Na levi: Trdnjava na otoku Krfu, ki so ga te dni zavzele italijanske čete. Na desni: pristanišče Pirej pri Atenah, kamor so te dni vkorakale nemške čete.
Poštnina plačana v gotovini
Cena 2 din
DRUŽINSKI TEDNIK
Leto XIII.
V Ljubljani, 1. maja 1941.
štev. 18 (602)
Ni moder, kdor veliko reči zna, ampak ta, kdor zna, česar mu je treba.
Slovenski rek
»DRUŽINSKI TEONIKc
Izhaja ob Četrtkih. Uredništvo la uprava v Ljubljani, Miklošičeva 14/111. Poštni predal St. 345. Telefon 6t. 83 32. — Račun poštne hranilnice v Ljubljani St. 15.393. — Rokopisov ne vračamo, nefrankiranih dop*sov ne •prejemamo. Za odgovor je treba priložiti ra 3 din znamk.
NAROČNINA
*U leta 20 din, >/i leta 40 din v*e leto 80 din.
V	Italiji u» leto 40 lir, t FrinoJi 70 frankov, t Ameriki ?*/* dolarja. Drugod torar.merno. — Naročnino )e plačati vnaprej.
CENE OGLASOV
V tekstnem delu: enostolpčna petitna vrsta ali njen prostor (višina 3 mm in širina
mu) 7 <3in: v oglasnem delu 4'50 din.
V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. Notice: beseda 2 din. Mali oglasi: beseda 1 din Oglasni davek povsod Se posebej. Tri večkratnem naročilu popust.
Danes:
Italijanščina za Slovence
(01. sir. 9.)
DUCEJEV RAZGLAS
Menjalni tečaji in valufe na ozemlju bivše kraljevine, ki so ga zasedle italijanske čefe
Rim. 25. aprila. »Gazzetta Ufficiale« objavlja nared-Duceja, Prvega Maršala Imperija Poveljnika operativne vojske na vseh frontah, zadevajočo menjalne tečaje Mi valute na ozemljih bivše kraljevine Jugoslavije, zasedenih po italijanskih Oboroženih Silah.
Naredba določa, da je na omenjenih ozemljih vsak dolžan sprejemati v plačno mimo krajevne valute tudi italijansko in albansko valuto, to pa po naslednjem tečaju: 30 lir = 100 din '333.33 din 100 lir); 4.80 alb. frankov 100 din (2083*33 din 100 alb. frankov. Prepovedana je vsakršna kupčija, ki bi pomenila med navedenimi valutami drugačno kakor zgoraj določeno razmerje.
Vsakršni trgovanje z drugimi valutami kakor italijansko, albansko in jugoslovansko, kakor tudi z vrednostnimi papirji, glasočimi se na drugačno valuto kakor italijansko, albansko ‘n jugfolovansko. je izključno pridržano. Nac. Zavodu za izmenjavo s tujino, ki ga izvršuje s posredstvom Italijanske Banke Albanske Nacionalne Banke ter Kreditnih poslovalnic, ki Jih v to pooblasti Vrhovno Poveljstvo v sporazumu z Ministrom za Menjalne tečaje in Valute.
Izvoz blaga in kakršnih si bodi drugih predmetov drugam kakor na ozemlja Italijanske Države in Albanske Kraljevine je dovoljen samo s poprejšnjim dovoljenjem pristojnega Civilnega Komisarja, ki od slučaja do slučaja odloča o dovoljenju, oziraje se tudi na obliko in modaliteto plačila. Dovoljenje se ne more podeliti, kadar gre za predmete umetnostnega, stari-noslovnega ali zgodovinskega pomena.
Prepovedano je, razen v primeru drugačne odredbe:
I. Uvoz Državnih novčanic ter nov-canic italijanske albanske in jugoslovanske Banke s katerega si bodi drugega ozemlja kakor z ozemlja Italijanske Države in Kraljevine Albanije;
izvoz takih novčanic drugam kakor na ozemlja Italijanske Države in Kraljevine Albanije.
Tisti, k, potujejo z ozemelj bivše Kraljevine Jugoslavije, zasedenih po italijanskih Oboroženih Silah, kamor *oli razen na ozemlja Italijanske Države ali Kraljevine Albanije, lahko vzamejo s seboj italijanske valute do zneska 250 italijanskih lir odn. albanske valute do zneska 60 alb. frankov.
Prebivalci ozemelj bivše Kraljevine Jugoslavije, zasedenih po italijanskih Oboroženih Silah, ki so zapustili ta ozemlja, pa se dokončno vračajo na-nJe. lahko imajo pri sebi jugoslovanske valute do zneska 200 din.
Brez poprejšnjega dovoljenja prisojnega Civilnega Komisarja je prepovedan uvoz in izvoz nakazil, menic *n vsakršnih vrednostnih papirjev mi-•no navedenih, glasečih se v italijanski, albanski ali jugoslovanski valuti, "fugam kakor na ozemlja Italijanske urzave al: Kraljevine Albanije.
.PrePoved ne velja za tiste, ki imajo “d pristojnega italijanskega ali albanskega carinskega oblastva potrdilno li-° P0Preišnjem prenosu naznačenih novčanic in vrednostnih papirjev **a ozemlja Italijanske Države. Kralje-■/ne Albanije ali bivše Kraljevine Jugoslavije.
Uvoz državnih ali kakršnih si bodi rednostnih papirjev, obveznic in delnic vsake vrste, glasečih se v kakršni
koli valuti in zadevnih odrezkov s katerega si bodi drugega ozemlja kakor z -ozemelj Italijanske države ali Kraljevine Albanije je dovoljen samo s poštno pošiljko, naslovljeno na eno izmed zgoraj navedenih Bank ali Kreditnih poslovalnic. Omenjene Banke in Poslovalnice, ki prejmejo po pošti od drugod kakor z ozemelj Italijanske
Benito Mussolini. Predsednik Kraljevske Italijanske vlade in Duce italijanskega naroda.
Države ali Kraljevine Albanije omenjene vrednostne papirje, jih smejo obdržati v depozitu po poprejšnjem dovoljenju Civilnega Komisarja, če naj depot velja v korist osebam, bivajočim na ozemljih Italijanske Države, Kraljevine Albanije ali bivše Kraljevine Jugoslavije, zajedenih od italijanskih Oboroiienih Sil, ali pa tudi — ne da bi bilo treba kakega dovoljenja — če naj velja v korist osebam, bivajočim drugje kakor na ozemljih Italijanske Države, Kraljevine Albanije ali
bivše Kraljevine Jugoslavije, zasedenih od italijanskih oboroženih sil.
Izvoz državnih vrednostnih papirjev vsakršnih obveznic in delnic, glasečih se v kateri si bodi valuti, in zadevnih odrezkov drugam kakor na ozemlja Italijanske Države ali Kraljevine Albanije se sme izvršiti samo s poprejšnjim dovoljenjem pristojnega Civilnega Komisarja.
■if
Brez poprejšnjega dovoljenja pristojnega Civilnega Komisarja so prepovedana:
1* vplačila in izplačila pod kakršnim koli naslovom in v kakršni koli obliki vsot v dinarjih, ki pomenijo razpolo-žitveno uporabo v kakršni koli si bodi valuti, obstoječi drugje kakor na ozemljih Italijanske Države, Kraljevine Albanije in bivše Kraljevine Jugoslavije, zasedenih po italijanskih Oboroženih Silah:
2. omenjena vplačila in izplačila, ki pomenijo razpoložnostno uporabo v kakršni si bodi valuti, obstoječi na ozemljih Italijanske Države, Kraljevine Albanije ali bivše Kraljevine Jugoslavije, zasedenih cd italijanskih Oboroženih Sil, pripadajočih osebam, bivajočim zunaj teh ozemelj.
Prepovedano je brez poprejšnjega dovoljenja pristojnega Civilnega Komisarja :
1. Vsakršno razpolaganje v korist osebam, bivajočim zunaj ozemelj Italijanske Države, Kraljevine Albanije in bivše Kraljevine Jugoslavije, zasedenih po italijanskih Oboroženih Silah. nanašajočih se na Državne vrednostne papirje, obveznice in delnice, glaseče se v kakršni si bodi valuti in obstoječe na ozemljih bivše Kraljevine Jugoslavije, zasedenih po italijanskih Oboroženih Silah ter tam deponirane;
2. Vsakršno razpolaganje v korist osebam, bivajočim na ozemljih Italijanske države. Kraljevine Albanije ali bivše Kraljevine Jugoslavije, zasedenih po italijanskih Oboroženih Silah, nanašajočih se na vrednostne papirje, omenjene v prejšnji točki in pripadajoče osebam, bivajočim zunaj ozemelj Italijanske Države, Kraljevine Albanije in bivšie Kraljevine Jugoslaviie, zasedenih od italijanskih Oboroženih Sil.
Civilni Komisarji imajo pooblastilo, da s svojimi odredbami po zaslišanju vojaških in carinskih oblastev tudi mimo navedenih določb izdajajo navodila v svrho uravnave malega krajevnega prometa s sosednjimi ozemlji.
V nadaljnjem se navajajo kazni, določene za prekršilce določb odredbe, ki stopa z današnjim dnem v veljavo.
Naredbe Kr. Civilnega Komisarja
Naredba o poštni, telefonski in telegrafski tarifi
Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje
ODREJA:
Poštna tarifa za notranji promet na slovenskem ozemlju, zasedenem po italijanski vojski, se razširja na vse poštne pisemske pošiljke, brzojavke in telefonske pogovore v Italijo
Ta odredba stopi v veljavo dne 23. aprila 1941-XIX.
Kr. Civilni Komisar
za zasedeno slovensko ozemlje: EMILIO GRAZIOLI.
Naredba o denarnih in valutnih zadevah
Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje, na podlagi svojih odredb št. 1 in št. 6 z dne 20. oziroma 22. aprila 1941-XIX, objavljenih v Službenem listu Ki'. Civ. komisariata št. 33 z dne 23. aprila 1941-XIX,
ODREJA:
Člen 1.
Uporaba italijanske lire kot plačilnega sredstva na slovenskem ozemlju, zasedenem po italijanski vojski, se ne sme smatrati kot ukrep za konvertiranje ali zamenjavo med obema valutama, temveč le kot obveznost za pravne osebe in zasebnike, da morajo sprejemati italijansko liro kot plačilo
za nakupe in storitve v zvezi s stanjem, ustvarjenim z zasedbo, in to posebno od italijanske vojske in italijanskih oblastev in njih uslužbencev.
Vsakdo more plačati nakupe in storitve le v italijanskih lirah ali dinarjih po že določenem razmerju.
Člen 2.
Prepovedano je uvažati dinarje v slovensko ozemlje, zasedeno po italijanski vojski, iz kraljevine Italije in iz drugih držav kakor tudi iz ozemlja bivše Jugoslavije, ki ni zasedeno po italijanski vojski.
Prav tako je prepovedano uvažati italijanske lire iz tujih držav in iz
General Uffo Cavallero, vrhovni poveljnik italijanskih oboroženih sil na grškem bojišču.
Mussolinijeva zahvala generalu Cavalleru
Ministrski predsednik Mussolini je poslat vrhovnemu poveljniku italijanskih oboroženih sil v Albaniji, armadnemu generalu Cavalleru, brzojavko, v kateri mu je izrazil svojo najvišjo pohvalo za doseženo zmago. Brzojavka se glasi:
General Cavallero, Tirana. — Ob tej uri zmage Vam želim izraziti svoje najvišje priznanje za Vašo zaslugo, da ste v štirih mesecih pripravili vse potrebne in zadostne pogoje za zmago italijanskega orožja. Bistvo teh pogojev je bilo. da je bil spričo njih strt sleherni sovražni odpor in da se je vsem borcem vlila vsaka materialna in moralna pebuda za veliki udar. Naj velja moje visoko priznanje Vam za Vaše delo, vsem poveljstvom in četam! Naj zanj vsi zvedo! — Mussolini.
ozemlja bivše Jugoslavije, ki ni zasedeno po italijanski vojski.
Clen 3.
Prepovedano je izvažati iz slovenskega ozemlja, zasedenega po italijanski vojski, razen dinarja vsako drugo valuto, vštevši italijansko liro. in sicer ne le v ozemlje bivše Jugoslavije, ki ni zasedeno po italijanski vojski, temveč tudi v katero koli drugo državo.
Dovoljeno je le izvažanje lire iz slovenskega ozemlja, zasedenega po italijanski vojski, v kraljevino Italijo.
Cleu 4.
Ustanove, organi in uradi bivše Jugoslavije in bivše dravske banovine.
druge javne in avtonomne ustanove, finančni in kreditni zavodi, trgovinske družbe, zasebne družbe, versko družbe, kakor tudi fizičme osebe, ki posedujejo ali hranijo iz katerega koli naslova tuje valute ali plačilna sredstva sploh, kakor tudi javne ali zasebne vrednostne papirje: delnice, obveznice ali kreditne pa-pirje v tuji valuti, jih morajo prijaviti v treh izvodih do vštevši 30. aprila 1941-XIX pri Hranilnici dravske banovine, četudi so ti vrednostni papirji zunaj slovenskega ozemlja, ki je zasedeno po italijanski vojski.
Clen o.
Te ustanove, organi in osebe morajo poleg tega še posebej z obrazložitvijo prijaviti v roku in na način po prednjem čl. 4. vse terjatve in dolgove pri ustanovah in osebah katerega koli državljanstva, ki imajo svoj sedež ali svoje stalno bivališče v inozemstvu ali na ozemlju bivše Jugoslavije, ki ni zasedeno po italijanski vojski, ali če so plačljivi v inozemstvu ali na ozemlju bivše Jugoslavije, ki ni zasedeno po italijanski vojski.
Prijaviti morajo tudi dolgove in terjatve pri ustanovah in osebah tujega državljanstva, kjer koli imajo svoj sedež ali stalno bivališče.
Te prijave je treba vložiti ne glede na obveznost položbe po čl. 2. odre dlje št. 6 Kr. Civilnega Komisarja z dne 22. aprila 1941-XIX.
Clen 6.
Za tujo valuto se smatra po prednjih členih 4. in 5. katera koli tuja valuta razen lire in dinarja.
Za tuje državljane se smatrajo ustanove in osebe, ki imajo drugo državljanstvo kakor italijansko, ali tisti, ki so imeli doslej jugoslovansko državljanstvo in ki imajo svoj sedež ali stalno bivališče na ozemlju bivše Jugoslavije. ki ni zasedeno po italijanski vojski, kakor tudi osebe brez državljanstva.
Clen 7.
Kdor koli bi kršil te predpise, se takoj pripre in ovadi pristojnemu oblastvu, gotovina in vrednostni papirji, ki predstavljajo denar sli imo. vino, kakor v obče vse vrednostne listine. se zaplenijo.
\	Clen	8.
Ta odredba stopi takoj v veljavo.
Ljubljana, dne 25. aprila 1941-XIX.
Kr. Civilni Komisar
za zasedeno slovensko ozemlje: EMILIO GRAZIOLI.
Naredba o nadaljnjem pobiranju dosedanjih taks in davkov
Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje
ODREJA:
Clen 1.
Vsi davki in takse, kakor: neposredni davki, poslovni davki, takse, trošarine, carine itd., se na slovenskem ozemlju, zasedenem po italijanski vojski. pobirajo na enak način in po istih zakonih in zakonitih določbah kakor doslej.
To velja tudi za doklade na te davke.
Clen 2.
Ta odredba stopi takoj v veljavo.
Ljubljana, 25. aprila 1941-XIX.
Kr. Civilni Komisar
za zasedeno slovensko ozemlje;
EMILIO GRAZIOLI.
Naredba o Čezmernem prodajanju blaga
Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko c«emi j e
ODREJA:
tl. 1. Prepoveduje se vsem producentom, trgovcem na debelo in drobno prodajati privatnikom živila, blago za obleke, tkanine ter obutev nad normalno potrebo.
tl. 2. Kdor se bo zoper to pregrešil, bo takoj aretiran ter izročen pristojnemu sodišču, ki ga bo kaznovalo po zakonu proti nakopičevalcem živil in blaga, blago bo zaplenjeno in koncesija odvzeta.
tl. 3. Ta naredba »topi takoj v veljavo.
Ljubljana, dne 23. aprila 1941-XIX. Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje: K MILI O GRAZIOLI.
Naredba o prepovedi plačil in izvoza valute
Kr. Civilni Komisar za zasedeno slo-vesnsko ozemlje je odredil:
tl. 1. Do nove odredbe se razen po predhodnem pooblastilu Kr. Civilnega Komisarja za zasedeno slovensko ozemlje odgodijo vsa plačila iz tega ozemlja v tista ozemlja bivše jugoslovanske države, ki jih ni zasedla italijanska vojska.
tl. 2. Zneski, ki jih pravne ali privatne osebe iz kakršnega koli naslova dolgujejo fizičnim ali pravnim osebam, bivajočim na ozemlju bivše jugoslovanske države, ki ga italijanska vojska ni zasedla, se morajo položiti do 26. aprila 1941-XIX, še ne zapadle obveznosti pa na da« dospelosti pri Hranilnici dravske banovine, ki bo odprla račun na ime osebe, v katere korist bi se imelo plačilo izvršiti. — S tem rtu čunom se ne more i-azpolagati brez pooblastila Kr. Civilnega Komisarja za zasedeno slovensko ozemlje.
tl. 3. Položba po določbah prednjega člena oprosti položnika njegove obveznosti.
tl. 4. Nadalje je brez pooblastila Kr. Civilnega Komisariata za zasedeno slovensko ozemlje prepovedan vsak prenos denarja, vrednostnih papirjev v kakršni koli valuti, zlata ali srebra v palicah ali izdelkih ter drugih dragocenosti in predmetov posebne umetniške vrednosti z zasedenega slovenskega ozemlja bivše jugoslovanske države, ki ni zasedeno po italijanski vojski.
t. 5. Kdor prekrši določbe prednjih čl. 1. in 4., se kaznuje z zaplembo zneska, vrednostnih papirjev ali predmetov, ki bi jih skušal izvoziti, ter se izroči sodnim oblastvom, pristojnim za nadaljnji kazenski postopek po zakonu.
tl. 6. Ta naredba je stopila takoj v Veljavo.
K naredbi o prepovedi plačil in izvoza valute
Kr. Civilni Komisar za zasedeno slo-vensko ozemlje, na podlagi svoje odredbe z dne 22 aprila 1941-XIX, št. 6. s katero se prepovedujejo izplačila fizičnim in pravnim osebam, bivajočim na ozemlju bivše jugoslovanske države. ki ni zasedeno po Italijanski Vojski, in s katero je odrejena obveznost položbe zadevnih zneskov pri Hranilnici dravske banovine.
ODREJA:
C len 1.
Rok. ki ga določa člen 2. naredbe z dne 22. aprila 1941-XIX. št. 6, za po-ložbo zneskov, ki jih dolgujejo ustanove in zasebniki fizičnim in pravnim osebam, bivajočim na ozemlju bivše jugoslovanske države, ki ni zasedeno po Italijanski Vojski, se podaljšuje do dne 3. maja 194l-XIX.
Člen 2.
Kdor ima na slovenskem ozemlju, sasedeuem po Italijanski Vojski, svoje fcivališče zunaj mesta Ljubljane, je
Problem nctže prehrane
Obdelava zemlie In prehrana
Naj bo obdelan vsak, še tako majhen košček zemlje
V današnjih razmerah, ko ne moremo računati z uvozom živil kakor sicer, moramo napeti vse sile, da pridelamo sami čimveč živil. Ker rodi živila zemlja, je prva stvar, da se potrudimo in obdelamo čimveč zemlje.
Seveda je treba na obdelani zemlji pridelati zdaj tudi čimveč hrane za ljudi ter omejiti pridelek krme in eventualnih industrijskih rastlin. Na kmetih, kjer so obdelovanja zemlje vajeni, prihaja v poštev troje:
1. Obdelati je treba sleherni kos zemlje, ki je bil že kdaj obdelan. Prašne in zanemarjene njive bi bile zdaj za nas prevelika potrata. Ker danes marsikdo nima delavcev, vprežne živine ali dovolj gnoja, je na vsak način potrebno, da si ljudje v soseski med seboj pomagajo.
2. Kjer gre, naj se preorje tudi nekaj ledine, te bi zaradi tega komu primanjkovalo živinske krme, nai preudari, 6e ne bi morda na polovici preorane ledine pridelal toliko zelene krme, kolikor jo je prej zraslo na celem preoranem kosu.
3. Da ne nastane pomanjkanje masti in mleka, ki bi bilo posebno občutno zdaj, ko se je živina uničila in bo precej časa manjkalo mesa, je treba skrbeti, da molzna živina ih prašiči ne bodo stradali.
V mestih imamo poleg poklicnih, veliko prav iavežbanih amaterskih zele-njadnih in sadnih vrtnarjev. Ti bodo
nedvomno vrtove letos še bolj skrbno in vneto obdelovali in jim ni treba dajati posebnih naukov. Druga pa je z novimi vrtnarji, ki jih bo zdaj nenavadno veliko, ker bo treba obdelati pač sleherni količkaj primeren košček zemlje, ki ga v mestih dosihmal ni nihče izkoriščal. N. pr. stavtoišča, okrasne trate itd.
Tem vrtnarjem je treba posebno na srce položiti naslednje:
Učenec potrebuje učitelja mojstra, kajti v samih knjigah je veliko, ali kako je treba motiko držati, ne pove nobena knjiga.
Obdelovanje zemlje ne zahteva zgolj znanja, temveč tudi večletne izkušnje. Dokler je novi vrtnar, naj se prostovoljno omeji na najbolj preproste stvari, t. j. nekaj krompirja, fižola, čebule in česna. To je zlasti dobro, če smo prekopali plevelno ledino, kajti z okopavanjem, ki ga zahtevata krompir in fižol, plevel najbolj zatremo. Glede gnojenja, naj se vrtnar začetnik dobro pouči pri bolj izkušenem prijatelju, toda eno mora vedeti: suhe, peščene zemlje ne smemo gnojiti s pepelom.
Mestni človek namreč večkrat sliši, da je pepel dobro gnojilo (za močvirne travnike je pepel res dober), in ker se nabira pepel tudi v mestnih gospodinjstvih, gnoje ljudje z njim vrtove in ne vedo, da si s takim gnojenjem dostikrat škodujejo.
Razen pridelovanja hrane na obdelani zemlji moramo misliti tudi na nabiranje hrane in krme, ki nam jo dajeta gozd in travnik. Za mestne ljudi razen mladih kopriv, ki dado prav dobro prikuho, nabiranja drugih divjih rastlin skoraj ne moremo priporočati. Kar zrase na tujem polju ni naša last in pri nabiranju napravimo povrh še drugo škodo. Torej prepustimo vse to drugim. Več bomo koristili splošnosti, če divje nabrano zelenjavo in prikuho kupujemo ter se navadimo njenega uživanja, čeprav smo Jo prej morda zamotavali.
Isto bi dejali mestnim ljudem o nabiranju gob in jagod. Gozd ni naš, škode napravimo v njem lahko veliko, in če kdo ni izkušen gobar, mu vse nabiranje nič ne hasne. Tudi tukaj bo korist večja, če začnemo uživati gobe, ki so zdrave, čeprav morda niso enako dobre kot one, ki smo jih sicer vajeni. Na ta način vzpodbudimo poklicne nabiralce, da naberejo čimveč gob, in ker so gobarji revni ljudje, so tudi zelo potrebni večjega izkupička.
Torej vidimo, da tudi v tej stvari ne zadostuje slepa vnema in brezglava delavnost, temveč je treba v vsakem primeru zadevščino poznati in trezno premisliti. Kdor pa kaj ve, naj ne hrani znanja in izkušenj zase, temveč naj skrbi, da se z njim okoristi čimveč ljudi.
upravičen, da izvrši položbo v istem roku razen pri Hranilnici dravske banovine za njen račun tudi pri poštnih uradih.
tlen 3.
Ta odredba stopi v veljavo z današnjim dnem.
Ljubljana, 26. aprila 1941-XIX.
Kr. Civilni Komisar ir zasedeno slovensko ozemlje: EMILIO GRAZIOLI.
Opozorilo
V	krajih, ki so jih prvotno zasedli Nemci in pozneje evakuirali, je nemško vojaštvo plačevalo svoje nakupe s tako imenovanimi Reichsmrrkkassen-scheine in kovanim drobižem pfenigov.
Ker sta na slovenskem ozemlju, zasedenem po italijanski oboroženi sili kot pravnoveljavno plačilno sredstvo priznana samo dinar in lira, je smatrati Reichsmarkkassenscheine in pfenige za tujo valuto, ki pri nas ni veljavna.
Po čl. 4 naredbe Kr. Civilnega Ko-misarijata o denarnih in valutnih zadevah z dne 25. aprila t. 1. št. 6, ki je izšla v Sl. listu Kr. Civilnega Komi-sarijata za zasedeno slovensko ozemlje po nar. št. 283/34-1941 na strani 302. je tuje valute in plačilna sredstva prijaviti do 30. t. m. pri Hranilnici dravske banovine v Ljubljani.
Uredba je podaljšana do 3. maja.
Prebivalstvo se zaradi tega opozaria. da takoj prijavi pri Hranilnici dravske banovine v Ljubljani v 3 izvodih to valuto, ki ni pri nas zakonito plačilno sredstvo.
