jpUE. 26. OKTOBRA 1972 — ŠTEVILKA 43 — LETO XXVI — CENA 1 DIN 3LASIL0 OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH iN ŽALEC France Popit v Slovenskih Konjicah HLADI MORAJO ITI Z NAMI Preteklli torek je obiskal ob- jno Slovenske Konjice pred- ednik Centralnega komiteja Iveze komunistov Slovenije, fRANCE POPIT. Ob sprem- na predstavnikov občinskega »Utičnega aktiva je obiskal Industrijski kombinat KO- NUS, kjer si je ogledal pro- modne obrate. Po ogledu je inel razgovor s predstavniki samoupravnih organov in predstavniki vodstev politič- nih organizacij. Poleg mnogih problemov so analizirali tudi položaj mla- dih, pri čemer je bilo po- udarjeno da se mladina ne sme zapirati v krog lastne or- gMiizacije temveč mora del<> rati odprto, to pa pomeni, di* se mora povezovati z delav- skim razredom v podjetjih, oziroma s kmeti v krajevnih skupnostih. Nekateri mladin- ski voditeCji se ali boje ali pa sramujejo priznati da je nji- hovo delo pod vplivom Zveze komunistov. To je velika sla- bost, je poudaril FRANCE POPIT, ter opozoril mlade, da sd morajo z delom izboriti svoj družbeni položaj. Vpliv Zveze komvmistov je bili in mora biti tudi v bodoče pri- soten v delu naše mladine. Upreti se moramo vsem nega- tivnim vplivom na našo mla- dino. Po obisku v Konusu je Fran- ce Popit odšel v Zreče, kjer Si je ogledal proizvodni pro- ces v tem kolektivu, ki je v zadnjem obdobju dosegel iz- redne gospodarske rezultate. Po obisku v Kovaški industri- ji Zreče, pa je predsednik CentraCnega komiteja Zveze komunistov Slovenije imel še razgovor z razširjenim akti- vom komunistov Slovenije ko- njiške občine. Med drugim je visoki obisk dokazal, da si komimisti v ba- zi vedno žele takih srečanj, saj jim le-ta pomenijo kon- frontacijo stališč in ukrepov v vsakodnevnem delovanju. Vsi navzoči na razgovorih so izrazili željo, da bi jih pred- stavniki Centrallnega komiteja čimvečkrat obiskali, kajti tu- di njihovi obisiki jim pomeni- jo svojstven prispevek k raz- reševanju zahtevnih političnih nalog. B. Strmčnik ^nc Popit si je poleg mnogih delovnih organizacij ogledal tudi sadne nasade. Med prvimi planinci, ki so v celoti prehodili tako imenovano »Savinjsko pot«, je bila tudi slepa planinka JOŽICA SVETELŠEK. V spremstvu svojih kolegic je prehodila celotno pot, ki povezuje kar 26 planinskih postojank našega ožjega območja. Mnogi bi si lahko njen trud vzeli za zgled ter se podali v prečudovite lepote naših obrobnih hribov . . . Nikomur ne bo žal! • • ■ Foto: B. Strmčnik Pred dnevom mrtvih OB GORAILAH LUC SPOMINA 1. november, dan ko se še posebej posvečamo spominu mrtvih, zlasti tistih, ki so živ- ljenja žrtvovali na oltar do- movine ta praznik zadnjega jesenskega cvetja, žalostink, je pred durmi. Vsakdo se bo poklonil spo- minu koga svojih, obžaluje ugaslo življenje koga, ki ga po- greša. Naš spomin pa se bo poklonil nad gomilami vseh tisočev in tisočev, katerih Iju- bežen do rodne grude, do svo- bode je bila večja od ljubez- ni do življenja. Daleč nazaj sega starost teh gomil. Za, ne- katere samo slutimo, kje bi mogle biti. Najbrž ni več ni- česar ostalo za upornimi kme- ti, ne koščic, ne v rji izginu- lih rezil bojnih kos. In brez- imni so Stare so tudi gomile nad junaki iz bojev za sever- no mejo, katerih spomin skru- nijo danes dediči surovega izročila podivjanih hord rjavo- srajčnikov, ki so v drugi voj- ni zavili vso slovensko zemljo v črnino. Ob grobovih juna- kov NOV nam postaja jasno, da njihov boj le ni bil kon- čan, da ga moramo nadalje- vati, dokler se bodo pojavlja- le črne mračne iSle nasilja, zatiranja in krivic. In ob svežih grobovih se bomo poklonili spominu žr- tev, ki so padle v boju s tero- rističnimi zlikovci sredi letoš- njega poletja. Hudo nam je, da v času, ki ga Magrujemo kot čas miru, krvavijo ljudje v bitki, za katero smo prepri- čani, da je končana. Veriga grobov je neskončna v preteklosti. Že zaradi izro- čila minulih žrtev moramo bi- ti pripravljeni na nove žrtve vse dotlej, ko bo smrt le še naraven zaključek življenja, ne pa nasilno dejanje zaradi ljubezni do rodne grude, želje po lepšem m boljšem življe- nju, zaradi ljubezni do svobo- de. J. Krašovec ŽALNE SVEČANOSTI OB DNEVU MRTVIH Ob Dnevu mrtvih vabi Občinski odbor Zveze združenj borcev NOV Ce- lje vse občane mesta Ce- lja na osrednje kogiemo- raoije, ki bodo v Caju, v torek dne 31. oktobra 1972: — pri grobnici narodnih herojev na šlandrovem tr- gu ob 11. uri; — v občinskih zaporih — »Stari pisker« ob 11.45 uri in — pri grobnici padlih borcev NOV na Golovcu ob 16: uri. Pni komemoraciyah bo- do položile vence občin- ske družbeno-politične or- ganizacije, v programu bo sodelovala šolska mladi- na iz Celja in godba na pihala EMO Celje. Poklonimo se spominu mrtvih v čimvečjem števi- lu! Občinski odbor Zveze zdmženj borcev NOV CELJE Najprej vioram sporočiti, da je v naši redakciji precejšnja snša — Milenko Strašek se zdravi, Zdenka Stoparjeva je na dopw- stu, Drago Medved je bil z amatersko skupino vželezar« v Prizre- nu in . . . Da, v torek pa se je za dobro leto poslovil od nas Mi- lan Seničar, ki gre danes na odsluženje vojaškega roka. Tako ima- mo sedaj kar dva vojaka — ToTieta Vrabla in Milana Seničarja. Težave bodo, vendar pa se bomo trudili. Da bo NT še boljši in da bo tudi radijski program RC še zanimivejši. V današnjem NT smo več prispevkov namenili akciji za ize- načevanja zdravstvenega varstva delavcev in kmetov. Referendum, ki naj bi kmetom zagotovil vsaj nekoliko ugodnejše zdravstveno varstvo, bo t novembru. V tedniku bomo o pripravah na ta po- membni dogodek še pisali. Nagradna igra Spoznavajmo se doživlja izredno velik odmev. Prihajajo tudi jrrvi predlogi, da bi naše fotografije z montažo obogatili s portreti osebnosti, znanimi večini bralcev. Bomo o fem"! razmislili. Pričakujemo še predlogov. l Pisem dobivamo v uredništvo vse več. če bo Šlo tako naprej, ^ bomo dve strani namenili rubriki Bralci pišejo. Zlasti odmevi na \ naše prispevke so zelo dobrodošli. VAS UREDNIK i 2. stran NOVI TEDNIK St. 43 — 26. oktober 1972 Komentar .RATIFICIRANI' POLITIČNI POGOJI Pismo predsednika Tita je med številnimi drugimi nale- telo tudi na naslednji odmev. Na ponedeljkovi seji skup- ščine občine Laško je bilo po- dano poročilo o izidu razpi- sa za izpraznjeno mesto na- čelnika sveta za gospodarstvo in finance. Pročevalec je uvo- doma ponovno osvežil razpis- ne pogoje o izobrazbi, organi- zacijskih sposobnostih, delov- nih izkušnjah in politični ak- tivnosti. Sledilo je poročilo o treh prijavljenih kandidatih. Dva od treh sta izpolnjevala po- goje glede izobrazbe, strokov- nosti, delovnih izkušenj in organizacijskih sposobnosti, eden je bil glede organizacij- skih sposobnosti na slabšem, vsi trije pa niso imeli kaj povedati o svoji politični ak- tivnosti. Komisija za volitve in ime- novanja je spričo tega sma- trala, da razpis ni uspel, raz- pis bo ponovljen, do ureditve zadeve pa je bil imenovan vršilec dolžnosti načelnika. No, tako brez zapletov, kot bi po dosedanjem delu zapi- sa sodili, tudi ni šlo. Neka- terim, ki so bodisi navajeni, da politična aktivnost dosti- krat ni bila kaj prida upo- števan kriterij, bodisi, da jim je takšna praksa tudi godila, so izražali začudenost nad odločitvijo komisije. To svoje nezadovoljstvo so izražali tu- di pozneje ob glasovanju, ko so se glasovanja vzdržali. Res je škoda, da na seji, ki je bila sklicana nekaj dni po izidu pisma in intervjuju predsednika Tita »Vjesniku« nihče ni v okvirnih črtah sez- nanil odbornikov s poglavit- nimi stališči v predsednikovih nastopih, ki gotovo niso na- menjeni le članstvu ZK, mar- več vsej jugoslovanski javno- sti. Tako bi bila dosledna »ratifikacija« že dolgo zahte- vanega kriterija bolj jasna, bolj zveneča. Kakorkoli že, primer je tu, da je kriterij, ki je navadno napisan na zadnjem mestu v razpisnih pogojih, ni bil izri- njen pod težo ostalih. Res je, da ni bil to prvi primer. Bilo jih je, toda moralo jih bo biti vedno več. Določen kriz- ni položaj v naši družbi je nastal tudi zaradi tega, ker politične kvalitete, ustrezne našemu samoupravnemu so- cialističnemu razvoju, niso bi- le dovolj upoštevano načelo pri zasedbi vodilnih položajev v vseh sferah družbenega živ- ljenja. V tem so med drugim tudi vzroki za razraščanje apolitičnega tehnokratizma, birokratizma. vulgarnega eko- nomizma. Znanilci sprememb, kot je navedeni primer, so tu. JURE KRAŠOVEC Številnim protestom našil ljudi zoper izgrede avstrijski! skrajneže v proti slovenski na rodnostni manjšini na Koro škem onstran meje, se je i torek pridružilo tudi okoli 500 mladih Velenjčanov Z zbora so poslali protestn pismi republiškemu izvršne mu svetu ter avstrijskemi konzulatu v Ljubljani. Predla gali so še naj problem pride pred Organizacijo združenil narodov in da naj preganjanji in zapostavljanje slovenskeg: živi j a na avstrijskem Koro škem obsodi tudi vsa napred na svetovna javnost. ZA RAČUNALNIK MISLI ČLOVEK NAPREDEK NA PODROČJU ELEKTRONSKE OBDELAVE PODATKOV JE V CELJSKI REGIJI SICER OČITEN, VENDAR BI BILO MOGOČE S POVEZOVANJEM MED DELOVNIMI ORGANIZACIJAMI IN FINANCIRANJEM SKUPNEGA RAČUNSKEGA CENTRA NAREDITI ŠE VEČ V DOBRO GOSPODARSTVA o računalnikih, velikih in majhnih. g:ovorimo spoštlji- vo. Kot bi bUi geniji, neficaj nedosegljivega. Pa vendar jih je naredil človek in on upravlja z njimi. Računalnike imamo tudi v Olju in vedno bolj postajajo sestavni del sodobnega poslovanja. O stanju na področju računalništva v Celju in kaj bi bilo .še mogoče narediti, smo govorili s SLAVKOM TERCETOM iz Celja, ki je zaposlen kot organizator programer pri Zavodu za napredek gospo- darstva v Celju. Kot študent in sedaj programer se je dodobra spoznal z računalništvom. NOVI TEDNIK: Kaj pome- ni računalnik za sodobno po- slovanje in organizacijo dela? S. TERCE: Danes si sodob- ne organizacije dela ali poslo- vanja ne moremo več zami- sliti brez računalnika tretje gieneracaje. Pomislite, kakio zapleteno bi bilo danes voditi tehnično doktimentacijo, pro- izvodnjo in nabavo v kovin- sko predelovalni industriji. Ogromno delo, ki ga je ne- mogioče opraviti ročno, če- prav bi to delo opravljalo ve- liko ljudi. Tu so tehnološki posi^o^vki, računanje potreb in terminiranje proizvodnje velikega števila izdelkov. Npr. tovarna Emo. Sto ljudi ne bd uspelo opraviti tega dela. Zmožen pa je računalnik, ki bi to napravil s pomočjo sa- mo nekaj ljudi. Problem so tudi izračuni osebnih dohod- kov. Računalnik napravi te iaračime v izredno kratkem času. Seveda računanje oseb- nih dohodkov ni in ne more biti edina naloga računalni- ka, ki v tem primeru vseka- kor ne bi bil rentabilen. Tu gre še za pravočasne obraču- ne proizvodnje, hitro ugotav- ljanje nedokončane proizvod- nje itd. Račimalnik ima izreden po- men tudi za davči»D upravo, zdravstvo in trgovska podjet- ja, kjer je velik problem fak- turiranje in vodenje zalog. Kako zelo koristen bi bil re- gister prebivalstva, če bi ga imeli na magnetnih pomnilni- kih. V občini bi lahko imeli tudi posebne datoteke vojnih obveznikov in civilne zašči- te. Pisanje pozivov in vodenje evidence bi bilo opravljeno v izredno kratkem času in po- vrh vsega še natančno. Dato- teke zavzemajo tudi izredno malo prostora. Moram reči, da je računalnik danes nepogre- šljivi sestavni del sodobne organizacije dela. Vendar, naj poudarim: račimalnik ne zmore ničesar brez pomoči ljudi. Ustrezno izšolanih. NOVI TEDNIK: Si je elek- tronska obdelava podatkov v Celju že utrla pot? S. TERCE: Elektronske ra- čunalnike že imajo EMO, Za- vod za napredek gospodarst- va, AERO, Merx, Zavod za 5?ocialno zavarovanje, SDK,, KK Žalec, Gorenje in Lisca. Solastniki računalnikov so še druge organizacije. Tako so to pri računalniku, lociranem v EMO, Kovinotehna, TKO Zreče in Železarna Store. Na Zavodu za napredek gospo- darstva sta solastnika raču- nalnika Toper in Tovarna nio^ gavic Polzela. Pri tem nisem upošteval mini računalnikov. Pri elektronskih računalni- kih je zelo važna kapaciteta centralnega pomnilnika, ki se izraža s posebno enoto ime- novano K. En K je 1024 baj- tov. En bajt pa je osncmia enota pomnidnika, V tej os- novni enoti si račimalnik shrani eno črko, en poseben zjnak ali dve številki. Celjski računalniki imajo od 12 do 32 K in so večinoma proizvod IBM. Naj povem še to, da nimajo elektronske obdelave podatkov samo delovne orga- nizacije lastnice računalni- kov, nekatere pa se na to že pripravljajo. To so skup- ščina občine Celje, Zdravst- veni dom, Etol, Žična, Teh- nomercator, RSC Velenje, To- varna usnja Šoštanj in drugi. Število na prvi ix>gled pre- seneča. Toda to pove prema- lo. V celjski regiji imamo sa- mo majhne računalnike, z majhno kapaciteto centralnih pomnilnikov. To pa pomeni, da so omejeni in ne zmorejo vseh nalog, ki jih prednje po- stavlja problematika večine delovrilih organizacij. Nam- reč kar je pod 100 K, je pre- malo. S. TERCE: Le redki raču- nalniki so vsaj časovno izko- riščeni. Cilj je, da bi raču- nalnik delal 24 ur dnevno. Ce izkoristimo vsaj polovico te- ga, smo lahko zadovoljni. Ni pa dovolj, da računalnik sa- mo zaposlimo, p>omembno je s čim je zaposlen. 2 napred- nejšo koncepcijo avtomatske obdelave podatkov bi lahko prihranili precej računalnj- škega časa. Zal tega v večini delovnih organizacij ni mo<' doseči zaradi miselnosti in tudi nesposobnosti ljudi. Vzrok je piovsem psihološki Ljudje računalnika ne poz- najo in imaijo strah pred njim. Boje se, da bodo zara- di avtomatske obdelave izgu- bili stare pozicije v podjetju Zakaj? Z uvedbo elektronske obdelave podatkov izgube mo- nopol nad njimi. Druge je zopet strah aa zaposlitev. Naj takoj poudarim, da je ta strah odveč. Nasprotno, tak- šna obdelava terja nove ljudi, seveda z novim profilom zna- nja. Strah preženemo z izobra- ževanjem. Tovarna nogavic Polzela je na primer organi- zirala interna predavanja o avtomatski obdelavi podat- kov. Nekateri od zaposlenih so celo obiskovali šolo za programerje v Celju. Zavod za. napredek gospodarstva v Celju pripravlja letios vrsto tečajev za operaterje in pix> gramerje. Povezanost med gospodar- skimi organizacijami v celj- ski regiji je po moji oceni zelo slaba. V podjetjih se lju- bosumno zapirajo sami vase in imajo elektmnski računski center za pravo poslovno skrivnost. S. TERCE: Trenutno se v celjski regiji ukvarja z avto- matsko obdelavo podatkov 40 ljudi. Med nami ni pravega sodelovanja ali povezave Elek- tronska obdelava podatkov je izrazit primer timsicega de- la, zato morajo biti odnosi v centru čisci. Ne prenapeti in čudni. Velik problem je tudi ustrezna usposobljenost raču nahiiškega osebja. Področje strokovnega izpopolnjevanja bi moralo biti stična točka računalniškega osebja. Naš zavod bi moral biti nosilec FK)vezovanja znotraj celjske občine, če ne regije. Predla- gam, da se po vzoru DIT us- tanovi tudi društvo računalni- škega osebja. Poseben odbor bi skrbel za povezavo in stro- kovno izpopolnjevanje članov. NOVI TEDNIK: Mi že po- meni nakup računalnika za podjet,ie vključitev v znanst- veno tehnološko revolucijo? S. TERCE: Vsekakor nakup sam tega ne pK>meni. Večkrat je nakup tudi prestižnega po- mena. Elektronski računski center bi moral postati sredi- šče mformativnega sistema delovne oi-ganizacije. Vemo, da kdor ima monopol nad in- formacijami, zelo veliko po- meni in lahko naredi. Z iived- bo avtomatske obdelave po- datkov izgube posameznilci monopol nad .informacijami. V naši družbi moramo biti vsi pravočasno obveščeni in pri tem je naloga računalnika 2elo pomembna. Zaradi svo- jih zmogljivosti Uihko obdela ogromno podatkov in v krat- kem času posreduje potrebne informacije. Računalnik je delavec težak v informacij, skem sistemu. NOVI TEDNIK: Kakšna je vloga človeka pri računalni. ku? Omenili ste strah ljudi. S. TERCE: Strah, da bi člo- vek z razvojem računalmkov postal robot, je povsem od- več. Vedeti moramo, da je ra- čunalnik popoln bebec. Sam od sebe ne naredi ničesar. Obstoji, ko ga nehašvoditi. Računalnik nima možgan in ne zna misliti. Zanj misli člo- vek, računalnik samo oprav- lja le najbolj težaška dela. Človek misli, ko ga konstru- ira, in misli potem, ko mu zapoveduje delo,, To je pro- gramiranje. NOVI TEDNIK: Bi bilo mogoče v Celju ali regiji po- trebno ustanoviti računalni- ški center? S. TERCE: Naš zavod je že dal občinski skupščini Celje ponudbo za financiranje štu- dije o kapacitetah, racional- nem koriščenju računalnikov in o perspektivah računalni- štva v Celju. Takšna študija bi bila potrebna tudi za celot no regijo. Zavedati se moramo, da ra- čunalnik z osebjem ni za- stonj. To so težki milijoni. Predlagam, da se v občini sklene družbeni dogovor o ra- čunalništvu. Osnova bi bila študija zavoda, ki bi lahko bU tudi nosilec nadaljnjih ak- cij. Dogovor naj bi zajemal povezovanje centrov, racio- nalno koriščenje, nakup no- vih strojev in skupnega ra- čunskega centra. Zalost.no bi bilo, če bi se občina* Celje in Zdravstveni dom dokončno navezala na Astrin račun;il- nik v Ljubljani. Razdrobljenost tudi na pod- ročju računalništva ne vodi nikamor. Velikega centra ne more kupiti ena sama delov- na organizacija. Zato bi lah- ko skupno financirali takšen center, ki bi bil povezan še z republiškim centrom in bi zadostil potrebam vse regije. Razgovor pripravi MILAN SENICAR NOVI TEDNIK: So ti ra- čunalniki racionalno uporab- ljani in kakšno je povezovanje med delovnimi organizacija- mi? Regijski posvet Ta zahteva je bila v ospre- dju nedavnega skupnega se- stanka ravnateljev osnovnih in srednjih šol celjskega ob- močja. V uvodnem delu tega srečanja je zbranim ravnate- ljem govoril o pismu pred- sednika Tita in o nalogah ko- munistov na področju vzgo'je in izobraževanja Milan Ku- čan, član sekretariata CK ZKS. Milan Kučan je pole- miziral s tistimi razmišljanji, ki družbi odrekajo vpliv na šolo, se zavzemajo za idejni pluralizem v šoli, za idejno nevtralno šolo ali pa za teh- nokratsko pozitivistično po- dobo naše šole, v kateri naj bi bilo manj, kot zagovorni- ki te teorije želijo, humani- stičnih osnov izobraževanja. ZK je v zadnjem času ja- sneje opredelila družbene smotre šole in tudi podobno idejno angažirane šole. Dose- ženo je tudi drugačno druž- beno vrednotenje šole, kar se kaže v postopnem saniranju materialnih, oganizacijskih, vsebinskih in kadrovskih pro- blemov vzgoje in izobraževa- nja. Vsaj dva motiva pa go- vorita o nujnosti še večjih prizadevanj ZK v sistemu vzgoje in izobraževanja: to področje je strateško podro- čje razvoja družbe, je pa tu- di ena izmed osnov za spre- minjanje odnosov v družbi. Vedno bolj se uveljavlja pre- pričanje, da bodo v prihod- nosti najbolj razvite tiste družbe, ki bodo najsodobneje in najučinkoviteje razvile vzgojno izboraževalni sistem. Na posvetu ravnateljev os- novnih in srednjih šol celj- skega območja so menili, da je še vedno premalo skrbi na- menjeno družbenopolitične- mu usposabljanju prosvetnih delavcev. Sedanje razprave o tem, kako v šolskih kolektivih še bolj spodbuditi bitko za kar najbolj idejno angažirano šolo, pa dajejo tudi možnost za vsebinsko diferenciacijo znotraj prosvetnih vrst. Se nekaj bo treba spreme- niti. Sedanje število članov — prosvetnih delavcev v ZK ne zadovoljuje. Kaj bodo tu na- pravili aktivi ZK prosvetnih delavcev? Oddelke ZK in komuniste na posameznih šolah pa čaka v prihodnjih mesecih zelo od- govorna naloga — ob obrav- navanju pisma in stališč 19. seje CK ZK o vzgoji in izo- braževanju konkretno razčle- niti razmere in prizadevanja kolektivov za uresničitev vseh važnejših nalog ZK na podro- čju vzgoje in izobraževanja. Posvet sta organizirala za- vod za šolstvo in medobčinski svet ZMS Celje. J. V. Pretekli te:Ien so se pred celj- .skim gledališčem zbrali dijaki E- konomskeea šnl.skega centra in Pedagoškega centra Celje na jav- nem zborovanju. k.jer so ostro protestirali zaradi dogodkov in neupoštevanja pravic Koroškili Slo- vencev T sosednji Avstriji. V svo- jem pr;it<»stu so izrazili začudenje in zgražanje zaradi nespošto^ anja pravic slovenske manjšine, maza- nja slovenskih napisov, skrunjenja parti-zanskih grobov in maitretira- nja Slovencev. »Koroški Slovenci — mi smo z vami«, »Zgodovina se ponavlja«, »Hočemo pravice za Koroške Slovence«, takšni in dobni so bili napisi, ki Sif i' nosili celjski dijaki. Z zborov:vnJ» so odšli z globoko žalostjo v * cih, s sočustvovanjem do slov« skin bratov na Koroškem in P"" žirom do tistih, ki teptajo osnO ne pravice človeka. $t. 43 — 26. oktober 1972 NOVI TEDNIK 3. stran Ob integracijah Ali se tudi na celjskem ob- piočju uveljavljajo razmišlja- nja o nujnosti in upravičeno- gti integracijskih procesov plasti na področju gospodar- stva? Kje smo, kaj se priprav- lja? V koliki meri vodilne- skupine in delovni ljudje spremljajo zamisli o po- sameznih integracijah brez škodljive ozkosti in kakšni so resnični premiki v razprav- ljanjih o tem, ali se je kori- stno integracijsko povezovati in poslovno tehnično sodelo- vati? Taka vprašanja so danes vse aktualne j ša. V posamez- nih delovnih kolektivih, ki ču- tijo, da se nekaj dogaja, pa se že ustvarja odnos do — pričakovanega. Za integracijo Iskre in to- varne EMO je bil elaborat pripravljen v začetku oktob- ra. Na junijskem sestanku ce- ljskega aktiva direktorjev — komunistov so bili sprejeti konkretni sklepi o možnostih integracijskih procesov med posameznimi panogami in de- lovnimi organizacijami. Ne- davno je isti aktiv razgrnil nekajmesečno delo. In rezul- tati? Možnosti za integracijo Topra in Eleganta so. Dogo- vori potekajo tudi med rade- ško papirnico in Aerom. Za nekaj časa so zastali razgovo- ri o povezovanju Plinarne vo- dovod. Vodne skupnosti Nivo in Cestnega podjetja. Podane so bile osnove za integracij- ske procese v lesni industriji na območju (Bohor, LIP Slo- venske Konjice in Savinja). 2e pred mesecem dni pa so bile zelo živahne priprave za povezovanje oziroma integra- cijo med delom kovinske in- dustrije s celotnega območja in trgovine v Celju. Omenjali so se Kovinotehna, Tehno- mercator. Libela, Klima, Fer- ralit, Alpos in še nekateri drugi. Seznam možnosti in za- četnih razgovorov s tem še ni izčrpan. Bistvena ugotovitev pa je, da med gospodarstve- nike vztrajno vdira zahteva p>o združevanju in povezova- nju razdrobljenega gospodar- stva. Kaj vse govori v prid takim integracijskim procesom? Ne- kateri mislijo, da gre za po- litično akcijo, za pritisk. Pri tem pa pozabljajo na realne gospodarske razmere. Na skromne možnosti razvoja. Na neslulene integracijske procese, v svetu, na nujnost združevanja sredstev, znanja in kadrov, ki bi v večjih gru- pacijah lahko snovali skup- ne nosilne razvojne projekte in na ta način dolgoročno za- gotavljali boljši- ekonomski položaj delovne organizacije. Boljši standard vsakemu za- poslenemu. Večja, združena organizacija dela lahko ust- varja močno akumulacijo, gibčna razvojna ali rezervna sredstva, ki jih po internem sporazumu lahko vlaga v ti- sto temeljno organizacijo, kjer se bodo najhitreje boga- to vrnila. Tudi odnos do ban- ke je lahko v takem primeru drugačen. Pa ne leto, ne le združena sredstva in njihova UREJATI PREVOZE NA DELO »Občinski sindikalni svet mora dati v svoj delovni pro- gram za naslednje mesece tu- di ureditev prevoza delavcev na delo in iz dela«, je kon- kretno predlagal eden izmed predsednikov osnovnih sindi- kalnih organizacij na semi- narju, ki ga je za nje pripra- vil občinski svet Slov. Konji- ce. Pri tem je opozoril na prenapolnjene avtobuse na relaciji Loče — Slov. Konjice in nazaj ter na okoli 30 delav- cev iz špitaliča in okolice na južnem predelu Konjiške go- re, od koder avtobusnih zvez sploh nimajo. večja moč, tudi druge koristi so lahko vsakomur na očeh: združene delovne organizacije imajo lahko skupne razvojne oddelke in investicijske služ- be, marketing, mehanografijo, oddelek za organizacijo, torej vse tiste službe, ki združujejo strokovne kadre in tako obli- kujejo močne intelektualne centre. Tega pa nam na celj- skem območju manjka. Najbrž ni naključje, da ustavna dopolnila izpostavlja- jo integracijske procese in da v zadnjem času vse več govo- rimo nasploh o nujnosti druž. bene integracije. Zametki go- spodarskega povezovanja na celjskem območju so spod- budni. Izosti'eno izpostavljajo odgovornost komunistov, sa- moupravnih organov in delov- nih ljudi v posameznih orga- nizacijah, da odgovorno, pre- udarno in predvsem z dolgo- ročnih vidikov snujejo raz- prave o možnih integracijskih procesih. Pogljemo, kaj pred- stavlja gospodarstvo na ob- močju ali v celjski občini se- daj in kaj bi lahko predstav- ljalo? Zaprtost ali pretirano subjektivno razmišljanje, se- gajoče le do tovarniškega plo- ta ali do vratarjevega vhoda, ne bo pripomoglo k celoviti in odgovorni razpravi o teh vprašanjih. Moč objektivnega prepričevanja o koristnosti integracij mora seči do vsake- ga delovnega človeka. Politično in gospodarsko, predvsem pa dolgoročno, bi bilo škodljivo ostti le pri načelni ali besedni pripravljenosti. Kakorkoli že — priznati namreč moramo, če se vključuje mo v svetovne gospodarske tokove, da utemeljene in od- govorno pripravljene integra- cije vselej pomenijo -- boljši in večji kos kruha, boljše možnosti za delo in razvoj. J. VOLFAND Obrtniki govorijo Da se nahajajo obrtniki če- stokrat v nezavidljivem po- ložaju, še zlasti oni iz usluž- nostne obrti, smo se menda že kar navadili. Pa temu se- veda ni prav, saj je treba probleme na tak ali drug na- čin tudi reševati. Prav gotovo Pa tarejo obrtnike tudi taki Problemi, ki jim sami ne bo- kos. Priskočiti bomo mo- rali na pomoč tudi drugi, kaj- sicer se bomo nekega dne ^našii pred dejstvom, da do- lženih obrtnikov sploh ne bo ^eč. Je res tako kritično gle- ^e naraščaja? Je, in to prav gotovo, posebno v nekaterih ^^rokah. S kakšnimi proble- mi se ubadajo nekateri obrt- miti v 2alcu? . ^Van HABJAN, sedlarstvo tapetništvo: »Med posebne ^^obleme sodi v zadnjem ob- dobju prav gotovo ta, da se je usnje podražilo skoraj za sto odstotkov. Mislim na us- nje, ki je potrebno za konj- sko opremo. Kljub napredku motorizacije je dela dovolj, v zadnjem obdobju pa seve- da popravljam tudi opremo za motorna vozila. Dela res ne zmanjka. Prav boleč pa je problem vajencev. Jaz sem že dolgo kar sam. V naši stroki je preveč ročnega dela, to pa mlade ljudi ne priteguje več.« KAREL BUDNA, urarstvo: »Med osnovne probleme v moji stroki sodi v prvi vrsti ta, da v celi Jugoslaviji ni tr- govskega podjetja, pri kate- rem bi človek lahko kupil nadomestne dele in drugi ma- terial. Po vsako stvar mora- mo hoditi preko meje. To je problem celotne urarske stro- ke. Da tudi za urarstvo ni vajencev, s tem smo se že kar spoprijaznili. Težje pa se je spoprijazniti s tem, ker nas ljudje vse obrtnike mečejo v en koš, češ, poglej ta je pa obrtnik. Povem vam, da z uslužnostjo obrtjo še nobe- den ni obogatel!