjega kraja bivanja. Zaposlitev vam bo omogočila varnost in neodvi- snost. V skladu s tem se vam odpira tudi možnost za seli- tev in samostojno življenje. S tem se bo izboljšalo tudi vaše finančno stanje. Svetujem pa vam, da v prihodnosti z denar- jem kljub temu ravnate pre- mišljeno in previdno. Večja sprememba na čustvenem po- dročju se bo zgodila postopo- ma. Odpirajo se nove možno- sti. Zato le razmislite o svojih pričakovanjih na tem področ- ju. Večjih zapletov na področ- ju zdravja pa v prihodnje ne bo. Šifra »ČAS BEŽIff Svoje dosedanje življenje ste opisali natančno in podrobno. Postavili ste nekaj zelo natanč- nih vprašanj, vprašanje, na ka- terega pa bi zares želeli odgo- vor, pa ste izpustili. Zakaj? Če pogledam vaše prihod- nje življenje na splošno, kaže da se nebo nad vami jasni. Čr- ni oblaki se sicer počasi, a vztrajno razblinjajo. Tudi od- nos med vami in vašim part- nerjem se bo izboljšal in v pri- hodnosti se bo med vama raz- vilo tiho zavezništvo. Težave z zdravjem vašega moža ne bodo minile same po sebi, vendar pa tudi večjih ne- predvidenih težav ne bo. Piše: METKA OBRUL - ZOYA Operacija, na katero čaka- te, se bo iztekla dobro in brez zapletov. Za vas bo to pravo olajšanje. Pa še nasvet: moževa razva- da, ki vam tako greni življe- nje, ni tako huda, kot se zdi vam. Svetujem vam, da zami- žite na eno oko in jo poskusi- te sprejeti. S tem boste poma- gali sebi in njemu. ROJSTVA Celje V celjski porodnišnici so rodile: 1.8.: Suzana REPAS iz Šem- petra v Rož. doHni - dečka. Marina HROVAT iz Nove Cerkve - dečka, Adela DO- BRIŠEK iz Sv Štefana - deč- ka 2.8.: Klavdija KRIŽNIK iz Žalca - deklico, Nena Feli- cijan iz Celja - dečka, Kar- men OBLAK iz Griž - dekli- co, Jožica KEBLIČ iz Fran- kolovega - deklici dvojčici, Damira BEČIČ iz Podplata - deklico, Cirila ARZENŠEK iz Gorice pri Slivnici - de- klico, Polona KERŠ iz Lju- bečna - dečka 4. 8.: Klavdija DOBNIK iz Polzele - dečka, Mirjana Ta- mara KAJBA iz Rogaške Sla- tine - dečka, Eva VETRIH iz Velenja - dečka. Vida MARIN- ŠEK iz Ponikve - dečka, Su- zana ZAZUAL iz Vitanja - deč- ka, Katja VIDMAR LAZAR iz Celja - deklico, Petra SOTLAR iz Radeč - dečka 5.8.: Urška KLANČNIK iz Velenja - deklico, Lidija KO- VAČIČ iz Šmartnega ob Paki - dečka, Anita ZA JKO iz Rog. Slatine - dečka, Mateja ROŽIČ PLAZOVNIK iz Gomilskega -dečka, Nataša TRATNIK iz Žalca - deklico, Sintije MAR- GUČ iz Loč - deklico ^ 6.8: Mojca NEMEČEK iz Šmartnega ob Paki - dekU- co, Alja KOT iz Celja - dekli- co, Hamide BEDŽETI iz Ce- lja - deklico, Sabina BUKŠEK iz Celja - deklico 7.8.: Sabina BRATUŽ iz Šentjurja - dečka, Irena AN- DRENŠEK FEKOU iz Šent- jurja - dečka, Romeja GLU- HAK iz Rogatca - deklico, Gordana ROTAR iz Celja - deklico 8.8.: Anita POTOČAN iz Celja - dečka, Jožica ZABU- KOVNIK iz Žalca - deklico, Terezija ŠKET iz Šentjurja - dečka, Mojca KROPEJ POLE- GEK iz Zreč - deklico, Ema KOVAČ iz Laškega - deklico, Polonca ZALOKAR iz Laške- ga - deklico, Juljana LIPIČ- NIK iz Frankolovega - dekli- co 9.8.: Manica KLEVŽE iz Šempetra - dečka, Renata GOLIČNIK iz Šoštanja - deč- ka 10.8.: Maja GRAČNAR iz Žalca - dečka, Tatjana GO- DEC iz SI. Konjic - deklico, Nada SALOBIR iz Dobja pri Planini - dečka, Tatjana MLAKAR iz Boštanja - deč- ka, Mateja GLOJEK KRAN- ČIČ iz Šmartnega ob Paki - deklico 11.8.: Alenka VOHAR iz Dobrne - dečka, Lidija MLI- NAR iz Grobelnega - dekli- co. Romana VRHOVŠEK iz Rimskih Toplic - dečka, Ljud- mila ZUPAN iz ŽALCA - de- klico 12.8.: Dragica BUT iz Ro- gatca - deklico, Tanja PERC iz Celja - dečka, Darja MAJ- CEN iz Celja - dečka, Anica MLAKAR iz Loke pri Zida- nem Mostu - dečka 13.8.: Ingrid KREŽE PU- HAR iz Ljubljane - dečka, Sa- bina ARZENŠEK iz Prevorij - deklico POROKE Celje Poročili so se: Matjaž OGRAJENŠEK in Nataša ARLIČ, Dejan PERIC in Ta- nja DOBRANIČ oba iz Celja ter Silvo MAJCEN iz Zavrha nad Dobrno in Olgica PAČ- NIK iz Čreškovc. Velenje Poročili so se: Boštjan CE- RAJ iz Golobinjeka ob Sotli in Petra JAKEU iz Velenja, Matej OCEPEK iz Velenja in Ksenija KOŠAK iz Maribora, Uroš ŠTRAUS in Gabrijela BOŽIČ oba iz Velenja, ter Mar- ko MIHELAK iz Velenja in Mojca JEGRIŠNIK iz Brega pri Polzeli. Šentjur pri Celju Poročili so se: Gregor KAČIČNIK iz Laz pri Dram- ljah in Monika