Javni obrati se morajo zapirati v ljubljanski občini ob 22., v ostalih slovenskih krajih, zasedenih po Italijanski Vojski, pa ob 21.
V	javnih obratih (kavarne, bari, go. stilne, restavracije itd.) je prepovedano točenje alkoholnih pijač, izvzem-ši pivo.
Ta odredba je stopila takoj v veljavo.
Policijska ura v Ljubljani
Kr Civilni Komisar je izdal odredbo z dne 29. aprila, v kateri se med drugim odreja naslednje:
Promet v območju ljubljanske občine se dovoljuje od 5. do 22.30, v ostalem slovenskem ozemlju, zasedenem po Italijanski Vojski, od 5. do 21.
Na ljubljanskem oesemlju mora od
22.30	do 5., v ostalih slovenskih krajih, zasedenih po Italijanski Vojski, od
21.	do 5. vsakdo ostati na svojem domu.
Naredba generala armadnega zbora
Vrnite takoj ves material ter vozove in živino jugoslovanske vojske
Ugotovljeno je, da je mnogo materiala, živine in voz, ki so pripadali jugoslovanski vojski, še vedno v posesti prebivalstva, medtem ko je drug material skrit na krajih, ki jih je težko ugotoviti, ki pa so znani domačemu prebivalstvu.
Zaradi tega
ODREJAM:
1. Vsi državljani zasedenega ozemlja morajo nemudoma izročiti najbližjemu vojaškemu poveljništvu, ali kjer tega ni, županstvu, ves material kakršne koli vrste (orožje, municijo. bencin. material iz vojašnic, razni drugi material, vprege, sedla itd.) ter vozove in živino jugoslovanske vojske, ki jih še posedujejo.
2. Vsi državljani, ki so jim znani kraji, kjer je skrito orožje, municija ali drug vojaški material, so dolžni obvestiti o tem svoj občinski urad, ki bo
o	tem nadalje obvestil najbližje vojaško poveljstvo.
Občutljivi polti
Vašega lica najbolj prija večerno umivanje s Sviti deansing cremo dkg din 2'50 v drogeriji
GREGORIČ
kr. dvorni dobavitelj, Ljubljana, Prešernova ul. št. 5
Po objavi tega razglasa si pridržujem, da odredim z vsemi sredstvi, ki so mi na razpolago, vse potrebne ugotovitve, in se vsak državljan, ki bo zasačen v posesti zgoraj omenjenega materiala ali živine, takoj zapre in kaznuje po zakonu.
22.	aprila 1941-XIX. E. P.
General armadnega zbora: Poveljnik MARIO ROBOTTI
Za obnovo prometa v zasedeni Sloveniji
Važni ukrepi Kr. Civilnega Komisarja
Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje se je že v začetku svojega delovanja začel zanimati in proučevati vprašanja, ki so v zvezi s prometom med kraji, zasedenimi po italijanskih četah, in ostalo Kraljevino.
Dne 24. aprila 1941-XIX. je že imel sesti nek z zastopnikom prometnega ministrstva, na katerem sta podrobno obravnavala to vorašanje. Kr. Civilni Komisar je odredil, da se začne s 26. aDrilom. t. j. v soboto, železniški osebni »romet s Trstom (za »otnike in nrtliago) s transportom od Vrhnike do Trsta. V nedeljo, dne 27. aprila pa se je začel avtomobilski promet med Trstom in Liubliono in nazai ter med Gorico in Ljubljano ter nazaj.
Nadalje študiralo tudi v postavitev dmoe avtobusne linije med Liubliano in Trstom in nazai ter Liubliano in Gorico ter nazaj. Služba na teh linijah ie poverjena dvema velikima specializiranima podietiema Oalissano in Ribi. Nadalie ie Kr Civilni Komisar odredil takoišnii študij problemov avtomobilskega prometa med Liubliano in ostalimi središči v zasedeni ookra-jinl. Za uvoz in izvoz bo mogoče porabi'ati nroeo Ljubi iana—Karlovac— —Reka. Tudi se proučuje vprašanje za blMrovni r»-omet kako vpeliati prometno službo s tovornimi avtomobili, kar bo poverieno zasebni tvrdki.
Tudi za cestna vorašania ie Kr. Civilni Komisar zainteresiral kompetentne organe, ki mu iih ie dalo na razpolago prometno ministrstvo Dne
23.	aprila *o se začela dela na obnovi ceste med Kačjim vrhom in Ljub-
ljano. Program za dela se bo iavršH v treh etapah. Prva faza bo dala začasno sistemizacijo od Vrhnike do Ljubljane, druga faza bo dala popravilo ceste Kačja vas pri Planini—Vrhnika, tretja faza pa temeljito očiščenje ceste Kačja vas pri Planini—-Ljubljana.
Organi Avtonomnega cestnega podjetja (ki skrbi za vse ceste v Italiji) so že začeli izdelovati načrte za popravila in glavno linijo ceste Ljubljana—Planina—Kačja vas. Ta cesta bo asfaltirana kakor vse glavne italijanske prometne žile.
Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko oaemlje je pravilno razumel potrebo ureditve prometa na zasedenem ozemlju samem in zveze z važnima središčema Trstom in Gorico. Zdaj smemo spet upati, da se bo v naše gospodarsko življenje spet naselil red in da bo naš gospodarski razvoj neoviran.
Prometne zveze je Kr. Civilni Komisar poveril dvema podjetjema, ki v tem pogledu uživata v kraljevini splošno zadovoljstvo in upamo, da bomo z njihovim delom zadovoljni tudi pri nas. G. Kr. Civilnemu Komisarju za zasedeno ozemlje smo pa dolžni zahvalo za njegovo razumevanje, ker je takoj našel pota in način za vzpostavitev rednih prometnih zvez. S tem je dosti pripomogel do normalnega gospodarskega življenja na zasedenem ozemlju.
Ordinanza del R. Commis-sario Civile
II R. Commissario Civile per i terri-tori sloveni occupati.
visti i precedenti bandi del Coman-do del 11* Corpo d'Armata in data 15 aprile 1941-XIX, del Comando Di-visione »Isonzo« in data 12 aprile 1941-XIX. del Comando Divisione »Re« in data 16 aprile 1941-XIX, pub-blicati nel Bollettino Ufficiale del R; Commissariato Civile per i territori sloveni occupati, n. 31 del 16 aprile 1941-XIX,
preši acordi con i competenti Co-mandi militari,
ORDINA:
Art. 1.
Pino a nuova disposizione la circo-lazione e permessa entro i limiti del Comune di Lubiana dalle ore 5 ali*
22.30	e negli altri territori sloveni occupati dalle Forze Armate Italiane dalle ore 5 alle 21.
Art. 2.
Dalle ore 22.30 alle 5 nel Comune di Lubiana. e dalle ore 21 alle 5 nelie altre localita slovene occupate dalle Forze Armate Italiane, tutti dovran-no rimanere nelle proprie case.
Protranno eircolare esclusivament* coloro che siano muniti di speeiaJe saJvacondotto rilasciato dai Comandi dei RR. CC.
Art. 3.
Gli esercizi pubblici dovranno chiu dere nel Comune di Lubiana alle ore 22, negli altri Comuni sloveni occupati dalle Forze Armate Italiane, alle ore 21.
E’ vietata la somministrazione, negli esercizi pubblici (cafie. bar. ristoran-ti ecc.) di bevande alccoliche, fatta eccezione per la birra.
Art. 4.
Anche nelle ore diurne nessuno P°' tra allontanarsi dalla localita di do-micilio abituale se non sia munito da
£iimiuiiiiii!!!iitiiiitiiiiiiiiiimiiiHi'J;
I O K V I R ) I	|
E	“	I
niiii im i ulitimi umni mi iiiiii m imii'
Listek »Družinskega tednih n“
USTROJ FAŠ1ST0VSKE ITALIJE
L
Obrisi Fašistične Italije so po 20 letih vlade pod vodstvom Benita Mussolinija docela jasni. Najbolje lahko spoznamo podobo te države po Mussolinijevih spisih samih. Njegova definicija fašistične države je naslednja: »Ustvaritev nove države, ki je avtoritarna, vendar ne absolutistična, strnjena hierarhično in organično, nudi svobodno pot narodu v vseh njegovih razredih, skupinah in interesih.« Zna-menitna »Enciclopedia Italiana« pa vsebuje pod značko »Fašizem« naslednji Mussolinijev članek o stališču fašizma nasproti državi:	»Ravnalo
fašistične vede je pojmovanje Države, njenega bistva, njenih nalog in njenih končnih smotrov. Fašizmu je Država nekaj absolutnega, nasproti čemer so posamezniki in skupine samo nekaj relativnega. Liberalna država ne vodi gmotnega in duševnega razvoja celote, temveč se zadovoljuje z ugotavljanjem postedkov. Fašistična Država pa se zaveda same sebe, ima lastno voljo in se zato imenuje etična država.«
V	vsem svojem dosedanjem obstoju j« fašizem izpričal svojo vdanost Monarhiji, ki jo smatra za naj-višji izraz nacionalnih vrednost in kot osnovno bistvo enotnosti dom*-
vine. Zato so monarhistično ustavne podlage ostale neizpremenjene. Po ustavnem statutu iz leta 1848. vlada v Italiji savojska dinastija. Vsekakor je fašizem razvil docela lastne politične nazore in dal državi z oja-čenjem izvrševalne oblasti avtoritarne temelje in totalitarni značaj. Zanima se za vsak utrip narodnega življenja.
Na čelu države so: Krona, Vlada, zakonodajna zbora in Veliki fašistični svet. Kralj je najvišja oblast italijanske^ države in predstavlja njeno enotnost V zakonodaji pripada Kralju pravica predloga, uveljavljenja in razglašanja zakonov. Upravno in vladno oblast izvršujejo Kraljevi ministri. Tudi pravosodje izvršuje Kralj, oziroma sodniki v njegovem imenu. Kralj ima pravico pomilostitve. Imenuje senatorje in druge visoke državne dostojanstvenike. Kralj je vrhovni poveljnik oborožene sile, napove vojno ter sklepa mirovne, zvezne in trgovinske pogodbe.
Vlada je sestavljena iz spremenljivega števila kraljevih ministrov ali ministerijalnih tajnikov države, ki so postavljeni na čelo posameznih ogran-kov državne uprave. Svojo nalogo izpolnjujejo po navodilih prvega ministra in državnega tajnika. Po navadi je v Fašistični Italiji IS ministrstev, in sicer za zunanje zadeve s posebnim podtajništvom za Albanijo, dalje za notranje zadeve, za Italijansko Afriko, pravosodje, finance, vojsko, mornarico, letalstvo, narodno vzgojo, javna dela. kmetijsko in gozdno gospodarstvo, promet, korporacije, za trgovino in valute ter za
ljudsko prosveto. Ministrski predsednik in ministri se sestanejo od časa do časa k sejam, na katerih razpravljajo o vseh važnih državnih zadevah. Posebno važne so pravice Predsednika vlade. Po njih se je italijanska politika temeljito izpremenila. Namesto parlamentarnega življenja vlada v Italiji režim, po katerem so vlada in zakonodajna zbora rešeni strankarskega nasilja, delujejo skupno ter je njihova izvrševalna oblast zelo močna. Osnove te reforme je podal zakon z dne 24 decembra 1925. Po tem zakonu Kralj imenuje in odstavi Predsednika vlade docela neodvisno od vmešavanj zakonodajnih zborov. Ministrski predsednik je samo Kralju in nikomur drugemu odgovoren za vso vladno politiko. Kralj imenuje ministre na predlog Predsednika vlade, ministri pa so Kralju kakor Predsedniku vlade odgovorni za ukrepe v svojih območjih. Ministrski predsednik vzporeja in uravnava delovanje posameznih ministrov. Nadalje so Predsedniku vlade podrejene važne upravne ustanove: državni svet. vrhovno računovodstvo in statistični centralni urad; pritičejo mu posebne naloge v okviru korporativne ureditve države.
Fašizem je ustvaril novo ustavno oblastvo: Veliki faitstičai svet To je najvišja instanca fašizma. Po zakonih z dne 9. decembra 1928 in 14. decembra 1929 je ta ustanova za stalno uvrščena med ustavna obla-stva države. Predsednik fašističnega Velikega sveta je Predsednik vlade. Člani svčta so lahko na podlagi svojih dostojanstev ali za dobo svoje
visoke službe ali pa so od Predsednika vlade imenovani za dobo treh let, nakar so lahko vnovič izvoljeni. Člani prve skupine so Kvadrumviri pohoda na Rim. Člani druge skupine so: predsednika obeh zakonodajnih skupščin, nadalje ministri za vnanje in zunanje zadeve, za pravosodje, za finance, za narodno vzgojo, za kmetijstvo in gozdarstvo, za korporacije in za ljudsko prosveto, nadalje predsednik italijanske Akademije, tajnik Fašistične Stranke, generalni poveljnik fašistične milice, predsednik posebnega sodišča za zaščito države ter predsedniki fašističnih državnih zvez delodajalcev in delojemalcev v industriji in kmetijstvu. Člani tretje skupine pa so tisti, ki so si pridobili posebne zasluge za narod in fašistično revolucijo Veliki fašistični svet ureja vso dejavnost režima in jo izpopolnjuje. Je na političnem področju najvišji posvetovalni organ. V ustavnem življenju se ne more brez njegove odobritve nič izpremeniti.
Nadaljnje ustavno oblastvo predstavljata zakonodajni zbornici: to sta Sesat ter Zbornica faacijev ia korporacij. Senatorje imenuje Kralj s posebnim dekretom za vso življenjsko dobo in sicer na predlog Predsednika vlade. Njih število ni omejeno, po navadi se giblje med 400 in 500 Kraljevski princi pripadajo senatu od svoje polnoletnosti dalje, državljani pa morajo izpolniti 40 lel in morajo pripadati (ali če so pripadali) naslednjim kategorijam:	visoki cerkveni
dostojanstveniki, visoki uradniki, zaslužni državniki, veleindustrije! ali
veleposestniki, ugledni znanstvenik1' umetniki in pisatelji. Senat sklepa 0 zakonskih predlogih ter zaseda v plenumu ali v naslednjih zakonodajnih odsekih: za vnanje zadeve, 20 trgovino in carine, za notranje zadeve in pravosodje, za Italijansko Afriko, za oboroženo silo, za narodno vzgojo in ljudsko prosveto, ?a javna dela in promet, za korporativ" no gospodarstvo in avtarkijo. Razen tega se lahko senat po kraljevskem dekretu sestane kot visoko sodišče' ki razsoja o zločinih veleizdaje te* je pristojen kot razsodišče o zloči' nih senatorjev in ministrov.
Zbornica fascijev in korporacii
predstavlja po zakonu z dne 19. i?' nuarja 1939 pravo narodno življenje z vsemi njegovimi potrebami, skup1' nami in izrazi. Namesto strankarski’1 bojev pridejo v to zbornico člani, k1 pripadajo Nacionalnemu svetu Fas1' stične Stranke in Nacionalnemu s\’e' tu korporacij, ki sta oba v najožje1^ stiku z življenjem vsega naroda-prvi z razvito organizacijo in štev»' nimi nalogami stranke, drugi pa k0 rezultat sindikalistične organizacij
ki obsega vse kategorije na rod n proizvodnje. Tudi člani fašistične?3 Velikega sveta pripadajo lej z.bnr' nici, v kolikor niso senatorji ali č _ ni Akademije Člani zbornice se nujejo narodni svetniki (consiC1 'f.r nazionali). 7bornica razpravlja
in
at-
sklepa o istih zadevah kakor •en« ' še prav posebno pa ozko sodeluj z vlado pri vseh zakonih, ki m°TP.\ kar najbolj koristiti vsemu narod1
Po ljubljanskem »Jul”1*
Ono speciale salvacondotto rilasciato •Ja un Comando dei RR. CC. o di un , Comando di Presidio militare.
, . Tuttavia, fino a.l 5 maggio 1941-XIX, . to spostamento da una localita a"’altra, sara ritenuto sufficente il P°ssesso di un documento di identif-cazione. munito di fotografia. da cui l'isulti la professione deirinteressato eQ il mctivo per cui si trovi nella ne-cessita di spostarsi da una localita al-1 altra.
Art. 5.
circclazione delle automobili e automezzi privati e permessa ""<> con speciale autorizzazione del *»■ Commissario Civile per i territori sloveni occupati. Rimangono tuttavia valide le autiorizzazioni finora conces-"6 dai Comandi Militari. Tutti gli cir i °bili e automezzi autorizzati alla riM ne dovi'anno portare uno spekle disco di contrassegno.
Art. 6.
I trasgressori alla presente ordinan-za saranno arrestati e deferiti ai cora-Petenti tribunali militari. le licenze uei pubblici esercizi revocate e gli automezzi confiscati
La. presente ordinanza entra in vigo-e inimediatamente.
Lubiana, 29 aprile 1941-XIX.
II.	R. Commissario Civile per i territori sloveni occupati EMILIO GRAZIOLI
Naredba Kr. Civilnega Komisarja
Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovaško ozemlje, na podlagi prejšnjih razglasov Poveljništva XI. armadnega ‘0ora z dne 15 aprila i94i_xix, Po-■^tjništva divizije »Isonzo« z dne 12. aprila 1941-XIX, Poveljništva divizije *Re« z dne 16. aprila 1941-XIX. objavljenih v Službenem listu Kr. Ci-, ‘lnega Komisariata za zasedeno ozem-.*ie št. 31 z dne 16. aprila 1941-XIX. in Po sporazumu s pristojnimi Vojaškimi Poveljstvi,
ODREJA:
Člen 1.
L>0 nadaljnje odredbe se dovoljuje Promet v mejah ljubljanske občine od “• do 22.30 ure, na ostalem slovenskem ozemlju, zasedenem po Italijanski Voj-Sltl' Pa od 5. do 21. ure.
člen 2.
d v ljubljanski občini mora od 22.30
V	5. ure, v ostalih slovenskih krajih, zasedenih po Italijanski vojski, pa od jjL^do 5. ure vsakdo ostati na svojem
-	Iz hiše sme samo. kdor ima posebno rPvolilnico. izdano od poveljništva Kr.
karabinjerjev.
* člen 3.
i. davni obrati se morajo zapirati v JUbljanski občini ob 22. uri, v ostalih j.Pvenskih občinah, zasedenih ix> Ita-JaUski Vojski pa ob 21. r v javnih obratih (kavarnah, barih, čin racijah itd.) je prepovedano to-alkoholne pijače, izvzemši pivo.
člen 4.
n^bdi podnevi ne sme nihče zapustila svojega stalnega bivališča, če tv., ^. Posebnega dovolila, ki ga izda £PVe.ljništvo Kr. Karabinjerjev ali ‘ajevno vojaško poveljništvo.
1941 ndar Pa zadostuje do 5. maja s ‘;XIX za odhajanje iz kraja v kraj Vet erafijo opremljena listina o isto-jhosti. iz katere sta razvidna poklic rpr, dete osebe in vzrok, zaradi kateri,™8 mora hoditi iz svojega kraja v bgega.
Člen 5.
bioir°met z avtomobili in zasebnimi hf^rnimi vozili je dovoljen samo s Kr^Pnim pooblastilom Kr. Civilnega Otoidi^riata za zasedeno slovensko štev . Doslej od Vojaških Poveljni-^avt dana pooblastila ostanejo v ve-v0zj| Vsi avtomobili in vsa motorna •bora-’ ki imajo prometno dovolilo, Oblico	posebno	spoznavalno
Člen G.
če ršilci te naredbe se pripro in izro-Pristojnemu vojaškemu sodišču.
obratna dovolila se odvzamejo, motorna vozila pa zaplenijo.
Ta naredba stopi takoj v veljavo. Ljubljana, dne 29. aprila 1941-XIX. Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje: EMILIO GRAZIOLI
Delo Rdečega križa
Izmed vseh ustanov se je v prevratnih dneh izkazal za najbolj koristnega in požrtvovalnega Rdeči križ s sedežem v Ljubljani. Rdeči križ je imel kajpak pripravljeno vse potrebno za oskrbovanje in nego ranjencev in sirot. V odločilnih trenutkih je pa svoje delo znal hitro preusmeriti tako, da ljudstvu čim bolj koristi.
Ljubljanski Rdeči križ ima svoje prostore na Gosposvetski cesti, prostore, ki si jih je moral na novo urediti za svoj povečan delokrog, pa na Liceju na Bleiweisovi cesti. Vsekako moramo tej človekoljubni organizaciji izreči za njeno delo popolno priznanje.
že takoj prve dni po prevratu je Rdeči križ posvetil svoje delo poizvedovanju in iskanju pogrešanih vojnih obveznikov in civilistov, ki so po službeni dolžnosti ali kako drugače zašli izven območja Slovenije. Zdaj dan za dnem dobiva na stotine prijav svojcev pogrešanih. Kakšen dan se število prijav približa tisoču. Vsi bi kajpak čim hitreje radi izvedeli, kje so se izgubili njihovi svojci. Kako obsežno je delo Rdečega križa, nam dokazujejo njihove kartoteke in seznami njihovih formularjev, ki dokazujejo, da so svojci prijavili že 10.000 pogrešancev. Izmed teh se jih je kajpak že okrog 6000 vrnilo in nekateri izmed njih so dali Rdečemu križu podatke o drugih po-grešancih; po njih je Rdeči križ izvedel za posameznike in cele skupine, okrog 1000 ljudi.
Skupaj z Rdečim križem pa vsi svojci nestrpno pričakujejo uspehov in vrnitve posebnih odposlancev Rdečega križa, razposlanih po vseh delih bivše kraljevine. Krenili so na pot s celimi šopi prijav za pogrešanimi, posebno pa v tiste kraje, kjer je ostalo največ pogrešancev.
Delo Rdečega križa opravlja več.ie število gospa, gospodičen 'in gospodov ped nadzorstvom voditeljev Rdečega križa. Njihova požrtvovalnost pač zasluži najvišje priznanje. Vendar je pa njihovo delo zvezano s precejšnjimi stroški, posebno zaradi odposlancev, ki so morali kreniti po vseh predelih bivše kraljevine. Blagajna Rdečega križa je izčrpana, zato je pač umestna prošnja Rdečega križa, naj rojaki z denarnimi prispevki podpro njegovo delo. Požrtvovalni sodelavci opravljajo svoje delo brezplačno, zato naj pa drugi, ki ne morejo osebno sodelovati, pokažejo svojo pripravljenost s prispevki, ki naj jih izroče Rdečemu križu v njegovi pisarni ali pa po čekovni položnici št. 11.862. Dolžnost vsakega zavednega rojaka je. da delo Rdečega križa podpre!
Za Kraljevega Civilnega Komisarja v Črni Gori je imenoval Nj. Vel. Kralj in Cesar Emanuel opoliioniočenega ministra Mazzollinija. Novi Civilni Komisar je že odpotoval v Cetinje.
Kr. Civilni Komisar je imenoval za Komisarja v okrajnih glavarstvih Kočevju in Logatcu fašista dr. Giovanni-ja de Sisgoreo in Umberta Rosina. Dr. (liovanni de Sisgoreo je sprejel tudi funkcijo Komisarja za kočevsko občino.
Okupacijske oblasti so odredile posebne kazni za one gospodarje, ki ne bodo hoteli sprejeti v stanovanje družin z več otroki. V italijanski državi imajo namreč družine z več otroki prav posebne pravice in dobivajo še posebne podpore. Vsak hišni gospodar, ki bo sprejemal v svoje stanovanje samo družine' brez otrok, bo strogo kaznovan.
4(111(1 novih stanovanj je sezidal Avtonomni fašistični institut zadnja leta v Milanu. V mestu so sezidali 3411, v njegovi okolici pa 589 stanovanj. Razen tega je milanska občina sama zgradila še 616 hišic za najsiromaš-nejše družine. V vseh hišah, ki sta jih zgradila Avtonomni fašistični inslilut in mestna občina milanska, prebiva zdaj 116.700 ljudi.
Štiri nove celulozne tvoruice je zgradila Italija v zadnjih dveh letih. Te tvoruice predelujejo predvsem slamo in cenene vrste lesa. Dočim se je italijanska produkcija celuloze gibala do leta 1933, samo na višini okrog 60.000 metrskih stotov na leto, se je že leta 1939. dvignila na 350.000 metrskih stotov na leto. V letošnjem letu računajo, da bo lahko italijanska papirna industrija že dve tretjini svoje potrebe v celulozi krila z domačo surovino, čeprav se je njena letna produkcija dvignila na poldrugi milijon metrskih stotov.
V	llologni so praznovali 25. t. m.
obletnico rojstva (luilelma Marconia, slavnega italijanskega izumitelja radia in Nobelovega nagrajenca. V spomin, na slavnega izumitelja je napravil akademik Dazzi načrt za njegov spomenik. ki simbolizira radijsko anteno. Dure je ta načrl.že odobril in bodo v kratkem izdelali tudi izumiteljev relief.
Poštno avtobusno zvezo med Trstom in Ljubljano bodo v najkrajšem času otvorili. Italijanske oblasti so napravile že mnogo načrtov glede prometa in bodo skušale v najkrajšem času popraviti vso škodo, ki jo je pri nas prizadejala vojna. Pred vsem bodo popravili porušene mostove in proge, da se bo promet med nami in Italijo spet v redu vršil.