« MARIJA GORISEK, modna šivilja: »Problemi? Seveda so! Jaz sem na primer edina ši- vilja v Žalcu, ob meni pa še cel kup takih, ki šušmarijo, kar jaz jih vem za 12. Dela je, to res, ni pa pravilno, da se šušmarstvo tako bohoti. Tu bi kazalo nekaj ukreniti, pristojni bi morali bolj gle- dati na to. Veliko dela pa nam vzame tudi vodenje knjig, da o ostalem ne go- vorim. Obrti bo treba posve- titi več pozornosti. B. S. Komentar: BESEDO IMA PRAVIČNOST Zdaj, ko v krajevnih skup- nostih in delovnih organizaci- jah v glavnem že zaključuje- jo javno razpravo o predlogu za izenačitev pravic zdrav- stvenega zavarovanja kmetov z delavci, ni zgolj politična parola, če zapišemo, da je tokratna solidarnostna akcija doživela množično podporo delovnih ljudi. Ne glede na to, da ostaja nekaj odprtih vprašanj — kot je na primer bodoča samoupravna organi- ziranost, ali pa sposobnost zdravstvene službe, da prila- godi svoje zmogljivosti novim zahtevam. A se — pred tre- nutkom odločitve — tudi to umika osnovnemu spoznanju, namreč, da gre za pravice, ki jih kmečkemu prebivalstvu pravzaprav že dolgo dolguje- mo. To prepričanje ni zraslo iz čustvenih nagibov, temveč je predvsem posledica zgo- vornih podatkov o njihovem zdravstvenem stanju, ki nare- kujejo spremembo že iz pov- sem ekonomskih razlogov. Se- veda pa smo tudi ob tej pri- ložnosti slišali upravičene za- hteve o vračanju rezultatov minulega dela —• kmečko pre- bivalstvo je v prvih povojnih letih pač nosilo največje bre- me pri krepitvi ekonomske baze novega družbenega si- stema — kakor tudi za pre- pričanje, da bi izenačitev pravic zdravnstvenega zava- rovanja kmetov z delavci lah- ko bila tudi ena od stimula- cij, ki bi na kmetijah zadr- žale tudi mlade ljudi. Pa poglejmo, o čem bomo zavarovanci celjske komunal- ne skupnosti pravzaprav od- ločali 19. in 20. novembra — ko bomo podobno kot ob vo- litvah — na slovesno okraše- nih glasovalnih mestih obkro- žili eno od besedic na glaso- valnem lističu. Odločitev se nanaša zlasti na doslej nepo- sreden kmetov strošek za zdravljenje — na njegovo udeležbo pri ceni storitev v splošnih in specialnih bolniš- nicah, za udeležbo pri ceni zdravil in stroških za izdira- nje zob, poleg te.ga pa bi kmetje pridobili tudi nekate- re druge pravice iz zdravstve- nega varstva, ki jih doslej sploh niso imeli. Izenačitev pravic zdravstve- nega varstva — predlog nam- reč še ne prinaša tudi izena- čitve denarnih pravic (nado- mestil za čas bolezni) — bi na območju celjske skupnosti terjala 12 milijonov 442 tisoč dinarjev, ki bi jih delno za- gotovile družbeno-politične skupnosti, oziroma delovne organizacije. Gre za 0,45 od- stotka povečano stopnjo pri- spevka za zdravstveno zava- rovanje delavcev, ki bremeni dohodek delovnih organizacij in ne nesporedno zavarovan- čev žep. Enako velja tudi za kategorijo upokojencev, kate- rih pokojnine se zavoljo novih pravic kmetov ne bi zmanjša- le. In na koncu: akcija za ize- načitev pravic zdravstvenega zavarovanja kmetov in delav- cev poteka tudi v drugih skupnostih zdravstvenega za- varovanja v Sloveniji. Na celj- skem območju smo jo začeli med prvimi. Računajoč z vsem, kar je bilo doslej po- vedanega, upravičeno priča- kujemo, da bo enaI(o zgledna tudi odločitev. I. BURNIK ODGOVOR JAVNEGA DELAVCA TOVARIŠ JURE KRAŠOVEC, NOVINAR NT Vaše vpra-šanje se je dotak- nilo ene|;a izmed najbolj pe- rečih vprašanj dana.šnje spo- meniško varstvene službe. Le- ta namreč ne rešuje samo po- samičnih spomeniških objek- tov, ampak tudi spomeniške celote, med te pa prav goto- vo sodijo stara mestna m tr- ška jedra. Ce je delo konser- vatorjev naporno In odgovor- na že pri (Msamičnili spome- niških objektih, pa je njihovo delo pri reševanju teh vpra- šanj Se toliko zahtevnejše. Po- kazalo se je namreč, da spri- čo nagle gospodarske rasti ter gibanja, ki to rast spremlja- jo, čedalje bolj spremmjajo podobo naših naselij in s tem zabrisujejo njihovo prvobit- nost in enkraiiiost. NapaKO, ki jo napravimo na posamič- nem arhitekturnem spomeni- ku, je kdaj pozneje mogoče popraviti, .škoda pa, ki jo a neustreznimi posegi povzroči- mo v urbanem spomeniku, ostane največkrat nepopravlji- va .. . Svoje zahtevke v zvezi z za- zidalnim načrtom za mesto je- dro v Laškem je zato zavod sporodU občhukti obravnavajo for- malistično, tako da se varu.ie- jo fasade objektov, objekti zu- naj tega območja pa se ob- ravnavajo p,-)rcialno, ne glede na njihov specifični položaj in vrednost v prr)storu. Sma- tramo, da je takšen pristop pri planiranju urbanih histo- ričnih aglomenicij popolnoma zgrešen. Staro naselje je tre- ba obravnavati kot celoto, kot urbani prostor, ne pa kot se- števek posameznih objektov. Osnovno navodilo pri plani- ranju v starih aglomeracijah .je, da ,je treba historičnim objektom dati novo, živo funk- cijo, tako da stari ambienti zopet zaživijo, čeprav z delo- ma spremenjeno funkcijo, ki mora seveda ustrezati potre- bam novega časa. To ,je os- novno načelo revitalizacije sta- rih ambientov, vendar pa prav ta element pogrešamo v obsto- ječih predlogih zazidalne.i;a na črta. Starih ambientov ni mo- žno reševati tako, da se jim odvzame vsako živo funkcijo ter jih spremenimo v mirne trge, sprehajališča in podobno, tiiko da živo funkcijo presta- vimo drugam. S tem smo hi- storični ambient obsodili na propad, ker mu nismo odvzeli samo privlačnosti, vzeli smo mu tudi njegovo ekonomsko osnovo, prepustili smo ga vzdrževanju lastnikov, ki veči- noma finančno niso zmožni vzdrževati takšnih objektov. Koncept, ki ga zastopa spo- meniška služba pri reševanju problema historičnih aglome- racij, je sprejet tako pri nas kot tudi zunjij naših meja kot edino možen. • Obstoječa ulica Borisa Kraigherja spada v neposre- den sestav historičnega jedra, zato ne moremo pristati na kakršnokoli spreminjanje tega ambienta. Zato predlagamo, da se preuči možnost presta- vitve nove ceste vzhod-zahod proti jugu, in sicer po trasi sedanje Kidričeve ulice ter v podaljšku te ulice do Trubar- jevega nabrežja. • Poseben problem je lo- kacija novih objektov v sta- rem mestnem jedru oziroma v območju vedute na staro me- stno jedro. Tu mislimo na lokacijo kulturnega doma, na nredvideni ob„ekt poleg do- ma upuKOjeiicev, na aneks zdravstvenega doma, na stolp- nice, ki so locirane na južni strani naselja m na ostale objekte, ki se zajedajo v sta- ro mestno jedro. Načelno ni- smo proti novogradnjam v starih aglomeracijah, vendar te zahtevajo poseben pristop pri oblikovanju arhitekture. Na žalost nimamo nobene ga- rancije, da bodo novi objekti adekvatno oblikovani, posebej č-e pogledamo oba nova ob- jekta (dom upokojencev ia banka), ki sta izreuno neor- garksko postavljena v staro mestno tkivo ter občutno kva- rita veduto z zahodne strani. • Zazidanli načrt v vseh treh variantah predvideva ru- šenje določenega števila ob- jektov. Moramo poudariti, da varujemo urbani prostor sta- rega naselja ne glede na hi- storično vrednost posameznih spomenikov in zato ne more- mo pristati na kakršnokoli ru- šenje objektov v strogem je- dru (Aškerčev trg, Orožnov trg, Valvazorjev trg, ulica Bo- risa Kraigherja, del Stegen- škove ulice ter del Titove uli- ce). Pripravljamo zato poseb- no analizo, ki bo vsebovala valorizacijo tako posameznih objektov kot naselja v celoti. Naštete pri^fombe so načel- nega znača.ja in veljajo za vse tri variante predlaganega načrta. Za spomeniško službo so vse tri variante predlaganih zazidalnih načrtov nesprejem- ljive in jih v celoti zavrača. Analiza, ki jo zavod priprav- lja in za katero so se bili projektanti dolžnf dogovoriti s spomeniško službo, še preden so pristopili k načrtovanju, bo za staro mestno jedro v Laškem postavila tista izhodi šča, ki jih bo moral projek- tant upoštevati. Obenem bo- mo še posebej zavarovali vse objekte spomeniškega značaja znotraj aglomeracije ter pred- videli režim njihovega varova- nja.« IVAN STOPAR. ravnatelj Zavoda za spo- meniško varstvo, Celje SEMINAR ZA SINDIKALNE DELAVCE Občinski sindikalni svet Slovenske Konjice je pripra- vil enodnevni seminar za čla- ne svojega predsedstva, pred- sednika komisije ter za pred- sednika in tajnike izvršnih odborov osnovnih sindikalnih organizacij, ki je bil pri Treh kraljih na Pohorju. V prvem delu so udeleženci razpravlja- li o konkretnih nalogah v pri- pravah za referendum o zdru- žitvi zdravstvenega zavarova- nja delavcev in kmetov ter o vsebini pisma izvršnega biro- ja predsedstva ZKJ in pred- sednika Tita. Drugi del seminarja pa so namenili vsebinskim, politič- nim, kadrovskim in organiza- cijskim pripravam na blžnje občinske zbore osnovnih sin- dikalnih organizacij. Sklenili so, da jih bodo opravili v času od začetka novembra 1972 do konca januarja 1973. Tam, kjer bodo pred 8. kon- gresom ZSS, bodo razpravlja- li o kongresnem gradivu, kjer jih bodo imeli po kongresu pa bodo obravnavali vsebino sprejetih sklepov in nalog. 4. stran NOVI TEDNIK St. 43 — 26. oktober 1972 NAJSTAREJŠI ČLANI KOLEKTIVA SO PREJELI ZLATE JUBILEJNE ZNAČKE - PETNAJST LET TRDEGA DELA JE RODILO USPEHE predsednik sindikalne organizacije JOŽE VONCINA pozdravlja člane kolektiva in goste Foto: sb Kolektiv tovarne kovinskih izdelkov in opreme ALPOS Šentjur pri Celju je pretekli teden praznoval 15 letnico ob- stoja tovarne, čeprav sega njen nastanek v leto 1948. Te- ga leta so namreč v Šentjurju ustanovili okrajno podjetje za popravilo poljedelskih stro- jev. Proizvodnja se je širila iz leta v leto in se tudi več- krat menjavala. Večala se je tudi površina delovnih pro- storov. Leta 1955. je tovarna izdelala dnevno že štiri mla- tilnice in dva žitna mlina ali druge poljedelske stroje. Pri- čelo se je obdobje preusme- ritve proizvodnje, kar pa je bilo glede na opremljenost iz- redno težko. Nastopila je kri- za, ki pa so jo 2aposleni po- gumno prebredli. Kljub pol- nim skladiščem surovcev za poljedelske stroje, so se od- ločili za nov proizvod: alumi- nijasto pohištvo za gostin- stvo. Sledili so veliki uspehi pa tudi veliki notranji pre- tresi, ki so se odrazili tudi na nizkih osebnih dohodkih. To- da, kolektiv Alposa ni popu- stil in predstavlja danes eno najmočnejših šentjurskih de- lovnih organizacij, ki je zna- na po vsej državi, v zadnjem času pa se tudi vse bolj po- gumno in uspešno vključuje tudi v izvoz. Danes iK>si:uje tovarna stre- mi proizvodnimi panogami: proizvodnjo šivnih cevi in cevnih profilov, proizvodnjo trgovske opreme in proizvod- njo kovinskega pohištva. To- varna Alpos ima danes trdno osnovo za še hitrejši razvoj. V preteklem letu je dosegla izredno povečanje proizvod- nje, poleg tega pa so se odlo- čili tudi za precejšnje inve- sticije, ki bodo omogočile še hitrejši napredek in razvoj. Srednjeročni program razvo- ja predvideva celo, da bodo do leta 1975. odprli v Alposu 450 novih delovnih mest. In to veliko pomeni za Šentjur. Prav zaradi teh uspehov ni čudno, da je kolektiv Alposa tako veselo in svečano prosla- vil 15-letnico obstoja. Zbrali so se v domu žele- zarjev na Teharju. Člane ko- lektiva in številne goste je po- zdravil predsednik sindikalne organizacije Alposa JOŽE VONCINA, direktor inž. LADO GRDINA pa je govoril o raz- voju in današnjem stanju v Alposu. Ob jubileju so 49 članom kolektiva podelili zlate jubi- lejne značke, prejeli pa so jih tudi predstavniki dolgoletnih partnerjev in dobaviteljev, katerim se Alpos prav tako zahvaljuje za pomoč. M. SENICAR Intervju z Vladom Goriškom Komunisti v žalski občini so v zadnjem obdobju močno povečali aktinmo delovanje. Karakteristično za njiihovo dek) je med drugim tudi to, da celotno aktivnost usmer- jajo s programi, ki jih tudi izpolnjujejo. Kljub temu, da Bo bili ves čas sredi dinamiO- n^a družbeno ekonomskega življenja v občini, pa je nji- hova dejavnost seveda še po- rastla v zadnjem obdobju. Poseben pečat pa ji je dala tudi obravTiava pisma pred- sednika Tita in izvršnega iDi- roja predsedstva Zveze ko- munistov Jugoslavije. S se- kretarjem komiteja občinske konference Zveze komunistov v Žalcu, VLADOM GORIŠ- KOM pa smo se pogovarjali o nekaterih aktualnih vpraša- nj'ih del ZK. NOVI TEDNIK: Najprej hi nas zanimala vaša ocena ak- tivnosti komunistov v žalski občini, saj je znano, da so precej angažirani v sprotnem razreševanju številnih druž- benih vprašanj? VLADO GORIŠEK: AkUv- nost organizacij ZK v naši občini je bila doslej precej- šna, saj so se komimisti ve- dno nahajali v središču druž- benih dogajanj. Vedno so so- delovali v številnih akcijali m bili pri tem nosilci po membrdh nalog. Med drugim smo na prvi seji konference obravnavali problematiko so- cialne diferenciacije, zaključ- ki be seje pa so kasneje slu- žili kot izhodišče za akcije, ki jih je podvzela SZDL, skupščina m drugi. Kot nepo- sreden rezultat sprejetih sta- lišč je bil v občini sprejet takoimenovan socialni pro- gram, katerega uresničevanja bo nedvomno doprineslo k odpravljanju prevelikih raz- lik v premoženju pri naših občaiaih. Tekoče pa so se ko- munisti posvečali tudi gospo- darskim, kadrovskim in dru- gim vprašanjem. NOVI TEDNIK: Pismo predsednika Tita pa je prav gotovo vneslo v delo organi- zacij še večjega poleta. Ka- ko ocenjujete to? VLADO GORIŠEK: Vseka- kor drži, da je Pismo vzpod- budilo še povečano aktiv- nost. Na razširjeni seji ko- miteja smo se konkretno do- govorili, kako si bomo raiz- delili naloge, ki jih pred ko- muniste postavlja pismo. V organizacijah so pismo ko- munisti obravnavali zelo re- sno ter se v celoti izrekli za I>odporo hitrejšemu razreše- vanju vseh nakopičenih druž- benih zadev. Mislim pa, da bo ravno pismo vzpodbudi- lo komuniste, da bodo hi- treje odpravljali vse nepraviL nosti, ki so se nabrale v zad- njih letih. NOVI TEDNIK: Katere so neposredne naloge, ki izha- jajo iz pisma in jih bo treba v vaši občini čimprej uresni- čiti? VLADO GORIŠEK: V bo- doče morajo komimisti spro- ti obravnavati vsa vprašanja, ki so pomembna za delavski razred, pri tmi pa morajo organizacije zaostriti partij- sko disciplino in morajo ost- reje kot doslej nastopiti proti malomeščanstvu. Tega tudi pri nas ne manjka. Na- dalje proti birokratizmu, oportunizmu in podobnem. Predvsem pa si bomo komu- nisti prizadevaU da se naloge pisma realizrajo preko vseh struktur, to je v SZDL, sindi- katih in seveda tudi občinski skupščini. Predvsem pa bo- mo s pomočjo pisma, ustva- rili večjo idejno in akcijsko enotnost med komunisti, kar bo omogočilo učinkovito od- pravljanje družbenih defor- macij. NOVI TEDNIK: V zvezi z uresničevanjem ustavnih dopolnil ste člani politične- ga aktiva v minulih dneh obiskali vse delovne organi- zaci,jc. Kakšne so vaše ugo- tovitve? VLADO GORIŠEK: Ugoto- vili smo, da je uresničevanje ustavnih dopolnil vse prepo- časno. V nekaterih delovnih organizacijah tečejo že več- mesečne intenzivne priprav?, bodisi da gre pri tem za us- tanavljanje TOZD, bodisi aa nadaljnje poglabljanje sjuno- upravljanja. V kmetijskem kombinatu Hmezad, v Kera. mični industriji v Libojah in | v Sigmi v Žalcu, bodo že v kratkem ustanovili TOZD. Največje število delovmh or- ganizacij pa se je zadovolji. 10 le s formiranjem poseb- nih komisij in dlje kot do tega, tudi niso prišli. NOVI TEDNIK: V čem so po vašem mnenju vzroki za sorazmerno počasno uresni. čevanje ustavnih dopolnil v številnih kolektivih? VLADO GORIŠEK: Vse pre« več je ukoreninjeno mnenje, da pomeni uresničevanje us- tavnih dopolnil le ustanav- ljanje TOZD, vse premalo pa je prizadevanj po nadaljnjem vsebinskem poglabljanju sa- moupravljanja, ki mora rav- no skozi ustavna dopolnila dobiti nove razsežnosti. Gre za prenašanje odločanja od ozkih struktur na vse člane kolektivov. Tu pa še zelo zaostajamo. Pomembna ugo- tovitev pri tem je, da so bi- 11 delavci vse premalo se- znanjeni z ustavnimi dopkol- nili. Tako početje pa v mno- gih podjetjih opravičuje s tem, češ da delavci tega ne razumejo; močno je še tor'>:j prisotno podcenjevanje. Take izjave nedvomno zaslužijo ostro kritiko in grajo. NOVI TEDNIK: Ste ugo- tavljali še kakšne druge vzro- ke? VLADO GORIŠEK: Smo! Vse preveč je še prisotna miselnost, da bi ustanavlja- nje TOZD pogolilo razne de- zintegracije Nadalje smo ugotovili, da ponekod zelo peša obveščanje delavcev. Predvsem je premalo nepo- srednih kontaktov, zaradi če- sar je vkliučevanie delavcev v samoupravno odločanje se- veda precej okrnjeno. Tehno- kratizma je v naših delov- nih oreranizaciiah še kar pre- cej. Med pomembne ugoto- vitve pa sodi tudi ta, da je družbeno nolitične ororanira- Ijanie doslej v mnogih TX>d- jetjih zalelo preozek okvir. Tu nas čaka še veliko dela! Večjo vlogo kot doslej pa bodo morale odigrati tudi dmžbeno polit-čne organiza- cije, ki so se tudi pri uresni- čevanju dopolnil vse prema- lo vključile v celotna doga- janja. RAZGOVOR JE PRIPRAVIL; BERNI STRMCNIK VLADO GORIŠEK Naši znanci ŠE TRI IZ VOJIiIH LET GUSTEU TEICHMEISTER Dolgo pričakovana svo- boda je nastopila. Vsi smo si oddahniCi in poprijeli za delo v svobodni in obno- ve potrebni domovini. Prekipevajoče veselje je v tistih dneh plalo v srcih naših ljudi, veselje nad iz- bojevano svobodo, veselje pri ustvarjanju novih od- nosov med ljudmi. Gustelj je leta 1945 na- stopil pravzaprav novo pot v svojem življenju. S pla- ninami je bil povezan že poprej, tokrat se jim je zapisal v celoti. Z ženo Mici sta odšla najprej na Mrzlico, ki sta jo že do- bro poznala. Tri leta kas- neje pa sta jo skupaj z otrokoma mahnila na Ko- rošico, najvišjo gorsko po- stojanko na našem ob- močju. Tudi planinarjenje je že kmalu po vojni za- čelo dobivati svoj razmah. Ljudje so trumoma pričeCi odhajati v gore, še zlasti vehk je bU obisk na Koro- šici, kamor so posebno Ljubljančani zahajali v ve- likem številu. No, poveda- ti velja, da pa je bil raz- log za tolikšen pohod na Korošico, med drugim se- veda delno v nasilednjem: v mestih je bilo na pri- mer mleko še vedno na karte, tam gori pri Gu- steljnu pa je bilo mleka vedno dovolj. ,Zato sta pravzaprav poskrbela nje- gova sinova, ki sta sleher- ni dan obiskovala okoliške pastirje vse od Robanove- ga kota preko Ravni do Polšaka, kjer je v titih Ge- tih pasel živino Petrčov Bine iz Luč. Pripetljajev, veselih in zanimivih, je bilo na pre- tek. Povsod, kjer se oglaša veliko ljudi, je vedno ži- vahno, vedno se primeri kaj zanimivega vedno kaj novega. Gusteljnu pa je ostal v spominu predvsem naslednji dogodek. Med vse številnejšimi obiskoval- ci naših gora so se priičeh pojavljati tudi planinci iz bratskih republik, posebno pogosto so sem v ta preču- doviti svet pričeli prihaja- ti Zagrebčani. Pa je prišla neke sobote tudi skupina štirih Zagrebčanov, ki so se po naporni poti udobno razmestili v dokaj veliki jedilnici. Kot z vsakim, se je Gustelj seveda tudi z njimi zapletel v kf.epet. O vsem je pač tekla bese- da, o planinah, vremenu in drugim. Pa pobara eden navzočih Gusteljna: »Jeli, ima tu divokoza?« se je F>ozanimal. »Kako nema, seveda so, včasih celo blizni koče, sa- mo težko jih je opaziti...« je pK>vedal Gustelj in to svojo trditev kaj kmalu obžailoval. Odslej namreč ni in ni imel miru. Kadar je vstopil v jedilnico, v njej so bih tudi drugi pla- ninci, znova in znova so silili vanj, če jim bo po- kazal »divokoze«, kdaj bo imel čas, da gre z njimi. Eden med njimi pa mu je pokazal tudi aparat, stari Kodack, rekoč mu, da bi rad »divokoze« tudi slikal. GusteCj tudi v kuhinji ni imel miru, kajti tudi tja so prihajali za njim ter ga prosili in melodovali, češ, kdaj da bo imel že vendar čas, da gre z njimi. Ni in ni se jih mogel otresti, oni pa, kot da nimajo druge- ga cilja, kot to, da vidijo svoje »divokoze«. Pa je naneslo, sredi po- pK>ldneva je bilo, oni štir- je so še kar čakali na di- vokoze, da je stopit v ku- hinjo s svojim ponoše- nim klobukom pastir Pe- trčov Bine, ki jo je na Korošico primahal na ko- zarček »kačje sline«. Ta- krat pa šine Gusteljnu mi- sel v glavo. »Hej, Bine, si sam pri- lomastil sem gori?« ga je pobaral. »Ne, ne, saj veš, da se me držijo kot klopa, še spale bi najrajši kar pri meni v moji bajti. Gori nad stenami so, ob poti, na Ojstrico ...« je še do- dal in zvrnili kozarček, stre- sel z glavo in pokazal proti Gusteljnu, da bo še enega. Ta mu je hitro natočil in skočil v jedilnico. Oni štirje pa proti njemu: »JeU, dal sad idemo, da vidimo divokoze?« »Da, da, pa hitro, da jo ne pobrišejo«. In so šli, navdušeni kot še nikoli ta- ko. Popei'.jal jih je po poti na Ojstrico, ki se za kočo strmo dviga v breg. Po kratki hoji jim je pokazal v smeri proti skalam, izza katerih se je tu in tam pK)kazala glava z zavihani- mi rogovi... »Fantastično, kamero, majke jim ga . ..!« Navdu- šeno jih je zapustil in se vrnil v kočo Tu pa ga je Bine pobaral: »Kam, hudi- ča, pa si jih odpeljal, ko se vam je tako mudilo?« »Tvoje koze so šli gle- dat in sCikat!« (se nadaljuje) §t. 43 — 26. oktober 1972 NOVI TEDNIK stran 5 Bralci pišejo MAJHNA, A POMEMBNA GOLJUFIJA Na Hotemežu pri Rade- čah je v okviru daleč f>o Si.oveniji znanega Vzgojno poboljševalnega doma (VPD) še družbeni kmetij- ski obrat, ki se ukvarja samo z živinorejo in goz- darstvom. Res, da bi od- večno mleko lahko proda- jali izven obrata, a bi bi- lo to združeno z raznimi režijskimi in prevozaiimi stroški. Zato ta obrat raj- ši prodaja mleko usluž- bencem in domačinom v Hotemežu in Radečab po ceni, ki ni nee kmečl^a (2 din) in ne »trgovska« (3 din za liter), ampak »sred- nja« (2,60 din). Pred nekaj meseci so to mleko proda- jali še FK) 1,45 din za liter! DoMer stojiš z razdelje- valcem mleka, ki je obso- jenec, na dobrih nogah, boš dobival sem in tja »do- bro mero«. Gorje pa, če se mu zameriš; za to je dovolj vsak malenkosten, prav smešen povod. Ne sa- mo, da si prikrajšan za »dobro merico, ampak celo ne dobiš toliko količine, kot jo plačaš. Poleg tega te pa ob delitvi sprem- Ujajo prostaški izrazi, žalit- ve in zasmehovanje! Merica je pločevinast vrč, ki ob robu meri toč- no pol litra (vsaj tako pravijo!). Vemo pa, da pri naglem nalivanju ne more biti »kupa čisto polna do roba« in pri izlivanju v strankino posodo se tudi ne pospravi vse do zadnje kapljice in pri 8-kratnem nalivanju za 4 litre mleka se pač nabere več kot sa- mo za en deciliter »dodat- ka«. Večkrat sem ugoto- vil, da sem dobili premalo mleka, zato sem zahteval od upravnika obrata Fran- ca 2nideršiča, naj nabavi- jo ali drugačno merico, ki bi jo lahko izdelali kar v delavnici VPD-ja, ali pa bi sporazumno z menoj dolo- čili v posodi, kje meri toč- no 4 litre. Ker upravnik ni imel. »cementi rane« go- stilniške steklenice, čeprav je gostilna oddaljena sa- mo 2 minuti, sem predla- gal, da tako posodo pri- nesem sam ob času, ko se bo mleko delilo. Upravnik je obljubil, da bo navzoč, pa je potem odpotoval v Sevnico in niti ni naročili dežurnemu uslužbencu, da bi bil pri roki. Zastonj sem ga iskal in dobival samo odgovore, »da je v hlačah« Obsojenec mi je zopet naJil premalo in ko sem zahteval, naj dolije, me je nahruliil s prosta- šklm izrazom ter nato vpričo dveh žensk izlil mleko z moje posode na- zaj v njihovo kanto. Ni besede za tako pod- lost in nezakonitost. Ker sem reden plačnik, imam pravico, da dobim toliko mleka, kot ga plačam in če že ne gre z& tatvino, pa gre vsekakor za golju- fijo, ki je tudi kazniva. Po higienskih predpisih je tudi prepovedano že na- točeno mleko nazaj zliva- vati v isto posodo, iz ka- tere se nataka. Obsojenec tega v nobenem primeru ne bi smeC storiti, ampak bi moral poklicati upravni- ka ali njegovega poobla- ščenca. Bolj kot material- no-denama je odločilna moralna stran tega pro- blema Niti se ni upravnik opravičil, niti niso obso- jenca disciplinsko kaznova- var.i, ker bi oboje moral storiti upravnik tega obra- ta! Da pa ne bo kdo mislM, ~ da se je to pač enkrat po p>omoti pripetilo, naj raz- grnem miselnost tega up- ravnika, ko mi je ob prili- ki zagrozil, da lahko ob- rat (to je »mi«!) odpove dajanje mleka, komur sam hoče. Vseeno, kaj je hotel s tem reči, dejstvo je, da se mora tudi ta obrat z javno prodajo mleka drža- ti predpisa zakona o bla- govnem prometu. Tudi tr- žna inšpekcija ima pravi- co zahtevati od tega ob- rata, da si nabavi tako merico, ki bo omogočala pravilno delitev mleka. ALBIN SIMONCIC, profesor, Radeče 54 DOMAČE MLEKO Veliko meščanov kupuje mleko od kmetov, ker mi- slijo, da '6 to mleko bolj mastno in sveže. Kmetje jim mleko nosijo domov, i Nihče od teh ljudi niti ne • pomisli da morda to mle- j ko ni od krav prav tistega ''■ kmeta ali pa da je to mle- j ko kupljeno v samopo- ; strežni trgovini. Pred kratkim sem iz ku- rifjiice opazovala staro že- nico. Njena obleka je pri- čala, da je kmetica. Prav tisto dopoldne so pobirali smeti, zato smetiščnih kant ni bilo za velikimi vrati. Za temi vrati pa se je nudil lep prizor o po- štenosti te mlekarice. V roki je prinesla dve kangli, eno majhno, drugo večjo, ostavila ju je na tCa in se previdno ozrla naokoli, če jo kdo vidi. Ker ni bi- lo videti nikogar, je dvi- gnila pokrivač z večje po- sode in iz nje vzela vreč- ko pakiranega mleka. Pri tem se je ponovno ozrla okoli in z zobmi odtrga- la vogal vrečke ter vsebino izpraznila v manjšo poso- do, Ce-to pa nalila v litr- sko steklenico. To je pono- vila še enkrat tn se pri tem poslu še nekajkrat previdno ozrla. Ko je zapuščala vežo, sem stopila za njo do vrat, da bi še enkrat vide- la ta obraz, kateremu bi prisodila poštenost. Toda ona je že izginila v gruči ljudi, ki so hiteli po uli- cah. Videla sem le še nje- no modro ruto in še dolgo strmela za njo. Ta primer se je zgodil v središču mesta Celja ali natančneje na Tomšičevem trgu. Še beseda uredništvu: Ta primer je resničen, zato vam povem, da mi ni lahko pri srcu, ko vem da lahko nekdo tako ogoljufa pošteno stranko. Ker sem naročena na Novi tednik in ker me ze- lo prizadenejo take stva- ri, sem pisala vam. Že- lim, da to pismo objavite. Mar ne smejo fljudje ve- deti, da ni vse najboljše, kar je domače, ali kar NAJ BI BILO domače? Morda pa je ta ženska poštena in tega še ni ni- koli naredila? Morda ji s tem pismom delam krivi- co? TEODORA K. O TEHARSKI PESMI v vašem listu sem či- tala pesmico Teharčanke o zvoniku, ki stoji danes ob glavni cesti kot samo- ten steber in ne kot spo- menik. Mladi naj bi prečitali zgodovino Plemenitih Te- harčanov, pa bi se nad onimi, ki so cerkvico po- drli, namesto da bi jo re- noviraili, še bolj hudovali. Vsako leto smo na Šte- fanov praznik poromali na Teharje, ker je bila še tu- di poznejša leta v zelo za- puščeni cerkvici cerkvena slovesnost, a pred glavnim vhodom so na dobro re- jenih konjih paradirali trije močni fantje, obleče- ni v narodne noše z za- stavo Plemenitih Teharča- nov, to je celjski grb z dvema zvezdama. Bil je to vsako teto privlačen cer- kven tn zgodovinski praz- nik in človeka srce boli, ko vidi razpadajoči zvonik in nikjer več sledu o v sr- ce segaj očem obredu nek- danje zgodovine. P. G. Celje JESENSKI IZLET Kot vsako leto sva se tudi letos odločila z možem za je- senski izlet in to po kostanj, kar je običaj marsikaterega člana krajevne skupnosti iz Stor, pa tudi Celjanov ter okoličanov mesta Celja. Z avtomobilom sva se pe- ljala proti Svetini in potem sem prosila moža, naj me pe- lje proti Resevni in to na jas- no, kjer prijetno domuje Sle- menškova domačija. Pri spomeniku padlih bor- cev Kozjanskega odreda sva zavila navkreber in začela po- birati kostanj. 2al pa so do- mačini verjetno komaj čakali, da bodo ujeli kalcšnega nedelj- skega obiskovalca, ki bi bil toliko predrzen in si upal na njihovem pobirati ta dragoce- ni sad. Seveda sem bila pri pobira- nju bolj junaška jaz kot moj mož, trmasto sem pobirala kostanj naprej, ko je čisto do mene prilajal pes in se jezno zaganjal vame. Jaz pa sem ga prijazno poklicala, pa mi nI nato nič naredil. Medtem se mi je približal še mož in re- kel — »kaj si se tako razjezil ti kuža!« Domačinka s pozna- ne Slemenškove domačije, ki je prej pasla na travniku kra- ve je takoj, ko je videla, da sva z možem odšla v gozd, pohitela pod kostanje na stra- žo in nama obrazložila, da tod naj nikar ne pobirava ko- stanj, katjl tega pobirajo sa- mi in da ga dosedaj niso še skoraj nič pobrali za sebe. Jaz pa sem Ji odgovorila, da pač ni vredno, saj Je kostanj dro- ben, da se ga skoraj ne spla- ča pobirati. Mož pa ml Je re- kel: »Pusti, saj .se ni vredno prepirati.« Ženska pa je še vedno govorila: ».No, saj razu- mem, kako je — greš v gozd, si nabereš kostanja pa ga ni treba kupiti in plačati.