POVALEJ iz Svetelke, Tomaž HERČEK iz Rogaške Slatine in Kati- ca TANŠEK iz Bukovja pri Slivnici. RAZPISUJE na podlagi 14. člena Pravilnika o načinu oddajanja poslovnih prostorov v najem in določanju najemnin (Ur. list RS štev. 66/ 99) JAVNI NATEČAJ za oddajo poslovnih prostorov v najem 1. Gledališka 4 (Vodnikova 13), poslovni prostor, velikosti 26,06 m^, pritličje, za trgovino (1.622,60 SIT/m^) 2. Trg celjskih knezov 10, klet, velikosti 242 m^, za skladišče oz.drugo, če najemnik pridobi uporabno dovoljenje skladno z zazidalnim načrtom (najmanj 1.216,95 SIT/m^, končna viši- na najemnine pa je odvisna od dejavnosti) 3. Gosposka 3, poslovni prostor, pritličje, velikosti 21,37 m^, primeren za trgovino ali drugo dejavnost, ki se bo ustrezno vključevala v okolje (1.622,60 SIT/m^) 4. Gosposka 3, poslovni prostor, pritličje, velikosti 30,60 m^, primeren za trgovino ali drugo dejavnost, ki se bo ustrezno vključevala v okolje (1.622,60 SIT/m^) 5. Gosposka 3, poslovni prostor, pritličje, velikosti 41,98 m^, primeren za trgovino ali drugo dejavnost, ki se bo ustrezno vključevala v okolje (1.622,60 SIT/m^) 6. Gosposka 3, poslovni prostor, visoko pritličje, velikosti 14,34 m^, primeren za trgovino ali drugo dejavnost, ki se bo ustrezno vključevala v okolje (1.622,60 SIT/m^) 7. Gosposka 1, poslovni prostor, pritličje, velikosti 30,42 m^, primeren za trgovino ali drugo dejavnost, ki se bo ustrezno vključevala v okolje (1.622,60 SIT/m^) 4. Gledališka 2, poslovni prostor, II.nadstropje, velikosti 31,09 m^ (tri pisarne), za pisamiško dejavnost (2.028,25 SIT/m^) Najemna pogodba se sklepa za določen čas, za dobo 1 leta, ob izpolnjevanju vseh obveznosti najemnika iz najemne pogodbe, se po preteku enega leta sklene najemna pogodba za nedolo- čen čas. 1. Prijavi na razpis je potrebno priložiti: a) dokazilo o usposobljenosti za opravljanje dejavnosti: - za fizične osebe obrtno dovoljenje, izpisek iz registra samo- stojnih podjetnikov ali dokazilo, da se ponudnik ukvarja z umet- niško dejavnostjo, - za pravne osebe izpisek iz sodnega registra, ki ne sme biti starejši od 60 dni. b)dokazilo o plačilni sposobnosti: - za fizične osebe dokazilo o plačanih davčnih dajatvah in do- kazilo o stanju na žtro računu za zadnje 3 mesece, - za pravne osebe: potrdilo banke o plačilni sposobnosti za zadnjih šest mesecev. c) dosedanje reference kandidata za najem; d) program dejavnosti, ki se bo odvijala v poslovnem prostoru; 2. Poslovni prostor si lahko za potrebe svoje dejavnosti priredi najemnik sam in mora na svoje stroške pridobiti potrebno dokumentacijo in upravna dovoljenja. 3. Prijave na javni natečaj sprejema družba Nepremičnine Celje d.o.o.,Trg celjskih knezov 8, Celje. 4. Rok za prijavo je 8 dni od dneva objave razpisa. 5. Kandidatom bo sklep o izbiri vročen v 8. dneh po seji Komisije za oddajo poslovnih prostorov. 6. Najemna pogodba bo sklenjena v 8. dneh po pravnomočnosti sklepa o izbiri najemnika. 7. Poslovni prostor si zainteresirani lahko ogledajo in dobijo po- drobne informacije dne 25/8-2003 med 9. in 12.uro, po predhodnem dogovoru na telefon: 42-65-116. Št. 34-21. avgust 2003 23 »tirje dnevi bodo ^ poicali po šiviii FS se je odločil, da na festival uvrsti vse prijavljene filme pored 6. Festivala slo- jKega filma so torej jčeni vsi prijavljeni fil- toda z nadvse elegant- dodatkom. Selekcija je [na na uradno (tekmo- io), spremljevalno in finativno. Filmi, ki si jih e lahko ogledali v in- lativnem programu, ne jujejo za glavno nagra- za vesne. va od teh filmov smo že Istavljali [Kdo se boji (ja Springerja? in Dese- ipoved), o Prazni poste- sedaj ni podatkov, Ce- lasi je že lahko ogledalo djubov Viki Voglar. Ti- ki so film videli, vedo, (ma »informativni pro- pravi naziv in da 24 lubov skozi vsako malce resno filtriranje ne pri- .Po mnenju pišočega bi Pozabljeni zaklad spa- |)olj med informacije, pa rav je »najbolj gledan do- film lanskega leta«. To- ne propagandne nalepke lamreč vrag - so resnič- loda prav tale je recimo to\)ljena predvsem preko ih projekcij, šolam pa gled domačega mladin- |afilma praktično zakon, ib nekaterim obratnim pričevanjem smo zadeve ferili - Pozabljeni zaklad vrtel na šolskih projek- ti. Temu se reče »nepo- la konkurenca«, mpak dobro - sklad