Zastopnike Novinarskega združenja je sprejel Kr. Civilni Komisar te dui.
Predsednik združenja Stanko Virant iii podpredsednik Prunk sta se zahvalila Komisarju za naklonjenost in mu zagotovila jmpolno sodelovanje s fašistično vlado. Kr Civilni Komisar se je potem raztovarjal z njima o časnikarskih vprašanjih in jima zagotovil, da se bodo razna vprašanja glede Slovencev na zasedenem ozemlju kmalu rešila.
Dva zasilna mostova grade v Kranju čez Savo. Prvega bo naredila Majdi-čeva elektrarna, in sicer je za enkrat zasilna brv speljana preko Majdiče-vega loga na postajno barako. Drugi most bo pa naredila mestna občina, in sicer pod mostom pri klavnici.
Reden pouk so pričele vse osnovne, meščanske šole in gimnazije. Na vseučilišču se predavanja še niso pričela, pač pa slušatelji na vseh fakultetah polagajo izpite. Mnogi visoko-šolci so se že vrnili v mesto in nadaljujejo svoje delo.
Nove znake za alarm v primeru napadov sovražnih letal je odredil po dogovoru z vojaških) poveljstvom Kr. Civilni Komisar zasedenega ozemlja Slovenije. Oglasiti se smejo le sirene, ki so že pripravljene, in sicer trikrat zaporedoma po 30 sekund. Vsak dan se pa morajo oglasiti ob 10. dopoldne, da preskušajo njihovo brezhibno delovanje.
Lepo vrtnarsko razstavo cvetlic nam nudi Navje, kjer cvete okrog 10.000 mačeh raznih barv in prav toliko pisanih tulipanov. Vhod na Navje jo iz Vilharjeve ceste in je odprto vsak dan od 8. do 12 in od 14. do mraka.
I*o 170 din kub. meter drv so prodajali nedavno na našem trgu. Zdaj pa vlada na trgu zaradi nujnih poljskih del in premalo vprežne živine skoraj popoln zastoj. Ko se bodo pa tudi v tem pogledu razmere uredile, bo suhih drv dovolj na razpolago.
Znamke s pretiskom so še prav tako veljavne kakor znamke brez preliska. Doslej so po odredbi okupacijskih oblasti na pošti pretiskovali znamke z žigom C o. Ci.v kar pomeni Commissa-riato Civile. Zdaj je pošta prenehala s pretiskovanjem. ker bodo po odredbi okupacijskih oblasti poštne znamke v kratkem spet dobile drugačen pretisk.
V	21) mesečnih obrokih bo odtegovala finančna uprava v naprej izplačane prejemke državnim uslužbencem. Državni uslužbenci in vpokojenci bodo torej 1. maja prejeli svoje redne prejemke, odbili jim bodo samo obrok omenjenega predplačila.
Graditev zatvoruire na Ljubljanici je odredil Kr. Civilni Komisariat. Za-tvorniea bo velikega pomena za mesto samo, še bolj pa za Barje, kjer bo regulirala stanje vode in s tem plodnost vsega barjanskega polja.
Maksimalne eene zelenjavi je določil ljubljanski mestni tržni urad. Ro tej določbi je maksimalna cena najboljši vrsti regrata kilogram 8 din, mladega
Tečaj dinarja nasproti liri
Z odredbo poveljništva divizije »Rc« je bil določen tečaj dinarja nasproti liri v razmerju 100 din za 30 italijanskih lir odnosno 100 lir za 333'33 din. Zaradi lažjega preračunavanja dinarjev v lire je Združenje trgovcev v Ljubljani izdalo naslednjo razpredelnico:
1 din		0*30 lire	51 din	15*30 Ure
2 din		0 60 lire	'52 din	15*60 Ure
3 din		0*90 lire	53 din	15*90 Ure
4 din	--=*	120 lire	54 din	16*20 Ure
5 din	=	1'50 lire	55 din	16*50 Ure
6 din		180 lire	56 din	16*80 lire
7 din		210 lire	57 din	17*10 lire
8 din	=	2'40 lire	58 din	17*40 Ure
9 din	=	2*70 lire	59 din	- 17*70 Ure
10 din		3*00 lire	60 din	18*00 lir
11 din	=	3*30 lire	61 din	18*30 lhe
12 din		3*60 lire	62 d m	18*60 Ure
13 din		3*90 lire	63 din	18*90 lire
14 din		4*20 lire	64 din	19*20 Ure
15 din		4*50 lire	65 din	19*50 Ure
16 din	=	4*80 lire	66 din	— 19*80 Ure
17 din		5*10 lire	67 din	20*10 Ure
18 din		5*40 lire	68 din	20*40 lire
19 din		5*70 lire	69 din	20*70 Ure
20 din	=	6 v0 lir	70 din	21*00 .ir
21 din	=	6*30 Ure	71 din	21*30 Ure
22 din		6*60 lire	72 din	21*60 lire
23 din	=	6*90 lire	73 din	21*90 lire
24 din	=	7*20 lire	74 din	*=• 22*20 Ure
25 din	=	7*50 lire	75 din	22*50 lire
26 din	=	7*80 lir e	76 din	- 22*80 Ure
27 din	=	8*10 lire	77 din	23*10 Ure
28 din	=	8*40 lire	78 din	23*40 lire
29 din	=	8*70 Ure	79 din	* 23 70 lire
30 din		9*00 lir	80 din	24*00 Ur
31 din		9*30 lire	81 din	~ 24*30 lire
32 din	=	9*60 lire	82 din	24*60 Ure
33 din		9*90 lire	83 din	24*90 Ure
34 din		10*20 lire	84 din	25*20 lire
35 din	=	10*50 lir e	85 din	25*50 lire
36 din		10*80 lire	86 din	25*80 lhe
37 din		11*10 lire	87 din	- 26*10 Ure
38 din	=	11*40 lire	88 din	26*40 lire
39 din	=	11*70 lire	89 din	- 26*70 lire
40 din		12*00 lir	90 din	27*00 lir
41 din	=	12*30 lire	91 din	= 27*30 Ure
42 din	=	12*60 Ure	92 din	= 27*60 Ure
43 din		12*90 lire	93 din	= 27*90 Ure
44 din	=	13*20 lire	94 din	28*20 lhe
45 din		13*50 lire	95 din	28*50 Ure
46 din	-■	13*80 Ure	96 din	28*80 Ure
47 din		14*10 Ure	97 din	29*10 Ure
48 din		14*40 Ure	98 din	29*40 lire
49 din	==	14*70 lire	99 din	29*70 lire
50 din		15*00 lir.	100 din	- 30*00 Ur
Izrežite in shranite.
motovilca 16 din. listnate špinače 12 din, najboljše berivke 20 (lin. Razne vrste fižola smejo staji kilogram največ H) (lin. krompir pa po kvaliteti od 1 ‘75 do 2*50 din. Prodaja zelenjave na merice je strogo prepovedana.
Avtobusno zvezo med Trstom. Gorico in Ljubljano so otvorili v nedeljo. Na obeh progah vozila dva velika najmodernejša avtobusa. Otvoritvene vožnji' se je udeležil tudi g. dr. inž. Coinm. Venanzio Franchini, ravnatelj tržaškega okrožnega inšpektorata prometnega ministrstva v Rimu. Promet na teh dveh progah ho nedvomno mnogo pripomogel k zbližanju zasedenega slovenskega ozemlja s tržaško in gorisko pokrajino. Avtobus goriške proge ima v Ljubljani postajališče pred hotelom Miklič in v "dajevi ulici, avtobus tržaške proge pa samo v Ga-jevi ulici. Tržaški avtobus odhaja iz Ljubljane ob 17. in pripelje v Trst ob 26*35. Iz Trsta proti Ljubljani odpelje ob 7. in pripelje v Ljubljano ob 10.45. Avtobus v Gorico pa odhaja iz Ljubljane ob 14.30 in pride v Gorico oh 18.40, iz Gorice odpelje proti Ljubljani ob 7.. v Ljubljano pa pride ob 11.30.
20 dinarjev velja ena nemška okupacijska marka na vsem onem delu slovenskega ozemlja, ki ga je zasedla nemška vojska. Nemške oblasti izdajajo okupacijske marke samo v zasedenem ozemlju. Te marke imajo klitje v menicah, čekih, posojilnih terjatvah, tujih valutah, in v dohroinietju pri Reiehsbanki in v posebnem posojilu, ki gii je dafa nemška Reiolisbanka nemški državi. Na vsem ozemlju, ki so ga zasedle nemške četo, so nemške okupacijske marke poleg dinarja zakonito plačilno sredstvo.
Jajca po 75 par prodaja ljubljanski mestni preskrbovalni urad na svoji tržnici na .Pogačarjevem trgu. Na vsako krušno karto dobite štiri jajca. Prav tako lahko gospodinje dobe na tej tržnici tudi banaško mast po 34 dinarjev kilo. ješprenj po 7 din, pšeno po 7'5 din in fižol po 7T> din. Mestni preskrbovalni urad je z nabavo in prodajo najpotrebnejših živil po zmernih cenah, ustavil zvišan je cen.
Parcele za obdelovanje bo dala v najem ljubljanska mestna občina na Bokalcah. v Mestnem logu, v Trnovem in v svetokriškem okraju. Siromašni občani, ki imajo večje družine ter so voljni obdelovati zemljo, naj se prijavijo v najkrajšem času v mestnem gospodarskem uradu, Beethovnova ul. št. 7. soba št. 23, med 8. in 13. uro.
Okrog il.(MM) prijav so vložili svojci pogrešanih pri Rdečem križu v Ljubljani na Bleiiveisovi cesti, kjer ima Rdeči križ svoj poizvedovalni urad. Glavna pisarna Rdečega križa je do-sloj poslala že svoje posebne sle v Zagreb, Beograd, Pančevo, Niš in Novi Sad. pa tudi v Bečkerek, Petrovgrad in Subotico, Seveda pa tudi po vsem slovenskem ozemlju, da poizvedujejo za pogrešane i. Da bo Rdeči križ laže dosegel svoj človekoljubni namen, prosi, da svojci takoj prijavijo pogrešane osebe, ki so se že vrnile. Ustna ali pismena sporočila sprejema pisarna Rdečega križa na Miklošičevi cesti v Delavski ztmrnici.
Ruk za izdelavo regulacijske skice
mesta Ljubljane je podaljšalo mestno poglavarstvo ljubljansko. Skice naj prinesejo interesenti do vštetega 16. junija 1941. na mestno poglavarstvo.
Šolske počitnice na Koroškem se bodo začele 7. julija in bodo trajale do 27. avgusta. Po novi delitvi šolskega leta v Nemčiji trajajo poletne počitnice v krajih, kjer imajo ljudske, srednje in visoke šole, 52 dni.
Cena mleku ne sme bili višja kakor je bila do 15. aprila. Takrat je slal liter mleka največ 3 dinarje in se ta cena zdaj ne sme zvišati. Prodajalci, ki bodo kljub prepovedi zviševali ceno svojemu blagu, bodo kaznovani z zaporom najmanj 15 dni in denaTno kaznijo od 5000 do 100.000 dinarjev.
Osebne vesli
Poročili so se:
V Ljubljani: g. Valter Černe in gdč. Mila Suhadolnikova; g. Tone Zajc. jurist in uradnik OUZD, in gdč. Božica štancarjeva. učiteljica; dr. Milan Pern. šek. zdravnik, in gdč. Dana Kutinova, stud. Glasbene akademije iz Maribora.
Bilo srečno!
Umrli so:
V Ljubljani: Alojzija Rakova; 79-letni Rudolf Schulz, poslovodja tvrdke Sumi; Vinko Kožuh, nadzornik Jugoslovanske tiskarne in knjigarne v Ljubljani; dr. Josip Grablovic. odvetnik; inž. Maks Mihelčič; dr. inž. Franc Vagaja, vseučiliški docent; Emilija Pevčeva; 791etna Terezija Wukassino-\vicheva; 651etni Ivan Zupančič, trgovski zastopnik; Franja Podržajeva. posestnica; 721etni Karel Kitzer, višji jamomeree TPD v pok.; Ivan Jager, livarski mojster v pok.; Rudolf Kro-negger. strojnik; Marija Petkovškova; 271etni Vladimir Kraljič, absolvent Trgovske akademije; 761etna Marija Ker-vinova, zasebnica.
V Dolenjem Logatcu: 861etni Jože Urbas, žandarmerijski narednik vodnik v pok. in posestnik.
V Stepanji vasi: Janez Povše. posestnik in gostilničar.
V Stični: 761etni Jože Gorišek, posestnik, trgovec in gostilničar.
V St. Janžu na Dolenjskem: Karol Plot, župnik.
V Trstu: 211etna Alojzija Meulova; 481etna Pavla Kukovičeva; 531etni Ivan Blassich.
Naše sožalje!
Aspirin
tablete, ne pozabite pogledati da li vsak zavitek in vsaka peč samezna tableta nosi ..Baver^ jev križ, ki ga mora imeti. N) namreč Aspirina brez „Bayer’^ jevega križa.
Oglaa reg ped 8. br. 73B7 od 79. mprte UM*.
Leksikon za eno samo besedo
Pred kratkim je izšel prvi zvezek doslej največjega kitajskega besednjaka. Besednjak šteje 478 strani in našteva
11.000 različnih pomenov besede »yi«. To je pač eden najnenavadnejših če ne najnenavadnejši besednjak na svetu. To je pa tudi razumljivo saj ima Kitajska morda največ narečij in pisav na svetu.
Cel besednjak bo obsegal 40 zvezkov, ki bodo vsebovali 60.000 besed za
600.000 kitajskih izrazov. Dokončan bo v kakšnih desetih letih. Vseh strani bo okrog 34.000. Prvi zvezek je 29 učenjakov sestavljalo leto dni. Vsi so člani slavnega instituta Sun Yatsen.
Doslej so imeli na Kitajskem samo besednjake, ki so obsegali po eno knjigo. Zadnji je star 200 let. Sestavili so ga na ukaz kitajskega cesarja Kang-Hsija in je bil rezultat petletnega napora 30 ljudi. Stel je 40.000 besed. Vendar pa še kljub svojemu obsegu ni imel razlage o postanku posameznih besed.
Kitajščina je z evropeizacijo dežele pridobila dosti novih besed, ki jih, ker zanje v kitajščini kajpak nimajo izrazov. kratko in malo sestavijo iz že znanih besed. Demokracija se pravi po kitajsko na primer »ti-me-ka-la-see«, kar pomeni dobesedno prevedeno: morala. napredek, načrt, zahod. Železnici pravijo »ognjeni voz«. Besedica »yi« med drugim pomeni: ali. nekoč, nič in nekaj, pač odvisno od besed in zlogov, s katerimi je zvezana. Najdemo jo i»a v 11.000 kombinacijah, ki so se oblikovale v 2500 letih.
Najstarejši kitajski besednjak, ki je še ohranjen, je izšel pred 2000 leti in našteva 100.000 besed. Slavni Oxford-ski besednjak so sestavljali 50 let; sodelovalo je svojih 1300 učenjakov z vseh vetrov sveta. Za sestavo tega besednjaka so morali preštudirati in predelati več ko 5000 del znanih avtorjev. Ta leksikon obsega 3.500.000 izrazov. Začeli so z delom leta 1878.. končali pa leta 1928. Delo obsega 10 debelih zvezkov. Vendar pa še ta veliki besednjak ni bogve kako popoln. Kajti kitajski besedni zaklad sega 2000 let nazaj. ta angleško-kitajski besednjak pa ne našteva besed, nastalih pred devetnajstim stoletjem.
O orehih
Orehi so izredno redilni. V njih je dosti beljakovin in maščob. Razmeroma imajo malo škroba (ogljikovih hidratov), zato imajo pa dosti rudninskih snovi, v prvi vrsti kalija, fosforja in magnezija. Beljakovin imajo 16 37 • maščob 62,86"/«, škroba 7.89" » in rudninskih snovi 2",«.
Orehi so važen činitelj pri tvorjenju beljakovin v mesu in krvi, možganih živcih in žlezastih organih (jetrih, vranici, ščitni žlezi). Zato odlično nado-mestujejo meso. Zato jih ne jemo skupaj z mesom, jajci, sirom, maščobami ali stročnicami (fižolom, grahom, lečo). Sami orehi pa niso zadostna hrana za človeka. Razen orehov človeško telo potrebuje zelene solate, kumaric, redkvic in dobro skuhane povrtnine, dobro pečenega kruha in lahkih močnatih jedi.
Kila orehov ustreza kili mesa, 10 jajcem ali 10 litrom mleka. Orehi so cenejši od naštetih živil. Ce orehe dobro prežvečimo, so lahko prebavljivi. Za otroke in za ljudi, ki imajo slabe zobe. je najbolje orehe zmleti. Jejte jih s kruhom, solato in sadjem. Ce so orehi zaradi konzerviranja preparirani z žveplom, je treba jedrca namočiti v vodi in jih olupiti.
Tudi v mandljih je dosti beljakovin, maščob in rudninskih soli. a razmeroma malo škroba. Kostanj ima malo beljakovin (3.8) in maščob (2,5), a zelo veliko škroba (40,7).
Po triidapolnem delu — zabava in razvedrilo v » Družinskem tedniku «J
Nova hollywoodska norost
Hollywoodske filmske zvezde imajo novo norost. Ena izmed njih. Pauletta Goddardova, ena najelegantnejših hol-lywoodskih zvezd, si je izmislila novo modo loščenja nohtov. V gost lošč ?a nohte je treba po njenem nasvetu natresti drobcev barvastih dragih in pol. dragih kamnov. To nenavadno zamisel je sporočila strokovnjaku, ki skrbi za njene nohte.
Prvi poskus je dobro uspel. Strokovnjak za manikiranje večine hollywood-skih zvezd je po tem poskusu Pauletti Goddardovi ponudil veliko vsoto denarja za njeno zamisel. Vendar pa
berlinskega živalskega vrta znajo •nec se za opazovalce, se prijetno oncu dobre volje in polnib trebus
V bombardiranih mestih so pač med najnevarnejšmi tiste bombe, ki se nc razpočijo takoj ob dotiku z zemljo, temveč šele čez določen čas. V vseh večjih mestih imajo pobiralce bomb, ki vrše svojo smrtnonevarno delo z velikim
,amo V Belgiji se zdi j še posebno zgo- da bi kar najbolj racionalno kmetoval* ►mm. in obdelovali polja. Na sliki vidim® bo- be!gij‘kega kmeta, ki z umetnim gn0' lista I jilom gnoji svoje polje, d® bi k#*1 Mi-	najbolje obrodilo.
50 dolarjev za uro smehljaja
Skrivnost fotografskega modela
Dekle, ki več zasluži kakor Greta Garbo
Svetovno znana umetniška slika •Mone Lize je zdaj dobila resno tekmico. Miss Ewili Andrejevo, plavolaso ameriško lepotico, nedvomno en sam dan občuduje na sliki več ljudi, kakor sliko Mone Lize že odkar stoji Louvre, Miss Andrejevo so slikarji ovekovečili že v vseh mogočih pozah. Podjetje, kateremu plavolasa lepotica na sliki pogodi svoj obraz, ima zanesljiv uspeh. Boljše reklame si baje ni mogoče misliti. Tako vidite lahko plavolasko, kako kadi cigarete, kako šofira, kako si rdeči ustnice ali nohte, vidite jo lahko v prvovrstni kopalni obleki, prav tako pa tudi v hermelinu. Slikajo jo pri zajtrku, prav tako pa tudi v postelji na mehkih pernicah.
Miss Andrejeva se lahko kosa z vsako, še tako oboževano hollywoodsko lepotico. Njen obraz pozna vsak Američan, vsakdo ve. kako si čisti zobe, kako se smeje, kako joka, kako zasanjano gleda v daljavo, kako goreče poljublja, kako jč, kako se koplje, in vendar je nihče ne pozna.
V vsaki kinematografski reklami vidite njen obraz, v vsakem listu in na vseh reklamnih deskah. Po pravici lahko rečemo, da je Ewili Andrejeva
mi je tudi odredil, koliko smem tehtati, kako se moram držati in celo kakšne volje moram biti. Ne smem se niti jeziti, niti žalostiti. Natanko ob devetih zvečer moram v posteljo in moram takoj zaspati, čeprav nisem prav nič željna spanja. Kaditi smem samo takrat, kadar me slikajo za reklamo kakšnih dobrih cigaret. Čeprav tisočkrat nesem k ustom kozarec viskija, ne smem niti kapljice izpiti iz njega. Plesala že od svojega 16. leta nisem.«
Zdi se, da življenje Andrejeve, čeprav je na prvi pogled videti zelo lepo, vendar ni tako zavidanja vredno. Nekoč se je baje zaljubila v čednega mladeniča, ki je imel poleg svojega lepega značaja tudi dobro službo. Ker je pa zahteval, da se njegova žena odpove svojemu poklicu, se je njuna ljubezen razdrla. Nekaterim se čudno zdi, da žena. ki jo imajo Američani za fotografski model, ne gre v Holly-wood. Ona sama pa pravi, da nima niti najmanjšega igralskega daru.
Na koncu je treba omeniti še to, da Ewili Andrejeva zasluži celo več kakor Greta Garbo, ki je baje najbolje pla-čana filmska zvezda.
I lepem je pa gospa vrata sunkovito odprla in, z vso silo udarila radovednico v nas. Pri operaciji so ji morali nos odrezati.
Zdaj informacijska pisarna v svojem reklamnem oglasu objavlja sliko tega dekleta brez nosu s pripombo: »To dekle ni bilo naš klient.« Potlej na dolgo in široko popisuje njeno nesrečo in dodaja, da se vsega tega ;’e bi bilo zgodilo, če bi bilo dekle poizvedovanje prepustilo informacijski pisarni.
V malajskih vaseh so ljudje tako praktični, da so si izvežbali krotke opice za obiranje kokosovih orehov.
last vseh in nikogar, čeprav vsak pozna njen obraz, se vendar svojim občudovalcem tako spretno skriva, da ni megoče izvedeti niti njene telefonske številke, kaj šele naslov njenega stanovanja. Edini ljudje, ki ima zanje Ewili zmerom čas, so fotografi, Te sprejema zmerom in jim rade volje dovoli, da jo slikajo. Za 50 dolarjev se na primer lepotica kar celo uro prijazno smehlja, tako da jo lahko od vseh strani fotografirajo.
Andrejeva je danes najbolj dobička-nosna reklama. Prav tako kakor dela reklamo za avtomobile, lepotne pripomočke, cigarete, krznene plašče in športne trgovine, zadostuje njena slika da človejc kupi sadne konserve. Ewili namreč s svojim obrazom vsakomur zbudi tek.
Čeprav se vam zdi ta njen posel na moč lahek in dobro plačan, je vendar hudo utrudljiv in zahteva močne živce. Sama Andrejeva je povedala, da je njeno življenje zelo težko. »Neprestano se moram smehljati, če mi je po volji ali ne.« sama pravi. »Mojega zasebnega življenja so me tako rekoč oropali. Vse moram delati po načrtu svojega zdravnika, ki mi ni opredelil samo mojega dnevnega dela, temveč
Nova .
Hollywoodske :
i.
nohte je treba njak —
skih zvezd je po Goddardovi ponudil veliko narja za njeno zamisel. \ Goddardova na to ni hotela pristati. Odgovorila mu je, da mu idejo podari, a objaviti in uporabiti jo sme šele po premieri zadnjega filma igralca Gar-ryja Coopra.
Na novi način pološčeni nohti so v tej premieri zbudili veliko pozornost. In danes si filmske zvezde niti misliti ne morejo, da bi zvečer odšle na kakšno zabavo, ne da bi imele moderno pološčenih nohtov.
Na poti k mesecu...
Berlin, aprila.
V nekem majhnem mestecu v alpskem delu Nemčije je pred kratkim praznoval neki osemdesetleten starček nenavaden jubilej. Vse svoje življenje je bil planinski vodnik. V svoji visoki starosti je še zdrav in krepak in še precej močan, čeprav kajpak ne more več opravljati svojega dolgoletnega poklica. To je razumljivo, pa ne zato, ker je že tako star, pač pa zato, ker zadnja leta planinci tako staremu možaku niso več prav zaupali, da bi jih vodil, boječ se. da se jim ne bi dila nesreča. Vendar je pa kljub temu sam še dosti lazil po hribih in stenah.
Zadnja leta so mu poverili markacijo poti. To delo je prav vestno natančno opravil. In tako je tudi svoj osemdeseti rojstni dan proslavil na nenavaden, edinstven način: povzpel sc je na neko 1600 metrov visoko, precej težko steno.
Možak je od svoje mladosti zapisoval kilometre, ki jih je bil prehodil po planinah in po ravnem. Zdaj, ob njegovem visokem jubileju, se je izkazalo, da v svojem življenju ni prehodil nič manj ko 120.000 kilometrov. To pomeni. da bi lahko trikrat obšel zemljo, če bi pa plezal po gori, ki bi segala do lune, bi prehodil že dobro tretjino te poti. še pred kratkim je pa stari korenjak en dan pustil za seboj kar 43 kilometrov.