« Tako sem počasi odšla s prijazne rebri, kamor Je prijetno sija- lo sonce, saj mi je bilo v senci precej liladno, ker sem T naglici doma pozabila ruto. No, ženska, ki jo omenjam, je še rekla, naj si greva ko- stanj nabrat na drugo stran, na hrib, pod katerim sva pu- stila avto, tik pri obeh gor- njih spomenikih. Nekako sem bogala, pa sem poča.si šla po cesti nazaj in na gornji hrib, tam pa sem ugo- tovila, da ni kdovekaj ko- stanja pa tudi nobene gobe ni- sem našla, na kar sva seveda z možem tudi računala, da bi bilo kaj. Kot zvesta žt^nica sem bila tudi to pot v formi, da kolikor mogoče pri-spevam k družinskemu standardu in če bo kaj, zbašem v polivinil vrečo. Dvakrat sem še požvi- žgala, pa mi mož ni nič odgo- voril, tako sva se oddaljila. Postalo mi je dolgčas in .sem se zopet počasi začela sukati okoh Slemenškove domačije, vendar na drugi strani. Od daleč sem zagledala, da je tu- di na tej strani nekaj kosta- njevih dreves. Šla sem tja, tu pa so se pod bregom pasli prašički in na vrhu pri braj- dah Je stal gospodar ter skrb- no čuval čredo in verjetno tu- di kostanj. Pozdravila sem ga in mu rekla: »A tako jih pa.sete.« Potem sem še rekla, da letos kostanja ni kaj prida. Odgovo- ril mi je par besed. Jaz pa sem se vzpenjala še naprej proti kostanjevim drevesom. Tudi tu sem ugotovila, da ko- stanja skoraj ni. Videlo se je, da so ga ljudje že precej pobrali. Tedaj sta se na vrhu zopet zagnala proti meni kar dva psa, eden večji in tisti s prejšnje strani. Nisem se ju ustrašila. No, pa kaj sem ho- tela, tudi če bi me eden teh dveh napadel, si ne bi mogla nič, zato sem neustrašeno br- skala s palico po listju in pobrala tu pa tam še kakšen kostanj. Nabrala sem si ga do mraka kar približno dva kilograma. Potem pa sem jo mahnila še malo navkreber, da bi prišla do poti. Tu zgo- raj Je bil v vinogradu mož, ki Je bil prej spodaj pri do- mačiji, nekaj je obiral ali pa Je tudi on stražil. Jaz pa mimo njega po peš- poti proti domačiji, kajti že se je mračilo. Tedaj sem se približala kme. tijl na Slemenih. Iz nje je pri zadnjih vratih stopila prav tista ženska z očali. Sedaj se je vsul plaz besedi. Imela sem občutek, da sem obsojenka, kajti rekla Je takole: »A ste vendar šli na to stran, ko sem vam rekla prej, da tu nikar ne pobirajte kostanja. Tako delate, tako delate tudi po trgovinah. Kradete! Kar pojdite v trgovino pa boste videli, koliko je kaj treba plačati. Vi pa takole! »Jaz sem Ji tiho dejala: »Prinesla vam bom 10 din, ona pa »ha!« Šla sem do avtomobila, spo- toma pa so me že oblile sol- ze. Tako me že dolgo nI nih- če ponižal, da bi mi očital, da kradem! V solzah sem dejala možu, naj mi da denar, da Ji ko- stanj plačam. Vstal je iz av- tomobila, kjer me Je že dalj časa čakal. Ko sva prišla k hiši, jo je vprašal, kaj ,je, ona pa se Je posmehnila, češ nič. Vendar je mož rekel, da bo plačal ta kostanj. Ker pa ni imel drobiža, je hotel dati za to 50 din. Ženska pa, da to pa ne, da ne vzame nobenega de- narja. Potem pa je rekel mož, ko Je še T plohi besed izrekla še nekaj grobega: »Stresi ji kostanj na tla!« Jaz sem rade volje to naredila, u.sula sem ga na tla, ona pa je še de- jala ,da se že ne dotakne tega kostanja. Tudi midva se ga nisva več dotaknila. Odšla sva. Jaz pa sem na tihem sklenila, da se v ta kraj več ne bom tako zlepa odpravila. Pravzaprav so me minile skomine po kosta- nju, čeprav bi nekdo rekel, da se v.se skupaj ne izplača, ško- da besed za to. Vendar — za mene je bila to velika žalitev. Da .sem ta- tica in da tako delam tudi po trgovinah, zame ni majhna reč. Namesto, da bi dala žen- sko pred sodišče, da prekliče besede, ki jih je izrekla, da- jem to v časopis. Naj se Jav- no izve, da nisem to, za kar me je obdolžila. Mogoče pa za tisto malo kostanja, ki sem ga pobrala, .še vedno velja iz- reka, ki pravi, da tisti, ki ma- lo ukrade, se ga obsoja, tisti, ki pa kaj več, ostane skrit, zaščiten. V glavo mi Je šinila mi.sel, ali so se morda ljudje tako vneli za nedavni Titov govor, kjer pravi, da bi bilo potreb- no razsikati, od kod posamez- nikom denar in smo začeli kar na vseh koncih in ne poznamo več prijazne besede, niti več svojega bližnjega in se neus- miljeno obsojamo in zaganja- mo drug v drugega, kot sta se tudi oba psa to popoldne v mene. TINČKA RENCEU. Vrhe 38, Teharje pri Celju BURJA OKROG BELIH HALJ Prosimo vas, da objavi- te v celoti naš odgovor na članek Burja okrog belih halj, ki je izšel v vašem časopisu 5. 10. 1972. V tem članku je postav- ljena vrsta vprašanj m obtožb, ki brez pojasnila postavljajo kolektiv Zdrav- stvene postaje Šentjur za edinega krivca v ko- pici problemov, ki- se ti- čejo zdravstvenega varst- va v občini Šentjur. Strinjamo se z ugoto- vitvijo, da se z vselitvijo v novo zgradbo niso re- šila vsa vprašanja. Stav- bo imamo res novo, ma- njka pa še del ai>aratur, predvsem i>a medicinski kader. Zadnja leta je bi- la v Šentjurju zasedba zdravnikov napram repub- liškim normativom 50 4. Jasno je, da je bila in da je še obremenitev posa- meznega zdravnika letno poprečno 170 % v primeri z normativom. Za takšno stanje gotovo nismo krivi zdravstveni delavci ne v .Šentjurju in ne v Ctelju, temveč je temu kriva zdravstvena politika tis- tih, ki so videU razvoj moderne in napredne me- dicine le v bolnici, zane- marjali pa so terenskega zdravnika. Tako smo iiae- li vsa leta za nazaj v Šentjurju razpisana mesta zdravnikov, laborantov, zobnih asistentk in patro- nažnih sester, vendar sn,o četrtega zdravnika, za ka- terega pa nimamo zago- tovljenega stanovanja. V posameznih mesecih letošnjega leta je bila dnevna obremenjenost po- sameznega zdravnika po 72 bolnikov v ordinaciji In po 6 obiskov na domu Kakšen fizični in duševni napor to predstav\:a, ve le tisti, ki ima podobno delo. Jasno je, da je mo- ralo 72 bolnikov čakat' na pregled včasih več ur, saj bi čakali najmanj eno uro tudi v primeru, če bi zdravnik vsakega po- sameznika samo povpra- šal po zdravju. Organiza- cijsko smo skušali več let nazaj rešiti časovni prihod bolnikov v ordina- cijo tako, da bi čim manj čakali. Žal pa so promet- ne veze orientirane na prihod v Šentjur zjutraj, opoldan in zvečer. Tako se pogostokrat zgodi, da imamo že ob 7. uri zjut- raj oddanih že 150 številk Verjemite mi, da obide tudi zdravnika groza, ko vidi vsako jutro, leto za letom, kakšno delo ga ča- ka. V članku je poudarjena zaskrbljenost, kaj bo s šo- larji, ki niso bili sistemat- sko pregledani. Na voljo so letna statistična F>oro čila o opravljenem tovr- stnem delu. Vsako leto smo v poprečju izvršili napram izdelanemu planu sistematski pregled šolar- jev s 75 %, s tem, da smo dajali prednost predvsem oddaljenim šolam, katerih učenci redkeje prihajajo v ordinacijo. Najmanj je bila res pregledana šent- jurska šola. Ker pa pride iz te šole v ordinacijo letno poprečno 2500 učen- cev in ker je šolski zdrav- nik orientiran v aktivno zdravstveno delo, si ui>am trditi, da smo obvladova- li v danih p>ogojih zdrav- stveno problematiko šo- larjev v zadovoljivem ob- segu. Jasno pa je, da s tem nismo zadovoljni, tem- več si želimo spremljati zdravstveno varstvo vseh grup populacije na dispan- zerski način. Glede pripombe o toč- nem prihodu in odhodu z dela bi dejal, da se je to lesnično dogajalo. De- lo terenskega zdravnika je kompleksno. Vsak od zdravnikov mora biti na razpolago bomiku 24 ur na dan. Poziva ne sme odkloniti. Vendar pa bi mora, po zakonskih pred- pisih vsakdo po dežurni službi, ki traja nepretrgo- ma 24 ur, počivati en dan. Pri nas pa mora zaradi pomanjkanja kadra zdrav- nik, ko konča dežurstvo, takoj na delo. In če ta- krat zamudi službo, je to človeško. Morda bom ma- lo zloben, če bi prim*^r- jal časovno naravo dela med novinarjem in zdrav- nikf>m. Oba imata urad- niško in t-erensico delo, pa vendar nisem nikoli in n-.kjcr zasledil -čitka x:j vinarju, da ni bil fizično 7 ur prisoten pisalno m''.70. Co pa za.riuri vse manj. ko bo v Šentjurju več zdravnikov Dulal pa bi to. da bolnikov n.e gle de na čas t ZP Šentjur niso nikdar odklanjali. Ker so bih izrečem o- č^tki predvsem na račun zdravnikov, bi tud* sam postavil v imenu zdravrj- kcv našim občanom in širši družbi sledeča vpra- šanja: — kdaj bo zagotovljen zdravniku 7-urni delavnik brez ostalih obveznosti; — kdaj bo prišla druž- ba do spoznanja, da kro- nično pomanjkanje teren- skih zdravnikov in — kdaj bo delo zdravni- ka realno in pravično vrednoteno. Odgovorni zdravnik dr. Ivan Moser MOJA LJUBEZENSKA ZGODBA Sedim. Misel prehiteva misel. Primem za pero m pišem Nekaj me preganja, v sebi bijem boj o resnici in teoriji našega življenja. Pravzaprav je vsemu temu kriva sošolka^ Bila nam je vzor. Lepa, elegantna in odlična di- jakinja. Pa se je zgodilo, kar ni nihče pričakoval. Nekoč je slekla z garderobe v noč. Pod medlo sve- tlobo neonske svetilke jo je čakala oseba. Bil je fant — njen fant — Bosanec. Vsa šola je kmalu go- vorila o tem. Ona pa je ostala zamišljena in vase zaprta. Obsojali so jo. Ni vzdržala več. Iskala je opore in izbrala je mene. Bilo ji je težko, ko mi je pripovedovala. Toda ni jokala. Vedno sem jo občudovala, tokrat pa se mi je zaela kot nekaj svetega. Toliko pretresljivih, a res7iičnih besed je spregovorila. Delavec je. Prt njih doma ni kruha. Ničesar ni- ma. Stanovanje ni vredno tega imena: baraka z železno posteljo in mrzla lesena, tla. To, to je živ- ljenje človeka, ki se je rodil nedolžen kot se nedol- žen rodi kak milijonar, že ob rojstvu je bil ob'. sojen na trpljenje. Bori se za lepše dni, bori se za svoj obstanek. Si po vsem tem zasluži, da ga igno- riramo? Kot zagrenjena puhla senca se ob večerih vleče med visokimi stavbami, živi, ker mora žive- ti. Ljubi, ker to je lastnost tudi umirajočega. »Djevojka, koliko je sati . . .?« slišiš neštetokrat v gneči hitečih. To so nedolžne besede delavcev z juga v naših mestih, želijo se pogovarjati. Želijo si pregnati samoto, želijo biti čim bolj domači, ker njihov dom jo daleč. Morda kje na Kosmetu, pusti, ravni Vojvodini ali Metohiji, kjer se žene in otroci ubijajo v lastnih žuljih, da preživijo današnji dan. Toda iz ust, vsega sitih, mladih deklet slišiš te, za njih tako boleče besede. »Pusti ga, ne vidiš, da je tisti iz barake . . .!« Zamlžim. Pred sabo vidim ponosno in vzravnano sošolko in v ušesa mi udarjajo njene hrabre besede. » Ni mi mar, kaj pravijo ljudje. Pošten je, človek je in rada ga imam . . . takšnega, kakršen je.« N. P., 6. stran NOVI TEDNIK St. 43 — 26. oktober 197? Medobčinski svet ZKS OSNOVA ZA AKCIJO Na ponedeljkovi seji med- občinskega sveta ZKS Celje so razpravljali o rezultatih pregleda aktivnosti in pri- pravljenosti komunistov za družbeno politično delovanje. Tehtno in obširno, bogato sta- tistično gradivo, napisano na osnovi izpolnjenih anket (iz- polnilo jih je 5663 ali 77 od- stotkov vseh članov ZK na celjskem območju) so pripra- vile komisije za organizira- nost in razvoj pri komitejih občinskih konferenc ZK. Uvo- dne misli v razpravi pa sta podala Franci Ban in Truda Nemeš iz Slovenskih Konjic. Kaj je bil namen te široko »astavljene ankete med komu- nisti na celjskem območju? V prvi vrsti ta, da se konkretno ugotovi dejavnost članov ZK, pa tudi njegova pripravljenost ali nepripravljenost za poli- tično delo. To odčrtanje »sta- tističnega« in raznovrstnega angažiranja članov ZK pa v sebi skriva še mnogo drugih kvalitet. Med pomembnejše sodijo možnosti, ki jih bo s tako urejenimi pregledi o delu ko- munistov, imela ZK na po- dročju kadrovske politike. Ne le v vrstah ZK, ampak tudi pri zagotavljanju primerne družbene kadrovske politike v samoupravnih in oblastnih organih. Nadalje — izjemno priložnost, da vključijo v svo- je vrste več članov ZK, ima- jo na ta način tudi socialisti- čna zveza, prosvetna, športna in druga dmštva, pa mladin- ske organizacije. Pregled na- mreč ne kaže le tega, kje se- daj komunisti delajo, ampak tudi njihov interes za bodoče angažiranje. Deficit angažiranosti čla- nov ZK v socialistični zvezi, mladini in v sindikatih (v Ce- lju je od 2324 članov, kolikor jih je anketo izpolnilo, le 8 odstotkov aktivnih oziroma vključenih v delo organizaci- ja SZD, v Velenju le 10 od- stotkov, v Slovenskih Konji- cah le 12 odstotkov) pa opo- zarja, kaj bo treba storiti tu- di v teh organizacijah za več- jo aktivnost komunistov. Z urejenimi evidencami bo- do lahko osnovne organizaci- je in občinski komiteji spod- budili proces vsebinske dife- renciacije znotraj ZK. Ne sa- mo zato, da bi dosegli tudi samokritično razpravo o vse- bini delovanja vsakega člana. Pač pa tudi zato, ker je to prvi korak k oblikovanju enotnosti akcije — v pripra- vi stališč do družbenih vpra- šanj in v borbi za uresniče- vanje stališč v vseh sredinah, kjer komunisti delajo. Ali ka- kor pravi pismo predsednika Tita in iz\'ršnega biroja: Od idejno politične enotnosti in akcijske sposobnosti ZK je odvisno, ali bo v sistemu so- cialističnega samoupravljanja zagotovljeno več učinkovito- sti, odgovornosti, organizira- nosti in reda pri reševanju ži- vljenjskih problemov delav- skega razvoja in družbe. Temeljna vrednost pregleda aktivnosti in pripravljenosti članov ZK na celjskem ob- močju bo dosežena, če bodo zbrani podatki osnova za vse- binsko politično analizo kon- kretnih razmer v ZK. Če ho do.seženo stalno preverjanje dejavnosti članov ZK v skla- du s sprejetimi stališči. Ko- munisti morajo delati med ljudmi, zavestno morajo ob- likovati družbo in njene pro- cese. V drugem delu seje je Mi- lan Loštrk, direktor komunal- nega zavoda za socialno za- varovanje, seznanil medobčin- ski svet o pripravah na refe- rendum o izenačitvi zdrav- stvenega varstva delavcev in kmetov. J. V. FRANC ŠETINC V CELJU Včeraj je bil na celodnev- neon obisku v Celju Franc Še- tinc, član sekretariata CK ZKS. Franc Šetinc je dopol- dne najprej govoril komuni- stom iz Uprave javne varno- sti, SDK, davčne uprave in predsednikom komisij interne kontrof.e v delovnih organiza- cijah o vlogi ZK pri odprav- ljanju deformacij v družbi. Nato se je srečal z novinarji na celjskem območju in z nji- mi razpravljal o novinarju kot družbenem delavcu in o vlogi sredstev obveščanja. Popoldne pa je Franc Šetinc govoril ko- munistom-pravosodnim delav- cem o vlogi komimistov v pra- vosodju po pismu predsedni- ka Tita. Franca Šetinca sta na obisk v (Mje |X)vabila komite ob- činske konference ZKS Celje in medobčinski svet ZKS Ce- lje. ŽALNA KOME- MORACIJA TVD Partizan Gaberje Celje bo organiziralo v torek, 31. oktobra 1972 ob 18. uri na svojem dvorišču v Mariborski 42 pred spomenikom padEih članov društva žalno komemo- racijo s programom. Vljudno vabijo svojce padlih, člane društva, kakor tudi vse osta- le. turizem PEKEL BREZ VRAGA Med prvimi, ki so si ogSedaii jamo, so bili člani kolektiv* Novega tednika in Radia Ce- lje. To pa je bila tudi zasluga žalske občinske skupščine, da ne zapišemo šempetrskega tu- rističnega društva, ki je ogled .skrbno pripravilo. Na sotogra- fiji pred vhodom v jamo Pekel. Pred kratkim odprta, a že dolga leta znana, kraška ja- ma Pekel blizu Šempetra v Savinjski dolini (pri Podlo- gu), bo postala nova turistič- na atrakcija. Delavno turistično društvo v osrčju Spodnje Savinjske doline je rimski nekropoli do- dalo nov objekt, ki bo prav gotovo privabljal iz dneva v dan, iz leta v leto več obisko- valcev. »Dela smo se lotili z veliko zavzetostjo, četudi nismo prav slutili, kaj bo iz vsega tega nastalo,« je pripovedoval predsednik šempetrskega tu- rističnega društva Ivo Ku- har. »Začeli smo kot amate- rij, toda že prvi rezultati ka- žejo, da tako ne bo šlo dolgo naprej. Vodniška služba po jami in druga opravila, ki so nujna za brezhibno delo, bo- do zahtevala svoje. Prve iz- kušnje so za nami, zima pa bo tisti čas, ko se bomo od- ločili, kako naprej.« »Kaj si pravzaprav obeta- te?« »Veliko, zelo veliko! Jama postaja turistična atrakcija v pravem pomenu besede, če pa bodo znanstvene analize pokazale, da je v njej živel tidi paleolitski človek, bo po- stal ta košček naše zemlje mikaven tudi za mnoge znan- stvenike. Potem bomo na ko- nju.« »Za vami je težko, napor- no delo. Kako ste uspeli?« »Imeli smo in še imamo ve- liko dobre volje, da iz tega nekaj napravimo, če tega ne bi bilo, bi že zdavnaj popu- stili.« »Jama prinaša v Spodnjo Savinjsko dolino nove pogoje za razvoj turizma. Ste pomi- slili tudi na to?« »Smo in še zelo dobro. Si- cer pa naj v tej zvezi povem, da bi radi v jami in okoli nje ohranili vso lepoto prvobitne narave. Ničesar ne bomo po- pravljali ali po naše kvarili. Zavzeli pa se bomo, da bi tod naokoli zaživel kmečki tu- rizem. Ta predel je lep ir- lahko dostopen. Tu so ureje- ne ceste, večina je asfaltira- nih. Naše društvo bo skuša- lo pritegniti v svoj krog sim- patizerjev mnoge kmete in jih prepričati, da bi napravi- li nekaj več za kmečki turi- zem, kot mu pravimo. Tako bo Šempeter v najširšem po- menu besede postal močno turistično središče. Rimske izkopanine, jama Pekel, kmeč- ki turizem ..!« »Kako dolgo bo jama od prta letos?« »Po naših predvidevanjih- jo bomo zaprli konec oktob- ra, torej v soboto ozirom^ nedeljo. Potem nas čaka zim sko obdobje, v katerem bo- mo pripravili načrt za nada Ijnja raziskovalna dela pa i^' di za nujno potrebne prop8' gandne akcije, čaka nas i*" daja vodnika po jami pa t* di nekaj razglednic in ^ kaj.« Kraška jama v osrčju Spo* nje Savinjske doline. Posefr nost in mikavnost. 2e v krat* kem času, kolikor je odprt* je imela blizu 3.000 obiskoval- cev. Dostop do nje je iz Šen^ petra lepo označen. Pot dolga približno 3 km in T asfaltirana. Jama bo odpr^ le še to soboto in nedeljo ^ letošnjem letu. I ..... . M.BOži^ Ivo Kuhar, pred.scdnik Šem- petrskega turističnega društva Skupščina občine Laško SOLIDARNOSTNI STANOVANJSKI SKLAD V ponedeljek je bila v Laškem seja skupščine, na ka- teri so razpravljali o srednjeročnem programu razvoja občine in resoluciji o gospodarskem in družbenem raz- voju občine, o izgradnji šolskega prostora v nadaljnjih treh letih, o bližnjem referendumu za združitev luneč- kega in delavskega zdravstvenega zavarovanja, ustanovitvi solidarnostnega stanovanjskega sklada, o predlogih sveta za finance ter komisije za volitve in imenovanja. Odborniki laške občine so imeli precej časa doma zajet- no knj:^ oziroma program srednjeročnega razvoja obči- ne, kot predlog resolucije pa so na seji dobili izvleček za prihodnje leto predvidenih programskih nalog. Razen dveh odbornikov, ki sta ugo- tavljala, da je program raz- voja kmetijstva na najbolj šibki osnovi in še ta spričo finančnih razmer ogrožen, ra- zen odbornika, ki je pogre- šal v programu več o stano- vanjski izgradnji, odbornika, ki je imel turizem za preši- roko obdelano področje, ra- zen teh, ni bilo razpravljalcev ob sprejemu tega važnega do- kumenta. Podobno je bilo ob razpravi o gradnji šolskega prostora v naslednjih treh letih, ki bo z odplačilom najetega kredita obremenjeval občinski prora- čun polnih dvanajst let. Tu- di o tem ni bilo razprave. Ko bi vsaj podprli predsednika občine, ki je opozoril na ten- dence povečevanja planiranih stroškov gradnje! Informacija o poteku akci- je za združevanje zdravstve- nega zavarovanja kmetov in delavcev tudi ni bila odmev- na. Ni bilo med kmečkimi od- borniki takega, ki bi prispe- val k tej solidarnostni akciji delavcev kakšno toplo besedo in razen predsednika občine ni nihče opozoril na glasove iz vrst upokojencev proti združevanju ki so čudni že zato, ker ravno upokojenci bo tej akciji ne bodo niti za pre- bito paro na slabšem. Ce prej ob razpravi za grad- njo šol ni bilo pripomb nav- kljub potrebi po najetju kre- dita v višini šestih novih mi- lijonov, se je zapletlo pri 200.000 dinarjih, ki naj bi jih za mrliško vežico dobili v Re- čici, pa so se upirali Laščani. Pomemben dogodek na se- ji je bila ustanovitev solidar- nostnega stanovanjskega skla- da. Njegov namen je, da po- speši gradnjo družbenih sta- novanj blokovnega tipa, da nudi olajšave socialno šibkej- šim občanom z dotiranjem stanarin in premiranjem na- menskega varčevanja za sou- deležbo pri gradnji stanovanj. Ta solidarnostni sklad je ena od uresničitev prizadevanj družbe za zmanjševanje soci- alnih razlik. Odborniki so na seji potr- dili predlog sveta za finance, ki je zavrnil predlog občin- skega sodišča, da bi mu dali na razpolago sredstva, ki so ostala od nezasedenih delov- nih mest. Princip te odklonit- ve je dejstvo, da tudi v dru- gih službah, javni upravi, ni- so delovna mesta zasedena in da si zaposleni ostanka ne prisvajajo, da se osebni do- hodki v teh sr.užbah zadržu- jejo 5 odstotkov pod sklenje- nim samoupravnim sporazu- mom. Na ponedeljkovi seji so še razrešili dosedanjega načel- nika za gospodarstvo in fi- nance Franca Peršeta in po ugotovitvi, da prvi razpis za izpraznjeno delovno mesto ni uspel, za vršilca dolžnosti imenovali Hinka Wimmerja. J. Kr. obrazil FRANC PERŠE Pred dnevi je prišlo na •eji tkupščine 9 Laškem do skromnih, a prisrčnih poslovilnih pet minut za Franca Peršeta, ki je pol- nih devet let opravljaj, v laški občini odgovorno strokovno in driižbeno-po- Ulično funkcijo načelnika oddelka za gospodarstvo in finance. Na dolgih de- vet let dela v upravi skup- ščine ga ne bo spominjala la umetniška slika, ki mu je bila izročena kot dari- lo oh odhodu. Franc Perše je v pravem pomefiu samorastnik, ki se je pred 42 leti rodil de- lavcu in kočarju v Lokav- cu pri Rimskih Toplicah. V takšnih razmerah mu je bilo že kot otroku jasno, da ho spal, kakor si bo postlal. Ko je odslužil vo- jaščino, se je zaposlil v Rimskih Toplicah, izpopol- njeval svoje v nerazviti šo- li prešibko pridobljeno znanje. Bil je ves čas pri- zadeven politični delavec in bil zaradi svoje delav- nosti in priljubljenosti iz- voljen za republiškega po- slanca. Nekaj časa je bil tudi profesionalni tajnik sveta, no, in pre^ deset in pol leti je prevzel od- goiioren položaj načelnika v občinski upravi. Ni mu manjkalo izkušenj, še manj delavnosti, vendar se je krepko zavedal, da v bo- ljšo strokovnost sodi tudi izobrazba. Pred leti je us- pešno končal prvo stop- njo pravne fakultete, pos- tal pravnik, a za svoj študij ni terjal dneva do- pusta ali kakšen drugačen privilegij ali ugodnost, na kakršno bi bil upravičen. Franc Perše je bil na položaju načelnika oddel- ka za gospodarstvo in fi- nance preudaren strokov- njak z izostrenim politi- čnim posluhom, sposoben hej, ki je z vzgledom vodil svoj oddelek, v vseh poli- tičnih akcijah v obči7ii pa nepogrešljiv svetovalec, sodelavec in aktivist, ki je vložil veliko svojega časa za pristne stike z gospo- darstvom, delovnimi orga- nizacijami, krajevnimi sku- pnostmi, za delo v občin- ski organizaciji ZK in sveh drugih političnih organiza- cijah v občini. Zato v ponedeljek ni bi. lo odbornika, ki bi ne ob- žaloval, da tako pomem- bno mesto v občinski up- ravi zapušča človek njego- vih kvalitet. Se pa Franc Perše ni poslovil od gos- podarstva. Kot direktor radeške »Kore«, kot poli- tični delavec ostaja v sre- dišču družbenih naporov v laški občini. -ec §t. 43 — 26. oktober 1972 NOVI TEDNIK stran 7 Prizren ,,ŽELEZAR" ČUDOVITO SPREJET v Prizren smo prispeli v petek okoli poldneva po le- pem sončnem vremenu, če- prav je -dan pred našim pri- hodom v teh krajih snežilo. 26 od daleč smo videli bele vrhove Sarplanine ali kakor ji tukaj domačini pravijo Sa- ra. Na poti do Prizrena smo se blizu Raške že ob šesti uri zjutraj ustavili v čudovitem samostanu Studenica, kjer smo v zgodnji jutranji uri zmotili marljive menihe pri njihovi službi v cerkvi Ne- manje »prvo venčanog«. Po krajšem počitku v Prizrenu smo bili že ob šesti uri zve- čer povabljeni v najstarejšo Iiišo v Prizrenu, ki je ohrani- la vse osnovne prvine alban- ,pjke arhitekture in turške obi- čaje. Pogoščeni smo bili z iz- redno gostoljubnostjo in po- zornostjo, ki je drugod zlepa ne najdeš. Ob 19.30 uri je bila v kulturnem domu prireditev posvečena nam — nastopila je poklicna folklorna skupina iz Prištine, znana ŠOTA. člani te skupine so nam priredili nepozaben večer. V soboto smo si dopoldne ogledali Prizren, ki je resnič- no en sam muzej. Zvečer je bila predstava Mrtvega ku- renta in po pričakovanju so- deč je bila dvorana nabito polna kot pri vseh dosedanjih predstavah drugih skupin. Neizpodbitno lahko trdimo, da smo prišli med ljudstvo, ki je svojo zgodovino in vsak- danje življenje gradilo pred- vsem s kulturo, ta odnos pa se -danes pokaže v nabito pol- nih dvoranah, kjer so kultur- ne prireditve. Skratka, Prizren se nam ka- že v luči in odkriva v neslu- tenih bogatih zakladnicah svojega zgodovinskega in kul- turnega izročila, da je ugoto- vitev, da o teh krajih vemo premalo ali skoraj nič, pov- sem točna in predvsem ža- lostna. V nedeljo je bil na progra- mu ogled znamenitega samo- stana Dečani, nakar smo se odpeljali do znamenite Ru- govske klisure. Takoj po ko- silu smo šli v Paračin, kjer smo imeli v ponedeljek dve predstavi. Tukaj so nas za- prosili, da pošljemo lepe po- zdrave vsem Celjanom od Prizrenčanov vseh narodno- sti: Turkov, Albancev in Sr- bov. Tako se resnično nahajamo v mestu, ki ni zgolj po na- ključju pričelo s tradicional- nimi Večeri bratstva. V njem je združeno več narodnosti in več veroizpovedi, a je v bi- stvu naj mirnejše mesto pri nas. O tem obširneje ob po- vratku. Skratka, tradicija igra tukaj veliko vlogo, saj smo pri našem gostitelju občudo- vali turško arhitekturo, obi- čaje in predmete, v kotu mo- ške sobe, ko smo sedeli na niinderu, pa smo v kotu vi- kipec Skender bega, ki J6 že v 15. stoletju dvignil s Prvo albansko ligo vstajo pro- |i Turkom. Tako je ostala re- 'gija Islama, toda prav tako ostalo sovraštvo do Tur- kljub temu, da so ljudje '^hranili tisto, kar je bilo Praktičnega: kopalnice in ta- ko dalje. D. MEDVED S. Zapis o gostovanju *^aterskega gledališča 2ele- ^r Celje—Store na Kosovem Sttio prejeli po telexu in bomo ^ gostovanju več podali pri- ''^^ji teden. Na celjskem odru Za Mikelnovimi Stalinovimi zdravniki smo v Celju videli izrazito literarno gledališko predstavo, ki nas izziva že s samo osebnostjo doktorja Fausta; to smo doslej pozna- li po prevodu Goethejeve knjižne drame. Marlowe je Shakespearov sodobnik, rojen istega leta. Umrl je z devetindvajsetimi leti v nekem pretepu. Pustil nam je tri drame: Tamerlan Veliki, Tragična zgodba dok- torja Fausta in 2id z Malte. Vse so grajene ob tragični osebnosti, katere neomejena energija dosega titanske raz- mere. Značilno je tudi to, da se vse tri drame končujejo s smrtjo glavnega junaka, to je s porazom titanskih hotenj. Marlowova dram.aturgija ni enostavna. V Faustu lahko vidimo zelo različne vzore in hotenja. Prav gotovo so tu še odmevi antičnega gledališča, o tem pričajo zbor in razne epizode (prizor z Aleksan- drom Velikim in trojansko Heleno), tu so močne prvine srednjeveške moralitete (vsa krščanska predstava z angeli in hudiči, personifikacija dob- rega in zlega itd.) in pa se- veda srednjeveška burka. Ce pa govorimo o miselnih in moralnih dimenzijah Fausto- ve (Marlowove) osebnosti, m.oramo najprej v renesanso — pa še dlje — v barok. Paust je res nekakšen Ikarus, ki drzno zapušča varna tla teoloških predstav o svetu in človeku in se požene v svet nonkonformističnega mišlje- nja: v svet astrologije, medi- cine in končno črne magije — navidezne znanosti. Na koncu pa le pade. Magija naj bi mu služila na poti k spo- znanju, pa tudi k oblasti in vsem posvetnim užitkom. Utelešenje te možnosti je Me- fisto, vodič in zapeljevalec. In že vidimo drznega Fausta sredi hlastanja po užitku: pe- kel, ki ga Mefisto interpreti- ra kar s tem svetom, ponudi celo vrsto pregreh — kot nek- daj Dantejev pekel. Potem vi- dimo še karikaturo takratne- ga renesančnega papeštva. Na koncu pa je smrt. Ta pomeni Faustu streznjenje in vrnitev k bogu. Faust se hoče dvig- niti, pa se ne more, njegova zaveza s satanom je dokon- čna. Tako konča sredi dušev- nih muk, sredi spoznanja, da svoje zaveze, svojega upora ne more popraviti, kot nek- daj uporni angeli. Kazen bo večno pogubljenje, večna te- ma. Faust prekolne sebe in Luoiferja, ki ga je oroi>al nebeške sreče. Na koncu av- tor po zboru sporoči še opo- min, naj »peklenski padec z usodo mračno modre opomi- nja, naj se le čudijo rečem skrivnostnim, ki njih globina zmami duh oholi, da se po- glablja v več, kot bog dovoli.