je frstitvijo tega filma, pa še Pod njenim oknom Me- toda Pevca (hej, bo vendar- le dokončan?), Kajmaka in marmelade Branka Djnri- ča. Peterka - leto odločitve Vlada Škafarja in Kleščar- ja Matjaža Latina dokazal, da se ne boji neodvisnih fil- mov. Pozor: med tekmovalnimi filmi sta dva dokumentarca. Peterka in Kleščar, kar pome- ni, da je Slovenija vendarle na nek način v svetovnem tren- du. Michael Moore bi od ve- selja streljal. Morda tudi je - morda sta zato odstreljena dva filmska projekta, ki sta velja- la za zanesljiva: Marmelada treh avtorjev in Ruševine Ja- neza Burgerja. Upajmo, da je razlog uvrstitev na kak večji tuji festival. Vsaj pri Ruševi- nah bi se to lahko zgodilo. Če se že pri Pod njenim oknom pojavlja dvom o pra- vočasnem dokončanju filma, se enako zgodi pri kopro- dukcijah (netekmovalni pro- gram). Lilijina zgodba Ro- berta Manthoulisa je že »sta- ra« zadeva in jo bomo zago- tovo videli, upamo, da bo- mo videli Poletje v zlati do- lini Srdjana Vuletiča, Kako sem ubil svetnika Teone Strugar Mitevske pa je po na- ših informacijah pod vpra- šajem. Film je makedonsko- slovensko-francoska kopro- dukcija, v njej pa igra (in so- deluje kot producentka) re- žiserkina sestra Labina Mi- tevska, ki se je filmoljubci zanesljivo spominjate iz Pred dežjem Milčeta Man- čevskega. Zaključek je dober in slab: slabo je, da bo festival tudi letos v nekaterih stvareh me- glen do zadnjega trenutka... kar niti ni nič novega. Dobro je, da bo zastavljen na širo- ko. Že letos bodo tile štirje dnevi pokali po šivih - in to samo zaradi slovenskih fil- mov. Vedno bolj jasno pa po- staja, da se bo prireditev mo- rala raz^ti še bolj. Najprej navznoter - z uvrstitvijo še več različnih prikazovalnih me- dijev, ki nenehno trkajo na vrata velikega brata celovečer- ca, ne navsezadnje pa tudi in- ternacionalno. PETER ZUPANC Rezervni deli Kleščar remperament: Kubansici in cigansici ^žiser Julian Schnabel: na televiziji smo gledali njegovo ^Tafijo slikarja Basguiata, nobeno naključje pa ni, da se je ' \' Preden se znoči lotil biografije umetnika, tokrat pisate- '^'"enasa. Schnabel je namreč tudi sam umetnik in slikar. Bardem je lik Arenasa poskeniral do popolnosti, Johny 'P pa odigral eno od svojih najbolj nenavadnih vlog. Kuba, ^'ucija, kipenje telesnih sokov, preganjanje in poezija, ^'sebina: Življenjepis kubanskega pesnika in pisatelja Rei- ^ Arenasa, ki je preživel kubansko revolucijo, napade na J*^ spolno usmerjenost - bil je homoseksualec - in ki je, ^flnje pristal v Ameriki, kjer je ustvarjal vse do svoje smrti. se znoči (Before the night falls, ZDA) |j ^žija: Julian Schnabel | !2ie: Javier Bardeiiijjoh^^ Emir Kusturica v filmu, v katerem da duška svoji lju- bezni do črno belih komedij - morda burlesk - starih mojstrov. Njegovi cigani še vedno ne umirajo kot navad- ni ljudje, polovični kriminal pa je lahko preprost dokaz življenjske energije. Le kaj mislite, da beli mačkon poč- ne na črni mački? Vsebina: Matko je mali tihotapec, ki živi ob Donavi s svo- jim sinom, Žaretom. Dolg kriminalcu Dadanu bi lahko po- plačal tudi s tem, da sina poroči z Dadanovo hčerko. Toda oba mlada imata svoje lastne načrte.. Jugo ciklus: Črna mačka, beli mačkon (Črna mačka beli mačor, Francija / Nemčija /Jugoslavija) Režija: Emir Kusturica Vloge: Bajram Severdzan, Srdjan Todorovič, Branka Katic Raj Precej jasno je, kaj je nemš- kega režiserja Toma Tykwer- ja prineslo k snemanju Raja. Ok, poleg tega, da sta scena- rij spisali dve starosti evrop- skega filma, umrli Krzysztof Kieslowsky in še živeči Krzysz- tof Piesieivicz (trilogija Tri barue.) Raj ima precej moč- no zvezo z njegovima zadnji- ma filmoma, ki smo ju vide- li tudi pri nas - Teci, Lola, te- ci in Bojevnik in princesa - v tem, da je prav tako metafo- rično obarvana meditacija o lju- bezni. Ljubezni: o njenih pomenih, o tem, kako se kaže, o tem, kje je njena meja, o tem, kaj je potrebno storiti za- njo. Stvari gredo I celo tako daleč, da bi lahko soundtrack za Bojevnika in princeso brez skrbi uporab^ li tudi v Raju: Cate Blanche^ in Giovanni Ribisi bežita| vmes pa bi zlahka zapela Ski^ ali spregovorila Franka Po% tente, pa še tekst bi odgovai| jal: »Whydon'tyou fly... witll me?