Nenavadna reklama
Podjetja se za svojo reklamo poslužujejo različnih pripomočkov, mogočih in nemogočih. Posebno nenavadne zgodbe o reklami pa prihajajo iz Amerike. Tam store marsikaj prav nerazumljivega. da bi bila njihova re klama čim bolj učinkovita. Tako je pred kratkim v Bostonu neka informacijska pisarna bogato nagradila neko dekle, ki je zaradi svoje radovednosti prišlo ob nos. Potlej se je njene zgodbe o poteku nesreče in njene slike poslužila za svojo reklamo.
Dekle je bilo namreč v službi pri nekem odvetniku. Nekoč jo je odvetnikova žena poslala iz pisarne, češ da ima neki važen opravek. Radovedno dekle pa si ni moglo kaj, da ne bi skozi ključavnico kukalo v sobo. Na
Eskimski »žvečilni gumi«
Večina belcev ima navado, da mora neprestano nekako zaposliti svoja usta in prebavila. Nekateri kade cigarete, drugi cigare ali žulijo pipe, nekadilci se kratkočasijo s sladkorčki, lešniki, orehi ali žvečilnim gumijem. Kakšne posebne koristi od tega pa nimajo ne eni ne drugi.
Zanimivo je pa, da imajo tudi Eskimi neke vrste »žvečilni gumi«. Kajpak pa ni tak, kakor ga mi poznamo. To je kratko in malo kos kože kita ali kakšne druge morske zverine. Narobe od belcev imajo pa Eskimi veliko korist od tega žvečenja. Pri tem namreč dobijo v svoje telo neke zelo koristne vitamine, brez katerih ne bi mogli živeti. Ker žive v večnem snegu in ledu, jih narava preskopo hrani in tako bi brez teh vitaminov morda že pomrli.
Debeloglavi mravljinčji vratarji
Znano je, da so mravlje nenavadno dobro organizirane in da predstavljajo mravljišča prav vzoren primer skupnega življenja in gospodarstva.
Neka vrsta mravelj ima posebne, tako imenovane »vratarje«. To niso
Japonski zunanji minister Matsuoka se jc te dni vrnil s svojega dolgega evropskega diplomatskega potovanja v Tokio. Na sliki ga vidimo, kako ga ob izstopu z vlaka ljudstvo navdušeno pozdravlja.
med
mestih imajo svojo smrtnonevarno
pogumom in požrtvovalnostjo.
bojevniki, spadajo pa k eni izmed »oboroženih enot« in imajo posebno nalogo. Te mravlje imajo namreč posebno razvito glavo. Zraste jim tako velika, da z njo popolnoma ra pr o vhod v mravljišče. Ta glava je torej že sama po sebi zapreka pred vhodom. Razen tega imajo te mravlje posebno dobro razvite čeljusti in zobe. tako da z njimi lahko napadejo slehernega sovražnika.
Domače mravlje se pred vhodom javijo s posebnim znakom in vratarjeva glava se umakne. Tuje mravlje pa po nobeni ceni ne morejo v njihovo mravljišče brez hudega boja.
Mravlje imajo torej prav tako svoje straže, svoje parole in znake. Razlika je samo ta, da pri njih nihče teh parol ne izda sovražniku kakor se to pogosto zgodi .v človeški skupnosti.
Beton in Rimljani
Pogosto mislimo, da je beton izum današnjih dni. Pri tem pa ne vemo, da so znali že stari Rimljani delati beton. Rimski beton so mešali iz porcelanske zemlje, ki so jo dobivali pri Putroliju iz že ugaslega apna. Včasih so tej zmesi primešali še pesek in drobce kamenja. Iz te zmesi so oblikovali sklade, ki so jih uporabili na primer za gradnjo pomolov v Neaplju za časa cesarja Kaligule.
Iz betona so gradili tudi vodovodne cevi in cevi za prekope. Za pedkope in podtalne gradnje so že tedaj uporabljali lesene opaže; vanje so vlili betonsko zmes in jo pustili, da se je strdila, še danes se na teh gradnjah poznajo sledovi lesenih opažev.
Želja po življenju
Zdi se mi, da je med mojimi znanci malo moških, ki bi radi dočakali devetdeset let, še manj pa žensk. Najbrže se boje starostne onemoglosti in sa-Morebiti je to tudi posledica pesimizma, ki je zajel vso Evropo.
Vendar pa dandanašnji strah pred starostjo ni obšel celega sveta. Mnogi starčki žele podaljšati življenje z zdravljenjem žlez, in če operacija ne bi bila tako draga, bi videli dolge vrste starčkov, čakajočih pred vrati zdravnikov za pomlajevanje.
Kako mravlje zaznamujejo poti
Ce najde mravlja plen, ki ga ne more sama odvleči v mravljišče, mora obvestiti pomočnice, da ji pomagajo nositi breme. To stori tako, da pušča za seboj poseben duh. ki je drugim mravljam kažipot do plena.
Ta duh spušča na zemljo mravlja tako, da pritiska svoj zadek k tlom in izloča ostro dišečo tekočino, ki se nabira v posebnih žlezah v njenem organizmu.
»Frankfurter Illustrierte«
lanu umrl. — 19 milijard 450 milijonov
lir je bilo do konca leta 1940. naloženih v italijanskih hranilnicah v nasprotju s 17 milijardami in pol milijona, ki jih je bilo naloženih do 31. decembra 1939. Iz tega je očitno, kako raste varčnost italijanskega naroda. — Vzdolž čilske obale je morje naplavilo veliko množino rib raznih vrst. Obala je bila ponekod pokrita več kilometrov daleč z ribami 50 cm do 1 m visoko. Doslej niso mogli ugotoviti, zakaj in odkod je morje naplavilo te ribe. — Nagrobnik prve Beethovnove ljubezni, Jeanette Honrathove, so odkrili te - dni na nekem starem pokopališču v Temišvaru, — 50.000 francoskim beguncem so nemške okupacijske oblasti dovolile, da se smejo vrniti iž nezasedene v zasedeno Francijo. — Praški nadškof dr. Kaspar je te dni v starosti 81 let umrl. — Epidemija pegastega legarja je te dni izbruhnila v Gibraltarju, tako pordcajS iz Algecirasa. — Fakulteto za pomorsko mehaniko bo dobilo tržaško vseučilišče; z ustanovitvijo te fakultete bo uresničena davna želja Trsta in Julijske Benečije. — Srednjeazijsko ognjišče kobilic je po štirih letih dela uničila odprava 230 mož, ki so temeljito preiskali več ko sto aralskih otokov in s strupenimi snovmi uničili ležišča kobilic na kakšnih 500 ha velikem ozemlju. — Potres v Mehiki, ki je divjal te dni, je po najnovejših podatkih zahteval 84 smrtnih žrtev ih 363 ranjenih. — Prvi avtobus iz Trond-hjema v Narvik je prispel te dni; za 1.000 km dolgo pot je potreboval samo 36 ur. Novo cesto so zgradili pod nemškim vodstvom. — Polarni raziskovalec admiral Byrd se je te dni vrnil z Južnega tečaja v Rio de Janeiro. — Veliko umetniško razstavo tržaških umetnikov so te dni odprli v Milanu. Sodelujeta tudi kipar Ugo Kara in slikar Avgust Černigoj, ki sta se lani predstavila s svojimi deli tudi v Ljubljani. — Novo umetno vlakno, ki je štirikrat trdnejše od dosedanjega volnenega vlakna, je po dolgih poskusih izdelal prof. dr. Ri ško-ki z japonskega vseučilišča v Kicti. Japonska industrija umetnih vlaken si obeta od novega vlakna velikih uspehov.
Tile Mirje tjulnji . dansko sonce. Ne i na .
ceniti toplo pomla-. lenobno pretegujejo trebuščkov.
ŠIROM PO SVETU
Zastopstvo španske vseučiliške mladine je prišlo te dni v Bologno, kjer bo gost bolonjskega vseučilišča. — 1.000 parov novoporočencev je te dni sprejel sveti oče papež Pij XII. v veliki sprejemni dvorani. — Vitamin ,K‘ je te dni odkril docent Kodanjskega vseučilišča dr. Henrik Dam. Vitamin K‘ nahaja v klorofilu, listnem zelenilu.
: doslej edino zdravilo za vnetje mrene. — 35.090 mrtvih in J ranjenih so v letu 1940, ter-
 :	prometne nesreče v Združenih
ameriških državah. — Prvo italijansko radijsko postajo Daljnjega Vzhoda so svečano odprli te dni v Šanghaju; ob tej priložnosti je imel italijanski poslanik grof Taiiani zgodovinski govor. — Iluda plinska eksplozija je nastala te dni v premogovnem rudniku v Bar-ruelu; 16 rudarjev je bilo ubitih. 17 pa hudo ranjenih. — Velikanski gozdni požari divjajo letos v Ameriki; v šestili zveznih državah je letos relo 400 gozdov. — Gospod coni m. Paolo Maranini, odlična osebnost lonjskega novinarstva in urednik Giornale del matino' je te dni v
obrodilo.
PEPITA E TRIANE
irtuiusn narisu.
CttllO
Neke avgustovske noči leta 1930. sem y svojim prijateljem Špancem sedel v neki »evillski kavarni. Iti la lf> |>olna čudnih gostov. Vsi so imeli ■> set>oj samokrese in karabinke, čeprav mnogi niso bili v uniformi. Zlili ie. *,'*a l;ra«na mesečna not1. V'se skupaj je tiilo na pogled fantastično, skoraj romantično. V daljavi so grmeli l,ryi topovi. Sevilla je pa bila še popolnoma mirna. To so bili prvi za-španske državljanske vojne.
Kadar sem iz bajno razsvetljene ka-variie pogledal v jasno mesečino, neiiote sanjaril. Spominjal sem se dobe Dona Juana, največjega za-Peljivca na svetu, in vse preteklosti pestre španske zgodovine. Iz teli sanj l(>e je kdaj pa kdaj zbudilo brnenje
•motorjev madridskih letal, ki so bila °filedniškem poletu.
_ Ze odkar sem bil v Sevilli, sem si
• 2) .,,aPravili nočni izlet v predmest-I l iano. Žal pa te želje ni bilo tako
lahko uresničiti. Vsi moji prijatelji. Pa tudi vojaške oblasti so me svarili P|ed takšnim nočnim izletom, češ da •i me utegnil stati življenje. V Triani le bil namreč tabor' zarotnikov, ki so v«ako noč morili |»o okolici. Skoro vsako jutro je policija našla na poti v
r'a".°>kšnega mrliča.
i ,1‘i španski prijatelj me je zmerom tolažil, feš da bom že našel kakšno Priložnost za takšen izlet. Prav tisti večer mi je v tolažbo povabil v druž-neko Andaluzijko, gotovo eno izmed najhrabrejših Špank.
Nisva je dolgo čakala. Nenadno je “opila k najini inizi Itila je srednje-v^lika, oblečena v delavsko obleko, jo takoj v začetku vojne pro-j" *ili 7-i» obleko upornikov. Imela je 'rasno postavo. tobačnorjavo polt in Velike svetle „či 'Predstavljam vam Pepito. je tisti renutek dejal moj prijatelj. Nekateri Ki inienujfjo tudi matador iz Triane.? ■' (,j "ato je prisedla k najini mizi i zaceli smo se razgovarjati. Napeljal •"■N pogovor na svojo davno željo, da •i »apo-led prišel v Triano. Pepita se "••jim besedam samo skrivnostno ■ nil‘liljala. Ko sem videl, da s tem V'°Jini govoričenjem ne prodrem. sem 1° yprašal, zakaj jo imenujejo matadorja. Namesto nje mi je odgovoril Prijatelj:	Gospodična je zelo hrabra
j n se bori za svojo idejo kakor malokateri moški.
1’epita je na to hvalo samo Jio dejala:	Pustite	to.	senor;
'jojii sa.no svojo Holžnosl.-'
Visli trenutek je prišel mimo naše mize neki španski častnik. Ko je ugle-
* a. I epito. se ji jt» prijazno nasmeli-"il "i pristopil bliže:	Pepita. vi tu-
**1 • je dejal. Ali že veste, kaj je •‘nega? Nasi so očistili Triano zarot-i iov in zdaj se lahko mirno vrnete "a svoj dom.
I epi ta je pozorno poslušala, potem l,il dejala: : Bila sem v Triani, še 1 reden so se nehali boji.«
I’n vas niso ubili?- je presenečen Prašal častnik. Kako ste hrabri! i.lub temu je dobro, da lahko zdaj j jri'° odidete domov. Tako boste spet .!«? .vi‘leli svojo rodno hišico.-■•"oja hiša je prazna.r je z vzdihom Zvrnila Pepita.
»el
sikrom-
oprav-
moj prijatelj je končal pogo-
. m prosil Pepito, naj naju zdaj.
vor
.ie spodaj zavladal mir, spremlja v r°dno mestece. Nekaj časa je v ^"'J^jevala. potem je pa pristala. ‘kal minut na to smo že
■ —...... i (n iv# aittu (..i hodili po
Čas' *>rV*' Triani. Pepita, ki je ves , ** hodila v najini sredini, je kar na
lepem ..............‘	‘
stila
peni pospešila korake in naju pu-
>'aj
./a selioj. Prijatelj mi je šepnil.
loži!*”- Pustim, in mi na kratko
. ^epitino zgodbo.
■ '
se je rodila v Triani in je ji j . stanovala s svojimi starši v majh-v ;llsi. Ko je dorasla, se je zaljubila . repkega španskega mladeniča, ki
s« Piiiiiiohrjitl ni l
j,ji*e Uubezen vračal. Hodil je k njt „ ' ^aršem in skupaj sta v krasnih klomajskih nočeh posedala na »er*’ ‘f’ra'a na kitaro in prepevala „jt;'iade. To so bili lepi časi za Pe-
PUinj
•. Potem je prišla revolucija. Pe-j,.,i''' starši so se komaj rešili pred lili !e' v Sevillo in mati je se zdaj
n««1*' ker ji je nekdo zadal rano z Lot,m"' ^ut*i ljubezen med Pepito in ilra«*	*a*<0 se imenoval njen
Loin’	-^e ''om'a';i-	Lepega dne je
&eL izginil in nihče ni vedel kam. jo P°*neje je Pepita izvedela, da |)i]j' v vrste Madridčanov, ki so n1(. „ ah i" trepet Triane in okolice, »ti... 0,11 'io je bila Pepita ves čas na 0 ! upornikov, in JJsly°, da jo je njen dragi zapustil zj( p . v nasprotno taborišče, je bilo da j	usodno. Poskušala je vse,
,	1	spreobrnila,	toda zaman.
?ag aP°8Je^d smo prišli v Triano. Veg kai .'e * spita zamišljeno stopala ne-Kilno'0l;al'(,v pred nama. Itila je videti Pra?n.i*a*0*s*n? Ko smo stopali po jr> i,, .. • mrtvih trianskih ulicali, se luistr 1 'V1*11 P0l°til nemir. Vse je bilo bi|0 ’ "isjer žive duše. Predmestje je vel i -’0,na Prazno, samo iz hiš lical, uusljiv duh j>o gnijočih cvet-
I*r«li' II11*11*' "ato se je Pepita obrnila '*nia in vzkliknila: »Ne, ne mo-
Lažni Formožan
IVajvečji slepar vseh časov
Dvajset let je živel na stroške lahkovernežev
Z TU S S S TMf " 2T
Večina pozna imena največjih sleparjev in lažnivcev 18. stoletja. Ca-gliostra, Casanova ali grofa St. Ger-maina. Ti nesmrtni lažnivci so s pomočjo spretnih izmišljotin in izrodkov svoje bujne fantazije sleparili bogate dvorne dame in lahkoverne bogataše za visoke vsote denarja in na njih račun dobro živeli. Vendar so ti neprekosljivi lažnivci zatenineli v senci moža. ki je bil genij, lažnivec in slepar hkrati in se mu je posrečilo oslepariti odlične angleške znanstvenike, duhovnike in visoke dame.
Nekega dne v 18. stoletju je reve-rend Innes. duhovnik anglikanske cerkve na škotskem krstil nekega vojaka. Krščenec je bil star šele 25 let in je duhovniku izdal, da mu je ime Psalma-nazar in je doma iz otoka Formoze v bližini Japonske, če častiti tega še ne ve. Duhovnik se je takoj pozanimal za mladeniča in ga naposled, ponosen na redko najdbo, pripeljal v London k škofu. V Londonu je mladi Georges. kakor so ga krstili, kaj kmalu s pomočjo svojega najditelja zaslovel. Re-verend Innes je namreč pripovedoval vsem svojim znancem, da je odkril pravega prebivalca otoka Formoze, ki je bil takrat še neraziskan, in ljudje so imeli hvaležno snov razgovorov. Pripovedoval je, da njegov varovanec je samo surovo meso in zelenjavo kakor pravi divjak in je še pred nedavnim, ko še ni bil krščen, vsako jutro kleče častil vzhajajoče sonce.
Londonski škof in vsa visokoizobra-žena duhovščina se je začela zanimati za prebivalca Formoze* Posebno so ga bili veseli zato, ker so prav tedaj hoteli poslati na otok Formozo nekaj svojih misijonarjev, ki bi ljudi spreobrnili v pravoverne kristjane. Zdaj jim je torej Georges prav prišel. Skof je Ge-orgesu vse sveto verjel, samo to se mu je zdelo čudno, da je tako zelo po-
Tako je živel celih 20 let, potem se je pa nenadno naveličal - razkošnega življenja. Odšel je v londonsko predmestje in tam živel neznan in neznaten med siromaki. Nihče izmed njegovih prejšnjih bogatih založnikov ni vedel, kam je odšel. Po nekaj letih samotnega življenja se je pa Georges nekega dne spet pojavil med svojimi prijatelji. Bil je že star in je pod izmišljenim imenom izdajal zemljepisne knjige Japonske in Kitajske. Naposled ga je baje pričela peči vest in je objavljal celo popravke svojih nekdanjih laži. Pisal je. naj mu bralci ne verjamejo, kar je pred desetimi leti napisal o svoji domovini Formozi in priznal, da je — lagal.
Lažnivec, ki je osmešil vso londonsko visoko družbo, je začel novo življenje. Prodal je vse svoje imetje in ga razdal med siromake, sam je pa na starost živel v velikem pomanjkanju in bedi. Leta 1751. Je napisal opo-
roko in prosil, naj mu na grobu ne J postavljajo niti spominskega kamna. } šele po njegovi smrti je spomin na { nekdanjega lažnega prebivalca Formo-* ze spet oživel. Ugotovili so, da je bil{ Georges v resnici rojen v nekem me- ? stu med Rimom in Avignonom. S svo-J jimi sedemnajstimi leti je pričel svoje*
naiia dni
Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 30 din
Četrta božja zapoved
Po opravku sem hit pri urhi hiši.,
pustolovsko življenje. Nekaj časa jei^ier	okrot)	70	Ut	utora	mater
Laž ima kratke noge
Znani raziskovalec človeške psihe prof. Laird si je pred nedavnim zadal zanimivo vprašanje, ali res vsi ljudje lažejo! Pri tem ni mislil na velike laži, temveč na tiste, ki so nam prišle že tako rekoč v navado in se jih sploh več ne zavedamo. Brez njih kratko malo ne bi mogli živeti. To so tako imenovane potvorbe resnice.
Kdor pozna zgodovino, mcua priznati. da je v njej polno laži. Poglejte samo trojansko vojno. Ali ni bil padec Troje ena sama velika laž. ki so se ji lahkoverni Trojanci dali prevariti? Prav tako se je samo z lažjo rešil vojne službe tudi Odisej. Vpregel je konja in vola skupaj in z
njima oral ob obali. Potem je vzel v doben Evropejcem in tako malo Azij- j roke prgišče soli in jo sejal namesto cem. Toda tudi ta dvom je prešel, ko zrnja. Tako so ljudje mislili, da je
rostno mejo za polovično voznino.
mu je Georges povedal, da so prebi valci otoka Formoze v nekem daljnem sorodstvu s starimi Grki in so torej zelo podobni beli rasi.
Georges je kaj kmalu dobil zaposlitev. Prosili so ga, naj prevede njihov katekizem v svoj jezik, da se ga bodo tako lahko naučili njihovi misijonarji. Minulo je nekaj tednov, ko je katekizem izšel in duhovniki so ugotovili, da govore prebivalci Formoze prav blagodoneč jezik in da imajo čisto logično slovnico. Takrat so se Georgesu odprla vrata v vso visoko londonsko družbo. Ni bilo bogate družine, kjer ne bi Georgesa vabili za bogato pogrnjeno mizo in mu stregli s surovim mesom. Londončani so ga pri tem z zanimanjem opazovali in si šteli v čast. da lahko gledajo v svoji sredini prebivalca Formoze. Georges jih je pa znal tudi pošteno zabavati. Pripovedoval jim je, da prebivalci njegovega otoka učakajo nenavadno starost. Njegov ded. na primer, se je še pri 120 letih počutil ko mladenič samo zato. ker je vsako jutro izpil nekaj sveže krvi strupene kače. Londonske dame so sicer takrat kar omedlevale, vendar so si kmalu opomogle in se počutile srečne, da lahko gledajo For-možana za svojo mizo.
Kmalu je škof poslal svojega varovanca na vseučilišče v Oxford, da bi misijonarje naučil svojega jezika. Georges je izdal tudi posebne knjige o zgodovini in zemljepisju svojega otoka in jo na mah razprodal. V knjigi je popisal bogastvo svoje domovine, kjer je vladarjev dvor krit s suhim zlatom in skriva nedotaknjena zemlja v sebi velikanske zaklade dragih rud. Popisal je živali od slonov, krokodilov in kač. pa do žuželk, prav tako tudi vse rastlinstvo. Knjiga je imela velikanski uspeh. Vsi so jo hoteli brati. Hkrati so jo prestavili v nemščino in francoščino. Kot prijatelj najznamenitejših angleških znanstvenikov, pisateljev, visokih dam in duhovščine je Georges ob njih podpori živel razkošno v svoji palači in se vdajal brezdelju.
zblaznel in mu ni bilo treba oditi na vojno.
Prof. Laird je skušal ugotoviti, ali je rdečica res posledica laži. Na to vprašanje je odgovoril negativno. Sicer je res. da laž razgiblje kri; vendar ni nujno, da človek takrat tudi zardi. Narobe je pa veliko ljudi, ki zarde, ne da bi vedeli, zakaj. Tudi po očeh ne moremo spoznati lažnivca. Poklicni lažnivci so namreč navadno tako prefinjeni, da lahko tistemu, ki so se mu najbolj na debelo zlagali, mirno zro v oči, kakor da* tol govorili najčistejšo resnico. Tudi če kdo prav počasi odgevori na zidano vprašanje, ne moremo iz tega sklepati, da je lagal. Narobe, veliki lažnivci imajo svoje laži tako rekoč že na jeziku in lahko zato kaj hitro edgovore.
Ce so starši lažnivi, navadno tudi otroci niso preveč resnicoljubni. Tega nagnjenja pa niso podedcvali. temveč so se mu od staršev polagoma priučili. Otroci se pa baje večkrat zlažejo svojim staršem kakor svojim učiteljem. Vzrok laži je skero zmerom strah pred kaznijo. Le malokateri otrok te bo zlagal samo zato. ker ima prebujno fantazijo.
Ne moremo reči. da so lažnivci manj pametni ljudje ali celo bedasti. Včasih imajo še bolj razvit razum kakor tisti, ki so resnicoljubni.
Prof. Laird loči šest vrst lažnivcev. V prvo vrsto šteje tiste, ki imajo laž že tako rekoč za svojo obrt. Drugi spet lažejo zato, da bi napravili dober vtisk. Tretji tip lažnivca je tisti, ki se laže samo zato, da se mu ljudje smejejo in občudujejo njegove zamisli, četrti tip lažnivca laže zato, da bi se prikazal v dobri luči. Peti vrsti lažnivcev prišteva Laird histerične lažnivce in pijance. Zadnji vrsti lažnivcev pa pripadajo tisti ljudje, ki lažejo ob različnih okoliščinah iz potrebe.
Zenske znajo v splošnem bolje lagati kakor moški. S tem pa še ni rečeno da je več lažnivk nego lažnivcev.
Zanimivo je. da lažnivca ne moremo spoznati po pisavi niti ne morejo laž-
Kolnu. je .postal' nenadno Japonec z* 1'rkie stara mati in hoče h en ti na otoka Formoze in tako ga je odkril t^tol. V tem hipa pa fant stul izmab-reverend Innes.	1>ic. Ženica neusmiljeno telebne no tla.