« Ce tako pogledamo vso kri- vuljo Faustove miselne poti, lahko vidimo, da gre za krog, da se Faust vrne v izhodišče. Pot, ki jo napravi, pa je pot renesančne misli in življenja. Gre torej že za krizo rene- sančnega človeka. Ilustrativna prizora sta prikaz papeštva in prizor med Rolfom in Robi- nom. Očitno je, da Marlowe nima pred očmi samo drznost po- leta renesančnega duha, am- pak tudi praktične posledice takega sproščanja —- to pa je pot v vse pregrehe sveta, saj kar po vrsti nastopajo lepo personificirane in klasificira- ne. 2e smo na področju ba- ročnih dilem, kot so nasprot- ja med užitki in ničevostjo življenja, med izživljanjem in askezo, med telesnostjo in poduhovljenostjo itd. Ta barcčnost se ne kaže sa- mo v tematiki, am.pak tudi v dramaturgiji. Osnovno tragič- no shemo o doktorju Faustu, ki je zapisal dušo hudiču, da bi se za štiriindvajset let po- lastil vseh užitkov in oblasti, sekajo številni komični in burleskni prizori, ki jih je to- liko, da jih tudi najbolj širo- kosrčen režiser ne more vseh spraviti na oder. Ta komični element je zelo nevarna čer za režiserja. V jeziku je do- volj nabreklosti, dovolj govo- ričenja pa tudi učenjakarstva (latinščina). In kako je šlo od rok re- žiserju Franciju Križaju? Fausta je izoblikoval v skla- du s tekstom in poudaril nje- govo upornost. Zdi pa se, da ga je burka malo zanesla. Njegovi hudički so nekam miklavževski, Lucifer pa je najlepše maskirani zlodej. Kljub temu, da je nekatere prizore črtal, jih je še vedno preveč in utrujajo. Tudi du- hovne dileme niso do kraja izčiščene: angel in hudič kot alegorija dobrega in zlega go- vorita nekam mimo Fausta, kot da boj v Faustu ni ne- kaj bistvenega. Papež je sa- mo sneden človek, njegov dvor pa pavlihovska strežba. Sredi tega gledališkega di- rendaja sta nosila glavno bre- me Sandi Krošl v vlogi Jo- hanna Fausta in Stanko Po- tisk v vlogi Mefistofela. Obe- ma likoma ni kaj očitati, v igro sta vložila veliko napora in vživetosti. Prav tako sta bila dober par oba astrologa — Marjan Dolinar in Bruno Vodopivec. Pravilno odmer- jen je bil nastop »sedmih smrtnih grehov« in ostalih nosilcev epizodnih likov, le burkež v Gruberjevi interpre- taciji je bil rahlo prenapet. Scena, pripravil jo je Av- gust Lovrenčič, je bila funk- cionalna in dovolj ilustrativ- na, morda pa z ozadjem ma- lo preveč realistična. Tu mis- lim nevihtno kuliso, ki se ne- kako tepe s čarovniškim oko- ljem. Kostume je zasnovala Mija Jarčeva. Ponazoriti je morala različne čase: antiko, renesan- so — pa tudi srednjeveški alegorični svet, kot so smrtni grehi. Za vse bi lahko rekli, da so skladni, le pri peklen- skem svetu ji je malo spodrs- nilo: imamo navadne parkelj- ne, Mefista, Skušnjavca pa ponesrečenega Lucifer j a z montažno plinsko masko. Končno se vsiljuje vpraša- nje, kaj bi dobili, če bi dra- maturg in režiser dramo po- sodobila. Morda bi bila pred- stava bolj zanimiva, tako pa je ostalo zgolj pri literarnem pričevanju. Druga šibka stran uprizoritve je, da sta tragič- ni in komični element oba enako glasna, kot bi se ho- tela prekričati. Tako je pred- stava v pravem pomenu be- sede »baročna«. JANEZ ERKLAVEC KOMORNI MOŠKI ZBOR IZ CELJA BO PRIHODNJE LETO PEL V BELGIJI — TUDI NAŠIM ZDOMCEM Odbor za stike s kulturno tvornostjo drugih narodov Slovenije — celjsko regijo za- V torek zvečer se je vrnila z gostovanja po Kosovoi in Srbiji igralska skupina ama- terskega gledahšča Železar Celje-Štore. V soboto so imeh predstavo »Mrtvega Kurenta« v režiji Jureta Kislingerja v Prizrenu na »Večerih brat- stva«, kjer jih je občinstvo sprejelo z nepozabno toplino. Isti večer so prireditelji pred predstavo prebrai.i tudi pro- test, v katerem ostro obsoja- jo zadnje dogodke na Koro- škem v Avstriji. Igralci so od- potovali v nedeljo popoldne v Paračin. kjer so imeli v pone- deljek dve predstavi v okviru »Oktobarskih susreta amater- skih pozorišta Srbije«. V dneh gostovanja po Kosovu in Sr- biji so si igralci ogledali tudi vse važneiše kulturno zgodo- vinske spomenike kot Stude- nico, Dečane, Manasijo itd. dm stopa v njem Gustav Grobel- nik, predsednik sveta za kul- turo in znanost pri celjski občinski skupščini — je glav- no točko dnevnega reda zad- nje seje posvetil razpravi o novem predlogu meril za po- speševanje kulturne dejavno- sti v letu 1973. V razpravi bo nov predlog, ki odpravlja do- sedanjega tudi dejansko. Od njega se loči v tem, ker zdru- žuje program in merila kul- turne dejavnosti, in sicer kot dogovor vseh temeljnih kul- turnih skupnosti Slovenije in drugih dejavnikov. Med pregledom odobrenih akcij za tekoče leto bo za sklep, da se denar, odobren za gostovanje komornega mo- škega zbora iz Celja v Bel- giji, prenese na spomlad pri- hodnjega leta. Komorni mo- ški zbor bo namreč gostova- nje v Belgiji povezal z nasto- pom med slovenskimi izse- ljenci oziroma zdomci, ki mu ga bo pripravila Slovenska iz- seljenska matica. Med dodatnimi prošnjami za tekoče leto je odbor odo- bril gostovanje gledališkega režiserja Branka Gombača novembra v Bolgariji. Ob obravnavi dosedaj zbra- nih predlogov za sodelovanje s tujino je odbor sprejel na- slednjo lestvico prednosti na- ših kulturnih tvornosti, pri- mernih za nastop v tujini: na prvem mestu je likovna umet- nost, predvsem grafika, na drugem glasba, na tretjem gledališka dejavnost, na če- trtem muzejska in arhivska ter ostalo. V tem vrstnem re- du pa bo v okviru posamez- nih tvornosti imelo prednost gostovanje med Slovenci, zla- sti med Slovenci na podeže- lju. Same, dosedaj zbrane pred- loge pa je odbor le kategori- ziral glede na njih pomemb- nost. Med potencialnimi kan- didati za kulturno umetniško izmenjavo s tujino, tokrat s Holandijo, moramo ob mari- borskem pevskem zboru »Sla- va Klavora« omeniti tudi Ko- morni moški zbor iz Celja; oba sta osvojila zlati plaketi na nedavnem mariborskem srečanju in tekmovanju. Sicer pa velja v tej zvezi omeniti enako stališče do kakovosti tudi za druge kulturno umet- niške institucije. Med gledali- šči bo na primer odločala uvrstitev na Sterijinem po- zorju oziroma na Borštniko- vem srečanju t Mariboru. GG V pet^, 20. oktobra je bia v Slovensikem ljudskem gledali^u Celje še posebej razveseljiv dogodefic. Tega dne ob večerni uri je bila prva predstaiva povsem novega ABONMAJA KOZJANSKO. La gostuje tudi Delavska uni- verza. V obsežni avli, redno prirejajo razne razstave, ki jih obišče po nekaj sto občanov. * Resnici na ljubo bodi pove- dano, da je vse to, kar smo zapisali, le delček vsega, kar bi zapisati mogli. Nič nismo povedali o šolski kuhinji, kjer dnevno pripravljajo malico za vse učence, pa še okoli 80 kosil, pri čemer jih skoraj polovico brezplačno delijo učencem, ki so socialno ogro- ženi. Pa bodi za tokrat do- volj, saj to prav gotovo ni bil naš zadnji obisk v tej šoli. Ce pa že ne bomo tja zašli prej, na otvoritev prizid- ka z novimi prepotrebnimi učilnicami pa bomo prav go- tovo prišli. Tekst in slike: BERNISTRMČNlK Franjo Tič, ravnatelj osnovne šole »Dušan Jereb« Osnovna šola »DUŠAN JEREB«. Učenci pri tehničnem pouku v improvizirani delavnici... NOVO V SINDIKATIH SEDEŽ V ŽALCU Po pravilih medobčinskega sveta zveze sindikatov za osem občinskih sindikalnih svetov celjskega obm^očja je sedež tega foruma vsakih šest mesecev v drugi občini. V tem času je predsednik ob- činskega sindikalnega sveta v tej občini tudi predsednic medobčinskega sveta. Prvi mandat po tem razporedu je imel občinski sindikalni svet Slovenske Konjice, in sicer od ustanovitve medobčinske- ga sveta zveze sindikatov ' drugi polovici letošnjega mar- ca do sredine oktobra. Kot drugi je prišel na vrsto občin' ski sindikalni svet Žalec. Gle- de na precej-šnje sodelovanje sindikatov in sveta osmih ob- čin je sedež obeh medobčio; skih forumov hkrati v isti občini. NOVI TEDNIK stran 9 Njihovo življenje je materinstvo BO NAJMLAJŠI DOMA? Po novi, v zadnjem delu še ne čisto dograjeni cesti sem se z avtomobilom pripeljal na sredo kar precej strmega dvorišča, saj leži kmetija vi- soko v' strmem hribovju. Rav- nino, ki jo je tod presneto malo, bi lahko kar z dlanjo prekril. Pavčeva mama, kot ji pravijo po domače, sicer pa MARIJA PECOVNIK, je pre- cej uganila namen mojega obiska. Led je bil torej pre- bit, še preden sem dodobra razložil zakaj sem prišel. MARIJA PECOVNIK se je na Pavčevo priženila leta 1932. Mož France, še danes se mu vidi, da je bil v tistih letih postaven fant, je jel zahajati v sosesko in tako se je zgo- dilo, da sta se pač vzela. Kma- lu so jeli na svet prihajati otroci, vseh pa je Marija ro- dila enajst, od tega šest fan- tov in pet deklet. Kot je vča- sih pač bila navada, je ro- dila kar doma. Babica je si- cer prišla pomagat, dvakrat pa se je le primerilo, da je ostala kar sama. No, pa je priskočil na pomoč tudi oče, in vse se je srečno končalo. Vsi otroci so zdravi odrastli in vsi živijo. Najmlajši, Jože mu je ime, se je pred nedav- nim vrnil od vojakov in kot vse kaže bo le poprijel za delo na kmetiji. S tem, ko se je kmetija, okoli 47 hek- tarjev je vsega skupaj, s ce- sto povezala z dolino, se je marsikaj seveda spremenilo. Čeprav so njive strme, ob- stoje vsi pogoji za dober na- predek. Sedaj še ta stara dva, kot imajo tod navado reči ljudje, gospodarita sama, za- to pa se tudi ne lotevata kakšnih novih prijemov, to naj opravijo drugi. Kmetija je trdna, pridnih rok tudi ne manjka in prav gotovo se tu- di bodočemu gospodarju obe- tajo kar dobri časi. Mamo Marijo pa smo po- barali, kako je bilo kaj vča- sih? Kar pohvalila se je, tež- je je bilo le med vojno. Ko- maj so od hiše odnesli pete partizani, že so jo v breg primahali Nemci. No, srečali se niso, pa se je vse dobro izteklo. Največ je bilo pri hi- ši partizanov takrat, ko je v te kraje prišel del XIV. divi- zije. Menda so bili tod Tom- šičevci in oba z možem se spominjata, kako so bili utru- jeni, predvsem pa prezebli. Pomagali so jim, kolikor so mogli, pa se niso dolgo za- drževali, pot jih je vodila kmalu naprej. Ce bi bila še enkrat mlada, je povedala, prav gotovo ne bi imela toliko otrok, mislim, če bi bila mlada danes. Je vse drugače! Sicer pa je po- vedala, da kljub temu, da so odšli po svetu, vsi prav radi prihajajo domov in le redko mine teden, ko se ta ali oni ne bi oglasil. Le enega sina ni, ki je že 11 let v Avstraliji, pa piše tudi bolj poredko. Si- cer pa, danes je svet postal tako majhen in če k temu dodamo še trdno zdravje 63- letne Pavčeve mame, potem res ni izključeno, da bo neke- ga dne tudi on potrkal na domača vrata. Mož France je med drugim povedal, da je že tretji rod pri hiši, ko je bilo več kot deset otrok in dodal, da četrtega prav go- tovo ne bo! Kaj se ve, vse je še mogoče ... Lej, in skoraj bi pozabil. MARIJA PECOVNIK je minu- li ponedeljek praznovala svoj rojstni dan. Vse najboljše Pavčeva mama in še na mno- ga zdrava in zadovoljna leta! BERNISTRMČNIK Ali poznate svoj kraj? (12) Fotografija na 11. kuponu je bila do sedaj največkrat »spoznana«. Šent- jurčani so pridno pisala, še podrobno so navedlli, kaj vse je na sliki. Izžrebali smo tri nagrajence, in sicer: 30,00 din prejme Peter Oblak, Podgrad 7, Šentjur; 20,00 din Marjan Kajba, Kameno 16, Šentjur; 10,00 din pa Marjanca štante, Nova vas 43, Šentjur. čestitamo! Nagrade bomo poslali po pošti! Dragi bralci, sodelujte še! V vsakem kolu izžrebamo po tri nagrajence! Odgovore, kateri kraj je cfenes pred vami, pošljite na naše uredništvo do ponedeljka, 30. oiktobra 1972! BISERNIKA V CELJU Minulo soboto sta na celj- skem poročnem uradu po šestdesetih letih skTjpnega zakonskega življenja ponov- no stopila, tokrat pred od- bornika Gustava Grobehiika, zakonca JOŽEFA in J02EF BARK iz Linhartove ulice v Celju. Po šestdesetih letih, skupnega življenja sta po- novno potrdila zakonsko zvezo in sta tako k sslati, do- dala še biserno p>orako. Po- vedati velja, da je bo doslej prva biserna poroka, ki so jo v Celju slavili v vseh po- vojnih letih. Odbornik Gustav Grobel- nik je v svojem govoru obe- ma k visokemu jubileju naj- prej čestital, potem pa je po- udaril velik moralni pomen, ki ga ima ta visoki jubilej, saj je mladim Ijvidem laliko svetal vzgled složnega tn dol- gega zakonskega življenja. Biserna poroka je bila res- nično prazničen dogodek, dogodek prežet z nežnostjo in ljubeznijo. V spremstvu svojih otrok in prič, sta sto- pila pred odbornika, ki ji- ma je ponovno izročil nju- na prstana, ob tem pa še da- rilo Skupščine občine Celje ter posebno volilo kot tra- jen dokaz spoštovanja vred- nega jubileja. Obema zakoncema BARK tudi iskrene čestitke v na- šem imenul B. S. GABRODOLSKE VELIKE OČI IN UŠESA Poleg naštetih zadev pa se zgoraj omenjeni spo- štovani Gabrodolčani uk- varjajo s Specifično de- javnostjo svojega kraja, z izrednim posluhom za žit- je in bitje svojega kraja, torej tudi njegovih pre- bivalcev. Mladi, nadebud- ni učitelj Peter Smola, je bil, kot temu pravimo, up in bodočnost svojega po- klica. Tamkaj v Gabro- vem dolu je nekaj pome- nil. Pomeniti pa je začel, ko si je kupil avto, pohi- štvo v starem stilu, seve- da takšno, ki ga ni imela niti najhujša gabrodolska gospoda in da bi vsej za- devi dal še piko na i, bt moral dobiti še dekle. Tukaj pa se je vse skupaj odločno zataknilo. Ko se je naš Peter Smo- la odločil, da si slednjič pridobi tudi to odličje, s katerim naj bi postal, se- daj ko je imel že avto in pohištvo, polnopraven in enakospoštovan državljan Gabrovega dola. se je tam- kaj sprožil dobro nama- zan aparat. Peter Smola je kar naenkrat pripeljal od nekje na obisk prijet- no bitje, ki je hočeš no- češ zbujalo zanimanje in druge takšne občutke pre- bivalcev Gabrovega dola. Toda, gabrodolska ajxzra- tura je že začela delovati. Ni bilo ne vem kako dol- go, ko je Smola izvedel iz dobro obveščenih vi- rov, potem pa že kar na cesti, da ima v bližnjem mestu dekle, s katero si je bil njega dni dober in ki je sedaj v blagoslovlje- nem stanju. Smola se je začudil, o tem ni vedel ni- česar. Vsedel se je Peter Smo- la, podpirajoč si glavo 2 roko, da bi stvari dobro premislil in vsako položil na mesto, ki ji pripada. Izprašal si je vest in ven- dar ni bilo nič takega, kar bi bilo tako zelo sla- bo. Vstal je in se odpe- ljal k deklici. še se je govorilo po Gabrovem dolu in malo je manjkalo, pa bi bili vrli Gabrodolčani razdrli to, kar sta si s trudom pribo- rila Peter Smola in nje- govo mlado dekle. Kljub šušljanju okoli oglov in dekletu ki naj bi bUo v blagoslovljenem stanju, sta se tistega lepega dne ponovno dala »v zobe« Gabrodolčanom: poročila sta se. Virštanjski Gustelj Medobčinski sindikati Neposredne naloge sindikal- nih organizacij v pripravah za bližnji referendum o združitvi zdravstvenega zavarovanja delavcev m kmetov so bile poglavitna tema na nedavni seji medobčinskega sveta zve- ze sindikatov za celjsko ob- močje. Potem ko je v uvodu direktor komunalnega zavo- da za socialno zavarovanje Milan Loštrk obrazložil vse vidike te pomembne družbe- no-politične akcije, so člani sveta v razpravi ugotovili, da je dobila pri delovnih ljudeh močno podporo. Medtem ko so o tem po- membnem vprašanju nekako do konca letošnjih počitnic razpravljali večinoma na ob- činskih forumih družbeno- -političnih organizacij in skupščin, pa je sedaj težina dela prenesena na delovne or- ganizacije, na delavce-zavaro- vance. Slednji bodo namreč glasovali in odločali o zdru- žitvi svojega zdravstvenega zavarovanja s kmečkim v po- nedeljek, dne 20. novembra, kmetje pa že v nedeljo, dne 19. novembra. Predstavniki občinskih sindikalnih svetov so povedali, da so v vseh ob- činah že ustanovljene poseb- ne komisije, ki vodijo uprav- no-tehnične in organizacijske zadeve. Občinski politični ak- tivi pa usmerjajo politično ter vsebinsko dejavnost. Podatki in izračtmi o denar- nih zneskih, ki bi jih morali prispevati v primeru uspešno opravljene združitve po nepo- sredni odločitvi zavarovancev, kažejo, da bi morali stopnjo prispevka zvišati za 0,55 od- stotka. Od te bi 0,45 odstot- ka prispevali skladi delav- skega zdravstvenega ^varo- vanja, 0,10 odstotka pa ob- čine in republike iz svojih proračunov. Delovne organi- zacije bi morale torej plača- ti dodatno nekaj nad eno mi- lijardo starih dinarjev. Ude- leženci seje so pri tem opo- zorili, da v posameznih delov- nih organizacijah skušajo vo- dilni delavci iz računovodskih služb prikazovati, da gre za zmanjšanje akumulacije, do- hodka in podobno. Ta poda- tek je sicer točen, saj se bo prelival v zdravstveno zavaro- vanje kmečkega prebivalstva. To pa hkrati pomeni, da gre za zdravstveno varstvo mno- gih stotin mladih delavcev, na katere že računajo številne gospodarske organizacije v planih za povečanje števila delavcev pri razširitvi proiz- vodnje. Z drugimi besedami bi torej lahko rekli, da je to tudi precejšnja investicija v nove kadre in v mlade delav- ce, ki jih je največ v kme- tijskih predelih. Na seji sveta so sklenili, da bodo v vseh delovnih organi- zacijah ustanovili začasna t& lesa za vodenje celotne akci- je. V njih bodo sodelovali predstavniki političnih orga- nizacij, to je sindikata in ZKS, predstavniki samou- pravnih tn izvršilnih organov ter upravnih vodstev. Sestan- ki po delovnih organizacijah z zavarovanci bodo končani nekaj dni pred referendu- mom. Na njih pa bodo poleg ostalih dejavnikov sodelovali tudi člani skupščine skupno- sti zdravstvenega zavarovanja delavcev. V. L. mini reportaža KAM NAJ mm i Prišla je v naše uredništvo, ne iskat pomoči, saj jo je že iskala na Postaji milice, temveč povedat, kako se ji godi na stara leta krivica. Boleča, trpka krivica. In to zdaj, ko je ostala brez moža, sedem- desetletna starka z odraslim sinom. hNičesar nočem zastonj. Vse življenje sem trdo delala in veliko pretrpela. Teh nekaj let bi še rada preživela v miru, s streho nad glavo, v prostoru, ki mora biti zagotovljen vsakemu človeku.« Neža Terbovec iz Podgrada 29 v šentjurski ob- čini nima več kam v miru položiti svoje sive glave. Mož Jože, ki je umrl letos aprila meseca, je sklenil s Francem Mulejem iz Trnovelj pogodbo za najem stanovanja v Podgradu. Kot je povedala Neža, je to stanovanje soba in črna, deloma neuporabna ku- hinja. V gospodarskem poslopju pa je še možna upo- raba kleti in skednja. Najemnina za te prostore je bila po pogodbi 11.000 starih dinarjev ali 60 delovnih. ur, ki jih za lastnika stanovanja opravita najemnika aH eden od njiju. »Danes plačujem 15.000 starih dinarjev. Saj ra- zumem, da moram plačevati več, ker se je vse po- dražilo. Ni mi hudo zaradi tega. Bojim se le, da ne bom imela več svojega prostora. Tam, kjer stanu- jem, koče imeti lastnik garažo in je odločno zahte- val, da se izselim. Pogodba velja od 18. maja 1971. do 18. maja 1976. »Podrl je steno med kuhinjo in sobo. Potem je še odnesel vrata in okna. No, to je potem dal nazaj. Veste, poleg tega, da plačujem najemnino, še delam. Res je, da mi plača in to 183 starih dinarjev na uro. Nič ne rečem zato, ker delam. Pokazala sem dobro voljo, da kljub starim letom pomagam, ven- dar bi lahko tudi on pokazal dobro voljo, še pose- bej, ker so mi povsod zagotovili, da je pravica na moji strani. Zdaj pa me meče ven. Povejte mi, kaj naj 7iaredim. Kam naj grem?« Svetovali smo ji edrno mogoče. Ostati tam, kjer je. Stare, zgubane roke, so krčevito stiskale kos papirja, na katerem je podpis pogodbe z uradnim žigom. Boji se. Strah jo je, da jo bodo, staro žensko, opeharili. Zato išče pomoč, išče pravico. Ali ni hudc^ če mora iskati pravico, ki je na njeni strani? M. SENICAR V mesecu varčevanja: KONCERTI, SPREJEMI... Proslave in prireditve, ki jih je v okviru meseca var- čevanja pripravila celjska podružnica Ljubljanske ban- ke, gredo h koncu. Uspeli nu- mizmatični razstavi se je v prejšnjem tednu pridružilo še nekaj prireditev, ki ne sme- jo iti v pozabo. To ne velja samo za javno radijsko od- dajo »Koncert iz naših kra- jev«, ki sta jo pripravili celj- ska podružnica Ljubljanske banke in ljubljanska radijska hiša, marveč še za nekaj več. V tej zvezi kaže omeniti zla- sti sprejeme, ki so jih za čla- ne pionirskih hranilnic pri- pravili predsedniki mnogih občinskih skupščin. Srečanja z mladimi varčevalci in bo- dočimi upravijalci so bila pre- senečenja zase. In tako je de- lo na področju pionirskih hranilnic dobilo tudi s te stra- ni veliko družbeno priznanje. Vsekakor spodbuda za na- daljnja prizadevanja. Posebno mesto v celotnem okviru prireditev pa je imela slavnostna seja odbora var- čevalcev pri celjski podružni- ci Ljubljanske banke, na ka- teri je ta denarni zavod do- bil polno priznanje za svoje delo in ne nazadnje tudi za prilagajanje svojega položaja in dejavnosti ustavnim dopol- nilom. Ljubljanska banka je namreč prva v državi, ki vsklajuje svoj položaj z novi- mi družbenimi zahtevami in potrjuje ta korak s podpisova- njem nove ustanoviteljske po- godbe. Odnosi med banko in njenimi člani, zlasti gospodar- stvom, se v bistvu spreminja- jo in poglabljajo. Celjska po- družnica Ljubljanske banke ima vse pogoje, da dobi v okviru Ljubljanske banke po- ložaj temeljne organizacije združenega dela s pravno mo- čjo. M.B. PROTI ALKOHOLU Pred dnevi je bila seja predsedstva Občinske konfe- rence Zveze mladine v Celju, na kateri so razpravljah o pripravah na 3. sejo konfe- rence ZKJ ter o pripravah na družbeni dogovor o ureja- nju položaja učencev v pokli- cu. V nadaljnji razpravi na seji je bilo sproženo vpraša- nje prepovedi točenja alko- holnih pijač mladini v jutra- njih urah. Pobuda, ki je pri- šla iz mladinskih vrst, je vse- kakor na mestu. Celjski gostinski lokali se začno odpirati med peto in sedmo uro zjutraj. V zgod- njih urah so med prvimi obi- skovalci delavci, kar tudi ni najbolj priporočljivo. Med sedmo in deveto uro pa so stalni gostje mladi ljudje, ta- ko učenci, ki imajo še nekaj minut do pričetka šole, kot tisti, katerih delovna obvez- nost se začne šele popoldne. Pred leti je bil sprejet za- kon o prepovedi točenja al- koholnih pijač mladoletni mladini. Tgovor načela ravno z vprašanji njegovega delov, nega področja. Kakšno je področje va- šega dela? Delovno področ- je zavzema celotno občino. Z novmi zakonom o požar- ni varnosti je postalo delo še zahtevnejše in odgovor- nejše. V čem so posebne težave oziroma problemi vašega deia? Težavno je že to, ker opravljam tako re- ferentske kot inšpekcijske posle. Kako to, da ste kot kmetijski tehnik zašli na to področje dela? 2e od rane mladosti me je prite- govala tehnika, zelo pa se zanimam tudi za elektro- tehniko, kemijo in fiziko. Pri tem delu pa se sreču- jem z vsem tem, z vsakim malo. Sodelujete tudi z ga- silci? O seveda, tako s po- klicnimi, kot s prostovolj- nimi. S prvimi običajno ob kakšnih pregledih, z drugi- mi pa, če ne drugače, ko nas prosijo za sredstva, ki Jih potrebujejo za nakup opreme. Smatrate da so vaše gasilske enote tehnič- no dovolj opremljene? Ni- kakor ne! Nabaviti bo tre- ba še mnogo sodobnih ga- silnih pripomočkov, da bo- do lahko kar najbolje opravljale vse naCoge, ki stoje pred njimi. Ali v po- djetjih zadostno uveljav- ljajo požarnovarnostne predpise? V večjih vseka^ kor, v manjših pa so teža- ve, predvsem organizacij- ske narave. Vi ste tudi predsednik sindikata ob- činske uprave. S katerimi vprašanji se ukvarjate? Veliko je tega, praviloma o vseh vprašanjih, ki pri- dejo potem v obravnavo sveta delovne skupnosti. Ali se sindikat ubada tudi s problemi kadrov v upra- vi? Tudi to smo obravna- vali. Tu nastopajo posebne težave v tem, ker se stro- kovnjaki na primer, de tež- ko odločajo za delo v upra- vi. Ljudi je zelo težko do- biti. AU je delo upravnih organov po vašem mnenju dovolj ažurno? Kakor kdaj! Kako gledate na ose- bne dohodke upravnih de- lavcev? Kar je možno po družbenem dogovoru, smo dosegli, sicer pa so drugod plače letos kar precej po- rastle, pri nas pa smo pla- fonirani. Ste osebno zado- voljni s plačo? Ne, kajti delavec, ki zaseda enako delovno mesto v podjetju, ima v nekaterih primerih tudi do 500 dinarjev višjo plačo, področje dela pa je seveda manjše. Imate ko- njička v svojem prostem času? Da, imam ga in to je DRUŽBA IN ŠOLA Vzgoja in teobraževanje otrok sodita med najpo- membnejše, trajne naloge vsake dnižbe. Ne glede na ureditev je vsaka družba zahtevala od vseh institu- tov vzgoje in izobraževan- ja, da usposobijo bodoče državljane po načelih te družbe. Načini, kako je družba izvajala zagotavlja- nje teh interesov, pa so bili različni. Najpogosteje je to potekalo na tak na- čin, da je imela neposre- den vpliv pri izbiri vzgo- jiteljev in z različnimi ob- Ukami prisile Od njih za- htevala izpolnjevanje na-, log. \ Vzgojno izobraževalni za- vodi so v naši družbi oh- ranili takšno poslanstvo- Z vključitvijo v samo- upravni sistem pa je bilo potrebno najti tudi ustrez- ne oblike zagotavljanja šir. ših družbenih interesov v vseh vzgojno izobraževal- nih zavodih, oblike, ki us- trezajo klimi dogovarjanja in integriranja na širših, samoupravnih principih. Takšnih )xstičnih točk« za izmenjavo spozaianj je da- nes več — formirane so in- teresne skupnosti, občin- ska skupščina redno spre- mlja njihovo delo, svoj in- teres in sodelovanje zago- tavljajo tudi družbeno-ix)- litične organizacije. Eno izmed neposrednih oblik pa pomenijo tudi predstav- niki javnosti, ki jih ime- nuje občinska skupščina v organe samoupravljanja vzgojno izobraževalnih za- vodov. Vendar lahko ugo- tavljamo, da ob uspešnem uveljavljanju ostalih oblik sistem predstavništva ni učinkovit. To je dokazala tudi razprava na i>09veto- vanju predstavnikov javno, sti pretekli teden pri ob- činski skupščini v Celju, ko so prisotni ugotavljali, da obstaja sicer interes ta- ko p(redsta\Tiikov samih, kakor tudi vzgojno-izobra- ževahiih zavodov, da bi bi-j lo sodelovanje č-im boljše Ih plodno. A so hkrati opozorili tudi na nekatere slabosti, ki znižujejo nji- hovo učinkovitost. Pred- vsem je pomembna ugoto- vitev, da je komuniciranje med skupščino in njenimi predstavniki nezado.stno. Tako npr. noben predstav- nik ne ve kaj vsebuje srednjeročni načrt vzgoje in izobraževanja. Zato je tekla razprava predvsem okrog iskanja boljših obo- jestranskih možnostih ko- municiranja. Seveda pa uspešnosti ne bo mogoče doseči tudi brez večje obo- jestranske samoiniciative. Zadovoljstvo, ki so ga pri- sotni (na žalost jih je bilo manj od pričakovanih) iz- razili na koncu razgovora kaže, da se da tudi pi* tem vprašanju razvoja sa- moupravljanja doseči več- To pa je v času, ko vzgoj; no-izobraževalni zaivodi prehajajo na obravnavo vsebinskih vprašanj svoje- ga dela, izredno pomeni' bno. M. PIPAN INTENZIVNE PRIPRAVE IA REFERENDUM »redsedniki vseh krajev- 1 organizacij Socialistične ae delovnih ljudi v žalski iiini so se minuli ponede- C sestali na posebnem po- itovanju, ki sta ga vodila Ar>9 PLASKAN in IVO tBiC. Na posvetu so v os- Inji točki dnevnega reda ravnavali obsežne ter od- fome naloge, ki stoje pred ranizacijami SZDL v zve- s pripravami na bližajoči referendimi o združitvi