« Za obrazložitev: Gio- vanni se na začetku filma uči leteti na helikopterju - na vir- tualni različici - kjer mu je rečeno, da se nikoli ne sme dvigovati naravnost navzgor. Seveda je to natančno tisto^ kar mora v resničnosti navs^ zadnje storiti: poleteti s heli-i kopterjem naravnost navzgo^ In v tem je vsa poanta film^ »Drzni si in poleti!« \ Piše: PETER ZUPANC Do tu so stvari načeloma še v redu; prav tako ne bi bi- lo nujno slabo, da je Raj izred- no pravljičen, praktično »v oblakih lebdeča parabola«, delno celo mistika (kak vzne- sen govor o dušah dvojčicah je le milimeter daleč) - ven- dar pa si film škodi pri iz- vedbenih podrob- nostih. Pod prvič se vsa kompleksna čustvena napetost, ki jo nosi lik Cate (pomotoma je na- mesto dilerja ubi- la štiri »nedolžne« ljudi), sčasoma, zaradi prav- Ijičnosti, kar nekako razbli- ni... kar preprosto pomeni neizkoriščenost »materia- la«... pod drugič pa filmu kronično primanjkuje stra- sti. Hej, začetek že deluje - Ribisi vso noč gleda v dlan, ki se jo je oprijela Blancheto- va, ko pa končno zaspi, po- moči posteljo - toda kasneje stvari pešajo. Ko je par en- krat skupaj, ne ve, kaj bi po- čel, razen da se ostriže na balin. Film o najdenju rajd in ljubezni, strast pa taka. Zapeljivi in dodelani premiki kamere, izjemna igra in es- tetsko posneta pokrajina h končnemu seštevku pomaga- jo le malo. PETER ZUPANC Kinodvor v oktobru »Baza« slovenske art mreže, ljubljanski Kinod- vor, je že dvakrat prestavil svojo otvoritev - sedaj pa bo šlo zares. Tehnično gledano bodo kino odpr- li že 13. oktobra, vendar bo tedaj filmski program namenjen izključno donatorjem akcije Na svojem stolu. 14. oktobra bo ob 20. uri na sporedu slav- nostna otvoritev za vabljene, 15. oktobra pa Ki- nodvor začne z redno programsko shemo. Natan- ko osemdeset let po tem, ko je vrata 15. oktobra leta 1923 odprl takratni kino ljubljanski Dvor, ki se je v svojih najavah ponašal kot edini ljubljanski kino z elitnim programom. Art mrežo je v Sloveniji v bistvu »začel« celjski Metropol lanskega decembra - kot prvi tovrstni kino v naših geografijah; prvi slovenski kino, ki ni tržno usmerjen. Metropol bo tudi prvi sloven- ski kino, ki bo postal del evropske mreže art ki- nov pod okriljem fonda Medie plus. Več o otvori- tvi in o delovanju same slovenske art mreže pa tedaj, ko se bo datum otvoritve približal... PZ Št. 34-21. avgust 2003 ■ ■ I I I I 24 NASVETI IHIada moda za zrela letal Seveda, še je tu poletje, vendar priznajte, da se šče- pec jesenskih modnih raz- položenj že kar prileze. Ob- ljuba iz prejšnjega tedna de- la dolg, drage Paula, Elica in ostale gospe, ki imate kljub zrelim letom še po- sluh za modo. Vsekakor pohvale vredno, kajti mo- da ni... no, pa naj se ne pre- hitevam. Obljubljam, da ne bomo kar takoj iz novomodnega ko- ša natrosili vseh novosti (in, roko na srce, tudi norosti), ki nam jih prinašajo novi jesen- ski modni trendi. Novosti, ki Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK so pravzaprav le posodoblje- ne retro izpeljanke nekoč že videne in nošene mode, in no- rosti, ki pristojijo le mladen- kam z manekensko postavo. Ste se pravzaprav sploh že kdaj vprašali, v katerem živ- ljenjskem obdobju postane- jo ljudje prestari za modno oblačenje in urejeno priče- sko? Odgovor je preprost. Ni- koli! Dokaz? Italijanka An- na Orso in še nekaj njenih ko- legic, ki so pri sedemdesetih letih še vedno vrhunske am- basadorke mode. In imajo kaj nositi in pokazati, saj mod- ni oblikovalci vključujejo v svoje kolekcije oblačila in modne dodatke, primerne za starejše. Trendovski mediji pa prav tako namenjajo vse več pozornosti modi za sred- nja in zrela leta. Znano je, da smo ljudje bolj samozavestni in zato tudi us- pešnejši, če smo urejeni, le- po in modno oblečeni, skrat- ka zadovoljni s svojim vide- zom. To seveda ne velja zgolj za mlade. Celo starostnikom, ki jih zaradi pešanja fizične moči, občutka osamljenosti in odrinjenosti lahko zapuš- ča življenjski optimizem, lah- ko urejena vizualna podoba skoraj čudežno polepša in os- misli njihov vsakdan. Uvodna modna spogledovanja Prepričajte se, da ni nikoli prepozno za druženje z mo- do. Morda za začetek zgolj z utrinki, ujetimi med najno- vejšimi kolekcijami oblačil za letošnjo hladno sezono. Pod- pisala