Kako se je Georges v resnici pisal	sohami r oreh ne komaj pobere.
kje se je rodil, kdo so bili njegovi* Fantova mati /m pri tem dot/od kit starši in kaj ga je privedlo do nepo-J"i uiti z mezincem mii/nila. E. J. boljšljivega lažnivca, bo najbrže za zme-t
rom ostalo zavito v skrivnost. Najbrže ♦	1 zkorikčttllje
so ga na kriva pota zavedel pohlep poj _T , .
denarju želja po	slavi in nebrzdana* ®.,^e v	je	dobro idoča
nlladost	jcvetlicarna, ki Išče raznašalca rož
in vencev.	Predstavit	sem se šel
ves vesel, da bi lahko nastopit službo po tako dolgi brezposeluo-nivca s pomočjo hipnoze pripraviti do lstj ge prej sem pa vprašal, kakšno tega, da bi govoril resnico. Človeka. J plačo bom prejemal Na svoje veki bi se vse življenje niti enkrat ne »nko razočaranje mi lastnica pove, lagal, praktično ni. So sicer častne *(ja kom prejemal 250 din na mesec izjeme, ki rajši trpe, kakor da bi la-{brez oskrbe, s pripombo, da bom gale. vendar tudi takšni	pri majhnih J dobival še po GOO	din napitnine pd
stvareh podležejo	in se	zlažejo. Da-|stranki ki	jim	bom	cvetje d(>_
nes je laž tako rekoč necbhodno po-istavljal
trebna in ima tudi svoj socialni po-i	čudim	se podjetju, ki računa,
men. Tako bo vsak go-.t gospodinjo4da mu bodo odjemalci plačevali prepričeval na žive in mrtve, da se je J delovno moč. Vprašanje je tudi, odlično zabaval, čeprav se je ves ve-$kcj0 v današnjih časih daje napit-čer neusmiljeno dolgočasil. Majhnelnino vprašam pa javnost, kako laži pripravijo včasih človeku velikan- *naj bi se fant osemnajstih let pre-sko veselje, posebno če se posrečijo. Jžjvljal in oblačil s plačo kakršno Pomislite samo. kako vsako mater iaz-5mu nucU omenjena cvetličarna veseli, če ji je sprevednik v vlaku I	j 0
verjel, da potrebuje njen sinček samo*	P ot ’
polovično vozovnico, čeprav je že dol-J	rOSlenje
go tega, kar je desegel zgornjo sta-j Zadnjič sem bral v nekem listu
♦ članek o beračih. Spomnil me je
♦ dogodka, ki sem ga pred kratkim
♦ sam doživel.
♦ Nekega dne grem. kakor po na-
♦ vadi. po ulici proti svojemu stano-
♦ vanju, ko opazim berača. Stal je Kateri je največji otok na svetu? ♦ naslonjen na hišo, ki stoji nasproti Katero je največje jezero n« svetu? J mojega stanovanja. Ko grem mimo Katera je najdaljša reka na svetu? *	1° Sa bolje pogledam, vi-
XT ...	,............., ,. *dim da je slep. V rokah, ki so bile
Na kateri celim živi največ ljudi.Jtudi pohJabljene, je držal klobuk in
na katen najmanj.	{prosil mimoidoče miloščine.
Kje in katera	je največja znana ♦ Ko sem prišel v svojo sobo,	sem
morska globina?	*se^ naslonil na okno in gledal	be-
Kolikšna je površina	kopne	zemlje {raca na cesti.	Denarja, ki ga je
in kolikšna je površina	vode	na-	ze-Jdobil v klobuk,	zaradi pohabljenih
meljski obli?	{rok ni mogel	sproti spravljati v
Kateri vrh je najvišji	v Evropi.	inpKar opazim,	kako gre proti bo-
katen na s\etu.	{raču boljši gospod, ki ga prav	do-
Kateri je najvišji živi vulkan na{bro poznam Ko je prišel do !*>-zemlji?	{rača, ga je vprašal, če ima za	ie-
Kateri	je najdaljši	prekop?	|set dinarjev drobiža. Berač ;je de-
Kateri	je najdaljši	predor	na svetu? {seta^ vzel, ga dobi o potipal in
__ , .	, .	{spravil v zep. Gospodu je pa dejal:
Kateri	most je najdaljši.	{ »Slep sem, zato si kar sami vze-
Katera dežela na svetu pridobiva {mite drobiž iz klobuka.« največ vina in katera največ piva?
Katera dežela na svetu pridela laj-več čaja, katera kave in kakaa?
Odgovori:
Avstralija je največji otok na svetu, če je nočemo prištevati med celine.
Drugače je pa največji otok Gronland.
Največje jezero na svetu je Kaspijsko jezero.
rem dalje. Prosim, pustila me, da so vrnem.t Takoj nato je začela teči. Midva sva ji nekaj časa sledila, potem sva pa v noči izgubila vsako sled za njo.
*
Naslednje jutro po tem nočnem izletu me je v Sevilli obiskal moj prijatelj. ?Moiam vam povedati dramo, ki se je pripetila to noč,t je dejal. »Potem, ko sva se midva vračala v Sevillo, je Pepita odšla proti Tirani. Morda je hotela še poslednjič videti svoj dom, morda je hotela še enkrat govoriti s svojini dragim. Oborožena s samokresom je hodiia po samotnih trianskih ulicah in prisluškovala. Prišla je do. svojega doma in ugotovila, da jo v njem vse prazno. Že je hotela oditi, misleč, da so tudi poslednji sovražniki zapustili mesto, ko je nenadno pred njene noge priletel svetel nož, kakršnega uporabljajo bikoborci.« Pridržal sem dih, prijatelj je pa nadaljeval:
•Pepita je' dvignila - nož in takoj spoznala; da ga ji je' zalučal njeii
bivši ženin. V tistem trenutku se je vsa njena ljubezen spremenila v sovraštvo. Še krepkeje je stisnila v roki samokres in zaklicala:	Lopilo,	ali si
mi ti vrgel ta nož?‘ Začula je glas svojega ženina: ,Da. jaz sem ti ga vrgel, ker te ne ljubim več.-
Pepita je odšla za glasom in kmalu stala pred Lopilom. Razgovor je bil kratek. Lopilo se ji je rogal:	Kaj, ti
me hočeš ustreliti, ti, ki si čisto navadna ženska, pa se hočeš delati hrabro? (ilej, s temi rokami te bom zgrabil in te vrgel kakor vrečo v reko. Drzno se je približal svoji nekdanji nevesti.
Trenutek nato je odjeknil strel, |>o-tem drugi, tretji. Lopilo se je zgrudil smrtno zadet na tla. Pepita je dobro merila. Vsak njen strel je pomenil
smrt.«
Od tistega dne dalje sva se s prijateljem nenehoma trudila, da bi našla Pepito in vsaj še enkrat govorila 7. njo. Ta želja se nama pa nikoli ni izpolnila. Nekega dne sva izvedela, da je padla v boju s sovražniki.
ALI VESTE?
Gospod je segel v žep in zagia-► bil pest drobiža ter se vrnil k ženi, !ki ga je čakala tik pod mojim ok-tnom. Dobro sem slišal, ko ga je [vprašala:
»Koliko si dobil?«
»Nekaj čez dva kovača. Danes je »bolj malo nabral,« ji je odgovoril.
K. S.
Olika?
čakala sem na vlak na postaji Najdaljša reka je Misisipi za njo |majhnega podeželskega mesteca in
pa Nil.
Največ prebivalcev od vseh celin: šteje Azija, najmanj pa Avstralija in j Oceania.
Največja znana morska globina je I 9780 metrov v Tihem oceanu.
poslušala dijakinje, ki so tudi čakale vlaka. Ena izmed njih, hčerka nadučitelja, se je za neko malenkost sprla s svojo sošolko in ji med drugim zabrusila:
»Kaj pa misliš, da si? Tvoja mati je služkinja, moja mama je pa
Površina kopnega znaša eno četrti-{učiteljica in očka je tudi učitelj.«
no, morja pa tri četrtine zemeljske; površine.
Najvišji vrh v Evropi je Mont Blanc; s 4810 m, na svetu pa Mont Everest; v Aziji 1 Himalaja 1 z 8870 m.
Ubogemu dekletcu so solze zalile oči in bleda, ponižana pred vsemi, je molče obstala. Ker poznam obe dekleti, moram resnici na ljubo povedati, da je siromašna deklica hči poštene matere, vdove,
Najvišji živi ognjenik je Aconcagua j m se s svojimi žulji trudi, da bi v Južni Ameriki s 7040 m, za njim | priskrbela svoji hčerki lažji kruh pride Cotopaxi, ognjenik v državi {kakor ga ima sama.
Ekvadoru s 5943 m. Vezuv je-šele nat	Opazovalka,
sedemnajstem mestu in meri 1223 m. S	,.
Najdaljši je Sueški prekop, ki jel	,	.,	1	...
168 km dolg. globok pa 10 m. Zgradili t j vlaka^pod^cna in
s° ga leta UfiI Drugi *	Lenič	Na postaj? čaka mTti. Obi-
prekop; dolg le 78 km. globok pa 13m.X.ajni pozd^v ob svidenju, potlei
Zgradili so ga šele leta 19lo.	|pa	de£ietova mati vzame kovčeg
Najdaljši predor je Simplonski. Dolgi— mlada dva pa kreneta v pos+aj-
je 19,7 km.	|no	restavracijo. Sključena mati je
Najdaljši most je most čez Donavo*morala nesti težki kovčeg v na-
pri Cemavodi (Romunija). Meri 38501sprotno smer^proti domu,
metrov.
Od vseh dežel na svetu ima največ vina Italija, piva pa Združene države.
Največ čaja pridela Kitajska. Največ, kave pa Brazilija, kakaa pa* Gvineja.
Da bo vsa družina vesela, je treba samo kupiti »Družinski tednik«!
In to naj bi bilo spoštovanje, ki j smo ga dolžni svojim staršem?
E. J.
Neredna s4a£ica
upliva na vos organizem. Dobro sredstvo za odvajati, ki zanesljivo deluje in ima prijeten okus, je
•nn»l«f m«iun M
Darmol dobite v vsaki lekarni!
osmimi
je potrebno zdravje; za itrebna dobra prebava.
si pa ne moremo zami-ene kuhinje. Zato kuhaj n dovolj pogosto tudi
Novo modno tvorivo za okrasje je predelana ribja koža, kakor smo že pred kratkim omenili. Na sliki vidite posrečen okrasek za obleko iz tega originalnega materiala. Izrezan je v obliki čipk, podložen pa s tankim tilom.
UGANKE'?]
IZBIRA POKLICA
KRIŽANKA
Vodoravno: 1. Slavili danski astronom v XVI. stol.; sveta podoba. 2. Nemški kemik, ki je odkril anilin < 18:54.) ; glavno mesto Lichtensteina. ■'!. števnik; vsebuje sol; romanski svojilni zaimek. 4. Samouk, nestrokovnjak; števnik. 5. Navdušuje; trije enaki samoglasniki- <5. Predlog; plo-ščinska mera. 7. Veja (nemško in obrnjeno); staro glasbilo ali knjiga psalmov. 8. Znana okrajšava zelo potrebnega prostora; ulomek ali kmečka dajatev v blagu. 9. Dvojna črka iz sredine abecede; del telesa; osem jih je v vsaki sobi. 10. Zmaj; grška prestolnica (obrnjeno). 11. Finsko jezero; kdor s soljo trguje ali jo pripravlja.
Navpično:	1. Dve ladji; tropa,
četa. 2. Rdeč dragi kamen, atenski zakonodavec (okrog 600. pred Kr.). •'). Razčlenitev, razkrojitev, predlog. 4. Kemični znak za živo srebro; žensko ime; sedež vladarja. 5. Tako pravijo Estonci svoji deželi; ptiči ga imajo in blazine. 6. Grško mesto v Tesaliji. 7. Ime slovenske slikarice Kobilce (18G1—1926); grški kralj v Kolhidi in Medejin oče. 8. Znameniti nemški filozof (1724—1804); ženski jclas; medmet ali italij. nikalnica. 9. Predlog; spolnik, sestavek ali blago (tujka). 10. Glavno mesto Nove Kaledonije; edinost 11. Španski politik; orač.
ENAČBA
(a—b) + (c—d)+.(e—f) + (g—h) +
:+i = x
a — nagnjena ploskev; b = posebno na morju so nevarne; c = modrost;
d — pritok Donave iz Bosne; e = pismenke sv. Cirila in Metoda; f = - vrh v Karavankah; g =■ sestoji iz železnih členov; h = letonsko mesto; i — tretja črka v abecedi; x posebno nevarno letalo.
RAČUNSKI NALOGI
1. Kako bi napisali račun z osmicami, da bi dal znesek sto?
2. Sestavite tri račune, tako da bodo dale vsakokrat tri dvojke enkrat znesek pol, drugič eno in končno dve!
STOPNICE
1. F i--------------------
2. — f i------------------
3 . t i-------------------
4 .------------f	I-------
5 .--------------f i —
6 .-------------------f	i
1. denarno gospodarstvo;
2. grški izdajalec;
3. primanjkljaj;
4. upravno področje prejšnjih dob;
5. voščena snov, s katero prepojimo tkanine;
6. mistični filozofi.
Njega rini, takole po Napoleonovih vojnah si lahko jtostal svetnik s štirimi razredi ljudske šole in prirojeno inteligenco. Tedaj je bil človek, ki je znal pisati in brati, skorajda še redkost in pri svojih bližnjih v časteh.
S časom so pa države zahtevale od svojih državljanov več in več izobrazbe, pa 'tudi zasebna podjetnost je po-trebovala čimveč izšolanih ljudi. Bilo je pa na svetu tako lepo urejeno, da je pred. prvo svetovno vojno vsak izšolati. človel: dobil službo. Tedaj pač še m bilo brezposelne inteligence in ne inteligenčnega, proletariata.
Po prvi svetovni vojni se je pri nas prvič pojavila kriza izšolane inteligence.
Naval na šole bi sam po sebi ne bil nesreča, ker izobrazbe, ni nikoli preveč. Škodljiva je pa. miselnost, ki se je pojavila Kot posledica tega šolanja na debelo, miselnost, da mora vsak izšolan človek sedeti v pisarni, ker bi bilo drugo delo zanj nečastno. To miselnost je še podkrepil občutek, da je. pisarniško delo lahko, stalno plačano, prijetno in čisto.
Sprijazniti se moramo z dejstvom, da bo današnji čas odpravil privilegij šolskih izpričeval in da. sc bo vrednost dela odslej drugače ocenjevala.
Če si, dandanes vprašal povprečnega dijaka, zakaj študira, si navadno dobil odgovor: »Zato, da boni naredil veliko maturo.« Velika matura je bila odskočna tleska za vseučilišče, nekakšno merilo za človeško izobrazbo in poroštvo, /la se bo pozneje za delo že. kuj dobilo'. Mnogi dijaki so študirali samo za veliko maturo, upajoč, da jim bodo pozneje starši z ,zvezami' priskrbeli prijetno, lahko in dobička-nosno službo.
Ta miselnost se je izkazala za napačno in škodljivo. Zato naj bi se odslej ljudje kljub dokončani srednješolski maturi posvečali praktičnim poklicom, ker je tudi zanje, potrebna izobrazba in ker v marsikaterem izmed teh praktičnih in svobodnih poklicev zaslužijo več kakor v odvisnih pisarniških, službah.
Kriza inteligence ni kriza resnične izobrazbe in koristne delavnosti, temveč kriza, onih, ki bi radi na lahek način in brez posebnega truda in odgovornosti živeli.
Praktični poklici so po drugih, na-deželah prav tako v časteh
kakor uradniške službe. Posebno pri Američanih lahko delaven človek z zmožno glavo in dobrimi idejami v praktičnem poklicu neprimerno boljše uspeva kakor v uradniškem. Prav tako bi bilo tudi pri nas, če ne bi ljudje, imeli nekakšnega privzgojenega predsodka, da ti poklici niso tako imenitni in prijetni kakor 'Uradniški.
Nekaj je, kar pri našem šolanju pozabljamo mladini vcepiti v glavo: vse., kar storiš, stori dobro. Stori luko, da vložiš v delo vse svoje moči z voljo, da dosežeš najboljši, najpopolnejši uspeh. Potem bo delo pozitivno in uspeh, res ne bo izostal. Prav v praktičnih poklicih je to geslo velikega pomena. Vzemimo na primer dva mizarja. Oba izdelujeta pohištvo iz istega lesa., samo tla se. /irvi trudi, tla bi vsak kos izdelal kar najlepše, tla bi praktično uporabil vse tiste novosti, ki se jih je bil, naučil iz knjig ah jih spoznal za praktične na podlag, svojih, izkušenj. Cena pohištvu, izdelanem v njegovi delavnici kajpak n nič višja vil tiste, ki jo zahteva za svoj povprečni izdelek drugi mizar. Nič čudnegu, če. ljudje rajši kupujejt pri prvem, ki bo lahlco svojo obrt kmalu povečal, v industrijo.
Prav tako je z dvema mehanikoma Dobra mehanična delavnica zdrži tud najhujši čas, še tako nevarno krizo kajti zaradi svoje popolnosti poslani nepogrešljiva. Stranke iz mehanični delavnice, ki ne gre z duhom časa, počasi. spoznajo, tla so na svetu tud boljši mehaniki in prej ali slej postanejo povprečni delavnici nezveste
Pri izbiri praktičnega poklica st odločimo predvsem za tiste abrt-niškt poklice, ki dajejo človeku možnost neomejenega razvoja. To šo obrti iz katerih se s časom lahko razvije industrija.
Otroci obrtnikov naj si iz bero poklic staršev; pogosto se zgodi, tla lahko izobražen, inteligenten naslethiil obrt svojih staršev lepo povzdigne ir poveča dotriček.
V drugih, naprednejših deželah n prav nič nenavadno, če gre človek akademsko diplomo za ročnega delavca. Tudi pri. vojakih prično vsi s no-vakom. Za lene ljudi je danes čas minil! Z ljudmi, ki praktično ničesar ne znujo, ne bo imel danes nihče usmiljenja, pa če imajo še tako izvrstna izpričevala.	Saška
MAGIČEN LIK
1. ni grd;
2. lovi divjačino; naš pisatelj;
4. moško ime;
5. perzijski kralj.
Rešitev križanke
Vo<loiavno po vrsti: ), prijatelj. 2 Sotla, m um. 3. t. I , oral, Ana. 4. vik, Kluni, cm. t. arnika, rane. B. r, tv. b, I. I.. ». 7. nuna, Amoriit. 8. ok. nami’; omi. !>. trii; lata; ni. 1«. teni«, »tpik. 11. pnlovnjak.
Naša kuhinja
KAJ BO TA TEDEN NA MIZI?
Četrtek: Zelenjavna juha, krompir v papriki, šolala. Zvečer; Hrenov-, ke, kava ali čaj.
Petek: Fižolova juha, sirovi štruklji. Zvečer: Carski praženec, brusnice.
Sobota: Goveja juha z zdrobovimi žličniki, Špinačni vlivanci1, solata. Zvečer: Ogrski lonec.
Nedelja: Ragujeva juha, telečja pe-krompir v kosili, solata, čoko-suhar2, Zvečer: Polpeti, krompirjeva solata.
Ponedeljek:	Šara, svinjska »lava,
lil en v kisu. Zvečer: Ajdovi žganci, mleko.
Torek: Pasta fižol. Zvečer: Masleni žličniki3, solata.
Sreda: Ooveja juha z vlivanci, kisla repa, krompirjev pire. Zvečer: Ričet a prekajeno svinjino.
Pojasnilo:
1 špinačni vlivanci: Vri jajca osoli-, mo, jih stepemo i|i jim primešamo dve 'žlici kuhane in sesekljane špinače.
»Jajca s špinačo ocvremo na razbeljeni >masti na odprtem ogftju in jih neprestano rahljamo z vilicami. Vlivanci morajo imeti spodaj lepo rjavo barvo. V sredini ne smejo biti vlivanci nikdar trdi, temveč mehki kakor krema.
2 Čokoladni snliar: V testo zgnetemo 9 d kg sladkorja. 0dkg moke, 7 mandljev ali lešnikov. 14 dkg nastrgane čokolade, sesekljane olupke jiol limone, malo cimeta in 1 jajce. Iz testa naredimo za tri prste debelo štruco in jo spečemo. K e toplo zrežemo na rezine in jih v pečici še malo posušimo.
3 Masleni žličniki: 2 jajci umešamo z dvema žlicama presnega masla ali masti, dodamo 4 do 6 žlic moke jn tega naredimo prav mehko testo Žličnike zakuhamo v slano vrelo vodo in jih kuhamo 10 do 13 minut. Odcejene zabelimo s presnim maslom in drobtinami. K maslenim žličnikom lahko podamo solato, če so pa potreseni s sladkorjem, pa kakšno marmelado ali kompot.
Desel zapovedi za žene
1. Nikoli se svojemu možu ne kaži v starih, ponošenih oblekah; ne oblači vsak dan istega, temveč upoštevaj v oblačenju drobne spremembe. Pazi, da bodo šivi pri nogavicah zmerom naravnani !
2. Za sredo ; zdravje je
; dobre prebave si pa ne ;sliti brez poštene kuhinje.
; inteligentno in dovolj pogosto :moževe priljubljene Jedi!
I 3. Pokoplji lastno preteklost; ne br-I skaj po njej in nikar možu ne obujaj Ispominov, ki bi ga vznemirili! Pa tudi
po moževi preteklosti ne • stikaj, kajti vzela sta se za naprej in ne za nazaj!
4. Ne delaj strupenih opazk o njegovih prijateljih in sorodnikih! Ce mož rie mara tvoje žlahte, mu je ne vsiljuj!.
5. če ti bo to še tako grenko: ne prebiraj in ne odpiraj pisem, ki so namenjena možu! Pisemska skrivnost je važnejša, kakor žene to na splošno mislijo!
6. Bodi vesela, če gre enkrat v tednu mož sam ven in pojdi tudi sama enkrat v tednu brez njega v družbo! Možje imajo med seboj pomenke, ki jih lastnim ženam ne zaupajo, žene pa prav tako.
7. Nikar ga ne kritikuj, če nosi ovratnico, ki ti je zoprna, ali če kadi cigarete, ki njih vonja ne preneseš!
8. Bodi velikodušna in dobrotljiva, če se ti kdaj izpove, ker ga peče slaba vest. če boš vzkipela, ti gotovo ne bo nikoli več nič povedal!
9. če ti pohvali kakšno ljubko žensko, mu nikar takoj ne pokvari veselja z besedami: »Spredaj ima umeten zob!« Moški so kakor otroci: takoj tečejo k ljubki ženski pogledat, ali je to res.
10. Življenje je kratko in ne gre zmerom navzgor. Bodi svojemu možu zvesto ob strani tudi tedaj, kadar gre po ravnem ali navzdol! Izmed vseh čednosti sta pogum in vztrajnost najbolj potrebna!	(n)
Rjavorumen popoldanski dunajski model. Tudi ogrinjalo, ki ga dama drži v roki, je podloženo z rumeno podlogo. Model je precej nenavaden, pozornost pa zlasti zbudi cela vrsta gumbov vzdolž krila.
Držite se ravno!
Matere, ki preveč ljubijo svoje otroke, so navadno tako kratkovidne, da ne	vidijo pri	njih nobene	napake.
Takšne matere največkrat zagreše velike, včasih celo nepopravljive napake. V dobi razvoja, med petim m petnajstim letom vsak otrok najbolj raste in je zato ta doba najnevarnejša za razne bolezni. Predvsem sta v tej dobi v nevarnosti pravilen razvoj hrbtenice in pravilna drža.
Matere bi morale že pri otroku petih	let skrbno	paziti, kako	se drži.
Ali	morda ni	njegov hrbet	izbočen,
prsi pa preveč	udrte. Prve znake sicer
človek, ki ni strokovnjak, težko opazi, vendar so prav ti znaki najvažnejši. Če jih v kali za tre te, se ne bodo nikdar več pojavili.
če se hočete prepričati, ali je hrbtenica vašega otroka pravilno raščena, napravite tale poskus. Otroku dajte v roko iglo ali žebljiček. Iglo naj otrok najprej z levo, potem pa z desno roko zapiči kolikor mogoče visoko v steno, tik katere ste ga ):>ostavili. če je otrok obe igli zapičil enako visoko, potem je njegova hrbtenica popolnoma ravna, sicer pa ne.
Izbočen hrbet in udrte prsi lahko ugotovite tudi takole: postavite otroka k stebru odprtih vrat tako, da se jih bodo pete in glava tesno dotikale, če se hrbet natanko prilega zidu, potem
tilom.
Dobro vino. dobro jelo v trgovini z| .limes. Aleksandrova 12,
je hrbtenica ravna če mora pa otrok zato, da hrbtenico tesno prisloni k zidu. odmakniti noge od zidu, je to znak. da je hrbtenica izbočena.
če ste enkrat ugotovili, da s hrbtenico vašega otroka ni vse v redu, potem nikar ne obupajte, temveč skušajte z vsemi svojimi močmi popraviti držo svojega otroka. Neprestano pri-govarianje: »Drži se ravno!« ne zaleže dosti ali pa sploh nič. Otrok bo skušal ustreči vaši zahtevi s tem. da bo dvignil glavo, hrbet bo pa še zmerom ostal vzbočen.
Držo otroka morate popraviti čisto drugače. Ne silite otroka, da bi tudi zunaj šole veliko sedel in se učil. Nikdar ne sme sedeti v mehkem naslanjaču ali malomarno sklonjen nad mizo, tako da si glavo podpira z rokami. Najbolje je. če ga privadite, da bo bral leže. ker bo imel tako nehote popolnoma raven hrbet.
Otrok, ki se nagiba k nepravilni drži. ne sme nikdar pisati na ravni mizi. Napravite mu pregiben pisalnik
(stojalo), na katerem bo lahko pisal in se pri tem ravno držal. Važno je tudi, da nima nikdar poševno postavljenega stola.