de- avskega in kmečkega za- X)vanja. fljub temu, da so celotno jblematiko na posebnih aferencah krajevnih orga- acij SZDL, bile so koncem )tembra, z občani že pre- lali, je treba v predstoje- D obdobju že poglobiti ce- no politično dejavnost. t občane pa je niijno po- obno seznaniti z name- 0 ter cillji te izredno od- iome in zahtevne politič- akcije. V krajih, kjer so 8 konference slabše obi- me (Letuš in Gotovlje), do lete ponovili. Tako že- } zagotoviti, da bodo vsi {ani dobro seznanjeni s menom referenduma. Si- r pa velja ugotoviti, da že s«ianji potek priprav na lerendumu v žalski občini ie na vso resnost, s kate- iso se akcije lotili. Ha omenjenem posvetova- li pa so se med drugim že nkretno dogovorili o šte- u in krajih glasovalnih )st. Stekle so tudi že kad- fske priprave za glasoval- odbore. V le-te morajo v di krajih iavoliti najug- Inejše občane, kajti tudi s n bo podan ustrezien po- &r€k pomembnosti celotne cije. Kot so sklenili na po- Btovanju, se bodo že v krat- m, v vseh krajevnih skup- stih sestali krajevni poli- Ini aktivi, na katerih se Ido podrobno dogovorili, o Bdelitvi posameznih kon- feinih nalog. Vsega skupaj 1 v krajevnih skupnostih teo 7.013 občanov, od te- I največ kmetov in apoko- ttcev. ^0 dosedanjih pripravah neč, lahko, kar žalsko ob- bo tiče, prav gotovo z go- ►ostjo zapišemo, da bo bl^ba na referendumu bra, dobre pa lahko priča- ^emo tudi rezultate! B. Strmčnik PRIPRAVE NA REFERENDUM i V KONJICAH fe)bno kot v delovnih or- cijah so te dni živahne ve v krajevnih odborih na območju občine Slo- Nke Konjice o pripravah združitev zdravstvenega •'^rovanja delavcev in kme- Občinsko vodstvo SZDL ' na skupnem sestanku l^sednikov krajevnih orga- pcij razpravljalo o nalo- ^ ki jih bo potrebno v ča- ' ^0 19. novembra opraviti ' terenu, to je zlasti med Jl^ti. Ti bodo namreč sku- ^ z zasebnimi obrtniki gla- J^^U na voliščih že v nede- *'dne 19. novembra 1972. pred tem pa so krajevni J^ori SZDL dali ustrezni ob- J^^ki komisiji predloge imen h" ^lane volilnih odborov in ih organov, ki bodo pri- l;""'!! tehnične zadeve za re- K^^idum in ga tudi nepo- ^0 vodili ter izvajali na ^ glasovanja. Trdovratna laška grdoba Trdovratna reč je tale kos gospodarskega poslopja na začetku Valentiničeve ulice v La- škem. Res je bil Valentinič ustanovitelj laške muzejske zbirke, toda taka podrtija ven- darle ni s^odovinski siM>menik. Pa še nevarna je ta grdoba v naselju mladih družin, z obilico drobiža, za (katerega Je »Vivodov hlev« mamljiva past. Toda občani, ki so se že kdo ve kolikokrat oglasili, bodo menda prej odnehali in omagali kot ta škrbina. Foto: J. Kr, Jubilej: Hiifiid muc I bu-Lt i mii v mestu ob Savinji pozna- mo Borisa Kmeta od leta 1958, ko ga je potreba po vestnem in doslednem branil- cu pravice privedla .iz Ljub- ljane v Celje na mesto okrož- nega javnega tožilca. V celj- skem okrožnem pravosodstvu deluje kot odličen sodelavec že kar petnajst let. Toda Borisa Kmeta ne poz- namo le iz obrambe zakonito- sti, reda in poštenosti, sreču- jemo ga tudi kot zavzetega aktivista v družbeno politič- nem in kulturno-prosvetnem življenju. Tako poslušamo in sprejemamo njegov nasvet v šolskih svetih, v občinskem svetu zveze kulturno-prosvet- nih organizacij, ta čas tudi v izvršnem odboru temeljne kulturne skupnosti. Kot zna- čajna, požrtvovalrui in delov- na osebnost, kot zagovornik samoupravnega statusa kul- ture, njenih samoupravnih pravic in dolžnosti ter kot iskren ljubitelj lepega petja in umetnosti sploh se redno pojavlja zlasti na področju glasbeno vzgojne tvornosti. Odkar je postal Celjan, ga s soprogo Anico videvamo med »Prešernovci«, v vrstah njiho- vega pevskega zbora. Sloven- ski pesmi služi že izza mla- dih dni, v svojih visokošol- skih letih kot član akadem- skega pevskega zbora in še kot član Ljubljanskega zvona kasneje. Njegova odkrita lju- bezen do slovenske glasbene umetnosti je najčistejši odraz njegove narodne in kulturne zavesti. Ugledni občan, iurisconsul- tus iti kulturnik Boris Kmet, sin starodavnega Kranja in profesorja Mirka Kmeta, ki je prevratno šolsko leto 1918 in 1919 služil celjski sloven- ski gimnaziji, je 15. tega me- seca učakal šestdeset let. Prav tega dne se je »njegov« zbor »Prešernovcev« na H. republiškem tekmovanju slo- venskih pevskih zborov uvr- stil med maloštevilne preje- mnike srebrne plakete. In kdo je bil tega, do sedaj Tuijvišjega dosežka priljub- ljenih pevcev, bolj vesel ka- kor on sam? Srebrno plake- to zboru, ki mu je predsedo- val celih deset let, lahko štejemo kot vezilo k njego- vemu jubileju zgledno delav- nega življenja. A kaj bi dosedanjim druž- benim odlikovanjem in priz- nanjem dodali kot čestitko voščilo postavnemu sinu rav- nine pod vrhovi Storžičevega pogorja in Grintavcev. naše- mu dragemu soobčanu, sode- lavcu in prijatelju? Njegova skromnost ne prenaša viso- kodonečih besed, zato le: kre- pak stisk desnice in — na mnoga leta! GG Tudi tej nesreči je botrovala neprevidnost. Zgodilo se je prejšnji petek, nekoliko višje od Levca, na popolnoma ravnem odseku ceste. Nesreča se je za voznika dokaj srečno kon. čala, slabše pa jo je odnesel moški, ki ga je avtomobil zadel s prednjim delom in se nato prevrgel na streho, kot to kaže naša slika. (Foto: B. Strmčnik), VARČEVANJE Z MLADA Pionirska zadruga pri osnovni šoli v Podčetrtku je bila spodbuden primer za bivšo celjsko kreditno banko in pK> zneje za celjsko podružnico Ljubljanske banke, da sta osnovno mdsel oplemenitili in ji dodali veliko novih mo. tivov. Iz razrednih varčevanj so nastale prave šolske hra- nilnice, v katerih so za krmilo prijeli otroci. Postali so njihovi uslužbenci in upravljale!. In tako so pionirske hranilnice poleg odlike varčevanja, na katero je ponosen sleherni človek, sleherni narod, dobile šc vzgojni pečat. V njih se vzgajajo prvi samoupravljalci. Sveti pionirskih hranilnic kot samoupravni organi teh šolskih denarnih zavodov so postali pomembna šola mlaidih upravljalcev. Po zaslugi celjske podružnice Ljubljanske banke so na pionirske hranilnice postali pozorni tudi prosvetni m pe- dagoški delavci. Pod okriljem tega denarnega zavoda je delalo lani 31 pionirskih hranilnic, v katerih je bilo 3.600 mladih varčevalcev s skupaj privarčevanimi sredstvi sko- raj 33 milijonov starih dinarjev. BREDA GODLER, predsed- nica pionirske hranilnice v Laškem: »Po dveh letih, odkar pionirska hranilnica dela, imamo na našem raču- nu hranilnih vlog za dva in pol miUjona starih dinarjev in seveda tudi nekaj lastnih sredstev. Z njimi upravljamo sami in zbor varčevalcev da- je vsako leto iz te kvote so- cialno šibC^ejšim varčevalcem ustrezne vsote za kritje stro- škov ob šolskih izletih pa tudi za druge potrebe.« DARKO ŠERUGA, član od- bora pionirske, hranilnice pri osnovni šoli »Franca Krajn- ca« na Polulah v Celju: »Svo- jo hranilnico imamo že tret- je šolsko leto, prav zaživela pa je šele lani. Zajela je oko- h 50 otrok, skupna vsota hranilnih vlog pa je okoli 340.000 starih dinarjev. Zdaj se pripravljamo na zbor, na katerem bomo izvolili tudi nov odbor. Ne glede na to poslujemo vsak ponedeljek po dve uri.« GRETA VRZDOVNIK, čla- nica odbora pionirska hranil- nice na osnovni šoli v Fran- kolovem: »Bes je, da nima- mo ustre25nega prostora, pa vendar delamo v redu, saj se tudi v tehnični delavnici dobro znajdemo. Naša hranil- niča ima nekaj nad 80 članov, vloge posameznikov pa so zek) različne. V vsakem pri- meru gre za manjše prihran- ke, saj sošolci in sošolke ni- majo kdo ve kolikšnih sred- stev, ki bi jih lahko nalagali na knjižico.« KSENIJA HAUPTMAN, predsednica pionirske hranil- nice v Slov. Konjicah: »Hra- nilno službo imamo na šoh že dve leti. Vse delo vodimo sami, hranilnica pa posluje dvakrat^ na teden. Skupaj imamo prek 100 vlagateljev. Učenci kar pridno hranijo denar, še posebno pa so se hranilne vloge p>ovečale v le- tošnjem letu. To je seveda razveseljivo, še zlasti, ker je pomembno pri tem to, da se že v mladosti naučimo, da ne zapravimo slehernega dinar- ja.« PETER ŠALEJ, učenec 4. a razreda v Grižah: »Pri nas imamo šolsko hranilnico že tri leta. Tudi sam rad štedim, saj si tako prihranim dovolj denarja za vse šolske potreb- ščine, sedaj pa bom nekaj prispeval iz svojih prihran- kov tudi za hladilnik, ki ga bomo kupili doma. Vseh vla- gateljev nas je na šoli preko 80 m kot so povedali drugi, imamo skupaj prihranjenega več kot 700.000 starih tisoča- kov. Tudi kasneje v življenju bom pri.-lno varčeval.« Pionirskim hranilnicam, ki jih uspešno propagira celj- ska podružnica Ljubljanske banke, se bodo v kratkem pridružile še mladinske v mnogih srednjih šolah. Ni nar ključje, da bo ekonomski šolski center v Celju med pr- vimi, ki bo stopil na to pot. Povečalo pa se bo tudi število pionirskih hranilnic. V vrsto mnogih se bo priključila še šola »Franja Vrunča« na Hudinji v Celju. 12. stran NOVI TEDNIK Št. 43 — 26. oktober 1972 Tednikov! pogovori s kmeti: PAVEL TISELJ, KMET S PLANINE NI VRGEL PUŠKE V KORUZO, TE IMA NAMREČ VE- LIKO, TODA NI POZABIL, KAKO GA JE LETA 1970 KOMBINAT PUSTIL NA CEDILU Ko smo v uredništvu skle- nili vpeljati »razgovore s kmeti«, smo imeli v načrtu takšne razgovore, ki naj vzpodbude tudi druge k um- nemu gospodarjenju, preus. meritvi v blagovno proizvod- njo. Pavel Tiselj, U-letni kmet s Planine, pravzaprav iz Go- lobinjeka, je tak kmet. Na- preden, sodoben, delaven, raz- gledan. Toda njegov primer, okoli katerega se bomo naj- dlje zadržali, je bolj v pomi- slek družbeni plati v spregi koopemcijskih odnosov. In prav je tako, kajti primer je šolski, ki ga je plačal Tiselj in naj bi se ne ponovil. Malo je manjkalo, pa bi me bil odslovil. Nima rad pi- sarije in prevečkrat je že bil v »oajtengah«, pa takšna po- pularnost ni všeč. MLAD GOSPODAR JE BIL DOJEMLJIV Bil je ravno pri hiši pred- stavnik elektrogospodarstva, ki je prišel povedat, da ima priložnost ob delih, ki bodo na Planini, dobiti industrijski tok, vendar mu je priporočal napeljavo kabla namesto po- vršinske napeljave. Tiselj si močne elektrike že leta želi. toda vse je na kupu. Zidarji v hiši, ki daje streho družini a 11 otroki. Živino voreja v starem hlevu, rad bi mlin za drobljenje silažne koruze, molzejo še kar na roke, otro- ci rastejo, prva dva sta v srednjih šolah. Toda moral se bo odločiti, še isti dan in naslednje jut.ro sp>oročiti, kaj je sklenil ... »Seveda bi niti ne pomiš- Ijal,« pripoveduje Pavel Ti- selj, kateremu lasje že moč- no srebrnijo, »če bi ne bilo tistega pred dvema letoma. Dobesedno me je vrglo iz ti- ra in če bi ne bil tako tr- mast, bi sploh dal slovo nu- slim o modernizaciji.« Tisljeva kmetija je bila pred vojno ena najbojših. Od tod je šla v svet najlepša ži- vina. Ko je prišla vojna, so se zvrstile nesreče. Oče je umrl v Mauthausnu, kamor ga je spravil izdajalec. Po- sestvo je bilo oropano in požgano, in ko je mati ob os- voboditvi dobila nakazilo, da lahko v Sevnici dobi kmečki voz, saj ni biJo enega kolesa pri hiši, so se ji splašili ko- nji in se je smrtno ponesre- čila. Sest otrok je ostalo sa- mih, Pavel, star 15 let, je bil najstarejši. Skrbnik, sorod- nik je bil, je bolj gledal na- se kot na to, kakšno bo po- sestvo, ko ga bo prevzel ka- teri od dedičev. Nekaj zem- lje je šlo z agrarno reformo, nekaj na plauovitem terenu, potem ko je Pavel prevzel in moral začeti izplačevati dote. Gozd je bil med obvezno od- dajo izčrpan do skrajnosti. PLEMENICE SKORAJ PO KLAVNI CENI Pavel Tiselj je bil v hudih težavah, ko je začel. V sili pa je človek dojemljiv za dober nasvet. Tako je začel med prvimi usmerjati svojo kme- tijo s pomočjo kombinatovih strokovnjakov iz Šentjurja. Pavel Tiselj se je odločil sa vzrejo plemenske živine. Na njive je zasadil silažno koruzo, začel močno gnojiti travnike za košnjo in pašo, premoženje so ga veljale ple- menice, ki jih je kupil za raz- plod in komaj je še zmotgel kosilnico. Ob hlevu je zgradil silos in tako začel pomnože- vati čredo plemenske živine. Brez skrbi, so mu rekU, stepli se bodo aanjo in mu zapretili, da je ne bo prodal niti pariklja mimo kombina- ta. Leta 1970 je imel poln hlev. Jesen je trkala na vrata, kup- ci zasebniki pa, ki so se ogla- šali, niso več trkali, ker jih je odslavljal, kot mu je bilo naročeno. In~ pK>tlej so ga pustili na cedilu. V hlevu je imel en- krat več živine, kot krme v silosu in seniku. HodU je v Šentjur, moledoval, vendar so rekli, naj si kupce sam po- išče. Romala so pisma znan- cem in sorodnikom. Nekaj glav je prodal celo na Gorenj- sko, no, zadnje, rodovniške telice p>o okolici, nekatere kar po smešni, skoraj klavi^ ce- ni. Ko ga je imelo in ko so mu znanci svetovali, bi bil že spet pireoral nekdanje njive, pK)sejal žito, posadil krompir. Toda verjel je sam v sebi, da je blagovna proizvodnja ven- darle najiboljša. Sedem glav imam v hlevu. Bilo jih je več, p>a jih je i>ro- dal. Spet bo povečal čredo, toda ne več plemenice. Za meso bo redil, ker meso lju- dje vedno jedo, in če ne bo prodal kot kooperant, bo pro- dal drugače. KOOPERACIJA JE OBOJESTRANSKI ODNOS Zgovorna Hgodba. Pavel Ti- selj sicer dodaja, da ljudi, ki so ga takole pustili na cedilu, v kombinatu več ni. Pa tudi tistih ne, ki so ga navdušili in mu res pomagali, ko se je zgodilo, ni bilo več. Se je kooperant, vendar je bolj previden. Ce bi takrat pjcrodall kot so mu obljubili, bi danes najbrž že imel nov hlev, mor- da tudi traktor in še kaj. Skoraj pričakujemo od- mev na tale prisp>evek. Prav bo, če do njega pride. Dve leti je od dogodka, ki ga Ti- selj ne bo pozabil, danes je morda precej drugače. Ven- dar je to dokaz, da so koo- peracijski odnosi obojestran- ski. To je ravno jedro ko- operacije. Ali ne? JURE KRAŠOVEC Čutil sem trdo roko gospoda Cotlina. Do sedaj nisem i3 imel prilike, da hi videl, kakšen vpliv ima na duhovšči- no. VeseZ sem bil, da je iz moje domače fare in da ga poznam že od mladosti. Le moji grehi in potovanja v Ma- ribor so me zadržali, da se tudi jaz nisem oglasil in česa povedal. Po končanem sestanku se je razvil med gospodi razgo- vor Admimsimior Grajič je takoj vstal in šel. Rad bi pozdravil plebanuša Cotlina. Ker večine izmed gospodov nisem poznal, se tudi v pogovore nisem spu- ščal Vstal sem in šel na konec mize, kjer sta še sedela plebanuš Cotlin in dekan. Pretrgal sem njun razgovor, Plebanuš je ravno hotel dekanu nekaj povedati. Takrat bi se najrajši jmgrezmi v zemljo, S takim hla- dom me plebanuš še ni nikoli pogledal. Kakor da bi mi porinil nož v srce. »No, slabe glasove slišim. Lendava ni zate.« Dekan je gledal v mizo. Nekaj me je plebanuš še vprašal, pa ne vem več kaj. Najin pogovor ni imel ne glave ne repa. šel sem iz obed- nice ■') svojo sobo. Gore, kje so gore! Daleč so od vsega tega nemira in bridkosti. Zakaj nisem ostal tam. Tudi Rahele ne bi nik- dar spoznal. Njene lepe oči me gledajo. Gledajo me in tega ne sme biti konec' Sli grešim, če te Ijubinj, če te imam rajši kot vsakega di-ugega človeka? Ne? Bog tega ne zameri. Nisem se te dotaknil z nobeno grešno mislijo. Izmučen bi skoraj zaspal. Iz sna. me je prebudil smeh. Čez dvorišče mimo mojega okna so šli in se veselo po- govarjali dekan, plebanuš Cotlin in še dva druga gospo- da, šli so na vrt, ki jc bil dvignjen v hrib. Vstal sem in stopil k oknu. Vse sem čutil prej ko veselje, da vidim plebanuša Cotlina. Odbil me je, kakor je znal samo on. Vsega, kar sem cenil prej m njem, sem se z gnevom spominjal. čez dvorišče so prihajali smeh in nerazločne bese- de. Mogoče govorijo o meni! Pod hribom blizu vrat je raslo sedem ah osem smrek. Tu sem imel svoje motorno kolo. Šel sem k motorju in sem stikal v njem, kakor bi ga popravljal. V resnici sem prisluškoval pogovoru go- spodov, »Tudi kaplani bodo morali na kongresu pomagati. Jaz pošljem v TurviSče oba svoja,« je govoril dekan. Tudi mene je mislil. »Salczijancem je treba pisati. Dali nam bodo gotovo tri gospode, ki bodo stalno spovedovali. Te pa je treba naprositi: za vsako dušo iz turniške fare, ki ni bila že deset let prt spovedi, naj vsak spusti v vrečko zrno ko- ruze, za dušo, ki m bila pet let, pa pšenično zrno. Fara odimnistratov zanemarja svoje ovce, s svojim obnašanjem zultate bomo po kongresu sporočili škofu. Ne samo da administrator zanemarja svoje ovce, s svojim obnašar.^^m tn s svojo nošo škoduje duhovniškemu ugledu.« »Slabega zgleda našemu mlademu naraščaju ne sme dajati, za to moramo skrbeti,« je rekel plebanuš Cotlin. Presunilo me je. Nisem še slišal o takih trenjih med samimi duliovniki. Duhovnika sem si zamišljal vedno iz- ven vsakdanjega življenja, videl sem ga samo pred oltar- jem. Sonce se je nagibalo. Samo vrhovi smrek so še bili rdeče pobarvani. Zgoraj na hribu je stal grad. Vojaki so čistili šipe. Nekdo je v hribu pet in nato zavriskal. Ko se je že moja veverica spravila spat, so prišli iz ute. Pred farofom je čakal avto. Od dekana so se po- slovili plebanuš Cotlin in oba gospoda smeje in dobre volje. Poti, ki so se pri farofu razcepile v tri smeri, ena proti Sveti Trojici, druga h grajskim granarom in tretja k staremu gradu in še naprej do farovskih goric, so bile meh. ke. Pot, ki se j dvigala k Sv. Trojici, je zavila takoj v kla- nec. Po njej sem najrajši hodil. Takoj za farofom je bil prijeten hlad. Ko je povsod drugod, po hribih in v ravnini cvetel dan, me je po navadi tu osvežila hladm sapa. Ze- mlja, ki je kazala rebra na obeh straneh klanca, je dišala, dišale so korenine starih orehov in kostanjev. Tu sem na- vadno obstal, se odkrd in začel moliti brevir. Tudi po sestanku sem šel po tej poti. Kadarkoli sem imel težke ure, sem se napotil h kapeli. Pot me je utru- dila, potožil sem bogu svoje težave in potem sem se potolažen vrnil. Prišel sem v klanec. Bil je že topel dan. v klancu je bil hlad. Počasi sem se vzpenjal. Zrak je postal pri- jeten in od goric je prinašal veter duh po dozorevajočem grozdju. Breskve in marelice so zorele. Ob poti sem s čev- ljem udarjal v še nedozorele orehe. Na pol zelen list se je spustil cd časa do časa z vej. Grmovje je prepletala bodeča kupina. Velik klopotec v goricah advokata Sukiča se je poča- si obrnil proti Murskemu Središču. Vetrnice so se za- čele vrteti. Tolkač jc udaril ob desko, da je odmevalo po hribu Vrabci so leteli proti mestu. Sraka se je odtrgala od hriba in zaplavala v ravnino. P->išel sem na vrh prvega klanca. Utrujen sem bil in zahotelo se mi je počitka. Za grmovjem sem si poiskal senco. Legel sem. v travo. O, bili so to trenutki po težkem dnevu in po slabo prespani noči. Sanjal sem vso noč. Vo- zil se n se z motorjem. Nekdo me je zasledoval. Vse se je vrinjalo v sanje, da sem bil zjutraj zmučen. Trava je dišala. Spodaj v klancu je nekdo vpil nad k->-avami. Peljal je vodo v breg. Kola sO škripala in ži- vina je težko dihcia. Slišal sem to gor na klanec. .Kjerkoli sem obstal, kjerkoli sem hodil, je bilo pri meni mlado židovsko dekle- Vendar se mti ena slaba mi- sel ni dotaknila Židinje. Ne! To povem pred iamim Bo- gom, ki tako ve. da govorim resnico. Nič. Bil je tih, to- : al .spomin na človeka, ki ni bil ne dober ne slab, ne po- božen in ne brezhožnik. Bil sem mi'en, voljan za delo, da me je le ona spremljala. Rahela mi je bila prijatelj, bliže mi je bila kot vsak drug človek. Ali mi njo jemlješ na greh, ti moj ljubi Bog? Gori pri Sv. Trojici je pripekalo že toplo sonce. Na vrhu ni niti enega ^"evesa. Ves hrib je pokrit z vinsko trto. Kol pri kolu stoji v neštetih vrstah in zgoraj med brajdami se skrivajo viničarske koče. Tenka -megla je bila razgrnjena nad Muro. Videle so se Slovenske gobice, še Sobota se je risala na obzorju. P^ed cerkvijo sem obstal in se zazrl v svet pod seboj, v stvarstvo, ki ga je Bog ustvaril s svojo čudežno roko. Kaj je človek v primeri z močjo tega stvarstva. V tistem trenutku sem si zaželel, da bi bila pri meni Rahela! Da bi stala pri meni in gledala ta svet, ga gle- dala, ko bi jaz stal poleg nje. Vse stvafi bi dobile drug pomen, če bi jih pogledala ona. Iskal sem doli v mestu Brunnerjevo hišo. .če bi vedel, ila sedaj misliš name, bi šel k tebi. Razkriti hi mi mora- la vse svoje misli. In jaz bi te poslušal. Mogoče hi me prijela s svojo roko in hi mi zopet dejala: Poredni ste. Pridi, pridi sem gor k Sv. Trojici! Rahela! Cerkvica je molčala, črni križi so stali nepremično nagnjeni, le listje na trtah je gibal veter. Ves prenovljen sem se vrnil oi Sv. Trojice. Tam, kjer sem prišel s klanca do farofa, je bilo že ^roče. Iz farovške kuhinje je dišalo. Dekan Jerebic mi je jemal tek, toda vsax človek nosi svoj križ. Ljudje sc šli po cesti v hrib ali s hriba v mesto. Ro- pot in pogovor se je slišal s ceste. Truden sem šel v svojo sobo. Odri sem vrata, in koga sem zagledal? Svojo mater! Osupnil sem. Sedela je za mizo. V rokah je imela rožni venec, masno knjižico in od potu umazan robec, čr- na obleka m čevlji so bili prašni. Sive, redke lase je ime- la zls.oljene na čelu in na sencih. Ko sem odprl vrata, se ni premaknila, niti se nasmehnila. »Kaj je, mati?« 43 — 26. oktober 1972 NOVI TEDNIK stran 13 DAVČNA REFORMA > široko javno in tudi že ipščinsko razpravo o os- ;ku novega Zakona o dav- i iz dogodka temeljnih or- lizacij združenega dela 0 v Sloveniji začeli prvi membnejši korak davčne orme. Novi davek na do- iek bodo delovne organiza- e plačevale po poslovnem pehu, medtem ko so do ij prispevale družbi sred- a predvsem iz osebnih do- dkov. Tudi takrat, če so bi- ti skromni in če je podjet- poslovalo z izgubo. Znotraj spodarstva bodo seveda stale številne spremembe. izračunamo novi davek po 1 zelo sprejemljivi izmed 3 variant, upoštevaje po- kanje v lanskem letu, po- n, vidimo, da bo davek po vem celotno gospodarstvo ičalo enako kot po prejš- im predpisu. To velja tudi najmočnejšo dejavnost — iustrijo. V kmetijstvu, go- njstvu in obrti bi bil da- k nekako za petino nižji, prometu za 10 odstotkov, v adbeništvu za 30 odstotkov v gozdarstvu kar za 43 od- )tkov, medtem ko bi mo- la trgovina plačevati za po- lico več davka kot po sta- m. Seveda so očitne razli- med posameznimi indu- rijskimi panogami glede na )slovni uspeh. Slavna pripomba, ki smo do zdaj najpogosteje sli- li ob novem davčnem os- itku, pa se nanaša na ob- tno prerazdelitev dohodkov ed posameznimi občinami, latno na boljšem bodo tiste visoko razvitim gospodar- vom, precej manj sredstev pa bodo imele občine, od ko- der se veliko ljudi vozi na delo v industrijska središča in nerazvite občine, ki imajo na svojih področjih v glav- nem le majhne obrate, sedeži podjetij pa so drugod. Novi predpis namreč kot davčnega zavezanca določa temeljno or- ganizacijo združenega dela, obenem pa predvideva mož- nost, da lahko občine zahte- vajo davek iz dohodka, ust- varjenega na njihovem po- dročju, četudi je sedež pod- jetja drugje. Vendar to je nakazano deklarativno, ne pa določno, kako v praksi spe- ljati. Vsaj v prehodnem ob- dobju bo težko drugače kot tako, da bi se sredstva nove- ga davka zbirala v republiki in ta bi potem omogočala občinam udeležbo na zbranih sredstvih po ključu dosedanje ureditve. Druga nakazana možnost je izravnava iz zbra- nih sredstev prometnega dav- ka. Vendar same nerazvite občine nimajo veliko trgovi- ne, primestnim občinam pa pobere velik del kupne moči privlačnejša trgovina v me- stih in s tem odpade tudi davek. Ob tem se vsiljuje tudi vprašanje, če ne bi za izrav- navo potrebna, pa preskro- mna sredstva od prometnega davka lahko povzročila pri- tisk na zvišanje davka in s tem cen. Opomniti moramo, da gre za najbolj krut in naj- bolj nesocialen davek, saj pri nakupih prizadene tako boga- tina kot reveža. Druga nevar- nost za pritisk na cene pa je znatno zvečanje davka na do- hodek v primerjavi s starim davkom v posameznih pod- jetjih ali panogah. Naj ome- nimo še dejstvo, da glede no- vega davka na dohodek še ni jasno, kako bo z dovolje- nimi odbitnimi postavkami od poslovnega uspeha — amortizacijo, osebnimi do- hodki in morda investicijami. 2e nekaj nakazanih proble- mov, ki še nikakor niso vsi, upravičuje neredko izrečeni očitek, da ima novi davek povsem fiskalne cilje, da ne upošteva razvojnih zamisli Slovenije in da bi bilo treba hkrati sprejeti nov predpis o financiranju družbeno politič. nih skupnosti. Res je, da o zamisli novega davka govorimo že skoraj tri leta. Vendar naj omenimo, da se je na primer EGS odloči- la po predlogu skupine stro- kovnjakov izdelanem leta 1963 za novi davek na doda- no vrednost šele leta 1967, da so ga Nemci kot prvi uvedli 1968. leta in ga bodo Italija- ni kot zadnji šele prihodnje leto. To kaže, kako resna za- deva je davčna reforma in to v državah, kjer so pristojni organi uprave bolj usposob- ljeni kot pri nas. Ce nas postavljeni rok 1. januar 1973 že sili k naglici, potem moramo prihodnje le- to sprejeti kot čas prehodne- ga odboja, namenjen skrbne- mu spremljanju in odpravlja- nju nejasnosti in nepravilno- sti. Pri davkih dvakrat dva ni nikdar štiri. V praksi se tudi ob dobri pripravljenosti vedno pojavi še kaj nepred- videnega. TONE KRAŠOVEC Oseba tedna: STANKO HUDALES ODBORNIK IN GASILEC »AU ste bili preseneče- ni, ko ste zvedeli in pre- brali iz Novega tednika, da vas je toliko ljudi spo- znalo na fotografiji, po- sneti na slavnosti ob pra- zniku velenjske občine v I/Okovici nad Šoštanjem?« »Pravzaprav ne,« je mir- no odvrnil Stanko Huda- les in nadaljeval: »Veste, sem občinski odbornik, vrh tega pa tu- di predsednik prostovolj- nega gasilskega društva. Ljudje me poznajo.« »Ce se ne motim, sodite med stare Velenjčane, ne po Qetih, mar ne?« »Da, prav imate. Vrh tega stanujem na prede- lu, ki loči staro in novo mesto. In če sem omenil bo, naj še dodam, da bi rad, da bi ta predel, mi- slim na starega, ostal. Naj bo tudi v spomin na ča se, ko novega mesta še ni bilo. Navzlic temu bi moral tudi ta košček Ve- lenja čimprej spremeniti svojo zunanjo obleko. V mislih imam obnovo hi- šnih pročelij in druga de- la, ki bi dajala temu na- selju drugačno, spodobnej- šo podobo. Sicer pa so ta dela tudi predvidena.« »Pred kratkim ste imeli na vašem območju zbor občanov. Kaj ste obraraa- vaU?« »Med drugim smo go- vorili o nekaterih nujnih komimalnih delih na ob- močju okoli velenjskega gradu. Tako bomo če le- tos uredili kanalizacijo, prihodnje leto pa namera- vamo še cesto ter javno razsvetljavo. Seveda bomo morali 2» financiranje teh del prispevati tudi občani sami.« »S katerimi problemi se srečujete kot predsednik gasilskega društva v Vele- nju?« »Najprej moram omeni-' ti zadovoljstvo prostovolj- nili gasilcev, ki smo le- tos po zaslugi krajevnega samoprispevka in razume- vanja delovnih organizacij dobili nov in moderno opremljen gasilski dom. Z njim pa so seveda nasta- le nekatere spremembe pri delu in financiranju. Ne gre samo za bo, da bomo potrebovali več sredstev za redno delo in za vzdrževanje doma. Ce hočem.o napraviti korak naprej v preventivni služ- bi, bomo morali imeti tu- di stalno manjšo posadko, če drugače ne kot dežurno službo. Tako bi zagotovili večjo varnost, zlasti pa hitrejše posredovanje v primeru požara ali dru- gih nesreč. Gre torej za prizadevanja, kako bi ga- silci čim bolj pomagali gospodarstvu, ljudem in prav zato menim, da bo- mo tudi pri uresničevanju tega načrta dobih vso mo- ralno in materialno pod- poro. Ničesar ne iščemo zase, delamo za druge, za večjo varnost naših lju- di!