so jih sama slavna imena iz sveta mode, kot so Ralph Lauren, Missoni, Valentine... In kaj nam sporočajo? Ozrimo se najprej pod noge oziroma v čevlje. Visoke, mazohistično zašiljene pe- te vas zagotovo ne bodo na- redile očarljivejše, tvegate lahko celo zdrs na tisto stran, ki ji milo rečeno pravimo neokusno spakovanje. Če pa ima gospa še vedno lepe no- ge, ni razloga, da si ne bi pri- voščila krila, ki pokriva ko-~ lena le za prst ali dva. Čas je, da opravimo tudi s pred- sodki o dolžinah, ki se spuš- čajo skoraj do gležnje v. Če je krilo ozko, pristaja tudi manjši oziroma močnejši postavi. In barve? Predlagam vod- no travnate, svetle in sveže, pa olivno in petrolejno zele- no, ki se podajo sivim lasem mnogo bolj kot temno mo- dra ali temno rjava... Oranž- no in vinsko rdeča naravnost osvežita obraz, mladostno za- vezana rutica ali šal pa mi- mogrede skrije še kakšno gu- bo na vratu. Ne gre prezreti, da se v modo vračajo obleke! Ve- ste, kaj je rekla slavna krea- torka Coco Chanel? »V ob- leki iščite žensko. Če ni žen- ske, tudi obleke ni!« Zato pozabite na modna poigra- vanja z žensko v togih moš- kih oblačilih in si privošči- te biti ženstvene. Prelepe in domala sleherni postavi pri- stajajoče so dvodelne oble- ke s kratkimi jopicami ah obleke v stilu petdesetih let, ukrojene na preklop. Bo do- volj za prvo pokušinjo? Vaša nova podoba je akcija, ki v sodelovanju z izkušenimi stilisti vsak zadnji petek v me- secu poteka v Planetu Tuš v Celju. Pot do nove podobe ne more biti lažja - izpolnite spod- nji vprašalnik in sestavite kra- tek življenjepis, v katerem se predstavite in pojasnite, zakaj ste se prijavili. Ne pozabite na- vesti konfekcijskih številk ob- leke in obutve. Vsemu prilo- žite tudi svojo novejšo foto- grafijo. Vse pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Med vsemi prijavljenimi bo- mo vsak mesec izžrebali eno osebo, ki bo skupaj z izžre- bancem v Planetu osrečena z modno preobrazbo. Izžrebane bomo o sodelovanju obvestili po pošti. KAJ BI DANES KUHALI Pečeni posladki Italijanska kasata Sestavine so za 28 cm dol- go kasato, prej pripravimo pečen kolač iz umešanega testa. Potrebujemo: 500 g skute, 2 žlici smetane, 60 g sladkorja, 3 žlice poma- rančnega likerja, 3 žlice se- sekljanega kandiranega sad- ja, 50 g srednje grenke čo- kolade, 300 g jedilne čoko- lade, 6 žlic močne črne ka- ve, 250 g surovega masla, za okras: kandirano sadje po izbiri. Kolač iz umešanega testa spečemo v podolgovatem mo- delu. Ohladimo ga, mu okrog in okrog obrežemo skorjico, nato pa kolač vodoravno tri- krat prerežemo. Skuto pret- lačimo skozi sito, dodamo ji smetano, sladkor in poma- rančni liker in vse skupaj glad- ko razmešamo. V zmes vsu- jemo sesekljano kandirano sadje. Vanjo zamešamo tudi grobo naribano srednje gren- ko čokolado.Tri osnove pre- mažemo s skutno kremo, na- to jih zložimo drugo vrh dru- ge. S četrto osnovo spodnje pokrijemo in kolač malo sti- snemo. Shranimo ga za 2 uri v hladilnik. Jedilno čokolado razreže- mo na kosce, jo vržemo v kavo in počasi topimo pri šibki vro- čini. Surovo maslo dodaja- mo po koščkih in tako dolgo mešamo, da nastane gladka krema. Čokoladno kremo na- to shranimo v hladilnik, kjer naj se toliko strdi, da je ma- zava. Kolač po vseh straneh premažemo s čokoladno kre- mo. Ostanek kreme damo v brizgalno vrečko in okrasi- mo kolač z venčki. Venčke kreme polepšamo z usladkor- jenim sesekljanim sadjem raznih barv. Kasato rahlo za- vijemo v alufolijo in jo hra- nimo v hladilniku, preden jo ponudimo. Bobi s sadjem Za 18 modelčkov za sava- rin s premerom 8 cm potre- bujemo 350 g moke, 20 g kvasa, skodelico mlačnega mleka, 4 jajca, 50 g sladkor- ja, zavojček vanilijevega slad- korja, pol žličke soU, 150 g surovega masla, četrt litra vo- de, 150 g sladkorja, nariba- no lupinico cele limone, 3 žlice ruma, 1/8 litra belega vina, četrt litra smetane, žlič- ko kakavovega praha, 250 g sadja na primer ananas, ko- smulje, češnje, kivi, 50 g mandeljevih lističev, za mo- delčke: surovo maslo in mo- ka. Modelčke namažemo s su- rovim maslom in jih posuje- mo z moko. Moko preseje- mo v skledo in naredimo na sredi jamico. Vanjo nadrobi- mo kvas in ga zmešamo z mlekom in malo moke. Po- krijemo in damo za 15 mi- nut