če je. vaš otrok še majhen in po kosilu spi, ga navadite na ravno in ne preveč mehko posteljico. Najbolje je, če mu na tla položite debelo preprogo in ga položite nanjo. Pod glavo mu denite tenko, ne preveč mehko blazino in otrok bo bolj zdravo spal, kakor v mehki posteljici.
Poleg teh pravil, ki se jih mora vaš otrok skrbno držati, ga navajajte tudi, da bo vsak dan telovadil. Po vajah bo otrok utrujen in jih mora zato izvajati samo zvečer, da se bo potem lahko odpočil. Po teh vajah bo otrok takoj zaspal, nobene uspavanke in prigovarjanja mu ne bo treba.
1. vaja: Položite otroka s trebuhom na tla. Noge naj ima stegnjene, roke pa prekrižane na hrbtu. Potem naj se samo S pomočjo trebušnih mišic in ramen pomika dalje. Pri tem si ne sme pomagati z nogami, če plazi dva metra, je to že veliko.
2. vaja: Otrok naj leže na hrbet, potem naj se pa, ne da bi si pomagal z nogami ali komolci, pomika po tleh. Ta vaja je sicer precej težka, vendar tem bolj učinkovita. Otrok naj jo izvaja v dveh smereh. Nazaj in naprej-Najbolje je, če leže pod stol in se pomika pod njim sem ter tja.
3. vaja: Za vdrta ledvica je posebno dobra tale vaja: Otrok naj sede na tla tako, da bo za njim dovolj prostora. Skrči naj kolena kolikor mogoče k telesu in naj na njih prekriža roke. Potem naj se guglje naprej in nazaj, ne da bi noge iztegnil ali razklenil roke. Važno je, da se zmerom vrne v' sedeč položaj.
4. vaja: Naposled dajte otroku v roko iglo, ki naj jo zapiči čim višje v zid. Ta vaja je dobra za rast, poleg tega pa lahko tudi ob njej vsak dan nadzirate, kako se razvija otrokov® hrbtenica.
Vse te štiri vaje bi pa otroku več škodovale kakor koristile, če ne bi P*? njih odšel k počitku. Utrujene mišice bi namreč držo , hrbtenice še poslabšale, namesto izboljšale. Otrok naj torej izvaja te vaje redno vsak večer< potem naj pa leže spat.
PLAČAJTE
NAROČNINO!
Monodrami — entel — ažur gumbnice — gumbi — pHse fino In hitro izvrši
htatek&ltUkei
LJUBIMKA, Frančiškanska uti c« nasproti Union*
Vezenje perila, predtisk Jenskih ročnih del
DRUŽINSKI TEDNIK
Poučni zi
i za mlade žene
»Ko mi je mož nekega večera pojasnil. da mora na sejo, sem se hitro oblekla in sem kratko in malo in kakor da bi bilo to samo po sebi razumljivo, odšla z njim. Bil je tako presenečen. da me je najprej brez besed opazoval, potlej pa od zgoraj navzdol vprašal:
»Kam pa pojdeš, ko bom jaz na seji?«
»S teboj grem, da bom spoznala tvoje tovariše. Prav nič vas ne bom motila, nikar se ne boj. Razen tega je lokal, v katerem imate sejo, javen iri ima dovolj prostora tudi zame.«
Te »seje« so postale prav prijetni družabni večeri, kajti tudi drugi uvidevni možje so pripeljali s seboj svoje žene. Vse so se skladate z mojim ravnanjem, meneč, da ima žena prav tako pravico zvečer se nekoliko razvedriti, če ves dan opravlja svoje gospodinjske dolžnosti.«
Tako je bilo njega dni. ko ;e b:la moja znanka, starejša dama, nilaoa Dandanes moderne žene tu in iam prav tako privoščijo svojim možem samo družbo svojih vrstnikov. A le kdaj pa kdaj. Sicer je pa popolnoma pravilno, da vztrajajo na tem, da zakonca skupaj hodita na večerne zabave, v kavarno, v kino to gledališče.
Tako kakor v prvem ali pa tako kakor v. drugem primeru bi morale ravnati današnje žene in ne tako, kakor so storile v »starih, dobrih časih«, ko so mislile, da se morajo v žalosti in solzah utopiti. Kajti na koncu koncev se pari ne poročajo zato, da bi šli po poroki vsak svojo pot.	M.
Urejuje A. Preinfalk
Rusko prvenstvo
šesteroboj v Moskvi zaključujejo. Ko boste to br^li, bo že končan. Bot-vinnik vodi kar z dvema točkama naskoka in ga smemo šteti za novega sovjetskega prvaka. Kaže, da je v zelo dobri formi in ta uspeh gotovo najbolj zasluži, saj je skozi na čelu tabele. Tako se mu je posrečilo popraviti neuspeh na glavnem turnirju.
Keres se bo mogoče le obdržal ;ui drugem mestu. Najnevarnejši mu je Bondarevskij, pa tudi ostali se dobro bore in skoraj ni razlik v točkah.
Problem št. 114
Sestavil P. R, Nielsrn
'“Nationaltidende 1931)
Znaj si pomagati
Zvečer imaš v hiši goste — a prazno mošnjo! Da. tudi to se zgodi. Posebno v današnjih časih. Sicer se utegne tudi zgoditi, da*denar imaš. a živil ne. Denimo pa. da imaš nekaj riža, začimb in jajc zmerom pri rotci. Tako je vsaj v skrbnem gospodinjstvu, če je le mogoče. In vsaka gospodinja si mora znati iz zadrege pomagati. Celo tako naredite, kakor da hočete pripraviti nekaj prav imenitnega in se spomnite na tale nasvet:
Najprej skuhajte kakšni 2 skodelici izbranega riža (za 3 osebe), a ne premehko in precej suht> in ga poravnajte v skledi. Potlej narežite po kakšnih 50 gramov gnjati na osebo, precej na drobno sesekljajte, prepecite na vroči masti in zmešajte med riž. Prav tako na drobno zrežite precej veliko čebulo, hitro prepecite in zmešajte med riž in gnjat. Po eno jajce na osebo zžvrkljajte in primešajte ostali masi. Dodajte še malo vložene ali sveže sesekljane zelenjave, še enkrat dobro prepecite v vroči masti — in večerja je gotova. Poleg okusnosti ima ta jed že zveneče ime — gostje bodo začudeno gledali, kje ste dobili recept zanjo. Imenuje se namreč »nassi goreng«, kar se pravi po naše kratko in malo »pečen riž«.
če jo daste na mizo s svežo spomladansko solato- bo to večerja, ki bo gostom gotovo sijajno teknila.
Mat v 3 potezah
Za manj vajene reševalce pa okusen lešnik.
Na popoldanski obisk gre sleherna izmed nas tako rada nekoliko izredno oblečena; to je pač v skladu z žensko ničemurnostjo. Na sliki vidite takšno popoldansko obleko. Izredna je že po sestavi barv in tvoriva: črne fine volne in sivkastosinjega erepe-georgetta. Život je ukrojen v obliki bluze in prav drobno naguban, pas je pa obilno naguban kos blaga. Nova spomladanska moda nam sploh prinaša dosti takšnih kombinacij.
Problem št. 115
Sestavil O. Neron*
(VViener Sachztg 1937.)
O	spomladanskem čiščenju
10 pravil o pospravljanju
1_____ Snemite okna in umijte šipe,
= prav tako tudi' oknice. Pregri-
-	njala očistite madežev, potem jih pa stepite. Preglejte, če so vrvice in obročki pri zavesah v redu. sicer prišijte nove. Zavese operite.
0	Zimske preproge stepite, oščet-= kajte in pustite nekaj časa vi-
  seti na zraku. Potem jih zvijte
in postavite v kot. ce le morete, preprogo očistite tudi madežev, medle barve na njih pa [»živite z amonija-kovo vodo. (Na liter vode denite veliko žlico amonijaka.)
Q  Z majhno metlo, namočeno v
—	šibkem lugu. očistite rebrače, = mcdoknice in okvire prahu.
tl Izpraznite peči. potem pa po-= kličite dimnikarja. Ko ste to —■ opravili, mokro platneno krpo potopite v smirkov prah in z njo odrgnite vse kovinaste dele štedilnika, potem jih pa namažite z oljem.
S  Snemite s stene vse slike in
_JE= sploh vse predmete, obešene po ■■ i — ■ zidu. Očistite jih pajčevine in nesnage. Potem z dolgo metlo, ovito s krpo, očistite strop, stene, karnise. Ce imate papirnate tapete, vzemite mehko kruhovo sredico in jih z njo čistite od zgoraj navzdol (nikdar pa ne čistite z desne na levo.) Pazite, da ne vzamete pretrdega kruha, ker boste sicer strgali papir. Umazano sredico zmerom zamenjajte z novo.
Mat v 2 potezah
Številne matne slike
Q—_ Svetle opaže očistite z drobno!
zmletim plavcem, potem jih pa! — umijte z milnico. (Na liter vode 50 gramov mila.) Dragocene slike očistite z otrobovo vodo (na eno kilo kuhanih otrobov prilijte 3 litre vode in počakajte, da se ohladi). Oljnate slike pa očistite z milnico (.5 gramov na liter vode). Naposled zmešajte nekoliko olja in vode, dobro premešajte in s to mešanico rahlo obrišite sliko.
Indijska obramba
Ziirich 1935. dr. \Voelmy—E. Eliskascs
1. d4, Sf6 2. c4, e6 3. Se3, Lb4 (S to potezo se pričenja Nimcovičeva indijska obramba, ki je eno izmed najboljših orožij proti damskemu gambitu. Čeprav so splošno lovci koristnejši kot skakači, je tu črni pripravljen žrtvovati ga za prevažno osrednje polje e4)
4.	Db3 (Dandanes vsaj ni več priljub-
-	ljeno, če morda že ne kar slabše nadaljevanje; poleg 4. a3, 4. e3, 4. f3. 4. Sf3 ; je 4. Dc2 najdoslednejše: boj za točko ;e4> 4. ... c5 (Sc6 je morda močnejše, 'ker napada belo središče in omogoča : e6—e5) 5. dc5, Sc6 6. Sf3. Se4 [LXc5 ;ni tako uspešno: 7. Lg5, Sd4 8. SXd4. •LXd4 9. e4! (9. e3, Da5!) z boljšo igro]
■ 1. Ld2, SXc5 (Sxd2 preide v mirnejši. Ipa tudi zadovoljiv razplet, na pr.: 8. ;SXd2, 15, 9. e3 o—o 10. Le2, LXc5 ; 11. a3, b6 12. Sf3, Lb7 13. o—o—O, Tc8 ; 14. Td2, f4)
;	8. Dc2, o—o 9. a3, LXc3 10. LXc3, f5
> (Beli ima pač zdaj dva lovca to pri-I tisk na d-liniji, črni pa se je bolje ! razvil in si priboril točko e4 za skakača; to ga upravičuje k rohadnemu ; napadu. Nepodjetni šahist bi se kot
i	črni ne počutil dobro, nasprotno mora
I	biti beli proti napadalcu zelo prcvi-[den) 11. b4 (beli hoče na vsak način [ohraniti lepega lovca) Se4 12. Lb2, d6 . i To je nekaj novega in tudi dobrega; [običajno razvijejo lovca na b7) 13. e3. ’e5 14. Tdl, De7 15. Sd2 (Zamuda časa;
i	potreben je bil nadaljnji razvoj z | Le2 in o—o) Sg5! IG. Le2. M 17. o—o, e4! 18. ef4 (Sicer bi bilo f3 še neprijetnejše) TXf4 19. Dc3, Lg4 20. Tdel.
(Beli ima svoj načrt, fceda 20, De3 bi bilo pravilnejše) Taf8 21. LXg4, TX*4
22.	f4? (Navidezno je zdaj črnemu težko hkrati rešiti trdnjavo to e4 kme-[ta. toda črni je več videl.) ef3!! 23.
■ DXf3 (V zmešnjavi najhitrejši konec. Iki je bil vsekakor nujen: na 23. TXe7 [sledi mat Sh3 i- to fg2, kar ravno po-; kvari bele namere; 23. Sf3 pa zapravi 'trdnjavo: SXf3+ 24. DX13, TXf3 25. lTXe7, TXfl+ to SXe7) črni konj je [zdaj s šahom vzel belo damo; te iz. ;gube beli ni mogel preboleti. Belega je 'pokopal premalo premišljen načrt.
Olcrepife se s pravilnim dihanjem
Med dihanjem in dihanjem je velika razlika, čeprav se je marsikdo ne zaveda. Mnogo žensk ravno zaradi površnega dihanja prezgrKlaj o:tari. in sicer duševno in telesno.
Glavni namen dihanja je dovajati telesu čim več kisika. Naenkrat iahko vdihnemo pol do šest litrov kisika, ce vdihavamo zrak, v katerem je veliko kisika, smo s tem neprimerno več koristili svojemu telesu, kakor z zrakom, v katerem je le malo kisika.
Nepravilno ne diha samo človek, ki neprestano sedi, temveč tudi gospodinja! Gospodinja namreč opravlja v svoji kuhinji različne posle in pri tem tudi neenakomerno diha. Ker pri takšnem dihanju dovaja telesu zelo malo kisika, opravlja pa delo, ki precej izčrpa. so gospodinje navadno v tem pogledu neodporne in slabotne.
Globoko in enakomerno dihati se moramo sami navaditi. Posebno zjutraj in zvečer, preden ležemo, bi morali stalno izvajati dihalne vaje. Odprite okno in lezite v posteljo. Noge lahko nekoliko skrčite, tako kakor se pač najbolje počutite. Glavo položite na nizko blazino in enakomerno in globoko vdihavajte zrak skozi nos. Pri tem štejte počasi do štiri in vdihnite kolikor mogoče veliko zraka. Potem pridržits zrak toliko časa, da spet na-štejete do štiri, nato pa počasi izdihnite. Pri izdihavanju položite roke na prsi in trebuh.
Vsako jutro napravite 10 do 20 takšnih vaj. Po njih boste osveženi in veseli odšli na dnevno delo. Po takšnih vajah se telo do sitega navžije kisika in ga prihrani nekaj tudi za čez dan. ko boste vdihavali slab mestni zrak. Po takšnih vajah ne boste samo telesno, temveč tudi duševno krepki in vas ne bodo vsaka žalost to razočaranje, pa tudi ne težko delo, oslabili in vam vzeli veselje do življenja.
BcaUtihU nasveti
f  Preden shranite zimske odeje.
,=F jih operita in zlikajte. Marmor '' in šipe očistite z amonijakovo -vedo (na liter vode denite veliko žlico amonijaka).
X  Tapecirane sedeže stepite na
—	zraku to jih oščetkajte. potem
—	■■ pa shranite za prihodnjo zimo. Parket dobro očistite z grobo ščetko, potem ga Pa dobro ološčite in zdrgnite. Naposled očistite majhne olepševalne drobnjarije, razne kipce in sličice in jih postavite na primeren prostor, kjer bodo na varnem, dokler popolnoma ne očistite stanovanja.
M  N;.posled očistite še pohištvo.
= Z mehko krpo najprej odstra-
  nite prah z njega, potem ga pa
zdrgnite z mehko krpo. da se bo lepo svetilo.
■	|I1= Ko ste vse to opravili, pogrnite = letne preproge, postavite po-
  hištvo na staro mesto, obesite
oprane zavese in razpostavite olepševalne predmete. Presenečeni boste, kako lep bo vaš dom. po takšnem pomladanskem čiščenju.
GESAN
Praktična topla obleka v plašeni obliki, ki jo lahko uporabljate za spomladanske sprehode. Naredite jo prav lahko fz ponošenega plašča, ki ste ga morda obarvali. (Cc imate doma kakšen kos krzna, z njim okrasite njen spodnji rob.
MATERINA SLIKA
IZ FRANCOŠČINE PREVEDLA K. N. *
lb. nadaljevanje
To bi mu takoj sporočili.
»Kaj pa, če...«
Spet je val ogorčenja zalil Har-ryjevo srce.
»Kaj, če je Viviana namesto k svojemu sinu odpotovala naravnost k Fredu?«
Harry je v onemogli jezi stisnil pesti: »Oh, če bi bilo to res!«
Ta misel je vnovič vzburkala v njem jezo. ki se je bila že nekoliko polegla.
Viviana s Fredom? Ne, saj to menda ni mogoče. Njegova žena je vendar resna, poštena ženska.
Hkrati se je zavedel, da je storil Viviani krivico in da bi ne bilo nič čudnega, če bi se hotela maščevati ali mu vsaj dokazati, da ima tudi drugje zavetje.
Zavedel se je, kako jo je dolge mesece zanemarjal, jo puščal samo doma. ne meneč se za njeno plaho povpraševanje, ali naj gre z njim v družbo ali na izprehod.
Spomnil se je, da je Viviana izredno lepa in da si pač ni bil izbral pravega načina, da bi si obdržal njeno naklonjenost in ljubezen.
Viviana ga ne ljubi več... Viviana ljubi drugega!
Oh, ta Fred, že od nekdaj je imel srečo »pri ženskah. Znal je ravnati z njimi, ta nežnočutni sentimentalni in galantni fantalin!
Fred in Viviana, drug tik drugega,..
V vročični razburjenosti so se mu porajali prividi njegove mlade žene v prijateljevem objemu. Trpel je tako zelo. da si je zgrizel ustnice do krvi...
Zdaj ni bil več zmožen obvladovati ljubosumnost, ki mu je glodala dušo.
/Ne. ne bo več čakal na Viviano. Toliko slabše zanjo! Zdaj ne bo več utegnila najti svojega sina... Odpeljal ga bo s seboj, tako da ga ne bo več mogla videti.
»Nič več prizorov, nič več prepirov! Ce bi ostal, bi ubil Freda in morda celo njo. to nesrečnica! Odpotoval bom! Postavil jo bom pred dovršeno dejstvo. Maščeval se bom! Dokazal ji bom. da ni varno izzvati Blackenfielda!«
V svojem ljubosumju ni pomislil, da je prav za prav ljubezen tisto, kar neti to poniževalno čustvo in da prav zaradi nje ne more prenesti, da bi videl Viviano v objemu drugega...
»Gospa Berryjeva.« je rezko poklical vzgojiteljico, ki se je bila že podala k počitku, pa ni mogla zaspati, sluteč nekaj izrednega, »pripravite vse potrebno, v eni uri potujemo!«
/Kako?« je dejala vrla ženska, resnično vznemirjena zaradi nenavadnega gospodarjevega vedenja. »Kako, odpotovati hočete, ne da bi pogledali malega Micka?«
»Oh, baby... za to je še čas!«
»Če boste pa odpotovali?«
»Dejal sem: odpotovali bomo.« »Kako? Kdo?« je še bolj zmedena vpraševala gospa Berryjeva. »Kdo neki. Vi, otrok in jaz.«
»Oh lord Harry, bog vas blagoslovi, toda saj ne mislite resno!«
»Preteto resno mislim, Mrs. Ber-ryjeva! Nikoli ne govorim tjavdan. Uro časa imate, da pripravite vse. potrebno: jaz bom odpeljal otroka... in vi boste odšli z nama.« »Kam pa?«
»Na naše posestvo v Sunnerju...« živčno se je zasmejal in si potegnil z roko čez vroče čelo:
»Dober zrak je tam; izprememba bo malčku samo koristila.« Videč, da ga vzgojiteljica še zmerom nejeverno posluša, je pristavil:
»Vse vam bom razložil pozneje, mafnka Berryjeva, samo pohitite! Potrebno je, da odpotujemo še pred zoro... In nikar ne povejte svoji hčeri, kam odhajamo. Nočem, da bi nas kdo zasledoval.«
Mrs. Berryjevi ni kazalo drugega, kakor da uboga svojega gospoda.
Hitro je pospravila v velik kov-čeg vse, kar je malček potreboval. Uro nato je že drvel velik športni avto lorda Blackenfielda z vso hitrostjo proti Sunnerju. Za krmilom je sedel sam lord Blackenfi-eld temačnega obraza in mrkega pogleda. Zadaj je zibala Mrs. Ber-ryjeva spečega malčka v naročja.
Na farmi je ostala samo prazna zibelka...
VI
Tattie Berryjeva, hči stare gospe Berryjeve je sedela na pragu velike farme in lupila krompir.
Potrpežljivo je čakala, kaj bo še prišlo.
Bila je lepa sedemnajstletnica, s svetlimf* lasmi in bledimi sinjimi
očmi. Njeno vedro čelo je napeto premišljevanje zdaj pa zdaj nabralo v drobne gubice. Skušala si je razložiti, kaj naj bi pomenil nenadni gospodarjev prihod sredi noči... njegov trdi obraz... njegov neodložljivi odhod k otrokom. Bilo je tako nujno, da je morala z njim odpotovati tudi njena mati. s katero sta doslej tako prijetno in mirno živeli na tej lepi farmi.
Samo nekaj je bilo neizpodbitno: velika hiša se je zdela mrtva brez neutrudljivega šarjenja njene matere in brez živahnega smeha in čebljanja malega Micka.
In Tattie se je na tihem vpraševala, kaj se bo še vse zgodilo.
Slutila je, da se še to jutro pripelje lady Blackenfieldova, prepričana. da najde svojega sinka v zibelki. Lord je pustil za svojo ženo pismo... na velikem, belem ovoju je bilo napisano ladyno ime z enakomernimi, odločnimi črkami.
Slutila je, kakšna zakonska drama se skriva za tem suhoparnim belim ovojem. Lord Blackenfield je bil ob poslednjem svidenju tako razburjen in tako razkačen, mlada lady pa tako zamišljena in živčna...
In Tattie je iz dna srca goreče molila za mlado mater, ki je tako ljubila svojega malega angelčka, medtem ko je skoraj z odporom mislila na mladega gospoda, ki za Micka ni imel niti dobre besede, niti lepega pogleda.
Kaj neki naj poreče mladi materi, ki bo zanesljivo takoj povprašala po svojem otroku?
Kako naj ji vse razloži?
Kakšno žalost ji bo povzročila novica, katero ji bo morala povedati!
Tattieno srce se je stisnilo...
Na lepem je poskočila:
»Dober dan, Tattie!«
Lady Blackenfieldova je stala pred njo, sicer nekoliko bleda, toda vedra in nasmejanega obraza.
»Saj še spi.« je dejala šepetajoče, misleč na svojega sina.
Vstopila je v hišo in šla naravnost proti otrokovi sobi.
Tattie se je v hipu spomnila, kako bo na mlado mater učinkoval pogled na prazno zibel. In hitro je dejala:
»Malega Micka ni doma. ma-dame...«
Velike, vprašujoče oči mlade matere so se začudeno zazrle vanjo. Tattie je pristavila opravičujoče: »Lord Blackenfield ga je odpeljal.«
»Moj mož?«
»Da, madame.«
»Kdaj pa?«
»Danes ponoči okrog štirih...« Viviana je še bolj prebledela. Na srečo je mlada in krepka Tattie stala ob njej, da jo je v trenutku nenadne slabosti podprla in odpeljala do naslonjača... tja. kjer je pred nekaj dnevi ob občudujočih Fredovih pogledih zibala svojega malega sinka kakor Madona na sliki neznanega italijanskega umetnika...
če boš
vsaj upam, da se ne
Viviana ni omedlela. Brez solz v očeh je žalostno pogledala mlado dekle in trpko dejala:
»Povejte mi vse... vse hočem vedeti.«
Tattie ji je povedala, kako se je mladi lord pripeljal sredi noči, kako jo je nekaj ur čakal, potem se pa nenadno premislil in naročil njeni materi, naj pripravi malega, ker bodo vsi trije nekam odpotovali.
»Oh, ta zamuda... ta zamuda! Kakšen nesrečen slučaj!« je vsa strta šepetala mlada mati.
Njene misli so se mudile pri nepričakovani zamudi, ki ji je preprečila tako lepo zasnovani načrt. Vlak, s katerim se je peljala, je obstal sredi poti in stal tri ure, ne da bi mogli popotniki izvedeti, zakaj. Na njih ogorčena vprašanja so sprevodnik in uslužbenci samo ravnodušno zmigovali z rameni... In tudi pozneje, ko so jim pojasnili, zakaj je nastala zamuda, jih Viviana ni razumela, kajti govorili so v narečju, ki se je precej razlikovalo od londonščine. Zaradi te zamude ni imela zveze s Kensing-tonom in se je morala ustaviti in
V 24 URAH
barva, plisiia in kemično čisti obleke, klobuke itd ftkrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo Parno čisti posteljno perje in pub
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
prenočiti na neki neznani podeželski postaji... In čeprav se je odpeljala s prvim vlakom, je prišla vendarle prepozno!
»Oh, ta zamuda,« je šepetala izgubljeno.
Potem je jela vpraševati Tattie po podrobnostih. Kakšen je bil lord Blackenfield? Žalosten ali jezen? Kaj je dejal?
»Lord Blackenfield ni dosti go voril... Mrko je gledal in zdelo se je, da se mu hudo mudi... Priganjal je mater in mene. naj pohitiva... Medtem, ko sva pripravljali prtljago, je pisal... Pustil vam je pismo.«
In ponudila je Viviani veliki, beli ovoj, ki ga je mlada žena z vročičnimi prsti odprla.
S solzami v očeh je mlada mati jela brati:
»Viviana!