« M. BOŽIČ V vsaki številki Novega tednika bo naša fotografija, objavljena na tem prostoru, pred- ivila skupino ljudi iz različnih krajev. Največkrat na mestu, kjer se zbere mnogo obča- )v. Kakšna je vaša naloga? Dobro si oglejte fotografijo in na njej obkrožite osebo, ki e jo spoznali. Nato na kupon napišite ime in priimek osebe, ki ste jo spoznali, izrezano tografijo pa pošljite v pismu na naslov: Uredništvo Novi tednik, Gregorčičeva ul. 5, Celje, oznako SPOZNAJMO SE. Po možnosti napišite naslov osebe, ki ste jo obkrožili na fo- grafiji. Kaj bomo storili mi? Pregledali vaše kupone in ugotovili, katera oseba je bila naj- ičkrat obkrožena oziroma spoznana. Tako bomo dobili OSEBO TEDNA. Seveda bomo to lebo ali osebico predstavili vsem našim bralcem. Vsi, ki sodelujete v igri, pa ste udeleženi v nagradnem žrebanju. Trem izžrebancem I Ljubljanska banka vsak teden razdelila tri hranilne knjižice: 1. PO 150 DIN 2. PO 100 DIN 3. PO 50 DIN. Kupone in fotografije z označbo (obkrožite osebo, ki ste jo spoznali) pošljite na naš slov do ponedeljka. Ce bi se zgodilo, da kak teden nihče od bralcev ne bi pravilno na- del imena in priimka osebe, se nagrade prenesejo v naslednje kolo. Na fotografiji, ki smo jo objavili v prejšn.ji .številki In jo je novinar posnel ob otvoritvi Savinjske poti ter prireditvi ob 5. oblet- nici Dragotovega doma na Homu, ste, dragi bralci, prepoznali vseh osem oseb; največkrai pa jc bila obkrožena Marija Ocvirk iz Zabu- kovice, ki je tako postala OSEBA TEDN.-V in jo bomo predsUvlli T naslednji številki. Nagrade Ljubljanske banke, hranilne knjižice z začetnimi vlogami prejmejo: 150 ain Dušan Vasle, Zabukovica 12 a. Griže: 100 din Jospina Ulrih. Zabukovica 96, Griže; 50 din Eidi Petek, Migojnice 87, Griže. Čestitamo! 14. stran NOVI TEDNIK §t. 43 — 26. oktober 19?; Fran Ros v decembru leta 1918 je Koroško pokrival sneg, ko- maj ped visok. T^daj so v južnem delu dežele bile raz- vrščene slovenske vojaške enote, da bi kraje z našimi ljudmi zagotovile snujoči se jugoslovanski državi. V Velikovcu je bil Franjo Malgaj s svojo četo poleg ba- taljona prostovoljcev celjske- ga pešpolka. Ena njegovih čet je stala v Grebinju, da je Velikovec varovala s sever- novzhodne strani. Od tam so ga ogrožali hajmverovci iz Labudske doline. Menjavali so se vodi čete, ki so nad Grebinjem postavljali pred- nje straže. Tisto popoldne pred boži- čnim večerom je vod nared- nika Ivana Meglica zamenjal prednje straže in se udomil v obeh napol lesenih kočah tik ceste na zložnem griču. Večja koča je bila prenapol- mena z zatohlostjo. Po raz- močenih tleh okrog nizkega železnega štedilnika je slone- la deseterica vojakov, skoraj le fantov izpod petindvajset let. Metali so karte v dim cigaret, ki se je vil pod začr- neli nizki strop in okrog pe- trolejke, na vrvi viseče, ki ji JC svetloba utripala v duše- čem ozračju. Tik pod lučjo je na stolčku čevel čevljar, gospodar, ka- kor voščen v obraz, zgrbljen v woje delo. Troje otrok je slone bede- lo na postelji. Njihova mati, s'ahotna ženska, je ob mizi krpala že rečkr:at zašite no- gavice. Potem se je napotila v ^ler. da pomolze kozo. 'elcfonski zvonec je pre- t r tišino van Meglic se je odzval. V plašču je stal tam, z revol- verjem v torbici pod bokom. Grebinja mu je javljal kov^.andir čete: »Z Nemci je sklenjeno pre- mirje. Od pete ure popoldne do iste ure dneva po prazni- kih. Ves ta čas ne pričenjaj sovražnosti! Tretjina voda nai se vrne! Ostane naj še straža na cesti in zveza z Grebinjem! Zate in še za dm tovariša iz tvojega voda so prispeli paketi. Pošljem ti jih Srečne praznike!« Ivan je oznanil vest o pre- mirju, ki je v koči zbudila praznično občutje. Nekaj mi- nut so karte počivale Le zdaj in zdaj je kdo iz- m.ed čevljarjevih izrekel be- sedo, plaho slovensko bese- do. Plaho tudi zdaj, ko so Nemci bili izgubili vojno in so jim Slovenci vzeli ta svoj del Koroške. Ivan se je napotil venkaj v sneg. da izvrši povelje. Skrčil in izmenjal je straže. Vse gosteje je snežilo, v meglo je tonila gaz. V drugi, manjši kočt sta dve starikavi ženski, sestri, gospodarili sami Zdaj sta sedeli s čmiwM klobukoma na glavah in mežikaje strme- li v velik slovenski molitve- nik Na cesti sta se iz mraka zgostila dva vojaka s polni ma nahrbtnikoma, obloženi- ma s snežno plastjo. Ivan se je vrnil v čevljar- jevo kočo. Vojaki so v vese- lem pričakovanju pričeli od- pirati zavitke, tudi Ivan. Nad čevljarjevo glavo, pod vise- čo petrolejko le pričel bra- ti materino pismo, toplo in skrbi polno. Ali je zdrav in mu je dobro? Ali nI v nevar- nosti? Kako dolgo bo moral še ostati na Koroškem? Tak- šnim vprašanjem pa so sledi- le še drobne domače novice. Čevljar je pospravil čevlje _ in orodje ter stopil iz koče. Ivan se je približal otrokom in jim prisluhnil. Sepetaje so se pogovarjali deček in obe deklici, vsi med osmim in dvanajstim letom. Komaj je razumel nemške besede v koroškem narečju. »Zakaj ne govorite j>o na- še?« je vprašal začuden. »Ta- ko, kakor znata oče in ma- ti? Po slovensko?« Segel je v zavitek po pi- škote in jim ponudil. Neza- upno so sprejemali dobrote, ki jih deli roka neznanega vojaka — gosj)oskega člove- ka, ki pa noče govoriti po gosposko. »Zakaj ne govoriš po naše s sestro in bratom?« je pono- vil starejši deklici. Tiho je odgovorila: »Tudi v šoli mamjamo ta- ko, po nemško. Pravijo, da je lepo tako.« »Kako jM 2 mamo in oče- tom?« »Ko jpa ne znata po nem- ško .. .« »V Grebinj hodite v šolo?« »Da. Pa zdaj že dolgo ni šole.« »Spet bo šola, a v njej se boste učili po naše. Tudi na- še je lepo, je najlepše, ker je naše, ker tudi oče in ma- ma tako govorita. Ali bi se v šoli radi učili j)o naše?« Starejša deklica je v smehu prikimala. Sestra in bratec sta se bila zatopila v piškote. Ivan Meglic se je zamislil. Prijetna mu je bila zavest, da stoji na straži visoko nad Dravo, v zadnji slovenski ko- či pod Svinško planino. Le tam na zahodu segajo v Djekšah Slovenci še bolj na sever. Zadnji naši ljudje. Pri- hodnja hiša na prelazu v La- budsko dolino je nemška. In tam v Pustrici razume slo- vensko le še kakšen star člo- vek. Čevljar se je vrnil z že- no. Na mizo je postavil smrečico, Jci so ji veje bi- le prepletene s pisanim pa- pirjem in obtežene z orehi. V vrhu je gorela svečka, pod njo je visel papirnat angel. Po mizi je izsul pehar suhe- ga sadja in vanj postavil raz- glednico z jaslicami. Ivan je po mizi in klopi razložil nekaj svojih daril: del potice, nekaj peciva in suhega mesa, cigarete in ste- klenico vina. Nekaj so doda- li še vojaki. »Vzemite!« so ponudili čev- Ijarjevim in tudi sami so segli po dobrotah. žena in otroci so se v za- dregi zahvaljevali, čevljar pa je gledal nem in goltalo mu je v grlu. »Dobri ljudje ste vaši,« je izjecljal. »Mi vsi smo naši,« ga je popravil Ivan in se nasmeh- nil. Kipelo je v njem, da bi bil objel te uboge ljudi in jim dal vsega, kar so do- slej od bratov pogrešali. Da bi jim povedal, kako jim bo dobro poslej, ko bodo vsi skupaj za zmerom . . . Otroci so sklenili roke in so molili slovenski očenaš. ki so ga znali, še preden so ho dili v šolo. Nato so rahlo za- peli, kakor so se bili v šoli naučili: »Stille Naclit, heiUge Nacht .« Ivan Meglic je stopil iz ko- če v noč in sneg. Bilo mu je neizmerno dobro in lahko pri srcu. Razprostrl je roke v mrzlo temo in zavriskal, da je jeknilo v gozdnate hri- be Snežinke so mehko padale, čutil je, kako se mu tope na mladih, toplih licih ... Carinarnica Ljubljana bo 5. in 6. novembra 1972, prodajala na javni dražbi potniške avtomobile in drugo blago: Avtomobile v nedeljo, 5. novembra 1972, v prostorih šolskega centra za tisk in papir, Ljubljana, Pokopališka 33, od 8. ure naprej, drugo blago pa v ponedeljek, 6. novembra 1972, od 8. ure naprej v prostorih carinarnice Ljubljana, soba 13/iI. Ogled vozil in drugega blaga ter vplačilo kavcij bo samo v soboto, dne 4. novembra 1972, od 8. do 13. ure in od 14, do 17. ure v carinarnici Ljubljana. 1. o. a. FEUGEOT 504, letnik 1972, zaleten 55.000 2. tov. a. MAN, letnik 1968, nevozen, nosilnost 5 t iiO.OOO 3. o. a OPEL REKORD, letnik 1970, r evozen 3G.00O 4. o, a. BMW 1602, letnik 1971, zaleten 30 000 5. o. a. BMW 1600, letnik 1967, zaleten 29.000 6. o. a. FORD TAUNUS XL 1600, letnik 1972, zaleten 28.000 7. o. a. TORD CAPRI 1300 L, letnik 1971,zal8ten 25.000 3. o. a OPEL REKORD CARAVAN, let. '.968, zal 25.000 9. O a. VW KOMBI BUS, letnik 1970, zalet«Ji 21.000 10. o. a. HILLMAN CARAVAN, letnik 196«, nevozen 20.000 11. o. a. FIAT 128, letnik 1959, zalete.i 20.000 12. O a. RENAULT 16, letnik 1967, zaleten 16.000 13. o. a. BMW 2CO0 AUTOMATIC, letnik 1966, sal. 16.000 14. o. a. VW KOMBI BUS, letnik 1966, nevozen 15.500 15. o. a. OPEL KADET L, letnik 1971, zaleten 15.000 16. o. a. OPEL REKORD, letnik 1969, zaleten 15.000 17. O. a. VW 1302 S, letnik 1972, zaleten 15.000 18. O. a. OPEL REKORD, letnik 1965, nevozen 15 000 19. o. a. FIAT 125, letnik 1967, zaleten 15.000 20. O. a. OPEL REKORD L, letnik 1968, zaleten 15.000 21. O. a. PEUGEOT 404, letnik 1970, zaleten -15.000 22. o. a. PEUGEOT 404, letnik 1968, zaleten 14.000 •J3. O a. SIMCA 1500, letnik 1967, nevozen 12.500 24. o. a. NSU 1200/typ 110, letnik 1966, nevozen 12 000 25. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1P66, zaleten 11.500 36. o. a. FORD TAUNUS 20 M, letnik 1965, zaleten 11.000 27. o. a. FIAT 124, letnik 1969, zaleten 11.000 28. o. 3. MERCEDES 190, letnik 1963, zaleten lO.COO 29. o. a. PEUGEOT 404, letnik 1966, n«a'Ozen 10.000 30. o a. VW 1300, letnik 1967, nevozen, brez motorja 10.000 il. o. a. VW 411 L, letnik 1969, zaleten 10.000 32. o. a. PEUGEOT 404, letnik 1963, zaleten 9.500 33. o. a. OPEL KADET, letnik 1965, zaleten 9.500 34. o. a. FORD TAUNUS 12 TI CARAVAN, 1. 1965, nevozen 9.500 35. O. a. OPEL REKORD, letnik 1964, nevozen 9.500 36. o. a. FCRD TAUNUS 15 M, letnik 1966, zaleten 9.000 37. o. a. RENAULT 10, letnik 1963, zaleten 9.000 38. o. a. OPEL REKORD, letnik 1965, nevozen S 000 39. o. a. SIMCA 1300, letnik 1968, nevozen 9.C00 40. o. a. OPEL REKORD 1700, letnik 1966, zaleten 9-000 41. o a. OPEL REKORD, letnik 1966, zaleten 9.000 ■12. o. a. VW 1500, letnik 1963, nevozen 8.500 43. o. a. RENAULT R 10, letnik 1964, nevozen 8.500 44 o. a. FIAT 1500, letnik 1964, nevozen 8.5C0 45. tov. a. MERCEDES KIPER 4500 nosilnost 4,5 t, letnik 1955 8.000 46. o. a. FORD TAUNUS 17 M, 1. 1967, zaleten 8 000 47. o. a. VW K 70 L, letnik 1971, reg. motorja 3.000 48. o. a. FORD TAUNUS 12 M, letnik 1965, nevozen 8.000 49. o. a. VW 1500, letnik 1962, zaleten 7.500 50. o. a. VW 1600 L, letnik 1953, zaletan 7.500 51. O. a. MERCEDES 220, letnik 1962, nevozen 7.000 52. o. a. SKODA 1000 MB, letnik 1968, nevozen 7.000 53. o. a. 1200, letnik 1933, zaleten 7.000 54. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1965, zaleten 7.000 55. o. a. OPEL REKORD, letnice 1966, zaleten 7.000 56. o. a. OPEL REKORD COCT.-^E, letnik 1964, nevozen 7.000 57. o. a. ^Pf/ 1500, letnik 1965, nevozen 6.500 58. o. a. FIAT 1300, letnik 1962, zaleten 6.500 59 o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1966, zaleten 6.500 60. o. a. TOVOTA 1000, letnik 1971, zaleten 6.500 61. o. a. OPEL REKORD, letnik 1963, zaleten 6.500 62. o. a. OPEL REKORD CARAVAN, 1. 1962, nevozen 6 000 63. o. a VW 1200, letnik 1965, zaleten 6.000 84. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1966, zaleten 6 000 65 o. a. FIAT IICO. letnik 1962, nevozen 6.000 66. o. a. FORD CORTINA, letnik 1967, zaleten 6.000 67. o. a. V\V 1500, letnik 1965, nevozen 6.000 58. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1966, zaleten 5.500 69. o. a. TORD TAUNUS 20 M, letnik 1968, zaleten 5.000 70. o. a. FRINZ NSU tip 47, letnik i964, nevozen 5.000 71. o. a. GLAS 1204, letnik 1969, nevozen 5.0C0 72. o a. VW KOMBI BUS, letnik 1962, nevozen 5.000 73. o a. RENAULT 10, letnik 1965, nevozen 5.000 74. o. a FIAT 1500, letniK i965, nevozen 5.000 75. o. a. VW 1300, letnik 1964, nevozen 5.0O0 76. o. a. OPEL REKORD, letnik 1962, nevozen 4.500 77. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 19fi3, zaleten 4..50O 78.0.3 FORD ANGLIA, letnik 1962, zaleten 4,500 79. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1962, zaleten 4.500 80. o. a VW 1600, VARIANT, letnik 1967, zaleten 4.5O0 81. o. a. VW 1200. letnik 1958. zaleten 4.500 82. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1961, nevozen 4.50O 33. o. a. OPEL REKORD, letnik 1963, zaleten 4.500 84. o. a. RENAULT 4 L, letnik 1968, zaleten 4.CO0 35. o. a. MORIŠ MINOR 1000, letnik 1966, nevozen 4.000 86. O. a. OPEL KADET, letnik 1967, reg. motčrja 4.000 87. o. a. VW 1200, letnik 1964, ziaieten 4.000 88. o a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1961, zaleten 3.500 , 89. o. a. OPEL REKORD, letni« 1965, nevozen 3.500 90. o. a. FORD TAUNUS 12 M, letnik 1962, zaleten 3.500 91. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1963, zaleten 3.000 92. O. a. RENAULT GORDINI, letnik 1961, nevozen 3.000 93. o. a. CITROEN 2 CV, letnik 1968, zaleten 3.000 94. o. a. OPEL REKORD, letnik 1958, nevozen 3 000 95. o. a. IIAT 600 D, letnik 1962, nevozen 3.000 96. o. a. OPEL KADET CARAVAN, letnik 1969 brez legi- stracije 3.0C0 97. o. a. RENAULT 8, letnik 1963, zaleten 3.000 98. o. a. FORD TAUNUS 12 M, letnik 1965, reg. mot. 2 500 99. o. a. VW 1500, letnik 1965, reg. motorja 2.500 100. O. a. CITROEN ID 19, letnik 1968, brez regist. 2.000 101. o. a. FORD TAUNUS 12 M, letnik 1970, reg. mot. 2.000 102. o. a. MERCEDES BENZ 220, letnik 1981, nevozen 2.000 103. O. a. CITROEN ID 19, letnik 1963, reg. motorja, zaleten 2.000 104. o. a. FORD ESCOBT, brez registracije, zgoren 500 PONOVNO NA LICITACIJI: 105. O a. VW KOMBI FURGON, letnik 1966, nevozen 17.000 106. o. a. MERCEDES 220 S AUTOMATIC, letnik 1962, ne- vozen 10 000 107. o. a. AUDI 80, letnik 1966, zaleten 12.000 108. o. a. MERCEDES 220 S, letnik 1961, zaleten i2.CO0 109. o. a. CITROEN ID 19, letnik 1963, nevozen 12.000 110. o, a, BMW 1800, letnik 1988, zaleten 12.000 111. o. a. MERCEDES 220 SB, letnik 1950/61, nevozen 11.000 112. ca. FORD TAUNUS 12 M, letnik 1966, zaleten 11.000 113. o. a. SIMCA 1301, letnik 1969, zaleten 8.000 114. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1962, nevozen 6.500 115. o. a. AUTOBLANCHI PRIMULA, letnik 1962/63, zaleten 6.500 116. O. a. RENAULT 4 L, letnik 1965, zaleten 6.000 117. o. a. OPEL REKORD, letnik 1964, zaleten 6.000 118. o. R. VW 1200, letnik 1963, nevozen 6.000 119. o. a. MERCEDES 220 S, letnik 19.57, nevozen 5.000 120. O. a. VW 1500, letnik 1964, zaleten 5.000 121. o. a. PPJUGEOT 404. letnik 1961, z-dleten 5.000 122. o. a. FORD TAUNUS 12 M, letnik 1905, zaleten 4.000 123. o. a. VW 1200, letnik 1964, reg. karoserije, zal. 4.000 124. o. a. VW KOMBI FURGON, letnik 1961. nevozen 3.000 125. O. a. VW 1200, letnik 1957, nevOKen 3.000 126. o. a. FORD TAUNUS 12 M, letnik 1963, zaleten 3.000 127. O. a. OPEL REKORD, letnik 1964, nevozen 2.500 128. o. a. RENAULT GORDINI, letnik 1961, nevozen 2.500 129 FORD TAUNUS 17 M CARAVAN, letnik 1963, zaleten 2.000 130 o. a. RENAULT 16 letnik 1969, brez registracije 2.000 131. o. a. VW 1200, letnik 19.52/55, nevo-ien 1.400 132. o a. BMVl^. 700, letnik 1962 ,zaleten 1.000 133. O. a. Vl'ARSZAWA, letnik 1962, n-avozen 1.000 134. o a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1963. zaleten 1.000 133. O. a. FORD TAUNUS 15 M, letnik 1958, reg. mot. SCO 136. o. a. OPEL REKORD COUPE, letnik 1962, reg. mot. 700 in ostalo blago (mopedi, motorji, bazen za plavanje itd.) Spisek dru.gega blaga, ki ni objavljen v tem ogla- su, bo objavljen na oglasni deski carinarnice Ljub. Ijana. Pravico udeležbe na javni dražbi imajo vse prav- ne in fizične osebe. Udeleženci morajo v dneh, ki so določeni za ogled blaga, tj. v soboto 4. XI. 1972, vplačati 10 "o kavcijo od začetne cene v carinarnici Ljubljana, predstavniki podjetij pa morajo poleg te- ga predložiti še pooblastilo svojega podjetja. Vsak kupec vozila nosi stroške eventualnega vse- kan.ja številke motorja in karoserije. V nedeljo, 5. novembra, ne bomo sprejemali vpla čil kavcij, temveč samo v soboto, 4. novembra 1972. Vse informaci.ie o javni dražbi lahko dobite po telefonu, št. 316 588 od 28. oktobra 1972 dal.ie. IZ CARINARNICE LJUBL.IAN/^ t. 43 — 26. oktober 1972 NOVI TEDNIK stran 15 O KVALITETNEM ŠPORTU Zadnje OI so lahko eno iz- [led meril stopnje kvalitet- lega športa v Jugoslaviji. O ispehih in neuspehih naših portnikov na teh igrah je ilo že mnogo razprav in raz- ičnih mnenj v naši javnosti o dnevnem tisku tako iz vrst trokovnjakov in športnih no- inarjev, pa tudi ljubiteljev iporta. Teh stvari ne bi po- ;reval, čeprav osebno menim, la smo v danih pogojih or- aniziranosti, razvoja množič- lega in kvalitetnega športa )Ti nas pobrali tisto, kar nam )ripada. Vedeti je treba, da 10 v posameznih panogah ilimpijskega programa vselej la voljo le po tri odličja, za catera se pripravljajo in jih ielijo osvojiti milijoni šport- likov vsega sveta, če so na 31 resnično zbrani najboljši Športniki sveta, je stvar si- stema selekcije vrhunskih jportnikov v posameznih dr- žavah. NIZKA RAVEN TELESNE KULTURE Razkril bi raje nekaj vzro- kov, zakaj na področju kvali- tetnega športa pri nas, na področju celjsk)> regije, ne dosegamo tistega kot v pre- teklosti, oziroma ne koraka- mo vzporedno z ostalimi v državi in svetu. Telesna kul- tura pri nas je na dokaj niz- ki ravni. Večjo organiziranost je iz leta v leto čutiti v na- šem šolskem sistemu, pa če- prav se tudi tu srečujemo z vrsto slabosti. V sistemu vzgoje in izobraževanja ima telesna vzgoja svoje mesto, žal pa je še vselej družbeno prenizko verificirana in tudi vrednotena. Od tod izvirajo slabosti, ki imajo svoje kon- čne posledice tudi v upada- nju kvalitetnega športa. V 'dveh do treh šolskih urah te- lesne vzgoje tedensko, ki se marsikje opravljajo v šolskih razredih, hodnikih in šolskih dvoriščih, skratka v neureje- nih prostorih, ni mogoče vce- piti otrokom trajne navade do telesne vzgoje in športa. Verifikacijski dokument o »normalnih pogojih« za delo- vanje so od ustreznega repu- bliškega organa dobile v celj- ski občini vse vrste srednjih šol, telovadnico z ustreznim igriščem za obvezen predmet telesna vzgoja pa ima le ena sama šola! Neskladja, ki jih človek težko razume .. . Ob takšnih pogojih in stanju je težko govoriti o kvaliteti po- uka, ne glede na strokovne kadre. Tu je še vrsta subjek- tivnih slabosti, ki bi jih ob pravilnem vrednotienju peda- goških delavcev do telesne vzgoje in spoštovanju obsto- ječih predpisov lahko odpra- vili. Tako npr. še kar 42 od- stotka razvitih osnovnih šol izvaja pouk telesne vzgoje na predmetni stopnji skupno za moško in žensko mladino, skratka to je »kombiniran« pouk, ki se ga v vseh drugih predmetih močno otepamo, ker znižuje kvaliteto dela. Z Uvajanjem inovacij je že ču- titi vse močneje na nižji stop- inji v naši osnovni šoli tudi »krajo« ur telesne vzgoje za potrebe drugih predmetov. Te Pojave bo treba energično za- vreti, sicer bomo lahko ugo- fevljali namesto napredka na- zadovanje v šolski telesni Vzgoji. Dobro izvajana in kva- litetna šolska telesna vzgoja in delo v ŠŠD pa sta temelj- ih kamna za množičnost in kvaliteto našega športa. Zal smo v naši družbi ob iskanju novega premalo vred- notili delo v TVD Partizan, se danes na našem območ- ju vse bolj omejuje na obli- '^Ovanje športnih akcij in Vključevanja v različne te- kinovalne sisteme. Pred leti 1^ bila to množična organiza- '''^Ja, ki je bila ob sistematič- •^^m delu s posredovanjem "snovnih telesnih spretnosti prava zakladnica kvalitetnih športnikov. Kar čez noč so usahnili marljivi in sposob- ni amaterski vaditelji in va- ditelj ice. POMANJKANJE STROKOVNJAKOV IN OBJEKTOV z redkimi izjemami je bilo delo v specializiranih šport- nih klubih in društvih na ple- čah amaterskih trenerjev in vaditeljev, marsikje pa še teh nimamo na voljo. Vrhunski šport in vadba pa terjata da- nes visoko kvalificirane stro- kovnjake, ki naj bi šli v ko- rak s časom, z novimi izsled- ki tehnike in znanosti na tem področju. Izredno spoštujem vse amaterske strokovne de- lavce in sem jim dolžan iz- reči zahvalo za požrtvovalno delo na športnih terenih, ki ga nekateri opravljajo že vr- sto let. Brez profesionalnih trenerjev vsaj v nekaterih športnih zvrsteh, v bazičnih športih, ki bi jih naj razvi- jali v prihodnje glede na tra- dicijo in ostale pogoje, pa si ne moremo obetati vidnega napredka. Pomanjkanje strokovnjakov je bistvena slabost pri razvi- janju našega kvalitetnega športa. Imamo talente za gimnastiko na širšem celj- skem območju, nimamo pa niti enega trenerja za vaje na orodju niti ustreznega orod- ja, da o ustreznih telovadni- cah niti ne razpravljam. Šrot in Kiissel sta v Celju dosegla že visoko stopnjo znanja, med državne reprezentante pa sta se povzpela v Ljubljani ob kvalitetnih trenerjih! Za na- predek v kvalitetnem športu pa bo na našem območju še vselej potrebna močna garni- tura amaterskih strokovnja- kov, ki naj bi dopolnjevali svoje strokovno znanje na ustreznih tečajih in seminar- jih. Marsikje je vzrok za za- ostajanje iskati tudi v po- manjkanju ustreznih objek- tov. Ali lahko govorimo o raz- voju kvalitetnega plavanja, pa tudi množičnega, brez pokri- tega plavalnega bazena? Ali imamo perspektive za razvoj kvalitet v odbojki, rokometu, košarki in drugih borilnih športih brez ustrezne športne dvorane? VEČ MEDOBČIN- SKEGA SODELO- VANJA IN DOGO- VARJANJA Kot na drugih področjih bo v prihodnje potrebno tudi pri nadaljnjem razvoju in kre- pitvi kvalitetnega športa po- vezati organizacijske in stro- kovne delavce ter osnovne organizacije v širši celjski re- giji. Za rast kvalitetnih šport- nikov je potrebna široka os- novna baza s tisoči športni- kov, ki naj bi prišli na povr- šje z ustreznim cenenim te- kmovalnim sistemom. Le ob takšni selekciji in medseboj- nem razumevanju bo možen nadaljnji napredek. Zapira- nje v ozek krog osnovnih or- ganizacij in občinske meje pomeni nadaljnje nazadova- nje kvalitetnega športa. Kvali- tetne atlete in atletinje je AD Kl^divar pred leti črpal prav iz našega podeželja, iz sosed- nih občin (žalske, šmarske, šentjurske, velenjske in la- ške). Povsem izumrli so pro- pagandni atletski nastopi vr- hunskih celjskih atletov in atletinj v celjski regiji. AD Kladivar je prav tako lahko zaskrbljen kot ustrezne ZTK v Žalcu, Slovenskih Konjicah, Radečah, Šoštanju, štorah in drugod, da so v teh krajih atletske naprave zapuščene in da na atletskih stezah raste trava in plevel!!! VSE GLEDAMO SKOZI DINAR Negativni pojavi v našem športu so našli svoje koreni- ne tudi v celjski regiji. Gre za profesionalizem, ki se v raznih oblikah pojavlja še pri športnikih v conskih in pod- zveznih ligah. Smatram, pa naj zveni še tako »staromod- no«, da je širša družbena skupnost s svojimi sredstvi opravila svoje poslanstvo in obveznosti do športnih orga- nizacij in aktivnih športni- kov, če jim omogoči objekte za vadbo in nastopanje, nudi ustrezno opremo, trenerje, sanitarne naprave, sredstva za udeležbo na tekmovanjih in podobne stroške. Danes pa žal tudi športniki vseh branž gledajo vse skozi dinar, da bi si na račun športnega udejstvovanja izboljšali svoj osebni standard. Danes se športniki prodajajo na trži- šču kot vsako drugo blago! »Bogate« sredine si kaj lahko kupijo kvalitetne športnike in s tem kvaliteto v tej ali oni športni igri in panogi. Odloč- no obsojam tak profesionali- zem, ki mu ni prostora v na- šem družbenem sistemu in iz- podjeda zdrave osnove naše telesne kulture. Podpiram pa potrebo po ureditvi statusa vrhunskega športnika evrop- skega in svetovnega kova. Do- gnano je, da mora vrhunski športnik glede na športno pa- nogo letno trenirati do 2.000 ur ali dnevno po 5 ur in več! Takšno treniranje zahteva ce- lega človeka, ki mora nujno' v svojem večletnem tekmo- valnem obdobju biti deležen določenih ugodnosti tako pri študiju in poklicnem delu, pri urejanju hranarin in štipen- dij, nadomestil za izgubljeni delovni čas in urejanje še drugih zadev. DELUJEMO NA PRE- ŠIROKI FRONTI v našem demokratičnem si- stemu, kjer omogočamo rast in razvoj najrazličnejših športnih panog in iger, ne glede na število aktivnega članstva, pa jih podpiramo z vsemi sredstvi, nam ta širina podira možnosti za večjo kva- liteto. Danes imamo v celj- ski občini »razvitih« nad 20 športnih panog in iger, pa še večje število športnih organi- zacij. S stališča kvalitet bo treba odločno potegniti črto in v prihodnje podpirati na- črtno tiste športne panoge in igre, ki imajo v širši regiji množično osnovo, ustrezne objekte in stroko\Tie kadre ter širši družben pomen, pa tudi svojo tradicijo. Svet za telesno kulturo pri SOb Celje bo po svojem pro- gramu že na prihodnji seji podrobneje obravnaval pro- blematiko kvalitetnega športa v občini in upam, da bodo določeni predlogi na tem po- dročju uresničeni v bodoči skupnosti za telesno kulturo. Obveznosti do ustreznih sta- lišč in rešitev izvirajo tudi iz smernic razvoja telesne kul- ture v celjski občini v letih 1972—1975, ki sta jih sprejela in potrdila oba zbora občin- ske skupščine. Karel Jug, predsednik sveta za telesno kulturo pri skupščini občine Celje AVTO ČEZ KOLESARJA JANEZ BURGAR, iz Me- dvod je med vožnjo z osebnim avtomobilom iz Celja proti Vranskemu v čepljah ponoči prepono opazil kolesarja FERDI- NANDA DOBNIKA, 45, iz Čepi j, ki je ležal na ce- stišču. Peljal je preko nje- ga in kolesa. Kolesarja so zaradi številnih hudili po- škodb odpeljali v bolniš- nico. PADEL Z AVTOBUSA IVAN PETRIČ iz Oplot- nice je upravljal avtobus na redni progi iz Oplot- nice pr«ti Slovenskim Ko- njicam. Ko se je avtobus približeval cesti I. reda, je voznik zaviral, še preden je avtobus ustavil, je p>ot- nik JOŽE BRUMEC, 59, iz Slov. Konjic odprl pre- dnja vrata in padel iz av- tobusa. Brumec je pozne- je povedal, da je bil pre- pričan, da je avtobus u- stavil na postaji v Konji- cah. Pred tem je sedel na prednjem sedežu. Pri padcu iz avtobusa je do- bi! težje poškodbe. OBSTAL V JARKU ALOJZ JEGER, 28, iz Rogaške Slatine, je v Spodnjih Negojah z oseb- nim avtomobilom izvozil ostri nepregledni ovinek in zapeljal v jairek. Po 22 metrih vožnje v jarku je zadel v kup kamenja. Od- bilo ga je preko ceste na desno Stran, kjer je av- tomobil obstal v jarku. Jeger se je teže poškodo- val. ZALETEL SE JE V OGRAJO KARL STRAŠEK, 44, iz Šentvida pri Grobelnem, se je peljal s kolesom na pomožni motor proti Šmarju. V Grobelnem se je iz neznanega vzroka za- letel v betonsko ograjo mostu. Vrglo ga je preko kolesa na ograjo. Odpe- ljali so ga v celjsko bol- nišnico, kjer so ugotovili, da je dobil pretres mož- ganov. OBRNILO GA JE NA STREHO VIKTOR PIRC, iz Ljub- ljane, je voKil z osebnim avtomobilom proti Celju. Pred Levcem je nenadoma z njegove desne strani piečkal cesto pešec JOŽE VERK, 78, iz Levca. Pire je kljub zaviranju pešca za- del in zbil po cesti. Verk je dobil težje poškodbe. Avtomobil je zaradi moč- nega zaviranja obrnilo za 180 stopinj, nato i>a se je prevrnil na streho. SOPOTNIK UMRL IVAN TURNSEK, 34, iz šmartnega v Rožni doli- ni, je vozil z mopedom iz Žalca, z njim je bil kot sopotnik JAKOB GAC- NIK, 41, iz Sp. Grušovelj. V Šempetru je z leve strani nenadoma pritekla na cesto MARIJA JELAR- CIC iz šemp>etra. Mope- dist jo je zadel in zbil. Padla sta tudi mop>edist in sopotnik. Gačnik se je pri nesreči hudo poškodo- val in po treh dneh umrl v bolnišnici. HITROST ic;nac operčan, 32, iz Lačje vasi, se je p>eljal s kolesom na pomožni mo- tor iz Nazarja proti Sp Rečici in v Dubletini ho- tel obvoziti skupino peš- cev na desni strani Zara di prevelike hitrosti mu to ni uspelo. Zadel le PRANCIŠKO HREN iz Dobletme, ki se je pri nesreči laže poškodovala. PRED SREČA- NJEM V LEVO IVAN GROBELŠAK, 30, iz Celja, je pripeljal z oseVjnim avtomobilom v Rečico pri Laškem, ko mu je privozil nasproti s kclesom na pomožni mo- tor OTO TRBOVC. 