na toplo, da kvaseč vzha- ja. Jajca penasto umešamo s sladkorjem, dodamo vanili- jin sladkor in sol. Surovo ma- slo razpustimo, a ga ne se- grejemo. Damo k rumenja- kom in ga s kvascem in vso moko zamešamo v skoraj te- koče kvašeno testo. Stepemo ga. Testo naj pokrito vzhaja 30 minut. Modelčke za venč- ke do polovice napolnimo s testom, ki ga damo ponovno vzhajat. V pokritih modelč- kih naj vzhaja 20 minut. Pe- čico razgrejemo na 210 sto- pinj Celzija. Tortice pečemo 30 minut na drugi višini od spodaj. Zvrnemo jih na re- šetko in ohladimo. Vodo s sladkorjem, limonino lupi- nico, rumom in belim vinom Piše: MAJDA KLANŠEK mešamo na ognju tako dol- go, da zavre in da se sladkor popolnoma stopi. Bobe po- ložimo na pladenj s spodnjo stranjo navzgor in jih prepo- jimo s tekočino. Vsrkati mo- rajo prav vso. Smetano trdo stepemo in jo razdelimo na polovici. Polovico zmešamo s kakavovim prahom. Svet- lo in temno smetano drugo za drugo nadevamo v briz- galno vrečko z zvezdastim na- stavkom in nabrizgamo na sredo vsakega venčka po en kupček. Sadeže po potrebi odcedimo, morda jih na drob- no zrežemo, nato pa z njimi okrasimo bobe, ki jih potre- semo še z mandljevimi listi- či. Št. 34-21. avgust 2003 ZA AVTOMOBILISTE 25 iMW v ofenzivi z IVI serijo j\V pripravlja ofenzi- jvojo športno serijo M. I odkar obstaja serija J imel M3 osemvaljni f. Na voljo bo samo v finski in touring raz- , torej kupeja ne bo več. /etlo naj bi avto pripe- eta 2005 in bo seveda il na osnovni nove ge- nije serije 3. itor bo zmogel nič manj 400 KM, kar bo precej [Ot sedaj. Zakaj so se od- jza touring (karavan)? ugotavljajo, da se audi ^-ant zelo dobro proda- rav tako tudi mercedes AMG karavan. Vendar, se kupe oziroma kabriolet, ki sta bila doslej tudi na vo- ljo v varianti M3, ne bosta odpeljala v pokoj. Pri BMW menda pripravljajo M4 seri- jo športnih vozil in tam naj bi obe karoserijski različici znova dobili svoje mesto in seveda kupce. Pred novim M3 bo seveda na voljo M5, saj se te mesece na cesto vozi novi BMW se- rije 5. Tudi M5 bo dobil nov motor, ki se bo v marsičem spogledoval s tistim, Jcar po- nuja BMW v formuli 1. To bo VIO bencinski motor z gib- no prostornino 5,5-litra in s 500 KM, kar bo skoraj 100 KM več kot je ponujal dose- danji M5. To naj bi bilo do- volj, da se bo avto kosal z re- cimo audijem RS6, pa mer- cedesom E 55 AMG. Pred časom smo že pisali o novi seriji 6. Avto se bo na tr- gih pojavil konec tega oziro- ma v začetku prihodnjega le- ta. Konec leta 2005 bodo po- nudili M6, avto pa naj bi vozil v zelje mercedesu SL 55 AMG, pa porscheju 911, aston mar- tinu DBS ipd. Motor naj bi bil v osnovi enak tistemu v M5, saj bo razvijal okroglih 500 KM, kar naj bi recimo zado- stovalo za pospešek do 100 km/ h točno pet sekund. Razkošna tehnična posebnost - mazda RX8 L Stekla prodaja mazde RX8 |»nska Mazda je pred livnim predstavila ltni RX8, vozilo, ki ga pnja znani rotacijski nr. Ta agregat je tovar- |ffed desetletji odkupila tovarne NSU oziroma nika Feliksa Wankla, dolgo časa izpopolnje- lin začela serijsko naj- vgrajevati v RX7, se- pa v RX8. I avto naj bi po sedanjih ovedih na slovenski trg pripeljal konec leta, uradni predstavnik Mazde pri nas, ljubljansko podjetje MMS, pa je že začelo sprejemati prva naročila. Za začetek bodo po- nujali zgolj močnejšo izve- denko z 231 KM in tremi raz- ličnimi opremami. Serijsko bo RX8 opremljen s štirimi varnostnimi zračnimi blazi- nami, samodejno klimatsko napravo, ksenonskimi žaro- meti. Bose avdio sistemom ipd. Najcenejša izvedenka bo na voljo za 7,9 milijona to- larjev, medtem ko naj bi sta- la najdražja različica RX8 re- volution S malenkost manj kot devet milijonov tolarjev. Američani brezbrižni do cayenna? Porsche je pred meseci po- nudil svoje terensko vozilo cayenne, ki nastaja v sode- lovanju s koncernom Volks- wagen. Tam se enak avtomo- bil imenuje touareg in gre po sedanjih podatkih dobro v promet. Čeprav je Porsche v ZDA zelo uspešen in je to za tovarno eden najpomembnej- ših trgov, ugotavljajo, da Američani niso preveč nav- dušeni nad cayennom. Naj- prej je tovarna računala, da bo v letu dni brez težav pro- dala vsaj 18 tisoč cayennov, a je sedaj očitno, da bo le tež- ko uresničila svoj načrt. Prav- zaprav je