Ne boš mi vzela mojega sina. Vedi. da je prepovedano, upirati se volji Blackenfielda. Moj sin je moj. Dedič je mojega premoženja in mojega naslova in mojega imena. Moram ga varovati pred teboj, pred tvojo pretirano sentimentalnostjo in pred tvojimi navadami provincijske malomeščanke.
motim — v miru premislila nasledke svojega nespametnega in bedastega vedenja, boš spoznala, da res nisi primerna za vzgojo mojega sina, ki ga bom zaupal vse bolj zanesljivim rokam. Vendar ne pozabljam, da si kljub vsemu njegova mati in da nosiš moje ime. Vrni se takoj domov v London! Ko boš na svojem mestu kot poštena žena in prava lady, se ne bom branil. povedati ti, kje živi zdaj najin
fin-	Harry«
Pismo je zdrknilo iz Vivianinih prstov. Stavki, ki jih je bila pravkar prebrala, so v živo zadeli njeno občutljivo materinsko srce. Te nepravične, surove in trde besede bi komaj neizobraženi delavec napisal svoji ženi.
»Prepovedano je, upirati se volji Blackenfielda,« je napisal Harry samozavestno.
Kaj naj stori proti tej nezlomljivi volji, ki jo skuša uničiti? Nič, prav nič. Samo trpeti mora in potrpeti.
Viviana je silno trpela.
Tattie, ki je bila zelo dobrega srca, ni mogla ravnodušno gledati, kako njena gospodarica vsa trepeče od žalosti in trpljenja. Prijela jo je za roke in jih podržala v svojih, da bi jih ogrela.
Lady Blackenfieldova je bila tako zatopljena v svojo žalost, da te drobne pozornosti ni opazila. Naposled se je zdelo, da je le začutila to dobrohotno ljubkovanje, toda bila je vse preveč strta, da bi se mogla zahvaliti zanj. Utrujeno je vprašala:
»Kam so ga odpeljali?« »Madame, tega ne vem... Odpeljala sta se proti severu...«
»Ali lord Harry ni nič drugega naročil?«
»Morda je zaupal moji materi, kam bosta odrinila, toda mati je dobro vedela, da ne bi znala držati jezika za zobmi, če bi vas videla in zato mi ni nič povedala.«
Lady Blackenfieldova ni nič več vpraševala. In kakor otrok se je dala poslušno voditi v posteljo, ki jo je bila zanjo pripravila Tattie.
VII
Med svežimi rjuhami, dišečimi po soncu in senu, in po pomirjevalnem čaju, ki ji ga je bila prinesla požrtvovalna Tattie, se je Viviana nekoliko pomirila. Počasi se je pogreznila v miren, blažilni spanec.
Ponoči se je večkrat zbudila in prva misel, ki ji je vselej prešinila možgane, je bila: »Micka ni tukaj.«
Ko je prva zora zasijala v sobo, se je mlada mati odločila:
»Nikoli več v London! Ne...«
Misel na samotno, razkošno palačo njenega moža ji je zbudila samo strah in odpor, kakor da bi bile stene palače stene ječe ali grobnice...
Ta hiša je bila grobnica njene plahe sreče!
Ne, nič več se ne bo vrnila! Ne ve, kam jo bo zaneslo življenje, ali zdaj je to tako čisto brez pomena...
Vstala je.
Prosila je Tattie, ki je zvesto bdela ob njenem ležišču, naj ji prinese črnilo in pisemski papir Sedla je za mizo In s tresočo roko napisala na preprosti farmarski papir tele vrstice:
Posebno pazite kaj bolnik pije!
Pitje ni le za zdravega človeka zelo važno, temveč tudi za bolnika mnogokrat važnejše od hrane!
Zato pijte Vi in Vaš bolnik čim češče našo najboljšo mineralno vodo, ki je obenem tudi zdravilna
ono se rdečimi srci
P aspekte in vsi Mlrefeni navadila saillo cratis ia i vestiltm
Uprava zdravilnega kapaUka
SLATIN« RADENCI
HUMOR
športnik
»Ali si slišal, avtobus se je zaletel v škropilni voz?!«
»In kdo je zmagal?«
Mik
»Danes me spet močno mika. da bi se odpeljal na Havajske otoke.«
»Kaj, ti si bil že kdaj na Havajskih otokih?«
»Ne, še nikoli, ali mikalo me je že
večkrat.«
Ljubeznivi mož.
Žena: »Boš videl, še v grob me boš spravil, ker si tak.«
Mož: »Beži, beži. že dvajset let mi daješ to prazno upanje.«
Dobro srce.
Gospa, ki je opazila, da ima berač rdeč nos: »Veste, meni se zdi. da je vam ljubše žganje kot kruh.«
Berač: »Uganili ste, gospa. In 6e ste tako dobri, pa (»rosim malo bri-novčka.«
Drugače je razumela.
Gospa stari beračici:	»Mamka, v
mestu ne smete prosjačiti.«
Beračica: »Zakaj ne?«
Gospa: »Policaj vas bo vzel.«
Beračica; »Kaj si bo pa z menoj pomagal, zdaj ko sem že stara!«
Ir otroških u»t
»Babica, ali tvoji naočniki močno povečajo?« izprašuje mali Jakec, ko babica pregrinja mizo za družinsko slovesnost.
»Da. moj mali, moji naočniki precej povečajo,« odgovori babica.
»Prosim, babica potem jih pa rajši odloži, kadar mi boš rezala torto,« se odreže Jakec.
Izgubljeno upanje
»Ali že veste? Tenor naše opere se je včeraj zaročil.«
»Ni mogoče. To bo pa Vero zelo prizadejalo. ko se je ravno pred nekaj dnevi abonirala na najboljši sedež v parterju.«
Otroška
Babica: »Petrček, stari očka je bolan. pojdi k njemu in mu povej kaj lepega, da se bo razveselil.«
Petrček gre k bolniku in de: »Dedek. ali bi želel, da te pokopljemo z godbo?«
Obisk na kmetih
»Ah. to so torej grlice?«
»Seveda, zakaj se ti pa to tako čudno zdi? Ali bi morda rad katero s seboj vzel v mesto?«
»To ravno ne; veš moja žena je pred poroko zmerom pripovedovala, da bova tako živela ko dve grlici.«
Nerodno naključje
»Ali si dobil v gledališču dober sedež?«
»Zelo slabega. Na levi imam upnika, na desni upnika.«
Koristna izkušnja
Mlada gospodična pride k primariju klinike in prosi za službo bolniške strežnice.
Primarij: »Ali imate v tem poslu kakšne izkušnje.«
Gospodična: »Da.«
Primarij: »Od kod?«
Gospodična: »Iz svoje družine.«
Primarij: »Draga gospodična, to so pa gotovo malenkostne izkušnje.«
Gospodična: »Malenkostne? Dva brata igrata žogobrc, tretji je letalec, moja mati je smučarka, oče pa avtomobilist !«
Dota
»Prosim za roko vaše gospodične hčerke.«
»Tako?« meni oče. »Z mojo Mileno se hočete poročiti? Prav. Dobila bo pol milijona dote, seveda moram ]>a prej vedeti kaj o vašem značaju in poklicu.«
»Gospod ravnatelj.« pravi prosilec, »če vas moj značaj ne bo preveč zanimal, sem zadovoljen tudi s četrt milijona dote.«
Zamenjal bi rad
Kupec: »Ali pri vas kupljeno stvar lahko zamenjam, če z njo nisem zadovoljen?«
Prodajalka: »Kaj ste pa kupili?«
Kupec: »Knjigo.«
Prodajalka: »Zakaj -pa niste z njo zadovoljni?«
Kupec: »Njen konec mi ne ugaja.«
Zagovorila Ba je
Slikar svoji gospodinji: »čutim, da sem s svojimi deli za sto let pred dni gimi ljudmi.«
Gospodinja: »Z najemnino pri meni pa za šest mesecev zadaj.«
»Harry!
Ponavljam ti, da ne priznavam tvojih krivičnih očitkov, in ne sprejemam tvojih nasvetov, kako naj se kot prava lady vedem, da ti bom všeč. Ne bom se vrnila v London. Kakšno srečo naj še iščem ob tvoji strani? In kakšno srečo naj ti še dam?...
Nobenega upanja nimam več. Vsa ta razočaranja so me tako izčrpala. da nimam več poguma, nadaljevati takšno življenje. Edino moj otrok bi bil veselje zame, edino otrok bi naju mogel spet združiti. Zdaj. ko si mi ga vzel, si pretrgal poslednjo vez med nama.
Prepovedal si mi, da bi bila mati, jaz se ti pa odpovedujem in nočem več biti tvoja žena.
Zbogom...	Viviana«
še enkrat je prebrala pismo. Obup se je je loteval ob misli, da jo bo ta sklep morda za vselej ločil od njenega sina, toda že sama misel, da bi se po vsem tem vrnila k Harryju, jo je tako razburila, da je jela drhteti po vsem telesu.
Spomnila se je poslednjega večera v njegovi družbi; spomnila se je, kako se je bala, da jo bo v pijanosti in razkačeni neobrzda-nosti svojih krivičnih čustev, ubil-Ne, končano je! Zmanjkalo ji je poguma, da bi bila kos novemu, podobnemu prizoru. Zdaj se je Harryja samo še bala... In bila je tako trudna, tako naveličana vsega tega... Bila je še premlada za takšne življenjske preizkušnje...
Viviana je jela ihteti kakor ihti otrok, ki mu je kdo razbil igračko. Naposled se je njena žalost sprostila v krčevitem joku. Zasmilila se je sama sebi. Solzne oči je imela, ko je prijela svinčnik in pripisala na rob moževega pisma: »Oh, Harry, tako sem nesrečna !■•• Zaupala sem ti za zmerom svoje življenje, a kaj si storil ti z njim? In niti dvajset let še nimam!...«
Naslonila se je na mizo in še dolgo tiho ihtela. Počasi se je pomirila. Ker se je sama pri sebi odločila, kaj bo storila, ter si je bila na jasnem, da ji je Harry storil krivico in ima zato pravico do svobodnega življenja, ni več jokala.
Pomirila se je ob misli, da bo zn vselej zapustila razkošno, toda dolgočasno življenje in jela živeti po svoje, sicer skromno, vendar pošteno in svobodno.
Tattie jo je spremila na postajo in ji pomagala v vlak. Mlado dekle je imelo solze v očeh; slutila je. da se mati malega Micka ne bo nikoli več vrnila k njim...
Viviano, ki zdaj ni bila nič več lady Blackenfieldova. temveč samo mlada, čuteča žena. je Tattienina pozornost hudo ganila.
Preden je vlak potegnil, sta se obe ženski, istih let, toda tako različne usode, iskreno'objeli in poljubili-Viviana je naročala svoji mladi prijateljici:
»Tattie. če boste kdaj videli mojega sinka, objemite ga v imenu njegove matere, ki ji je to ljubkovanje prepovedano!«
»Prisegam vam, madame, da bom v njem zbudila ljubezen do vas, če ga bom le še kdaj videla.«
»Hvala Tattie... in ne pozabita svoje obljube!«
»Nikoli, madame!«
Lokomotiva je zažvižgala. Prišel je čas odhoda.
»Zbogom Tattie!«
»Zbogom, madame!«
Zelo bleda, toda zelo mirna, ie odhajala mlada žena... Cisto sama... brez sina... brez moža je odhajala v neznano bodočnost.
VIII
Lord Blackenfield je bil že nekaj ur zelo nemiren. Podoba J® bila, da je njegova živčnost čim dalje hujša.
Dalje prihodnji
Navodilo
za učenje italijanščine po metodi
»Družinskega tednika«
Pouk italijanščine, ki ga danes uvajamo v »Družinskem tedniku« za naše bralce, ne bo suhoparna slovnica. ampak živahno in zanimivo sestavljen tečaj. Naš namen je, seznaniti Slovence čim prej in čim laže s pisano in govorjeno italijansko besedo.
-?.e s.a se bodo morali naši bralci učiti, če bodo hoteli obvladati italijanščino, bomo povedali spodaj v Uvodu. Nastane le še vprašanje.
* o se je treba učili.
Svetujemo vam tole:
Preberite najprej skibno Uvod in »• učno uro. Nato, začnite še enkrat natanko brati poglavje Izgovarjavo. Na pamet se ni treba še ničesar uči->■ važno -je pa, da razumete vse, *ar ste v tem poglavju prebrali, tako da boste znali uporabiti, kadar bo Priložnost nanesla.
• Potem se naučite na pamet abecedo, in sicer njeno pravo izgovarjavo. Nato pridejo na vrsto besede; učite se jih najprej iz italijanščine v slovenščino, ker je to lažje, potem šele
slovenščine v italijanščino. ,
Nato se naučite na pamet italijanski pregovor.
Vse to skupaj je učna snov za Prvi dari študija. Drugi dan še enkrat vso lekcijo ponovite in šele če vidite, da jo dobro obvladate, nadaljujte učenje 2. učne ure.
Tako si boste učno snov današnjega tečaja razdelili na 4—5 dni; osta-a dva dni tedna pa samo ponavljajte. tako da boste drugi teden pripravljeni za nadaljevanje študija.
UVOD
Italijanščina velja za enega izmed najblagoglasnejših svetovnih jezikov. Ker ne pozna tolikšnega kopičenja soglasnikov, kakor smo ga vajeni skoraj pri vseh drugih jezikih in tu-. * Pri naši materinščini, ne dela nje ^Rovarjava skoraj nikakršnih težav )n pri govoru ne utruja; zato je moči 'talijanščino zelo hitro govoriti.
Slovenci slovimo po tem, da se *®di in naglo naučimo tujih jezikov. Kot majhnemu narodu, navezanemu na poznavanje jezikov naših velikih sosedov, nam je že narava sama olajšala to nalogo, mnogo težavnejšo za svetovne narode. Vendar bi bilo na-Pacno, če bi kdo iz te okoliščine sklepal, da mu bo zadoščalo zgolj {jrečitati na? však6tedenski tečaj, pa
P že znal italijanščino v govoru in PJSOi-j,.,.
Prvo načela pri učenju slehernega jezika je: tuje besedišče si je treba tako prisvojiti, da ga znaš s pridom uporabiti, kadar okoliščine to zahtevajo Besed se je torej treba učiti na pamet.
Da bomo našim bralcem to nalogo kar se le da olajšali, bomo skušali Rraditi italijansko besedišče iz vsakdanje govorice, t. j. s stavki iz praktičnega življenja.
Drugo načelo je prav tako važno kakor prvo: kdor se hoče naučiti tujega jezika, mora poznati pravila izgovarjave in zakone, po katerih se Vesede vežejo v stavke.
. Brez pravil ni nobenega Jezika. Toda čim popolnejši je je-z*k, tem manj je pravil, ali bolje: tem enostavnejša so.
Italijanščina spada med najpopol-nejše svetovne jezike. Zato so njena 5’ovniška pravila mnogo enostavnejša in lažja kakor recimo v slovenščini.
Gledali bomo, da našega tečaja ne P°mo preobremeniali s suhoparnim
voljo ubijajočim slovničarstvom. Naša naloga bo, naučiti vas italijanščine kar se da igraje. Toda že koj J- začetku vam moramo povedati: ofez trdne volje in ljubezni do snovi Se ne boste ničesar naučili. »Brez '•'uje se še čevelj ne obuje,« pravi slovenski rek. V oomirjenje vas bo-'•'o pa spomnili še drugega našega 'eka: »Vsak začetek je težak«. To se Jravi: lotiti se je treba
Italijanščina za Slovence
Tečaj italijanskega jezika v besedi in sliki Izgovarjava
Pri branju izgovarjave abecede ste opazili nekatere posebne znake, ki si jih še ne znate razložiti. Oglejmo si najprej samoglasnike (a, e, i, o, u)!
Samoglasniki
2. a se izgovarja v italijanščini nekako tako kakor isti glas v slovenski besedi »paša« ali »dar«, i je enak kakor v slovenski besedi »pišem«, u pa tak kakor isti glas v slovenski besedi »jug«. Ti trije glasovi Slovencem torej ne bodo delali težav.
3. Pri črkah e in o ste opazili, da imajo ponekod strešico, drugod pa ne. Spomnite se, da mi Slovenci prav dobro ločimo široki in ozki e in o: Vera (ime) in vera; mora (težke sanje) in mora. Prav tako je tudi v italijanščini. Zapomnite si torej:
Izgovarjavo širokega e in o bomo v našem tečaju označevali s strešico: e in d, da se bosta ločila od navadnega, t. j. ozkega e in o.
4. Se eno je važno za pravilno izgovarjavo italijanskih samoglasnikov: njihova dolgost odnosno kratkost. Kdaj se kateri samoglasnik izgovori dolgo, srednjedolgo ali kratko, bomo pozneje povedali; za zdaj je za naše bralce važno samo to, kako bomo to lastnost samoglasnikov označili v na. šem izgovarjalnem sistemu.
V izgovarjavi italijanske abecede ste opazili, da smo n. pr. izgovor črke I označili takole: effe, t. j. široki e, dva / in na koncu navadni e. Prvi e je ne samo-širok, ampak zraven še kratek; to smo označili po mednarodnem sistemu s podvojitvijo soglasnika, ki mu sledi (I). Podvojitev soglasnika pa pomeni tudi to, da se mora ta soglasnik izgovoriti razločneje, nekako zategnjeno.
(Kdor zna nemški, se bo spomnil, da je o v besedi »Sonne« kratek, ker mu sledita dva n; da je dolg v besedi »Sohn«, in da je srednjedolg, t. j. ne dolg ne kratek v besedi »sonst-.)
Enako kakor v besedi »effe« je prvi e kratek v besedah »elle«, »emme«, »enne«, »erre in esse« Isto velja za prvi o v besedah »akka«, »kappa« in za o v besedi »doppio«.
Soglasniki
5. 2,e v točki 1. smo na kratko omenili, da govorjena italijanščina ne pozna glasov h in i. Če pregledate izgovarjavo italijanske abecede, boste videli, da teh dveh črk v govorjenem jeziku res nikjer ne srečate.
Pač, črko ž ste opazili v izgovarjavi italijanske črke g. Toda ta i ni sam, ampak stoji pred njim še d. Ta dva glasova se namreč ne smeta v italijanščini izgovoriti vsak zase, ampak se nekako stopita v en sam glas, sestavljen iz d in ž, podobno kakor v srbohrvatskih besedah »Duro (Dju-ro)«, narandža« in »rodak«.
Na podoben način se stopita črki d in z v en sam glas v besedi »dzeta«.
Vsi drugi govorjeni soglasniki imajo v italijanščini isti glas kakor v slovenščini. To pa ne pomeni, da se tudi pisana črka vselej enako izgovori, kakor je napisana. A o lem pozneje.
Besede
7. Zdaj ko poznate črke italijanske abecede, gremo lahko en korak dalje, t. j. k besedam.
Črke sestavljajo zloge, zlogi pa besede. Ce poznate samo črke, besed še ne morete izgovarjati. Vedeti je namreč treba tudi to, kako so naglašene.
Tudi v tem pogledu je italijanščina mnogo lažja od marsikaterega drugega jezika. Velika večina italijanskih besed (okoli i>/-) je namreč naglaše-nih na predzadnjem zlogu. Zato odslej ne bomo več označili naglasa v izgovarjavi takšnih besed. Zapomnite si. večzložne besede, pri katerih ne bomo označili naglasa, so naglašene na predzadnjem zlogu.
Italijanščina ima tudi nekaj besed, ki so naglašene na zadnjem zlogu. Spoznamo jih na prvi pogled, ker imajo na samoglasniku zadnjega zloga kratki naglas (krativec:	accento
grave, izg. aččento grave), n. pr. ve-ritž (resnica).
Sorazmerno precej besed je v italijanščini naglašenih na predpredzadnjem zlogu: centesimo (čentezimo, naglas na e, stotinka), undici (iindiči, enajst), difficile (diffičile, težaven).
Nekatere italijanske besede, predvsem glagolske oblike, so naglašene celo na 4. zlogu od zadaj: abitano (izg. žbitano, stanujejo).
Znanje, ki ste si ga doslej pridobili, vam daje možnost, naučili se spodnjih besed. Kako se jih boste učili, smo vam povedali koj v začetku našega tečaja, v Navodilih. Pri tej ali oni besedi še ne boste vedeli, zakaj se ravno tako izgovori in ne drugače. To naj vas za zdaj ne moti; zanesite se na nas, da smo vas prav naučili — odgovori na vsa vprašanja pridejo pozneje.
(Besede, katerih izgovarjave ne na vajamo posebej, se izgovore tako, ka kor so napisane.)
Jion e (e) che (ke)
il
ne
je
kateri, katera, katero moški določni spol ni k prvi korak naj slane stati, veljati stane • dolg
Vrhovi italijanske književnosti
primo
passo (passo) cosli (kosti) costare (kostare) c osla (kosta) lungo
automobile (auto-	avtomobil
mobile, naglas na o)
pianta (pjanta)	rastlina
/loi (noj)	mi; nas
lioie (fjore)	cvetlica
quadro (kuadro)	kvadrat
piano (pjano)	raven-, tih; počasi
chi (ki)	kdor
va	gre, hodi
sano	zdrav
lontano	daleč
Za sklep 1. učne ure naj vas naučimo še nekega .italijanskega pregovora, najprimernejšega za vsak začetek:
C hi va piano v a sano, chi v a sano va lontano. Izgovori:	kivvappiano
vassano, kivvassano valiontano. Dobesedno: Kdor gre počasi, gre zdravo, kdor gre zdravo, gre daleč. Prosto po naše: Počasi se daleč pride, ali: Naglica ni nikjer prida.
Pripomba k stavka:
izgovarjavi gornjega
potem pa
e gre. Ali po italijansko:
No n e che il primo passo che cosli. "Ogovori: non e ke il primo passo ke ,)sti; samo prvi korak stane, t. j. samo prvi korak je težak.)
I. učna nra
. '• Italijanščina pozna razen h in ž ls.te glasove kakor slovenščina; le Piše ali izraža nekatere drugače ka-*f°r mi. Tudi črke imenujejo Italijani drugače kakor mi Slovenci.
. Italijanska abeceda je takale (pod lIkami njih izgovarjava)1
h
bi
1
elle
c
či
erre
. Samo crke:
d di
m
emme
s
esse
/
effe
0
dži
n
enne
o
o
P
Pi
h
akka ku
u
u
v
vu
z
dzeta
v tujkah se pa rabijo tele
ji.	**	vv	y
J*nRo kappa vu doppio iks ipsilon rt V i-	tj.
8' i	dvojni	v
Dvoglasniki
6. Italijanščina pozna razen samoglasnikov in soglasnikov še dvoglasnike. Tudi ti ne delajo Slovencem nikakršnih težav. Paziti je treba samo, da jih ne izgovarjate ločeno, ampak spojeno kot en sam nov glas.
Dvoglasnike srečamo v tehle italijanskih besedah, automobile, pianta, noi, hore, quadro (izg.: automobile z naglasom na 6, pjanta, noj, fjore, kvadro). Izgovarjava dvoglasnika »au.< je zelo podobna slovenski v sličnih besedah. Tako n. pr. pišemo mi Slovenci avtomobil, a prvega zloga v tej besedi živ krst ne izgovarja »av«, ampak »au«. Izgovorite omenjeni zlog tudi v italijanščini tako kakor v slovenščini, pa boste na pravi poli.
Previdnejši morate že biti pri izgovarjati besed pianta, noi in tiore. Glas j ki ga vidite v naši izgovarjavi teh dvoglasnikov, namreč ni čisti j, ampak nekakšna srednja pot med i in j; torej ne »pianta« in ne »pjanta«, ne »noi« in ne »noj«, ne »fiore* in ne "»fjore«. Kdor je pevec, ve, kako se mora izgovoriti beseda piano (tiho). Podoben srednji glas med i in j srečate tudi v gornjih treh besedah
v v besedi quadro (kvadrat) se izgovori podobno polglasno kakor u v ljubljanski besedi »kua« (kaj). Pazite: ta u se ne sme izgovoriti kakor v v slovenski besedi »kvadrat«.
Po tej razlagi vam ne bo težko brati italijansko abecedo tako, kakor se izgovarja. Berite jo .najprej počasi, črko za črko: če gre katera črka bolj težko, jo večkrat ponovite. Nato šele skušajte povedati vso abecedo, izprva počasi, potem pa čedalje hitreje, dokler je ne boste tako obvladovali kakor slovensko.
Dante Alighieri (1265-1321)
Dante Alighieri. po rodu Florentinec, jeN največji italijanski pesnik. Zaradi njegovih političnih nazorov je moral v izgnanstvo v Ravenno; tam je tudi umrl.
Največje Dantejevo delo je »Divina Commedia« (Božanska komedija).Prevedena je skoraj v vse svetovne jezike, delno tudi v slovenščino, in zavzema 1 še danes eno izmed najodličnejših mest v svetovni književnosti.
Pesnik nas vodi v družbi Vergila in Beatrice po peklu, vicah in nebesih in nam popisuje v lepih stihih (terci-nah). kaj je .idel in slišal: trpljenje pogubljenih duš, obsojenih »alTetemo dolore« (na večno gorje), kazni duš. ki se morajo pokoriti v vicah, in radost blaženih, ki so prišli v nebesa.