30, iz Celja. Trbovc je pred sre- čanjem zavil v levo in tr- čil v avtomobil. Kolesar- ja je odbilo v kup gra- moza tn nazaj na cesto. Pri tem se je laže poško- doval MOPEDIST BREZ IZPITA MILKO IVIEDVEŠEK, 51, z Brega, je vozil z osebnim avtomobilom sko- zi Ločico proti Polzeli. Na dvojnem ovinku mu je z vaške ceste zapeljal pred avtomobil mopedist bre? izpita, BORIS ZGAJNER. 20, iz Griž. Avtomobilist ga je kljub zaviranju za del. Zgajnerja so zaradi številnih poškodb odpjelja li v bolnišnico. ZANESLO GA JE FRANC GROBELNIK, 24, iz Železna, je z oseb- nim avtomobilom v Reči- ci ob Paki prehiteval ko- lesarko PAVLO KOLARjZ Podgorja. Ko je pripeljat nasproti drug osebni av- tomobil, je Grobelnik ugo- tovil, da srečanje ni mo- goče in je pritisnil na zavoro. Zaneslo ga je v desno, vendar je prikoli- ca zadela kolesarko. Ko- larjeva je dobila lažje po- škodbe. VOZIL PROTI MILIČNIKU BOGOMIR ZUPANČIČ, 31, miličnik oddelka mi- lice v Rogašli Slatini, je pred dnevi opravljal kon- trolo prometa na cesti II. reda v bližini bencinske črpalke v Rogaški Slatini. Tako, kot je predpisano, je zaustavljal vozila. Vse je bilo v redu, dokler ni pripeljal osebni avtomobil z registracijo KN 92-34. Neznani voznik je pripeljal z veliko hitrostjo iz smeiii Podplata, čeprav je tu omejitev 50 kilometrov. Ko je zagledal miličnika, je voznik nekoliko zmanjšal hitrost in p)eljal po sredini vozišča. Tudi miličnik je stopil nekaj korakov pro- ti sredini, tedaj pa je opa- zil, da voznik vozi nanj- Skušal je pobegniti na le- vo stran ceste, gledano y smeri vožnje avtomobili- sta. Toda to mu ni uspe- lo. Voznik ga je zadel v bok in zbil po cesti. Mi- ličnik je bil v tem trenu- tku 50 centimetrov od ro- ba pločnika. Padel je na hodnik za pešce, telesno poškodovan. Neznanec je odpeljal. Delavci oddelka milice Rogaška Slatina so takoj skušali izslediti neznanega voznika. Ugotovili so, da je lastnik avtomobila MI- JO BELOSEVIC, 18, iz Do- ličev pri Krapini. Nasile- dnji dan so ga prijeli. Pre- iskovalni soonik je odredil pripor za Belo^eviča, ki je tako naredil kaznivo deja- nje poskusa uboja uradne osebe. Beloševič je dejal, da je zapeljal proti milič- niku in potem zbežal, ker je vozil brez izpita. 16. stran NOVI TEDNIK St. 43 — 26. oktober 197j med štirimi; BRATEC IN SESTRICA Sem vasa večletna naro- čnica in vas lepo pozdrav- ljaj. Z vašim oz. našim časopisom smo pri hiši ze- lo zadovoljni. Prosim pa vas za nasveočasi začuti, da je od- več, misli, da ga nihče ne mara tn ker ne čuti lju- bezni, tudi sam težko lju- bi. Tako i>ostane zagrenjen zaprt vase in večkrat tudi hudoben do tistih, za ka- tere čuti, da imajo tisto, kar on potrebuje, vendar nima. Priboljšek je res pri- boljšek, osnova vsega pa je ljubezen do otroka. Prav je, da ima vaš mož rad hčerko, vendar bi mo- ral del svojega časa in Iju- be23ii posvetiti tudi sinu. Občutek dečka, da ga oče nima rad, ne bo izginil sam od sebe, temveč bo rasel z njim. To pa llahko rodi zanj in za vso druži- no neprijetne p>osledice. Pogovorita se z možem in dajta čutiti svojo ljubezen tudi fantu. IGOR OBVESTILO REŠEVALCEM KRIŽANKE v zadnji številki NT je po- motomii izpadel razpis na- grad za nagradno križanko Tkanine. Rešitve pošljite do 6. novembra 1972 na uredni- štvo Novega tednika, nagra- de pa so tele: 1. nagrada 100 din, 2. in 3. na^^rada pa po 50 din. Predaja stanovanj STANOVA N.ISKO PODJETJE CELJE bo prodalo sledeča stanovanja; 1) Prešernova ul. 2 —1 soba izklicna cena 30.661,— din, 2) v Jurčičevi ul. 11/11 — 1 stanovanje izklicna cena 108.498,— din, 3) v Tovarniški št. 29 — 1 stanovanje izklicna cena 40.531,— din. Dražba bo v ponedeljek, dne 6. novembra 1972 ob 8. uri v Gledališki ul. št. 4 — pritličje levo. Vsa stanovanja so zasedena. Pobližji pogoji so raizvidni iz oglasa na oglasni deski v Gle- dališki ul. 4/1. BOIITIPE ZA PlITEK ŽEP Ce se nikakor ne mo- rete navaditi na kimono, šiš miš ali raglan rokave, potem vam bo sigurno do- brodošel pulover z nor- malno všitimi rokavi, kar teri v izjemah še vedno obstajajo v modnem me- težu. Omislite si primeren vzorec in primite za ple- tilke. Pazite predvsem pri izbiri materiala ter se jx) možnosti odločite za an- gora volno ali sintetiko podobnega videza. Izbiraj- te med barvami rjavih in rdečih odtenkov in se pri vzorcu odločite za zopet moderen op art stil. JANEZ VERBIC pogled v preteklost: TEKSTILNA DELAVNICA V JOŠTOVEM MLINU v boju proti gospodar- skim prestopkom, je na podlagi 46. člena Uredbe o delu in ustanavljanju trgovskih podjetij Mestni odbor Celje izdal slede- čo o-'iočbo: ;)Kmetijski zadrugi NN se odvzamejo neupraviče- no ustvarjena sredstva, katera je ustvan'a s pro- dajo nedovoljenih artik- lov. Din 1.270.— je plačati v korist proračuna Mest- nega ljudskega odbora Ce- lje.« In obrazložitev: »O pri- liki kontrole Kmetijske zadruge je bilo ugotov- ljeno, da je ta prodajala žganje v odprtem stanju, kar ni dovoljeno. Proda- la je 50,8 litrov žganja po ceni din 250.—, a žga- nje je bilo nabavljeno po ceni 225.— din. Ker je to prekršek in nedovolje- no poslovanje, je bilo iz- reči kazen odnosno za- plembo neupravičeno ust- varjenih sredstev, kakor predvideva čl. 46 že cit. uredbe. Proti tej odločbi je dopustna pritožba na Gospodarski svet Vlade LRS v Ljubljani ter jo je vložiti v roku 15 dni pri tuk. oddelku za gospo- darstvo in komunalo.« O zatiranju koloradske- ga hrošča, je Mestni ljud- ski odbor poslal državne- m sekretariatu za gospo- leto 1952 naslednje poro čilo: vNa območju Mestnega ljudskega odbora Celje je okuženih enajst parcel v izmeri 2.15 hektara. Naj- denih je bilo 564 hroščev, 61 ličink, jajčeca pa niso prešteta. Pregledi se vrše vsakih 14 dni. Akcijo vodi refe- i-ent za kmetijstvo s po- močjo 7 članskega štaba in 25 sektorskih vodij. Na razpolago sta dve motorni škropilnici in 9 ročmh zapraševalcev, kar je za polovico premaio. UpKDrabljena sredstva za zatiranje sta od kemikalij svmčev arzenat in lindan. Za naslednje leto je pot- rebna naslednja ko ičina: 300 kg arzenata in 900 kg lindana.« V orizadevanju za usta- novitev carinarnice, je Me- stni ljudski odbor Celje odposlal pismo Francu Leskošek Luki, članu IS FLRJ in poslancu za Ce- lje—mesto, v katerem ga prosi, naj p>osreduje pri glavni carinarnici za usta- novitev carinarnice v Ce- lju. Med drugim je reče- no: »Carinarnica v Celju po- staja izredno pereč prob- lem, saj prejemajo naša podjetja vsak dan večje količine inozemskega bla- ga, ki se mora ocarini- ti. Naštejmo samo nekaj podjetij, ki so predvsem zainteresirana za celjsko carinarnico: Tehnometal, Emajlirana, Cinkarna, Ko- loniale—živila, Metka, št. Pavel in druga«. Moz pride k psihiatru in reče: »Gospod doktor, poskr- bite prosim, da pride moj tast v umobolnico.« »Zakaj pa, kaj pa počne?« »Venomer čepi v kopalnici in se igra z gumijastim kro- kodilom.« »Toda saj to ni nič nevar- nega. Zakaj pa mu ne pusti- te tega nedolžnega veselja?« »Zato, ker je gumijati kro- kodil moj!« Sosedova krava je pritekla v Škotov vrt. Sinko priteče glasno kričeč k očetu: »Oče, sosedova krava je v našem vrtu!« Škot pa mu odvrne: »Jezik za zobe! Pomolzi jo!« »Ali poznate Westrove pla- ninske spise?« — »Bral sem jih celo v nemškem origina- lu.« XXX Zdravnik predpiše zdravilo. »Vsak večer ga vzemite štiri žlice.« pravi pacientu. — »To pa ne bo šlo, tovariš zdrav- nik.« — »Kako to?« — »Z že- no nimava več kot dve žli- ci.« XXX »Rada bi vedela, zakaj vi zakonski možje toliko laže- te?« »čisto preprosto: ker ve zakonske žene toliko sprašu- jetelu Lipe je potrt. — »Kaj pa je s teboj?« ga vpraša prija- telj. — »Pes mi je pobegnil.« — »Daj oglas v časopis!« — »Oslarija, saj ne zna brati!« Zdravnikova čakalnica je nabito polna. Zdravnik odpre vrata in vpraša: »Kdo izmed vas že najdlje čaka?« — »Jaz, tovariš doktor, vaš kro- jač — že dve leti čakam, da mi plačate račun za oble- ko!« XXX Vodič v turističnem avto- busu opozarja potnike, da so se pravkar peljali mimo naj- večje pivovarne v deželi. Te- daj nenadoma oživi na zad- njem sedežu zdolgočasen mo- žak in zmedeno vzklikne: »Zakaj pa?« Vojak stoji v pisarni. »Ste poročeni?« — »Ne.« — »Do- ma imam dve sestri.« — »Dve sestri vam menda ne nadomeščata žene?« — »Ka- ko da ne! Saj nista moji se- stri.« Dva študenta sedita na klopi v parku. Eden izmed njiju zazeha in vpraša: »Kaj bova počela zvečer?« »Vrziva dirmr!« odvrne dru- gi, »če bo ,grb', pojdeva v kino: če bo ,cifra', se oglasi- va pri Lidiji in Meti; če pa se postavi pokonci, bova štu- dirala!« XXX Policaj v nekem manjšem angleškem mestecu je bil ob- enem tudi veterinar. Neke noči so ga poklicali po tele- fonu. »Ali me želite kot po- licista ali kot veterinarja?« je zaspano vprašal. »Oboje.« je odgovoril glas z one strani žice. »Prvič, ne moremo razkleniti čeljusti našemu buldogu, in drugič, v njih je vlomilec« »Oprostite, ne morem vam plačati najemnine za stano- vanje!« »Toda isto ste rekli že prejšnji in predprejšnji me- sec!« »No, mar nisem držal be- sede?« XXX Neka gospa je vprašala v živalskem vrtu paznika, ali je nilski konj v veliki kletki samec ali samica. »GosjM«, je odgovoril paz- nik in jo strogo pogledal, »to je vprašanje, ki bi uteg- nilo zanimati samo kakega drugega nilskega konja.« XXX Neki kitajski popotnik je dejal ameriškemu prijatelju: »Smešni ljudje ste Ameri- kanci_ Vzamete kozarec in vsujete vanj sladkorja, da bi bilo sladko, nato pa doda- ste limone, da bi bilo kislo. Dolijete gina, da bi vas pogre- lo, in ledu, da bi vas ohla- dilo. Potem rečete: ,na va- še zdravje"! in izpijete sami.« 21 marec 20 april Ne prenaglite se s kupčijo, za katero ste se odločili. Part- ner vas bo razočaral. Zamu- diU boste pomembno prilož- nost. 21. april 20 maj z uspehom ne boste zado- voljni, a vedite, da več ne bi bili mogli doseči. V zasebnem življenju bo spremembe vesel nekdo drug. 21 maj 21 junij v prihodnjih dneh si boste lahko privoščili nekaj lenar- jenja. Izvedeli boste rt^^"^i zanimivega. Denar vam bo čez noč skiopnel. 22. junij 22. iulii Veliko boste razmišljali o preteklosti. Vaš partner ne bo zadovoGjen. Možnost, da Se boste zapletli v neprijeten prepir. 23. julij 23 avgust Težave in problemi vas bodo spodbudili k večji pcrizadev- nosti. Imeli boste veliko ve- selja z nakupom. Previdnost na potovanju. 24. avgust 23 sept. Naložili vam bodo nove ob- veznosti. Splačalo se bo ix>- truditi. Sklenili boste novo pK>znanstvo in zvedeli rasjve- seljivo novico. 24 sept; 23 ok'. Ce boste poslušali nasvet n ke osebe, si boste lahko i boljšali položaj. V sicer pi Jetni družbi se ne boste IX čutih dobro. 24. okt. 22 nov. Obetajo se vam sitnosti z m ko staro zadevo. Morali b ste imeti veliko volje in po trpljenja. Partner ne bo pr več zadovoljen. i 23. novj 21 de^ V službi se vam bo obrnili na bolje, predpostavljeni v«l bodo upoštevali. Konjič« vam bo prinesel nekaj nem čakovanega dobička. 22. dec. 20. lan. Znebili se boste sikaibi, ki i vas že delj časa težile, * slabo razpoloženje pa bo p" storbela nepredvidena oikoJI ščina. 21 jai{ 18 feS v prihodnjih dneh boste živeli nekaj lepih presenečen in veselih dJogodkov. PričaW jete laliko obisk starega P^* jatelja. 19. febr. 70 marec Načrta, o katerem razmišlJ* te, še ne boste uresničii» Nekdo vas bo prosil za ^ lugo, ki mu jo lahko velil^ dušno izpolnite. 43 — 26. oktober 1972 NOVI TEDNIK stran 17 ŠPORTNI FILM ;e lini je delovna ekipa ateiskih tilmarjev v Celju (onrala zadnja tehnična 3 pri športnem filmu JIM 1P:D1!:N». To je prvi rfstni film posnet v Celju in ni filmski zapis o aktivno- [I v množični telesni kul- i pri nas. 'osnet je v barvah, oprem- il z glasbo in strokovnim mcntarjem na super 8 mm ,ku. Snemanje filma sta na- •ila Občinski sindikalni it in Zveza za telesno kul- 0 v Celju. To je letos že igi film^ ki ga je posnela ipa pod vodstvom in v re- 1 Stanka Josta. O snema- 1 prvega filma »Križ na ri« smo že pisali. Zanimivo je, da bo film o trimu jdvajan kot prcdfilm pre- ere »Križ na gori«. Tako mo videli isti večer dva na istega avtorja. Sicer pa športni film namejen raz- n seminarjem in drugim likam strokovnih priprav 'erento\ za množično teles- kulturo sirom Slovenije. Priložnostna projekcija ortnega filma je pokazala, so avtorji kljub neustrezni inični opremi dobro opra- i svojo nalofo. A. K. Karate klub Celje vpisuje t vsako Mto tudi letos no- člane v začetniki tečaj, i tečaj bo že osmi od ob- 3ja kluba. Klub pričakuje lik priliv novih članov, saj sicer že tradicionalno, da jih vpišt ^eč, kot jih po- ni zdrži do konca. Karate ub Celje pa se prav lahko stavi s svojimi člani, ki do- ojno zastopajo svoj klub tu- v zveznem in mednarod- sn merilu, v' tem športu se unreč Celjani lahko pohva- lo že z velikim številom os- )ienih najboljših mest na enih tekmovanjih, kar do- azuje, da Karate klub Celje tgaja kvalitetne tekmovalce. 1 tudi sicer je celjski klub fganizacijsko eden najmoč- 5jših v državi. Vodi pa ga irate mojster 1. dan Vinko lobec K letošnjem tečaju vabijo >e tiste, ki jih ta vzhodnja- ka veščina privlači in bi se ' želeli naučiti. Za karate ni ferostnih omejitev, uspešno » ga trenirajo tudi dekleta. *-ta imajo tudi brezplačen Pis ter brezplačen trening v fvem mesecu. Treningi so po najnovejšili ''^todah in je uspešnost red- *ga treniranja zagotovljena. Karate klub Celje vpisuje ^nce vsak ponedeljek od do 20. ure ter v petek ^ 20. do 21.30 ure v telovad- ^ I. osnovne šole v Celju. SREČANJE V GABERKAH y okviru praznovanj občinskega ^nika je bilo v Gaberkah pri ^'^jii tradicionalno srečanje te- ''^'^'h mladinskih aktivov Saleš- y, doline v malem nogometu ■"JHovanja so se udeležile ekipe J*kal, Bevč, Šaleka, starega Ve- ^ Pesjega, Gorenja, Sv. Flor- ^ in Gabcrk. ^"T^eliodni pokal .<5alcške doline » ^ priborili mladinci iz Sv. , 'Jan, ki so se tega tekmova- ^, Pnikrat udel«>žili. Urugi i-o I i'" ^inci 1'asja, tretji pa iz stare- L'tlenja. Mladim-i so igrali bor- ^y,''> tekme pa si je ugledalo ^ precejšnje število gledalcev. SMUČARSKE VLEČNICE Ijjj.^iiu so vse priprave, da bodo ^^'^rske vlečnice na širšem eeij- \^ območju začele delati pra- |j*'"io in da ne bo zastojev, če- sneg zapadel prej» kot ga I T^no pričakujemo. Torej, tudi ^jj^ strani resne priprave na ''o sezono. Košarka Ekipa Celja, ki bo nastopala v II. zvezni ligi. Košarkarji Celja, ki so si v napornih kvalifikacijah v Spli- tu priboril vstop v drugo zvezno košarkarsko ligo in s tem dosegli največji uspeh v zgodovini celjske košarke, so se takoj po vrnitvi iz Splita začeli pripravljati za težke tekme v zveznem tekmova- nju. Ekipa, ki je dosegla ta težko pričakovani uspeh pa sama gotovo ne bi zmogla še napornejših tekem v II. zvez- ni ligi. Zato je bila prva na- loga upravnega odbora 2KK Celje, da poišče nekaj ustrez- nih okrepitev za moštvo. Pri klubu si namreč sedaj želijo le to, da bi v zveznem tekmovanju tudi ostali. To jim je glavni cilj, zato pa so morali ekipo tudi nekoliko okrepiti. Tako bosta v zvez- nem tekmovanju za celjske barve nastopala mladi in ta- lentirani 200 cm visoki igra- lec 2KK Maribora Lovše ter Fink, že prekaljen igralec Radenske, ki je pred časom že nastopal celo v prvi zvez- ni ligi za ekipo Maribora. Po- leg teh dveh igralcev bodo nastopali tudi vsi, ki so se že dosedaj borili za celjski košarkarski klub: Matjaž Ramšak, Tone Sagadin, Du- šan Erjavec, Uroš Pešec, Mi- loš in Zmago Sagadin, Mar- jan Leskovar, Aleš Divjak, Slavko Tomšič, Eudi Jerič, Marjan Glavač in Dalibor Zu- pančič. Poleg teh pa je na spisku trenerja Mileta Cepina še nekaj mladih perspektivnih igralcev. Seveda je z vstopom v II. zvezno ligo nastalo še obilo težav tehnične narave. Pred- vsem bo treba urediti tribu- ne za gledalce v telovadnici posebne šole, kjer se bodo tekme odigravale. Potrebno bo urediti lučke za merjenje časa 30 sekund, ogrado ok- rog igrišča itd. Najvažnejši pa je seveda problem finan- čnih sredstev. Le-ta bo za ne- moteno in uspešno delo klu- ba treba zagotoviti čimprej. V tem pogledu klub pričakuje pomoč sklada za telesno kul- turo pri skupščini občine, ka- kor tudi vseh gospodarskih organizacij v Celju. Škoda bi namreč bilo, da po tolikih le- tih trdega dela in doseženem uspehu ekipa ne bi mogla tek- movati zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. J. C. RAZPORED TEKEM KOŠAR- KARSKEGA KLUBA CELJE V II. ZVEZNI LIGI — prvi del I. kolo — 28. oktobra IN- DUSTROMONTAŽA : CELJE 2.kolo 4. novembra CELJE : ORIOLIK (Slavonski Brod) 3. kolo 11. novembra IST- R.AGRADEVNO (Pula) : CE- UE 4. kolo 18. novembra CE- LJE : ILIRIJA (Ljubljana) 5. kolo 25 novembra SLO- BODA (Tuzla) : CEUE 6. kolo 2. decembra CEUE : BORAC (Banja Luka) 7. kolo 9. decembra DOM- ŽALE : CEUE 8. kolo 16. decembra RU- DAR (Trbovlje) : CEUE 9. kolo 23. decembra CEUE : KVARNER (Reka) 10. kolo 6. januarja SLO- VAN (Ljubljana) : CEUE II. kolo 13. januarja CEUE : KARLOVAC — 67 Vse tekme v Celju se bodo ^ale v dvorani pri posebni šoli Ivanke Uranjckeve s pri- četkom ob 13. uri. OhZTK Velenje Občinska zveza za telesno vzgojo v Velenju združuje osem šolskih športnih dru- štev, osnovne organizacije Partizan Šoštanj, Partizan Ve- lenje, Partizan Šmartno ob Paki ter predvsem v samem Velenju nekaj samostojnih športnih klubov. Precejšnje kvalitetne dosež- ke lahko zabeležimo v Šošta- nju, kjer rokometaši z uspe- hom sodelujejo v republiški hgi, poleg njih pa še dve ekipi košarkarjev, nogometa- šev, pa tudi v splošni teles- ni vzgoji so že zabeležili majt sikakšen uspeh. Partizan Šmartno ob Paki ima glavno dejavnost osredotočeno v no- gometno sekcijo, vendar pa se mladi v zadnjem času pre- cej navdušujejo tudi za na- mizni tenis. V Velenju so v okviru Partizana najuspeš- nejši sekcija za dviganje ute- ži, ki tekmuje celo v zvez- nem merilu, judoisti ter ro- kometaši in košarkarji. Pre- cejšen kvalitetni skok, zlasti v zadnjem času, so zabeleži- li pri atletskem klubu; sicer pa tu delujejo še nogometni, kotalkarsko drsalni, smučar- ski in športno plesni klub. Svoje mesto je v Velenju dobila tudi športna rekracija, saj so zelo aktivni zlasti pri Rudniku ter v tovarni Gore- nje. Občinski sindikalni svet že osem let prireja tradicio- nalne sindikalne športne igre in tako neposredno skrbi za rekreacijo delovnih ljudi. Prizadevni telesnovzgojni delavci pri ObZTK v Velenju ter pri posameznih društvih in klubih seveda pri tako množični dejavnosti mnogo- krat naletijo tudi na težave, ki pa so podobne, kot povsod drugod, kjer se ukvarjajo s telesnovzgojno dejavnostjo. Gre namreč za pomanjkanje denarja, (vsega je na voljo za celoletno dejavnost ObZTK vključno z vzdrževanjem ob- jektov le 30 milijonov starih dinarjev) pomanjkanje stro- kovnega kadra in s tem v zvezi tudi slabši kvalitetni do- sežki. Sicer pa se tudi v Velenju skrbno pripravljajo na usta- novitev telesnokulturne skup- nosti. Skupščina občine Vele- nje je že imenovala iniciativ- ni odbor. Odbor se je že se- stal s predstavniki republiške zveze in izrazil vso priprav- ljenost, da bi do ustanovitve telesnokulturne skupnosti v velenjski občini kmalu pri- šlo. Seveda pa si od tega ve- lenjski telesnovzgojni delavci — amaterji tudi nekaj obeta- jo. Predvsem izboljšanje po- gojev za doseganje rezultatov v kvalitetnem pogledu, seve- da na podlagi množičnosti. E. G. Celjska nogometna podzveza Prvenstveno tekmovanje na področju celjske nogometne pod- zveze se nadaljuje. Medtem ko se je tekmovanje v II skupini že končalo bodo v I. mladinski in pionirski ligi odigrali še nekaj kol in jesenski del tekmovanja bo končan. Rezultati I. skupine 7. kolo: Senovo—Papirničar 5:4, Osankarica—Straža 2:0, Vojnik— Ljubno 4:1, C:eIulozar—Šoštanj 2:1, Brežice—Opekur 3:0, Boč— Za!ec 3:1. V mladinski ligi pa so bili v 5. kolu doseženi tile rezultati: Kovinar—Šmartno 1:1, Steklar— Rudar 2:0, Opekar—Papirničar 0:7, Vojnik—Kladivar 3:5, Dravi- nja—Olimp 16:0. Na lestvici vodi Dravinja z 10 točkami pred Pa- pirniCarjem In Kladivarjcni po 8, Rudarjem 5, Šmartnim in Ko- vinarjem Po 4 točke itd. Rezultati 5. kola v pionirski li- gi: Šmartno—Dravinja 1:0, .Steklar —Rudar 3:0, Kladivar—Kovinar 4:4. Na lestvici vodi Šmartno z 10 točkami pred Kladivarjcm 5. Rudarjem in Dravinjo no 4 točke itd. Tone Tavčar HOKEJ NA LEDU Kar 1200 gledalcev se je zbralo na štadionu v !Vle--tnen. t..ar- u T prvem srečanju zvezne lige v hokeju na ledu. Nihče sicer ni pričakoval uspeha domače ekipe proti 15 kratnem ».ivaku, toUa kljub temu so bili prav vsi zadovoljni z igro domač** moštva, ki je nastopilo močno pomlajeno. Toda kljub temu so celj.sl fantje igrali izredno borbeno. Nasprotnik .je bil boljši in za,služeno zmagal 17:2 f3:0, 7:1, 7:1). Zadetka za Cel,je pa sta tokrat dosegla Dani in Bojan Kerkoš iz protinapadov. Celjsko moštvo je torej štartalo kljub por.izu dobro. Fantje so zbrani skupaj in mladi so se že uveljavili. V prvih kolih od njih ne moremo pričakovati boljših rezultatov kajti v goste pridejo močnejši nasprotniki. Več uspeha si lahko nadejamo .šele v sreča- njih proti beograjskim moštvom. Seveda pa bo potrebno v TOakem srečanju vzeti tekmo zelo resno. Celjani bodo ostale tekme igrali po sledečem sporeuu: Sl.^vija — C*l.je 28. 10., Celje — Oiimpija 4. 11, Medveščak — Celje 12. U.. rx*l,ic — Kranjska gora 18 11., Celje — Crvena zvvzdd 25. 11. Par- tizan — Celje 3. U., Jesenice — Celje 6 12., C*lje — Slavija 9.12., Oiimpija — Ccl.je IG. 12.. Celje — Medve.ščak 20. 12. IV Z.. Kranjska Gora — Celje 6. 1. 1973, Crvena Zvezda — Celje 13. 1., Celje — Partizan 20. 1., 1973. Finalni del. to je borba od 5. do 8. mest:i pa se prične 27. januarja in se konča 3. mrrca. Med tednom pa bodo Celjani igrali prijatelvike tekme. Vse tef me pri katerih ,ie Celje prvoimenovano, se igrajo v Celju. S .slovenskimi klubi bodo sreča- jija vedno ob 19. uri, ostala pa ob 18. uri v Mestnem parku. J. KUZMA ROKOMET v nadaljevanju tekmovanja v drugi zvezni ligi so rokometaši Cel.ja spet ostali praznih rok. Tokrat .so ostali na gostovanju v Ze- nici »prekratki« za dva gola. Iz-ubUl so namreč z rezultatom 15:13. Pripomniti velja, da je bilo tokrat v ekipi le osem igralcev, kar daje slutiti, da spet ni vse v redu pri 2RK Celje. Zanimivo pa je, da so Celjani kljub dokaj dobrim igram sedaj na predzadnjem me- stu sicer z dvema tekmama manj. imajo pa presenetljivo pozitivno razliko v golih. To lahko kaže tudi na izredno smolo aH pa neiz- ku,šenost mladih Igralcev, ki večino tekem izgubljajo z minimalnimi razlikami. ATLETIKA Atletska sezona se bliža koncu. V nedeljo smo zabeležili ,še fi- nale ekipnega prvenstva Jugoslavije za mladince in mladinke, ki so se ga udeležili tudi mladi pripadniki AD Kladivar, Me' šestimi ek- parni so bila dekleta pete, fant.je pa .šesti, kar je pravzaprav posebno za sledn.je neuspeh. Posebej zato, ker so bili še lani cel.jski mladin- ci n3JboI.jši v državi. Edina svetla točka je bil Strniša, ki je pretekel 100 m v času 11,0 sek. NOGOMET Celjski nogometaši so presenetili. Tokrat ugodno. V srečanju proti Iliriji so igialci Kladivarja pokazali odlično igro. Kombina- toma Igra, hitri prodori, osti streli in lepe kombinacije so zado- voljile preko 500 gledalcev, ki so se zbrali na Glaziji. Gostje so bili popolnoma nadigrani in rezultat 5:1 (1:0) bi bil lahko še višji. Najbolj razve.seljivo pa je. da je celjsko moštvo igralo dobro vso tekmo m da so vse vrste delovale sig^urno in tehnično dovr.šeno. Upamo, da to ni samo trenutni ble.sk in da lahko pričakujemo tu- di v preostalem delu prvenstva še takšne igre na Glaziji. Zadetke sta tokrat dosegla Rebei-šak tri in Zavski dva. Poleg njih pa so dobro igrali še Osojnik, Crnelič, Motoh in Bo.sina. V ne- deljo gostujejo celjski igrak-i v Izoli, jk .1. K. V conski nogometni ligi ni bilo najboljš-^ga dne za celjske predstavnik? Olimp je po štirinajstdnevnem odmoru slabo štart.al v Slivnici in izgubil 0:2. Kovinarju iz Štor pa je uspelo v Konjicah Igrati neodločeno 1:1 proti Dravinji. Vodeče moštvo Šmartnega iz Šmartnega ob Paki je zmagalo v Pragerskem proti Opekar ju 0:1 in obdržalo vodečo pozicijo. Velenjčani so doma izgubili proti Rakiča- nu. Steklar pa je doživel pravo katastrofo v Bakovcih, rezultat 1:4. Na razpreaelnici je Šmartno prvo. Steklar četrti, Olimp peti. Ko- vinar sedmi in Dravinja osma. V prihodnjem kolu lahko pričaku- jemo kljub vsemu boljše rezultate. Olimp in Kovinar namreč ig- rata doma. K. HOKEJ NA TRAVI Oljski igralci v hokeju na travi so tokrat prišli na svoj račun in do obeh točk zelo lahko. V srečanju proti Mladosti so zmagali 3:0 brez borbe. Go.stje so namreč prišli v Celje v nepopolni postavi s samo šestimi igralci. Ker Celjani niso hoteli počakati eno uro, da pridejo še ostali, so zmagali po sodniškem pisku 3:0. Ol.jani bi sicer počakali, toda ker so srečanje proti Zagrebu v gosteh izgubili z enakim rezultatom, ker so zamudili samo 18 minut, so se sedaj maščevali. jk ODBOJKA Dekleta Partizana Gabeijc so že zaključila svoje prvenstvo. Ker so igralke Brestanice odstopile od prvenstva se je razpored na tablici močno spremenil. Cel Janke so -iaključile jesenski del prven- stva kot pete z izkupičkom devetih točk. Igrale so šest tekem, tri- krat zmagale in trikrat izgubile. Zadn.je srečanje so izgubile v sobo- to v Mariboru proti istoimenskemu klubu. Srečanje je bilo zelo dra- matično in končni rezuital 2:3 (7:15, 15:13, 15:10, 7:15, 8:15). Ce bi Celjanke to srečaiije znia.gale bi bile celo prve. To pa samo potrjuje, da je letošnje prvenstvo izredno izenačeno. Fantje so še vedno na vrhu razpredelnice skupaj z Izolo. To- krat so bili Celjani prosti. V nedeljo igrajo doma proti Bledu. jk KEGLJANJE Iz kola v kolo, iz nedelje v nedeljo nas razveseljujejo kegljavke Kovinarja iz Stor s svojimi uspehi. Po uspehu na republiških prven- stvih so kegljavke presenetile tudi na državnem prvenstvu za žene v Zagrebu. Naslov državne prvakinje je osvojila Eva Ludvik, ki je podrla 8.56 kegl.jev, dru.,'a pa je bila Urhova i 848 kegljl. Torej po- polni usiH-h predstavnic Kovinarja iz Štor. jk 18. stran NOVI TEDNIK Št. 43 — 26. oktober 197^1 CELJE Poročilo se je 14 parov, od teh JANKO STARC m DRA- GICA LORENČIČ, oba iz La- škega ter ZDENKO SIRCA, Celje in STANISLAVA KO PRIVNIKAR, Radovljica. LAŠKO JANEZ KRAJŠEK, delavec, Žabnik in JUSTINA JERNEJ- ŠEK, delavka, Globoko pri Slov. Bistrici; FRAN SAJTL, rudar, Tevče in IDA ROM- ŠAK, gospodinjska pomočni- ca, Gračnica; STANISLAV KRIŠTOF, kovač, Sevnica pri Mirni in JOŽEFA LAZAR, de- lavka, Svibno. ŠENTJUR PRI CELJU ANTON ŠVIGELJ, 24, klju- čavničar, Ljubljana in LJUD- MILA PODKRAJŠEK, 24, de- lavka. Okrog; JURIJ FIDLER, 29, električar, Cerovec in ŠTEFKA LAVBIČ, 25, polje- delka. Laze ter PETER CEN- TRIH, 24, gradbeni tehnik, Grobelno in IVANA REJC, 24, ekonomski tehnik, Lahov- na. ŽALEC BRANKO BALOH, 19, Ma- tke in METKA PODVRŠNIK, 18, Pongrac; Maksimiljan MARKO in STEPTAN IJA PAULIČ, 36, oba iz Prapreč; J02EF DOLINŠEK, 21, Dole- nja vas in MARIJA PINTAR, 19, Grajska vas; RUDOLF PILKO, 22, Kamnik in AN- DREJKA TURNŠEK, 20, Pol- zela ter LEOPOLD BER- GANT, 26, Motnik in KRISTI- NA SLAPNIK, 18, Vologa. CELJE IVAN REMENIH, 37, Gav- ce; ANTON ŠARLAH, 63, Ce- lje; IVANA 0KR02NIK, 64, Rove; MARIJA ŽUPNEK, 53, Bofietina; ELIZABETA PRE- VORŠEK 72, Ljubečna; ja ŽEF JEZERNIK, 69, Vine; IVAN OGRAJŠEK, 72, Šmart- no v R. dolini. GORNJI GRAD FRANC CEPLAK, 80, preu- žitkar, Bočna. LAŠKO ALOJZ VERBOVŠEK, 84, preužitkar, Olešče; JANEZ KLENOVŠEK, 80, upokoje- nec. Veliko Širje; NEZA KNEZ, 83, kmetovalka, Belo- vo; FRANC ŠKORJANC, 68, upokojenec. Rečica. ŠENTJUR PRI CELJU MARIJA ARZENŠEK, 79, preužitkarica, Javorje; JURIJ SLUGA, 81, kmetovalec, Raz- bor ter ANA TEKAVEC, 79, preužitkarica. Gorčica, ŠMARJE PRI JELŠAH FRANJO DEBELJAK, 46, Rogatec; MARIJA KITAK, roj. Vrabič, 87, Jurij; MATIL- DA JAZBEC, 