odziv ameriškega trga nenavaden, saj spada ca- yenne med trucke, torej te- renska vozila; ta pa so pri Američanih zelo priljublje- na. Po novem še varnejši - volvo S 60 Nedvomna koristnost Volvojevega VVHISP Od leta 2000 so vsi Volvojevi avtomobili opremljeni s tako imenovanim WHIPS sistemom. Gre za sistem oziroma napravo, ki je vgrajena v naslonjalo prednjih sedžev in ščiti predvsem pred poškodbami, ki nastanejo kot posledica udar- cev v zadnji del avtomobila. Volvo je v zadnjih letih opravil še vrsto dodatnih raziskav in nedvomno potrdil koristnost tega varnostnega sistema, ki ščiti pred poškodbami vratnih vretenc. Kako deluje WHIPS? V bistvu gre za vzglavnik, ki je nameščen blizu glave. Pri udarcu v avto od zadaj se naslo- njalo sedeža pomakne nazaj skupaj s potnikom. S tem se sile, ki delujejo na telo, precej zmanjšajo. Št. 34-21. avgust 2003 26 RADIO 'tedenski spored ii RADIA CELJE 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabav- na melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečaj- nica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.10 Pop čvek, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 19.00 Novice, 19.10 Večerni pro- gram, 23.00 Na krilih ljubezni, 24.00 SNOP - skupni noč- ni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slove- nije 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 10.10 Halo, Terme Zreče, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 20 vročih, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.30 Študentski servis, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radij- skih postaj Slovenije §.6o Začetek jutrahfegl^ p^^ 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.45 .lack pot, 9. 15 Čisti ritmi 70 tih, 10.00 Novice, 10.15 Čisti ritmi 80 tih, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Čisti ritmi 90 tih, 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 14.00 Regijske no- vice, 14.30 l/biramo melodijo popoldneva, 15.OU Šport da- nes, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Hit lista Radia Celje, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slove- 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna me- lodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Ho- roskop, 700 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Domačih 5,12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 19.10 Večerni program, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih po- staj Slovenije 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. iutrania kronika RaSlo, 7.40 Tečajni- ca, 8.00 Poročila, 8.2S Poročilo PUCelje, 8.45,lack pot, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Podo- ba dneva. 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 16.00 Top 5 glasbenih želja, 1700 Kronika, 18.00 Radi ste jih poslušali, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Sloven i ie irni it^t vrt I !■■ r iai|g|||g||||^^ 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna me- lodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Ho- roskop, 700 2. jutranja kronika RaSlo, 740 Tečajnica, 8.00 Po- ročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 1700 Kronika, 1745 Jack pot, 18.00 Vaše najljub- še, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 23.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna me- lodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS. 6.t)0 Poročilo OKC, 6.45 Ho- roskop, 700 2. iutrania kronika RaSlo, 740 Tečajnica, 8.00 Po- ročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Potioba dneva, 12.00 Novice, 13.30 Mali O, 14.00 Regij- ske no\ ice, 15.00 Šport danes, 1700 Kronika, 17.45 Jack pot, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 23.00 Dobra Godba, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radij- skih postaj Slovenije NE PRESLIŠITE NA RADIU CELJE ČETRTEK, 21. AVGUST OB 10.10: POP ČVEK Rebeka Kao kamikaza Kao Kamikaza je naslov nove skladbe, ki jo je Rebeka Dremelj - Miss Slovenije 2001, po- snela na Hrvaškem skupaj z uspešnima hr- vaškima hiphoperjema z imenom Soma dol- lara, zanjo pa bodo posneli tudi videospot. Rebeka je v dobrem letu na glasbeni sceni dokazala, da je vsestransko nadarjeno dekle, da rada poje, pleše, vodi prireditve