45, Srebrnik. VLADISLAV 2VAJGAR, 53, kovač, Migojnice; SILVE- STER OBREZ, 17, invalid, Li- boje ter ANGELA ROJŠEK, roj. Sternad, 70, kmetovalka, Rakovlje. CELJE 28 dečkov in 26 deklic LAŠKO 2 dečka in 2 deklici ŠENTJUR PRI CEUU 2 dečka in 1 deklica > PRIPRAVE NA KONGRES Medobčinski svet zveze sin- dikatov za celjsko območje je na nedavni seji v Braslovčah pri Zalcu sklenil, da bo v me- secu novembru sklical razšir- jeno sejo tega organa. Na se- jo bodo povabili tudi vse iz- voljene delegate za osmi kon- gres slovenskih sindikatov iz osmih občinskih sindikalnih svetov. Skupaj bodo obravna- vali vsebino gradiva za kon- gres, istočasno pa se bodo do- govorili o svojih prispevkih v kongresnih razpravah po po- sameznih področjih. Na ta na- čin pričakujejo, da bodo sin- dikalne organizacije celjskega območja dale tvorni prispe- vek k delu in oblikovanju sklepov osmega kongresa slo- venskih sindikatov, ki bo predvidoma letos v decembru v Portorožu. SLEZENOVEC — MALVA SILVESTRIS L.1 Slezenovec ali popel je dvo- letna do meter visoka rastli- na. Iz vretenaste, nekoliko mesnate korenike pKjganjajo polegla, precej vejnata stebia. Prvo letd zraste samo prital- na listna rožica, drugo leto pa šele stebla. Redki, na- sprotno ležeči listi so peclja- ti, okroglo srčasti in štrčeče srhko dlakavi. Iz listnih paz- duh rastejo dolgi cvetni pec- Iji, ki nosijo po več petero- listnih svetlo rdečih ali vijo- ličastih cvetov, okrašenih s temnimi progami. Plodovi so ploščati in goli. Raste pred- vsem na zelo gnojnih tleh: po puščah, na smetiščih, ob ži- vih mejnh, plotovih in zido- vih, blizu gnojišč, na njivah, vrtovih, p(> vinogradih in dru- god. Slezenovec cveti od junija do konca septembra. Nabira- mo liste brez peclja ali s čim krajšim peci jem ob cvetenju. Pn tem morajo biti listi zdra- vi, brez rjastih madežev m objedonih mest. Liste čim prej posušimo v senci na pre- pihu. Ob cvetenju pa nabira- mo tudi cvetove brez E>ecljev, ko so popolnoma odprti in jih posušimo čim hitreje y zračnem prostoru v senci ^ ^ na soncu. Posušeno cvetje j, vijoličasto in rado srka vl^t)l go ter pri tem porjavi. Zat^jO ga hranimo v suhi, neprodi^, v! no zaprti posodi v temi. d Listi in cvetovi vsebujejo) ^ mnogo sluzi, nekaj eterične^^j^ olja, čreslovin, glikozidi, ru^ i ninske soli itd. U Ker vsebujejo veliko slujj ^• služijo slezenovčevi listi jj , cveto vi za zdravljenje diliaj' nih katarjev, tako olajšujeji^ izkašljevanje, mehčajo trdi ij j" meč&k. Zato ga imajo tudi \ lekai-nah. Pripravljamo si čaj tako, djf prelijemo ščep posušenih ij." stov in cvetov s skodelic« t vrele vode, pustimo stati, (jj ^ .se nekoliko ohladi, sladkani] t z žličko medu in pijemo več, I krat na dan. Lahko pa še do t damo korenine sleza, sladki E koreninice, cvetove rdečegi t poljskega maka, lučnikovj r cvetje in meliso po enakih de c lih ter uporabljamo, kot j(i zgoraj navedeno. ( BORIS JAGODIil dipl. pharu < RADIO Celje Začetek dopcldansikih od- daj ob delavnikih ob 8.10 s poročili, ob 8,20 — dopoldan- slca srečanja, ob 8.50 — j>o- dročni zapisi. Zaključek ob 9.00, uri. Začetek popoldanskih od- daj ob delavnikih ob 16,00 s pK>ročili, ob 16,05 — niaši po- slušalci čestitajo in pozdrav- ljajo, ob 16.40 — zabavni glo- bus, ob 17.00 — kronika, ob 17.15 — obvestila. Zaključek ob 18.00. Četrtek, 26. oktobra: 8..50 — pod Konjiško g»oro, 17.30 — aktualno v sindikatih, 17.45 zabavni zvoki. Petek, 27. oktobra: 8.50 — Po laški občini, 17.30 — mla- dinska oddaja, renesančna zborovska pesem. Sobota, 28. oktobra: 8.50 — Celjski odmevi, 17.30 — po- slušate jih najraje. Nedelja, 29. oktobra: 11.00 — napoved časa in sporeda, 11.03 pogovor s poslušalci, 11.23 — obvestila, 11.38 — za- bavni globus, 11.58 — naši po- slušalci čestitajo in pozdrav- ljajo, 12.45 — literarna odda j a. Fran Roš: Spomin na Ko- roško, 12.58 — nedeljske glas- bene razglednice, 13.28 — 60 minut za razvedrilo, 14.30 — zaključek oddaje Ponedeljek, 30. oktobra: 6.50 — Križem kražem po Kozjan- skem, 17.30 — športni pre- gled, 17.45 — novo pri Jugo- tonu. Torek, 31. oktobra: 8.50 — Po Savinjski dolini, 17.30 — torkova reportaža, 17.45 — Arthur Rubinstein, mojster klavirja. Sreda, 1. novembra: Ves dan prenos sporeda RTV Ljubljana. Ljubljana VSAK DAN: poročila ob S.CCI, 6.00, 7.U0, 8.00, 10.00, 12.00, ir..oo, 13.00, 19.30 in ob 22.00. Pi.san glasbeni spored od 4.30 do fi.OO. PETEK, 27 OKTOBRA: 8.10 Glr.sbena matineja. 9.35 Koncert za mlaile poslušalce. 10.29 Pii vas doma. 11.00 Poročila — Tni'istič- ni napotki za naše goste iz tuji- ne 12 30 Kmetijski nasveti — Inž. Gvrido Fajdiga: Zagotovitev dodat- ne krme s siliranjem 12.40 Z do- mačimi ansambli. 13.30 Priporo- čajo vam 14.10 Za otroke, ot- roške pesmi! 14.30 Naši poslušal- ci čestitajo in pozdravljajo. 16.00 »Vrtiljak'<. 17.10 Operni koncert. 18.15 »Signali«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Mihe Dovžana. 20.00 .Srečko Ku- mar jn pevski zbor Učiteljske zve- ze Julijske Krajine. 20.30 »Top- pops 13«. 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih. SOBOTA, 28, OKTOBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.35 Godala v ritmu. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetij- ski nasvati — Dr. Tine ^'a^dub- sky: Vitamini v prehrani domačih živali. 12.40 Po domače. 13.30 Pri- poročajo vam . . 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 »Vrtiljak«. 17.10 Z ansamblom Old Merry Tale jazz- band. 18.15 Dobimo se ob isti uri. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Mi- nute z ansamblom Lojzeita Sla- ka. 20.00 Spoznavajmo svet in do- movino. 22.20 Oddaja za naše iz- seljence. NEDELJA, 29. OKTOBRA: 6.00— 8.C0 Dobro jutro! 8.05 Veseli to- bogan. 9.05 :3rečanje v studiu 14. 10.05 Še pomnite, tovariši . . . Dr, Aleksander Gale: Jesen 1912 pod Snežnikom. 10.25 Pesmi borbe in dela. 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine. 10.45—13.00 Naši poslušalci česti- tajo in pozdravljajo. 14.45—16.45 Nedelj.^ko športno popoldne. 17.05 Radijski radar. 18.00 Radijska igra — Momo Kapor: »Prebudi se, Tr- njrJčica«. 19M Lahko noč, otroci! 19 15 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer, 22.20 Zaplešite z nami. PONEDELJEK, 30. OKTOBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.20 Z ve- likimi zabavnimi orkestri. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napoiki za naše goste iz tUjine. 12 39 Kmetijski nasveti — Dr. Jože Farčej: Hitrejše ob- navljanje črede krav. 12.40 S tu- jimi pihalnimi godbami. 13.30 Pri- poročajo vam . . . 14.30 Na.^i po- slušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 »Vrtiljak«. 17.10 Ponedeljkovo glas- beno popoldne. 18.15 Zabav:ii zvo- ki iz vzhodnoevropskih dežel. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Janeza Jeršinovca s Planšarji. 20.00 Stereofonski oper- ni koncert. 22.15 Za ljubitelje jaz- za. TOREK, 31. OKTOBRA: 8.10 Glasbena matineja. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistič- ni napotki za naše goste iz tuji- ne. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Andrej Dobre: Ne zanemarjajmo vzdrž^evanja gozdnih cest. 12.40 Z domačimi an.sambli in pevci. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.30 Z an- samblom Vladimira Vita.sa. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 »Vrti- ljak«. 17.10 Dirigira Herbert von Krajan. 18.45 Dražba in čas. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Valterja Skoka. 20.00 Prodajalna melodij. 20.30 Radij- ska igra — Ivan Klima: »K^ava in dva gospoda«. 22.15 Popevke se vrstijo. SREDA, 1. NOVEMBRA: 8.05 Od melodije do inelodije. 9.06 Ivo Brnčič: POGLAV.JE O SMRTI. 9.40 Z našimi violinisti. 10.05 »Čustvo- vanje ... « 11.00 Poročila — Tu- ristični napotki za naše ■j.oste iz tujine. 12.10 Znane arije in mo- nologe poj o naši operni pevci. 13.30 Posebna oddaja: Ob dnevu mrtvih. 14.05 Razpoloženja, vtisi in spomini. 15.05 Komemoracije za dan .mrtvih. 16.00 Majhen kon- cert za popoldan. 17.35 Poje Slo- venski oktet. '.8.00 Radijska igra — Kosmač-Mejak: Smrt nedolžne- ga velikana. 19.00 Lahko noč, ot- roci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 Simfonični orkester RIV Lju- bi j an.a. 22.15 Lahka gla.sba ČETRTEK, 3. NOVEMBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radij-jka šola za višjo stopnjo. 9.35 Sklad- be in priredbe Vasilija Mirka. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poroči- la — Turistični napotki za naše goste iz tujme. 12.30 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Vrt v no- vembru. 12.40 Igrajo pihalne god- be. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.10 »Mladina poje«. 15.30 Glasbeni in- termezzo. 16.00 »Vrtilja-k«. 17.10 Koncert po željah poslušalcev. 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana. 19.00 Lahko noč, otro- ci! 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in aapevov. 22.15 Paleta popevk in plesnih ritmov. TV spored .NEDEIJA, 29. lO. 9.50 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec) (Beogr^ 9.45 PO DOMAČE NA LOŠKEM GRADU — bar\ma oddaja (Ljubljana) 10.12 KMETIJSKA ODDAJA — (Za- greb) 10.55 MOZAIK (LjutJljana) U.OO OTROŠKA MATINEJA: Vitez Vihar, Vsd vlaki sveta (Lju- bljana) 11.50 POROČILA (Ljubljana) 11.55 MESTECE PETTON (Ljub- ljana) 12.45 TV PCAZIPOT (do 13.05) (Ljub;iana) NEDELJSKO POPOLDNE 18.10 PORCX;ILA (Ljubljana) 18.15 TOTOJEVE GOLJUFIJE — celovečerni film (Ljubljana) 19.50 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.25 3-2-1 (Ljubljana) 20.30 DRAMULET PO CIEIBILIJU — barvna glasbena komedi- ia (Zagreb) 21.30 STIH IN PESEM (Zagreb) 21.45 ŠPORTNI PREGLED (JRT) 22.10 POROČII.A (Ljubljana) 22.20 SREČANJE ŠTUDENTOV GLASBENE AKADEMIJE — posnetek iz Rovinja (22.45) (Ljubljana) PONEDELJEK, 30. 10. 9.05 ODPRTA UNIVERZA (Bgd) 9..35 TV V ŠOLI (Za-Treb) 10.30 .\NGI-£šČINA (Zagreb) 11.OO OSNOVE SPIX»ŠNE IZOBRA- ZBE (Beograd) 14.45 TV V ŠOLI — ponovitev — (Zagreb) 16.10 FRANCOŠČINA (Beograd) 16.45 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, PleSivec do 17.00) (Beograd) 17.50 GORI, DOLI, NAOKOLI: Laž. barvna oddaja (Ljubljana) 18.10 RISANKA (Ljubljana) 18.15 OBZORNIK (Ljubljana) 18.30 KREME.\'ČKOVI — serijski barvni film (Ljubljana) 18.55 MOZAIK (Ljubljana) 19,00 MAKSIMETER (Beograd) 19.45 KR.\TEK FILM (Ljubljana) 19..50 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK fLjubljana) 20.25 3-2-1 (Ljublianf.) 20.35 M. Selimovič: UŽALJENI ČLOVEK (Ljubljana) 21.35 DIACtONALE (Ljubljana) 22.15 POROC-ILA (Ljubljana) TOREK. 31. 10. 9.35 T\^ V ŠOLI (Zagreb) 10.40 RUŠČINA (Zaereb) 11.00 OSNOVE ŠOI^SKE IZOBR.\Z. BE (Beograd) 14.45 TV v ŠOLI — oonovltev (Za. greb) 15.35 RUŠČINA — ponovitev (Za- greb) 15.55 TV VRTEC (Zagreb) 16.10 .ANGLEŠČINA (Zagreb) 17.15 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorie. Pleiii'-ec do 17.30) (Beoarad) 17.50 B. Čopič: OGLASI ZELJNE- GA TJ.STA (Ljubljana) 18.(» RISANKA (Ljubljana) 18.10 OBZORNIK (Ljubljana) 18.25 OBISK V PORTOROŽU — barvna zabavno glasbena oa- daja (Ljubljana) 18.55 MOZAIK (Ljubljana) 19.00 IZ SVETA OBLIKOVANJA: .Staaovanje (Ljubljana) 19.20 .MEN.AGERSKE BOLEZNI (Ljubljana) 19.50 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.25 REPORTAŽA (Ljubljana) 20.30 3-2-1 (Ljubljana) 20.40 UJETA — celovečerni film (Ljubljana) 22.00 LIKOVNI NOKTURNO: Gu- stav Janusch (Ljubljana) 22.15 POROČILA (Ljubljana) SREDA, 1. 9. 16.45 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec do 17.00 (Beograd) 17.50 VITEZ VIHAR — serijski film (Ljubljana) 18.15 OBZORNIK (Ljubljana) 18.30 MOZ.AIK (Ljubljana) 18.35 TRI ČETRTINE SONCA — celovečerni lilm (Ljubljana) 19.50 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.25 3-2-1 (Ljubljana) 20.35 REPORTAŽA OB DNEVU MRl^VIH (Ljubljana) 20.55 K Brandvs: OBA ZELO STA- RA (Ljubljana) 21.25 GLASBENA ODDAJA (Ljub. Ijana) 21.55 POROČILA (Ljubljana) ČETRTEK, 2. 9. 9.35 TV V ŠOLI (Zagreb) , 10.30 ANGLEŠČINA (Zagreb« 10.45 NEMŠČINA (Zagreb) 11.00 FRANCOŠČINA (Beograd) 14.45 TV V ŠOLI — ponovitev (Zagreb) 15.40 ANGLEŠČINA — ponovitev (Zagreb) 15.55 NEMŠČINA — pOTiovitev (Za- greb) 16.10 OSNOVE SPLOŠNE IZa BRAZB"E (Beograd) 16.45 MADZ.ARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Beograd) 17.50 POZOR. KAMERA TEČE - otroški spored (Ljubljana) 18.05 RISANKA (Ljubljana) 18.15 OBZORNIK (Ljubljana) 18.30 VSI VLAKI SVETA — serij- ski film (Ljubljana) 18.55 MOZAIK (Ljubljana^ 19.00 MESTECE PEVTON (Ljub- ljana) 19 50 CIKCAK CLiiibljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubija.na) 20.25 3-9-1 iLiubljana) 20.35 ČETRTKOVI RAZGEDI (Lj) 21.25 E. Zola: NANA, nadaljevanje in konec barvne oddaje (Lj) 22.05 J. Havdn: KLAVIRSKI TRIO ŠT. 6 v D-DURU (Ljubljana) 22.20 PORCX;ILA (Ljubljana) PETEK, 3. 9. 9 30 TV V ŠOLI (Zagreb) 11.00 ANGLEŠČINA (Beograd) 14.40 TV V ŠOLI — ponovitev (Zagreb) 16.10 OSNOVE SPLOŠNE IZO- BRAZBE (Beograd) 16.45 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, ^lešivec do 17.00) (Beograd) 17.35 VESELI TOBOGAN: Lendava — 1. del (Ljubljana) 18.05 OBZORNIK (Ljubljana) 18.20 PSIHOFIZIČNA REKREACI- JA: Jutranja gimna-stika i (Ljubljana) 18.30 EKONOMSKO IZRAZOSLOV ' JE: Gospodar&''o nerazvit i območja (Lj) 18.35 GLASBA ZA OCI: E. Satii ■ (X>CTEAU (Ljubljana) 18.55 MOZAIK (Ljubljana 19.00 SODOBNIKI: A. Rubinstein (Ljubljana 20.00 TV DNEVNIK (LjuMjana) 20.25 REPORTAŽA (Ljubljana) 20.30 3-2-1 (Ljubljana) 20.40 INCIDENT — celovečerni film (Ljubljana) 22.00 SEDEM MORIJ — barva oddaja (Ljubljana) 23.10 POROČILA (loubljana) SOBOTA, 4. XI. 9.35 TV V SOLI (do 11.00) (Zg 16.30 KOŠARKA PARTIZAN : CE VENA ZVEZDA — preno (Beograd) 18.05 OBZORNIK (Ljubljana) 18.20 V DEŽELI KLOBUKOV - barvni film (Ljubljana) 18.45 GOSPOD PIPER — barvil! film (Ljubljana) 19.10 MOZAIK (Ljubljana) 19.15 HUMORISTICNA ODD.AJA (Beograd) 19.45 RISANKA (Ljiibljana) 19.50 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.25 3-2-1 (Ljubljana) 20.35 ZABAVNO GLASBENA 0» DAJA (Ljubljana) 21.35 NA POTI K ZVEZDAM - barvna oddaja (Ljubljana) 22.00 MEDICINSKI CENTER - serijski barvni film (Lj) 22.50 TV KAŽIPOT (Ljubljana) 23.10 POROČILA (Ljutjljana) 43 — 26. oktober 1972 NOVI TEDNIK stran 19 haliopgraši PRODAM (CAL v centru Celja — dva ilična prostora z lastnima tiodoms 80 kv. m, voda, va WC, telefon, velika klet, rodam najbolišt»mu ponud- iku — tudi {jusamezno. CJorona«, Miklošičeva 2 jubljana. VO nadstropje vile v Ce- iu, garaža, vrt, blizu bol- ice prodam Ponudbe ix>d Takoj vseljivo«. LIČKO brejo pet mesecev rodam. Marija soline, jubečna 53. STAVO 600 letnik 1954, (loped T 14 — .etnik 1970, IMW 250 ccm letnik 1960 ,ujno prodam zaradi od- loda v JLA. Sivka Franc, rodruž 33 Šentjur. iT 75(, ugodno prodam ntormacije TERMOPLA- iTlKA iireg 56 ves dan. ;NAULT 10 dobro ohra- ijen prodam. Ogied v po- ledeljek aii petek popol- lan. Bračičeva 2 Celje (pri odi na Folulah). >VO vseljivo hišo v Sent- urju proci*i-m. Informacije ienica Fria.^ Aškerčeva 16 ;elje KONSKO francosko poste, jo z novimi trodekiimi joggy vložki prodam. Og- ed od 17. do 19. ure. Videč :uprijska 21 Celje. jME ježevke malo rabljene i,40 X 13 ugotiuo prodam. Krajšek Vili Škofja vas 63. iNJšE posestvo v bližini jkvtoDUsne postaje šentru- peri prodam. Labohar Ja- aez, šentrupftrt 4^1 Laško. kRAKO in 340 kom monta jpeke 16 prodam. Telefon 235-47. IILOUENDRON prodam. Ljubljanska 27 Celje — stan. K). IZNE kose dobro ohranje- nega pvohištva prodam. C^led od 12. do 14. ure. Tovornik, Celje — Maribor- ska 28. CEDILNIK na trdo gorivo — desni — prodam. Ku- štrin, Polule — Krajnčeva 2, OZD 156 a v bližini Vojni- ka ob glavni cesti prodam ali zamenjam za gradbeni material. Pondube pod »Gozd«. IASEL.IENE AŽ panje pro- dam. Ponudbe pod šifro »čebele;«. A ENAJST milijonov goto- vine prodam v bližini Kra- nja takoj vseljivo staro hi- šo. Na isti parceh je do I. faze dograjena nova z vso dokumentacijo. Vse infor- macije dobite pri Orešnik Ivanu, Liboje 155. fELlCKO staro 7 mesecev Prodam. Korošec Franc, Za- grad 20 Celje. USICO z gospodarskim po- slopjem in vinc^radom na prijaznem hribčku blizu Stor prodam. Ponudbe pod »Na hribčku« "išO z gospodarskim poslop- jem takoj prodam. Krajnc Kari Polzela 135- pri »Ga- rantu« (Dolinarjevo). [•ANOM.^g kurir v nevoznem stanju letnik 1%1 prodam. Pušnik Janez Ilovca 18 Voj. nik. ''^AJNO žarečo peč »EMO 5« slforaj novo prodam po iigodni ceni. Pirnat Anica, Kidričeva 12 Laško. 'USTAVO 750 letnik 1970 do- '^ro ohranjeno ugodno pro- .^aun. Zadobrova 41. na olje »EMO 5« malo ■■abljeno ugodno prodam. Žerjav Jožica Dobrina 7 Lo- M pri žusmu. '*^lO hladilnik dobro ohra- '^ien usodnci prodam. Bau- fek, Prešernova 1 Celje. ^IJMJS 17 M 1963 prodam zamenjam za kombi VW odpor — po dogovoru. ^oiar, Trnovi je 223 Celje. ^ 1200 prodam ali zame- ''Jam za osebni avto Zasta- ^ 750 po dogovoru. Ven- gust Peter, Tkalska 3 Ce- lje. MANJŠE enosobno stanova- nje prodam proti takojšnje- mu plačilu. Ponudbe pod »Vseljivo«. FIAT 1100 v voznem stanju poceni prodam ali zame- njam za gradbeni les. Po- nudbe pod »Ostrešje«. SUPER \VTOMATSKI pralni stroj brez.hibeii prodam. Veber Celje Kočevarje- va 9. FIAT 750 letnik 1970 prodam. Ogled vsak dan od 14. ure naprej. Krpanova 3 Ostrož- no Celje (pred gasilskim domom desno). STKEsNO opeko dobro ohra- njeno 2700 kom. prodam p>o 1.00 din. Celje Brinar- jeva 2 Nova vas. TAKUJ vseljivo hišo v bližnji okolici Celja — elektrika, vodovod — prodam po ugodni ceni za 80.000 din. Ponudbe pod »Lep topel dom« VSE rezervne dele za Re- nault 4 R m niotorno kolo Panoma 25(3 ccm prodam. Ogled možen vsak popol- dan. Vrbno 8 Šentjur. DODATNO peč na trda go- riva in skoraj nov radio aparat z UKW anteno pro- dam Vprašati pri Zorko Malgajeva 18. TV KOLOR — Iskra pro- dam. Primožič Jani Dobrte- ša vas 100 Šempeter. NUJNO prodam nov NSU-lOOO — prevoženih 7.000 km, befie barve. Ivo Potočnik, Sose- ska Ložnica 2i a, Žalec. KUPIM KOPALNO kad, bakren kotel 80—100 1 (za svinje) tn mo- ped štiri brzine (brez izpi- ta) dobro ohranjen kupim. Zorko Alojz Olešče 52 La- ško. PARCELO za gradnjo hiše na Ostrožnem ah v okolici ku- pim. Anton Jug, Celje — Miklošičeva Ha. >L\NJŠE stanovanje v mestu ali bližnji okolici kupim. Potrebna popravila opra- vim sam. Ponudbe pod »45.000 do 50.000«. STANOVANJE MIRE.N študent išče ogreva- no sobo. Ponudbe pod »Ta- koj«. TRIČLANSKA družina išče večjo prazno sobo v bliži- ni Ceijja. Javurnik Franc, Mariborska 1 Celje — Li- bela. OGREVANO »*nosobno stano- vanje (43 niO v Celju na Otoku zamenjam za manjšo ogrevano garsonjero. Po- nudbe pod »Nižje nadstrop. je«. NUJNO iščem ogrevano praz- no sobo v Celju — 1» mož- nosti v bližini Dečkove. Po- nudbe pod »Mirna«. IŠČEM mimo, ogrevano so- bo v Celju. Ponudbe pod »Intelektualec«. SOBO oddam uslužbenki, Krajnc, Celje — Ipavčeva 8. K03IF0RTN0 trosobno stano- vanje v drugem nadstropju zamenjam za komfortno dvosobno. — Ponudbe pod »Priložnost«. NUJNO iščem stanovanje v Celju, okolici 2alca ali Ve- lenja. — Krajnc, Zavrh 24, šmar*-no v R. dol. OPRE.MLJENO sobo oddam dvema osebama in garažo. Fartelj Anica, Dobojska 26 Sp. Hudinja Celje. EN0S015N0 stanovanje z niz- ko najemnino v centru Ce- lja zamenjam za garsonje- ro ali večje stanovanje. Pis- mene ponudbe pod »Z od- ločbo«. OPREMLJENO »obo oddam dvema dekletoma. Plečniko- va 23 Celje. ZELO nujno zamenjam dvo- sobno stanovanje v Slovenj Gradcu za enakovrednega v Celju. Interesenti naj se oglasijo pismeno ali oseb- no na naslov Ivana Koro- šec — Slovenj Gradec — Cankarjeva.. ZAPOSLITEV IšCEM pošteno žensko za varstvo štiri mesečnega ot- roka na domu. Plačam do- bro (ob 11.—3. ure), žibret Helena, Lava n.h. Celje. FRIZERKO sprejmem takoj. Bernard Peter, frizer Na- zarje. SPREJMEM vajenca avto- mei-ianika iz okolice Laške- ga. Brance Miran avtome- hanik Laško. IŠČEM dobro žensko in mo- ško frizerko. Brkič Tomši- če"/ trg 10. SPREJMEM mlajšega kvalifi- ciranega oblikovalca ploče- vine z nekaj let prakse in mlaj.šega fanta za priučitev. Stanovanja ni. Turk — kle. parstvo. Mariborska 122 Ce-. Ije. RAZNO IZDELUJEM VSEH vrst kmečke peči in kaminov. Dostava na dom. Dore Ma- tjaž, pečar, Mozirje. POTREBUJETE fotokopijo? Zglasite se na naslov: An- gelca Brglez prepisovanje in razmno^vanje Celje — Breg 44. Kopiram tudi iz knjig in drugih publikacij. GAR.4ZO vzamem v najem — najraje na Dolgem polju ali bližini. Sem ZELO dober plačnik. Vprašati v Pionir- ski knjižnici, Šlandrov trg. PODPISANI Gračnar Stanko, Lažiše, preklicujem neres- nične besede izgovorjene na škodo tov. Čadej Stanke iz Laziš, ker so neresnične. SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »VEGRAD« VELENJE razpisuj e prosta delovna mesta: 1. Več VK in KV obratnih električarjev za vzdrževa- nje in popravilo ter pre- vijanje elektromotorjev gradbene mehanizacije. 2. Več- KV elektroinstala- terjev. 3. Več VK in KV stavbe- nih lUjučavničarjev in stro- jnih ključavničarjev. 4. VK avtomehanik ali VK strojni ključavničar zia vzdrževanje eksplozijskih gradbenih strojev. Pogoj: praksa na pop- ravilu grad. ekspl. strojev. Delovno mesto: skupi- novodja remontne skupine. OD po pravilniku o de- litvi osebnih dohodkov. Prošnje z opisom doseda- njih zaposlitev in dokazilo o strokovnosti sprejme ka- drovska služba podjetja 15 dni po izidu razpisa. Ml SMO SLOVENSKI PIONIRJI — Ob 30. obletnici Zveze pionirjev Jugoslavije je Ob-, činska zveza prijateljev mladine Celje organizirala Icviz oddajo. Pevski zborček (na sliki) je zapel pionirsko Iiimno »Mi smo slovenski pionirji«, nastoinl je tudi mladi pevec Franjo; Bobinac in drugi. Prireditev je bila izredno prisrčna. Foto: sbi POLNA DVORANA — Tako polna je bila velika dvorana Narodnega doma, ko so sc v zna- nju pomerili po štirje predstavniki petih pionirskih odredov. Tekmovali so na treh poti. ročjih: zgodovinski del, literarni del in poznavanje pionirske organizacije. Njihovi sovrst niki so vsak točen odgovor, pozdravili z viharnim ploskanjem. Foto: sb OD JOSTA SOTEŠKEGA Danes berete zadnji zapis o Joštovem mlinu in z njim končujemo pričevanja o naših mlinih in mlinarjih. S tem pa še nikakor ni izrečena zadnja beseda o teh že zgo- dovinskih objektih, saj bodo tisti, ki še stoje, s svojo prisotnostjo morda kdaj lahko še precej zgovorni. Mlin pa je postal žari- šče tudi kulturnega živ- ljenja. V njem so imeli mladi kulturniki in aktivi- sti vaje za proslave in druge kulturne prireditve, dokler so še morali na- stopati po kozolcih, saj svojega kulturnega doma niso imeli, dokler ni bil zgrajen zadnižni dom na Babnem, ki je imel so- dobno dvorano z odrom. V njem so nastopali čla- ni kulturnega društva »Milan Zidanšek«, ki so prirejali ljudske igre in skoraj je ni bilo hiše iz okolice, da ne bi kdo na- stopal pri društvTj pa vse do Grobelnika in Goršiča. Toda to delo je počasi za- čelo zamirati in zdaj ima v zadružnem domu svoje delavnice podjetje Opre- ma. 1948. leta je bil nacio- naliziran mlinski del zgradbe. Vrata med sta- novanjem in mlinom so se zaprla. »Dolgčas bo,« je dejala Darinkina .ma- ma. Ta sprememba ni bi- la lahka. Melča so name- stili pri ministrstvu za zunanjo trgovino v Ljub- ljani in se je moral iz Celja voziti dve leti z vla- kom v službo — ob štirih zjutraj gor in ob petih popoldne nazaj. Zemlja, konji, vozovi in druga imovina so se presehli v zadrugo. Tjakaj je šla tu- di Darinka, kjer je delala po zadružnih njivah, prav dobro' pa je znano, da so bile tiste zadruge kaj sla- bega spomina .. . Časi niso bili rožnati, otroci so bili majhni, Da- rinkina mama bolna. To- da Melč se je vrnil v Celje, otroci so zrasla in tako se je lahko Darinka zaposlila. Hiša je ponov- no oživela, napolnih so jo mladi ljudje. Spet so vsi skupaj posedali ob peči, za zidom pa je mlin prepeval svojo staro pri- jazno pesem, da so se včasih vprašali: »Ali to v peči buči?« Pravzaprav ta- krat niti niso pogrešali, da mlin ni več njihov, go- vorica tega dobrega mlina je bila vedno nekako bla- godejna, dokler ni nekega dne utihnila. Ko je za Veležitarjem prevzelo mlin trgovsko podjetje Merx, so se raz- širile govorice, da bodo mlin ukinili. Toda temu so se upirali kmetje, do- mačini. Tudi sam Melč je zaprosil, da bi mu dali mlin v najem za kmečko meljavo, pa tudi za spe- cialne izdelke kot so zdrob, ajdovo moko, kašo/ in podobno. Bil je pač mlinar in rad bi oprar.^jal svoj posel. Toda iz vsega ni bilo nič. Stroje so nekega dne razmontirali in jih odpe- ljali. Ce gre zdaj kdo mi- mo, nejeverno in začudeno zmajuje z glavo, češ, ka- ko je vse to prazno in temu in onemu se porodi celo misel o družbeni ko- risti ... In kako je bilo v rnli- nu med vojno? O Nem- cih, ki so med vojno go- spodarili v mlinu, Joštovi pravzaprav zelo malo ve- do. Mlin so dodelili neke- mu Nemcu Moritzu. Pri tem so v listinah ugoto- vili, da je bilo le zemlji- šče last izseljenega Melhi- orja Jošta, zemljeknjižno p>a je bil lastnik mlina še vedno Melčev oče' Mi- hael. Ljudje iz urada za utrjevanje riemštva na štajerskem so z dr. Sko- bemetom na čelu šli v Gotovlje k Cesarjevemu očetu: »Sinova imaš v partizanih, mlin je že itak zaplenjen, podpiši, da ga prodaš nemški državi, ali pa ...« Kupnine ni nihče videl. Nemška banka je to pisala na račun dolga. Mlin pa je mlel noč in dan za Nemce. Zato so ga partizani nameravali za- žgati, vendar je Peter Stante vztrajal: »Ne, ko- likokrat nam je Melčev mlin dajal kruha in še nam ga bo!« Joštovi so se vrnili v mlin 4. julija 1945. leta. Pogodba o prodaji mlina je bila z uradnim postop- kom razveljavljena. Oče je tudi takoj izročil lastni- štvo sinu Melou, kar je praktično veljalo že od njegove poroke. Pred nekaj leti pa so klicali Darinko na občino, češ da Moritzovi poizve- dujejo za neko kositrno kadjo za sedeče kopeli in neko srnjakovo rogovje. Darinka ni vedela ali bi se smejala ali jokala, ko je pomislila na štiri leta izgnanstva in ponižanj, pa strahu. Pred dobrim le- tom pa je prišel k Jošto- vim poizvedovat nek od- vetnik z Dunaja kot za- stopnik vlade. Namreč, Moritz je tožil državo in zahteval od Avstrije od- škodnino za mlin, ki ga je imel v Celju. Iz neznanih vzrokov so v Celju želji ugodili, ne da bi preverili dokumentacijo. Avstrijska vlada pa ni bila voljna plačevati odškodnine za »premoženje« na tak na- čin med Hitlerjevo vojno pridobljeno. Po zamotanih uradnih potih so letos za- plembo pogodno razvelja- vili. Tako je za Joštov mlin veljala 18-lefcna za- plemba, kot da je bil ne- kdanji njegov lastnik so- vražnik ljudstva. Mlin je zdaj prazen, le Joštovi še stanujejo v njem. Nacionalizaoioa je obveljala, mlin pa je raz- drt. Ob tem seveda nihče ni zapisal: Petsto let Jo- štovega mlina in nikdar več.« Tako tudi ta mlin, kot večina vsi, odhaja. Nje- gova burna zgodovina je bila v naših nadaljevanjih zelo skopo podana, pa vendar dovolj jasno, da lahko ugotovimo le to, da bi težko verjeli tiste- mu, ki bd rekel, da se bodo kolesa v Joštovem mlinu še vrtela. V Joštovem mlinu se je pričelo kulturno življenje, dokler ni bil zgrajen zadružni dom. NUVi TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ijudstva Celje Laško Slovenske Konjice Sentjui Šmarje pn Jelšah m Zaiec - Oredništvo: Celje Gregorčičeva 5 poJ:tn: predaj 161; Naročnina id jgiasi; Tr^ V Kongresa 10 - Glavni in odgovurm urednik Jože Voltand; Tehnični urednik: Drago Medved - Redakcija: Milar Božič EcU Goršič Jure KraSovec. MLian Seničai Zdenka Stopai Muenkc Strašek Berro Strmčnik - Izhaja vsak ietrtefe - Izdaja ga CGP »Delo« - Tisk m Klišeji: CGI- »Delo« Ljubljana - Rok(.>pisov ne vrač.amc - Cena posamezne številke 1 dm — Celoletna naročnina 48 dm, polletna 24 din. Tekoči račun- 501-1-167/2 CGP »DELO« Ljubljana — Tel.: uredništvo 223 69 in 231-05, mali oglasi ih naročnine 228-00.