in televi- zijske oddaje, v oddaji Pop čvek pa jo bo Si- mona Brglez povprašala tudi o njenih igral- skih izkušnjah, saj je v filmu Na svoji Vesni nastopala skupaj z Rogerjem Moorom in Mi- leno Zupančič. Rebeka odlično promovira tudi svoj prvenec Prvi korak in poleg različnih pri- reditev v Sloveniji nastopa tudi v ZDA, Angli- ji, Švici, Albaniji, na Slovaškem, Hrvaškem... Podrobnosti danes ob 10.10, ko boste Rebeki lahko tudi v živo zastavili kakšno vprašanje. Rebeka in Soma dollara PONEDEUEK, 25. AVGUST OB 19.10: 517. VRTIUAK POLK IN VALČKOV Žrebanje za Ljubečno v 517. Vrtiljaku polk in valčkov bomo po tradiciji opravili žrebanje številk harmoni- karjev, ki bodo nastopili v finalu Zlate har- monike na Ljubečni, 31. avgusta. V finalu bo zaigralo 29 harmonikarjev in lanski ab- solutni zmagovalec in dobitnik plakete Av- gusta Stanka. Gosta v studiu bosta predsed- nik organizacijskega odbora Martin Grosek in Janez Lekše, lani najboljši na Ljubečni in letošnji evropski prvak. Benjamin Mešič pa bo povabil na 20. prireditev Družina poje 2003, ki bo 31. avgusta v Andražu nad Pol- zelo. Vrtiljak polk in valčkov pripravlja To- ne Vrabl, vodila pa ga bo Tonka Kovač. Lanski zmagovalci. SREDA, 27. AVGUST OB 16.20: FILMSKO PLATNO Filmarji pred mikrofonom v oddaji Filmsko platno sta filmski kri- tik Peter Zupane in novinarka Simona Br- glez pred kratkim uvedla novo rubriko, ki sta jo poimenovala Festival slovenskega fil- ma. 6. Festival slovenskega filma bo v Ce- lju med 24. in 27. septembrom, do takrat pa boste vsak teden lahko izvedeli kaj za- nimivega o aktualnem dogajanju in film- skih ustvarjalcih, katerih celovečerni fil- mi bodo prikazani v Celju. Še vedno pa vam v oddaji obljubljata zanimive infor- macije o aktualnih filmih, glasbo iz fil- ma, nagrade, lestvico najbolj gledanih fil- mov, trače... Med izbranimi filmi je tudi film Rezervni deli Damjana Kozoleta Št. 34-21. avgust 2003 32 ZANIMIVOSTI Na gasilski fotografiji je tudi »mali Perke«, ki bo privekal čez nekaj mesecev. Prvo, pa muško! Veleporoka v celjskem mestnem parku Na poroki je bil tudi Dejanov vzornik, legendami vratar Mirko Bašič. Za zdravje kapetana Celja Pivovarne Laško so in še skrbijo Mile in Miri Maksimovič, med njima pa dr. Rudi Čajavec. Celjski park je bil v so- boto in nato v nedeljo vse do jutranjih ur prizorišče po- roke, kakršne verjetno v Ce- lju še ni bilo. Oženil se je kapetan rokometašev Celja Pivovarne Laško Dejan Pe- ric, ki je v parku pred celj- skim županom Bojanom Šrotom in številnimi svati (v uradnem delu so poleg sorodnikov prevladovali predvsem nekdanji in seda- nji rokometaši) obljubil zvestobo svoji izvoljenki Tanji Dobranič, ki ima si- cer medimurske korenine. Zaobljubo sta mladopo- ročenca nato potrdila še v pravoslavni cerkvi, kjer ju je poročil oče Rastka Stefano- Daleč naokoli so odmevali hitri ritmi »naše« glasbe. V sredini mladoporočenec, levo pa njegova poročna viča, sicer pravoslavni pop. To je že tretja zaporedna ro- kometna poroka v vrstah pi- vovarjev, saj sta v poletnih mesecih v zakonski jarem skočila še Renato Vugrinec in njegova Marina ter Sergej Rutenka in Aljona. Veleohcet je bila pod ve- Ukanskim šotorom, privabi- la pa je kar okoli 280 sva- tov. Peričeva poročna priča je bil nekdanji celjski bom- barder Pepi Manaskov. Na poroki smo zasledili tudi šte- vilna znana imena jugo- slovanskega in hrvaškega ro- kometa z življenjskimi so- potnicami. Omeniti velja Dragana Škrbiča, Nedeljka Jovanoviča, Arpada Šterbi- ka, Mustafo Torla, Alvara Načinoviča, Maria Kelentri- ča, Robija Šafariča, Uroša Šerbca, Branka Bedekoviča, Nenada Maksiča, Gregorja Cvijiča... O pojedini, ki je sledila, po mnenju povabljenih ne ka- že izgubljati besed. Mize so se šibile od dobrot, na jedil- niku je bilo brez sladic več kot 60 izbranih jedi, ansam- bel je skupno s številnimi svati prispel iz Pančeva, mladopo- ročenca pa sta v desetnad- stropno torto zarezala ob pol- noči, na prostem, kjer so go- stom ponovno postregli s šampanjcem, ohlajenim v snegu, nato pa pripravili še ognjemet. Rajalo se je do ju- tranjih ur. GORDANA POSSNIG Foto: GREGOR KATIC Ženin nevesti: »Sreča moja, postaraj se z mano!« Aljona Rutenka: »Da boš lep, ti moj Serjoža!« Št. 34-21. avgust 2003