Francesco Petrarca (13d4-1374)
Francesco Petrarca je bil hkrati spreten pisatelj, učen filozof in znamenit poet. Pisal je v italijanščini in latinščini.
Petrarca je mnogo potoval po Francoskem. Flandriji in Nemčiji. Hotel je videti svet. obenem je pa na potovanju zbiral stare rokopise. Ves navdušen za latinščino in grščino, je dal prepisovati latinske ip.grške rokopise iz svoje zbirke ter tako položil temelje današnjim svetovnim knjižnicam.
Danes slovi Petrarca predvsem po svojih »Rimah« (stihih), napisanih na čast Madonni Lauri.
Italijani imajo navado, da nekatere enozložne ah pa na zadnjem zlogu naglašene dvozložne besede naslonijo v stavkovni izgovarjavi na močneje naglašeno naslednjo besedo Takšna skupina besed zveni potem tako, kakor bi iz njih nastala ena sama daljša beseda. Zato smo v izgovarjavi gornjega pregovora napisali skupaj tiste besede, ki zvene kakor nova, daljša celota. Podvojitev soglasnikov v, p, s in 1 pomeni, da se ti soglasniki izgovore bolj zategnjeno, samoglasniki pred njimi pa zelo kratko. (Gl. točko 4., drugi odstavek.)
2. učna ura
Najprej dober nasvet: ne lotevajte se 2. učne ure, dokler 1. učne ure dobro ne znate. Ponovite predvsem abecedo, navodila o izgovarjavi in besede! Geslo vam mora biti: dokler docela ne obvladujete prejšnje lekcije, bi samega sebe varali, če bi hiteli dalje v novo lekcijo. Kdor prvi gumb zgreši, si suknjiča ne bo prav zapel.
Zdaj, ko imate torej prvo učno uro srečno za seboj in ko znate že nekaj osnovnih pravil in okoli 20 italijanskih besed, povrh pa še dva italijanska pregovora, ste moralno toliko podkovani, da se boste lahko pogumno spustili v nekoliko večje težave.
V vsakdanjih pogovorih je poznavanje števil skoraj najvažnejše. Danes si bomo zapomnili glavne štev-nike.
0 zero (dzero)
1 uno (uno)
2 due (du-e)
3 tre (tre)
4 quattro (kuattro)
5 cinque (činkue)
6 sei (sej)
7 sette (sette)
H otto (otto)
9 nove (nove)
10 dieci (dječi)
11 undici (undiči)
12 dodici (dodiči)
13 tredici (trediči)
14 quattordici (kuattordiči, naglas na o)
15 quindici (kuindiči)
16 sedici (sedičij
17 diciassette (dičassete)
18 diciotto (dičetto)
19 diciannove (dičannove)
20 venti (venti)
21 ventuno
22 ventidue (ventidu-e)
23 ventitre (ventitrč)
28 ventotto (ventotto)
29 ventinove (veutinove)
30 trenta
31 irentuno (trentuno)
32 trentadue
33 trentatrč (trentatre)
38 trentotto (trent&tto)
40 quaranta (kuaranta)
41 quarantuno (kijarantuno)
42 guarantadue (kuarantadu-e)
50 cinquanta (činkudntaj 60 sessanta (sessinta)
70 settanta (šettanta)
80 o Hunta (ottantaj 90 novanta 100 cento (čento)
Izgovarjava
Pazite pri izgovarjavi besede due! Ker »ue< ni dvoglasnik, morate izgovoriti posebej »u« in posebej »e«; torej du-e.
Izgovarjava ostalih števil vam ne bo delala nikakršnih preglavic, če imate 1. učno uro dobro v glavi.
Nismo navedli števil 24, 25, 26, 27; 34, 35, 36, 37 itd. Zakaj ne?
Ker si jih boste znali sami stvoriti po zgledu drugih. Opazili ste, da se številke 1—9 kar prislonijo na desetice; le tam, kjer se enica začne s samoglasnikom, se končni samoglasnik desetice odpahne. Torej:
24 = ventiquattro; 25 ■*= venticin-que; 37 = trentasette; 56 = cinquan-tasei; nasprotno pa:
21	= ventuno; 28 -= ventotto;
31 trentuno; 78 = settantotto.
Števila t)d 100 dalje bomo obravnavali pri prihodnji 3. učni uri, ko boste števila do 100 že gladko znali.
To naj za 2. učno uro zadošča, da vas ne bomo preveč obremenili. Zato pa glejte, da boste do prihodnjega tedna obe lekciji temeljito znali. Za vstop v 3. učno uro boste imeli že toliko italijanskega besedišča, da si bomo na podlagi že znanih vam besed lahko nekoliko od bliže ogledali zakone in pravila, po katerih se izgovarjava italijanskih besed ravna.
Še eno važno navodilo
Ce se hočete tujega jezika temeljito naučiti, ne zadošča samo branje lekcij in učenje Besed na pamet, Treba je tudi vaje za roke; to se pravi, besede in stavke morate p i s m e -n o prevajati iz slovenščine v italijanščino in primerjati svoj izdelek z natisnjenim prevodom.
Prav tako važno je pa, da pri sleherni priložnosti poslušate živo italijansko govorico, da se vaša ušesa privadijo govorjenemu jeziku.
Predvsem pa tole: ponavljajte to, česar ste se že naučili, dan za dnem, po možnosti posebno zjutraj, ko ste še duševno sveži in odpočiti. Tudi za učenje so najprimernejše jutr-nje ure.
Riba, ki diha z repom
V kalnih izlivih tropskih rek v morje živi majhna riba, ki diha z repom. Dolga je približno 15 cm in je podobna našemu piškurju.
Prsni plavuti ima tako razviti, da ji služita ne samo pri plavanju, ampak se z njima lahko tudi oprijemlje, kadar je izven vode.
Ta čudna ribica ima tudi dvoje nenavadno velikih očes, ki sta blizu drug drugega. S tema dvema očesoma lahko med plavanjem opazuje svojo okolico na vse strani. Hrani se z majhnimi žuželkami in kadar hoče zagrabiti svojo žrtev, pride iz vode in spleza na kakšno vejo, ki plava po vodi. Na veji preži lahko precej časa, ker takrat ne diha s škrgami, marveč z repom, ki ga ima potopljenega v vodi in z njim vdihava kisik, ki ga dobi iz vode.
»La Domenita del Corriere«
Najstarejše listine
V Lulangu v kitajskem Turkestanu so nedavno našli najstarejše listine, kar jih poznamo na svetu. Listine so pisane v kitajščini in datirajo z leta 246. po Kr. Iz listin lahko razberemo, da so jih Kitajci napisali že leta 105. po Kr.
Najstarejša tiskana knjiga, ki smo jo doslej poznali, je pa bila iz leta 868. po Kr. Našli so jo v nekem grobu vzidanem v budhističnem svetišču v bližini Tunhuanga, v vzhodni kitajski provinci Kansu.
»La Domenita del Corriere«
Prebrisanost živali
če hoče žolna uteči svojemu sovražniku. stori nekaj zelo preprostega, prebrisanega in učinkovitega. Zleti do prvega drevesa, se krepko opre drevesne skorje in prične s kar največjo hitrico tekati okrog debla.
Zasledovalec, ki ne zna plezati, mora v vse ožjih in ožjih krogih letati okrog drevesa; tako izgubi čas. sl ob deblu poškoduje perutnice in se kmalu raj« odpove svoji žrtvi.
»Frankfurter lllustrierte«
H C ANDERSEN
Bodimo vsak dan mlajši!
Staranje je slaba navada
V naši moči je, da ostanemo mladostni
če po več letih srečamo kakšnega znanca, se navadno najprej začudimo, češ, glej kako se je postaral. Zdi se. kakor da je postal nebrižen za starost in da se ji je brez upiranja uklonil. In vendar bi vsakdo izmed njih lahko bil vsaj na videz mlajši. Mladosti ne moremo obdržati, življenje jo odnese s seboj, lahko si pa ohranimo mladost-nost še v tako imenovanih .zrelih* letih, vse do skrajne meje starosti.
Posebno nas postarajo: vnemarnost v obnašanju, nesmiselne navadice in razni podzavedni živčni gibi. Po malem postajajo pogostejši, dokler nekaterih takšnih živčnih vzgibov ne delamo že kar mehanski, ne da bi se jih zavedali. Omahnemo na stol in stegnemo noge; čehljamo se po glavi; grizemo nohte; pri mizi se vnemamo obnašamo. In v svoji sebičnosti se še ne zavedamo, kakšni se zdimo svojim bližnjim.
Vse te podzavedne navade nas spominjajo na vnemarnost starih ljvrdi, ki je pogosto očitnejša in bolj izdajalska kakor njih leta. Nikakor ne trdim, da je ljubko dekle, ki žveči svojo ovratno verižico, že stara. Prepričan sem pa, da se bo prej postarala kakor dekle, ki skrbno pazi na vsa svoja dejanja. To velja tudi za ljudi, ki si radi gladijo lica, se ščipljejo v uhlje, si trebijo nos, manejo roke, ščegetajo brade. in čehljajo po glavi.
Tudi z nogami se radi igramo. Ali lahko prisežeš, da še nisi nikoli, ko si sedel prekrižanih nog jn bral kakšno knjigo, pustil, da ti je brezpetnik zdrknil na palec in si z nogo počasi risal kroge v zrak?
Mnogi ljudje že besedico ,ne‘ izgovore s strašnim pačenjem obraza. In koliko je takšnih, ki se kar venomer na smeh drže! Zdi se, da je nekakšen idiotski vražiček pričaral na njihov obraz ta klavrni smehljaj za vekomaj. Nihče ni venomer srečen! Mladost se smeje samo. kadar se ji zahoče, ali če je vesela in razigrana. Večni smehljaj starosti je pa samo krinka.
Gibi mladega človeka so hitri in podzavedni. Opazujmo pa za spremembo starega gospoda, ko kadi smotko; z odmerjenimi, počasnimi gibi jo ponese do ust in jo počasi potegne, še sam se ne zaveda, da je postal počasen. da njegova prožnost pojema in da postajajo njegovi gibi mehanski.
In pazimo na držo. Starec, ki sede v naslonjač, se najprej zavali vanj, kakor da bi bil tono težak, potem pa zleze v dve gubi. Mlad človek že instinktivno ne sede rad v naslonjač, če pa že sede, se pa bodisi nasloni in izproži noge, ali se pa skloni naprej in si podpre roke s komolci na kolenih; drža mladega človeka izraža življenje. drža starega človeka pa slabotnost in bolehnost.
In samo poglejmo, kako star človek vstaja. Najprej se opre na naslonjalo svojega stola — tega ne smemo nikoli storiti, če hočemo učinkovati mladostno — in šele nato se s trudom postavi na noge. Mladina skoči s stola kakor pero. ko se sproži, človek srednjih let naj ne stori ne tega ne onega. Ce sedi pravilno, to se pravi, če sedi pokonci in potegne želodec navznoter, hrbtenica ne potrebuje naslonjala, drža pa učinkuje prijetno in neprisiljeno in prav zato mladostno.
Vsakdo izmed nas ima sam v sebi skritega sovražnika, ki mu venomer prigovarja: »Uredi si tako, da ti bo udobno in prijetno. Zakaj neki bi se trudil?«
K prvim nedostatkom starosti mo-ramo.prištevati pojemanje glasu. Zato zabičavam vsakomur, ki se boji postaranja in ki bi se rad zdel mlajši: »Govori glasno!« Premikaj ustnice, daj svojemu glasu življenja in poudarka. In če že drugače ne moreš nič početi s	svojim	glasom,	tedaj vsaj
zabriši tisti moledujoči, tožeči ton govora. Prav ta otožni nosljajoči ton je namreč prvo znamenje bližajoče se starosti.
Mnoge filmske zvezde so si dale svoje spalnice obiti z zrcali. To sicer ni lepo in ne prijetno, toda koristno. Vsak trenutek imajo pred seboj same sebe in svoje napake in se lahko hitreje poboljšajo. Nadzorujejo se. In to že pomeni,	da	imajo	voljo, ostati
mlade.
Vendar moramo pa tudi v tem pogledu nekaj pripomniti:	nikoli ne
igraj! Ce	se	boš	objestno	in navihano
vedel, se	še	ne	boš zdel	mlad. Veseli
,večni mladenič1 in nagajivo staro dekletce še nikoli nista bila mlada,
In kaj pomaga, če vsak dan četrt lire telovadiš, če pa ves ostali čas ne delaš drugega, ko da lezeš vase? Ce pa ves dan pravilno stojiš, hodiš in sediš, ne potrebuješ nobenih posebnih vaj.
Obraz starega človeka je zasenčen s spomini. Obraz mladega človeka sije od pričakovanja. Star človek pravi: »Spominjam se, kako...« Mlad človek vpraša: *Kaj bo novega?« Ce se hočeš zdeti mlajši kakor si. govori o preteklosti samo toliko, kolikor je neizogibno potrebno.
SVINJSKI PASTIRČEK
Kosmata kapa, kako je rentačil! Tedaj ni bil nič podoben kralju.
Ko je prišel na dvorišče, je stopal čisto po tihem, dvorne dame ga niso slišale, saj so imele preveč opravka s štetjem poljubov, da bi bilo vse
prav in v redu. Pri vsakem poljubu so najprej zardele, potem se pa veselo spogledal*.
Cesar se je pa povzpel na konice prstov.
In odšel je v svoje kraljestvo, ona je pa ostala |	»Oj,	preljubi Avguštin,
zunaj in je lahko zapela;	|	Vse	je proč, proč, proč!«
KONEC
Neka modra, stara dama je nekoč dejala: »Ce boste sami vedeli za svojo starost, je drugi nikoli ne bodo uganili,« S tem je hotela reči: če se boš sam vsak trenutek zavedal, koliko let imaš in se zato varoval starostnih razvad, si boš s to pazljivostjo ohranil mladostnost.
Starost je samo kopica slabih razvad. Ne moremo preprečiti, da bi nam zobje ne gnili in lasje ne izpadali ali siveli, lahko pa se toliko zberemo, da vsak dan iznova korigiramo vse svoje slabe razvade, da se vsak trenutek zavedamo, kaj delamo in si tako ohranimo ^pladostni videz.
Neki pregovor pravi, da je ženska toliko stara, kolikor je videti, moški pa toliko, kolikor se počuti. Modemi čas je obrnil tale pregovor takole: vsak je toliko star, kolikor misli. Ko prenehamo duševno delati in rasti, se pričenjamo starati. Samo stalni duševni napredek, neutrudljivo duševno delo in disciplina lahko dajo starosti možnost, da ne zaostaja za mladostjo. G. B.
Kako živali vidijo
Morda ste se že kdaj vprašali, kako živali s svojimi očmi vidijo svet in stvari okoli sebe. Ali tudi one vidijo svet v barvah, v luči in sencah? Ali pa svet s svojimi očmi drugače gledajo?
Pred manj ko • tridesetimi leti so ameriški znanstveniki in naravoslovci ustanovili društvo, ki se je resno pozanimajo za psihologijo živali in z njo v zvezi za slike, ki nastajajo v živalskih možganih. Društvo je napravilo na tisoče in tisoče poskusov z duševnostjo živali, od najmanjših do največjih. Prav tako so skušali ugotoviti vtise morskih živali in razvitih školjk.
S potfpežljivostjo in tisočimi poskusi se je naposled posrečilo temu društvu ugotoviti, kako vplivalo razni zveki na možgane mravelj in rib. Ugotovili so, da lahko čebelam s posebnim dražljivim aparatom, ki ga pritrdijo na njihove nožiče, izboljšajo okus; da imajo kuščarji za nekatere barve posebno močan občutek in da ima ena vrsta rib poseben organ, s katerim vohajo slino, ki jo ribe njihove vrste izbljuvajo, če s to slino pomažemo kamen na dnu ribnjaka, bodo vse ribe tiste vrste plavale za to slino kakor po nevidnem tiru.
Naposled so ugotovili, da imajo čebele poseben smisel za uredbo časa. Navadijo se prav lahko, da natanko vsaki dve uri jedo. Mehkužci imajo prav dober smisel za orientacijo, opice so pa najbolj »inteligentne«.
Da bi si ljudje lahko nazorno predstavili, kako vidijo pes. mravlja ali riba, je pred kratkim društvo naravoslovcev v Newyorku odprlo posebno razstavo plastik in naravoslovja. Obiskovalci te razstave lahko s pomočjo posebne priprave in svetlobe gledajo svet. kakršnega vidijo različne živali.
Prav gotovo imajo ta dognanja velik praktičen pomen. S pomočjo ugotovitev o duševnih zmožnostih posameznih živali bodo namreč laže ugotovili tudi duševnost otrok, posebno pa še dojenčkov do enega leta.
Kakor bik tako tudi pes ne loči nobene barve. Pasja zenica je sicer za svetlobne izpremambe veliko občutljivejša kakor človeška, zato pa veliko manj. dovzetna za razne finese. Brati pes nikdar ne bi mogel, ker ne bi mogel razločevati črke od črke. Sobo s poslikanimi stenami, barvastimi preprogami tor živahnim pohištvom, vidi pes samo v črni in beli barvi. Vseh drugih barv sploh ne razločuje.
Pri perutnini in pticah je pa ravno narobe. Ptice prav dobro ločijo vse barve. Ker nimajo vohalnih organov, najdejo svojo hrano samo s pomočjo vida.
Ribe so na primer v vodi daleko-vidne, na suhem bi pa bile kratkovidne. Zato vidijo ribe ribiča, ki sedi s trnkom ob vodi, čudno skaženega. Tisti del, ki je pod vodo. vidijo normalno, del nad vodo, pa dosti večji.
Zanimivo je tudi. kako vidijo žuželke. Oko muhe je dovzetno samo za nekatere vrste svetlobe, posebno močno pa občuti ultravijoličaste žarke. Zaradi čudne anatomske zgradbe mušje-ga očesa vidi vsak predmet kakor skozi mrežico.	Po	»Tempu«
Zakaj se življenje pogosto zdi brez cilja?
Glavni vzroki, zakaj se nekaterim ljudem zdi življenje brez cilja, so tile:
Pomanjkanje izobrazbe, ko se otrok ne nauči iniciativnosti.
Sramežljivost in zapetost značaja, ki človeku preprečujeta, da se česa loti.
Nestalnost značaja, da človek nima moči, da bi se na kaj osredotočil.
Da si je človek izbral poklic brez zadostnega razmišljanja in da ta poklic ne ustreza, njegovim sposobnostim.
Pesimizem, pogosto posledica enostranskega opazovanja življenja, ki pa utegne nepovoljno vplivali v vsakem pogledu.
Svinjski pastirček je pa stopil za neko drevo; obrisal si je črno barvo z obraza, slekel borne cape in oblekel svojo prinčevsko obleko, tako lepo, da se je princeska morala prikloniti od občudovanja. '
»Zdaj sem dosegel to, da te lahko zaničujem,«
je dejal princ. »Poštenega princa nisi marala, sveža vrtnica ti ni bila všeč in slavčkovega petja nisi razumela. Za igračkarije si se pa lahko polj ubovala s svinjskim pastirčkom! Zdaj si dobila, kar si zaslužila!« In smejal se ji je v obraz, princeska pa svojim očem ni mogla verjeti.
»Kaj je pa to?« je vprašal, ko je zagledal, da se poljubljata. Potem je pa v sveti jezi lopnil svojo hčer s copato po glavi, prav tedaj, ko je dobil svinjski pastirček šest in osemdeseti poljub.
»Izginita!« je zavpil cesar, kajti bil je silno jezen. In tako sta morala princeska in pastirček odpotovati iz njegovega kraljevstva. Princeska je milo jokala in se ozirala nazaj,
Tako je stala princeska tam in jokala; svinjski pastirček jo je ošteval in dež je lil nanjo,
»Oh, jaz ubogo bitje,« je vzdihovala, »zakaj
I nisem rajši vzela lepega princa za moža! Oh, kako sem vendar nesrečna!« Dež je pa neusmiljeno lil nanjo, da je bila kar hitro mokra do kože.
9. nadaljevanje
»Sem!«
»Jaz sem namreč nadzornik tajne policije.«
Annl je malce pobledela, vendar ni bila preveč presenečena. Maščevalec jo je na takšno srečanje že pripravil.
»želite, prosim?«
»Samo nekaj vprašanj glede vašega očeta imam na srcu,« je že malce prijazneje dejal Brent.
»Na nobeno vprašanje po svojem očetu vam ne bom odgovorila,« je mirno, vendar odločno odgovorila Anni.
»Kdaj ste videli svojega očeta?«
»Nisem vam dolžna odgovora... in razen tega, delo me čaka.«
Brent se je vgriznil v ustnico. Redkokdaj se mu je primerilo, da je naletel na tolikšen odpor.
»Nekdo vam je gotovo svetoval, da morate biti tako odrezavi. Kajneda?«
»Ali mar moje ravnanje nasprotuje . postavam?« je samozavestno menila Anni.
»Ali me hočete prisiliti, da vas dam aretirati?« je strogo povzel Brent.
»Ali vam zakon daje tolikšno oblast?«
»In če vendarle storim?«
Anni se je nasmehnila. »Mislim, d- si boste rajši premislili!«
»Maščevalec, kajneda, Maščevalec vas je tako poučil?« je bevsknil Brent.
»Kdo?« je zategnjeno vprašala Anni.
»Dober prijatelj vašega očeta.«
»Ne razumem, kam cikate. Oprostite zdaj — delo me čaka.«
»Opozorim vas, da ravnate zelo nespametno. Da bi vam ne bilo kdaj pozneje še žal...«
»Tega nemara, da se za tuje ljudi ne menim?« je porogljivo vprašala.
»Ne — žal vam še bo, da skrivate hudodelca.«
Anni na to slednjo pripombo sploh odgovorila ni več. Brent je odšel hudo poparjen. Menil je bil, da se bo dekle že omembe tajne Policije tako prestrašilo, da bo mehko in voljno. Bo tem klavrnem razgovoru je bil pa prepričan, da Sa je dekle pričakovala in se je Pripravila na obrambo.
Zdaj je Anni vedela, da bi s slehernim poskusom obiska pri svojem očetu tvegala le preveč, zakaj zavedala se je, da jo bo policija odslej strogo nadzorovala. Ta okoliščina ji je bila na moč neprijetna.
Nekaj dni pozneje se je primeril prav nevšečen dogodek. Neki gost je pogrešil v restavrantu svojo dragoceno tobačnico. Izginila je baje z mize, medtem ko je telefoniral. Taka nezaslišanost se je primerila prvikrat v Ketteringo-vem podjetju. Gospodar je bil na moč razburjen.
Drugo jutro je dobil brezimno Pismo da je natakarica Anni hči hudodelca. Pisec je zatrjeval, da je bilo dekle odpuščeno iz prejšnje službe samo zaradi nepoštenosti. Kettering se je tedaj malce pozanimal za Anni in izvedel, da stanuje v hotelu.
Spričo njenih skromnih dohodkov je bila ta okoliščina kajpak sumljiva, zakaj natakarica komajda toliko zasluži, da skromno živi, ne pa da izdaja denar še za hotel. Ko se je domislil nedavnega obiska kriminalnega uradnika, se je
9
KRIMINALNI ROMAN * NAPISAL GEORGE GOODCHILD. PREVEDEL Z. P.
]
'/.murnu
kar popraskal za ušesom. In Kettering je zaradi svojega dobrega slovesa storil to, kar mu je edino še kazalo.
»Konec tedna vas moram žal odpustiti,« je dejal Anni.
»Tak, torej niste zadovoljni z menoj?« je užaljeno bruhnilo iz nje.
»Pač, pač. še zelo, toda zaradi spremembe v osebju ne gre drugače.«
Anni ni vprašala nič več. Zanjo je bila stvar popolnoma na dlani. Ketteringovega slovesa ne sme omadeževati... Prav gotovo ji je policija zagodla to neprijetnost. In srce ji je začelo krvaveti od razočaranja. K očetu ni mogla in ni smela... V hotelu tudi ne bo mogla več stanovati, ko je ostala brez zaslužka. Vsi njeni lepi snovi so se na mah porušili.
Reynods je prišel večerjat prav tisti večer, ko bi morala oditi iz službe. Annine žalostne oči so mu povedale, da jo morijo hude skrbi. Vprašal jo je, ali je kaj bolna, toda je Anni pogumno zanikala vprašanje.
»Utrujeni ste in zbiti,« je dalje govoril Reynolds. »Predolgo morate biti vsak dan v tem slabem zraku. Nekaj dni dopusta bi potrebovali...«
»Prihodnji teden imam itak dopust,« je s čudnim nasmeškom odgovorila.
»Tako je prav. Upam, da se boste pošteno okrepljeni vrnili!«
»Hvala za dobre želje. Toda vrnila se ne bom več.«
»Ali ste si poiskali primernejšo službo?«
Odkimala je. »Gospod Kettering bo osebje nekaj spremenil.«
»Torej ostanete brez službe?« je sočutno vprašal slikar.
»Da,« je suho odgovorila.
»Takemu dekletu pač ne bo težko najti druge službe.«
»Hudo težko!«
»Ali naj govorim s Ketterin-gom?« je prijazno povzel Reynolds.
»Ne, ne! Nikar, lepo vas prosim, nikar! Tukaj bi vendar ne mogla ostati...«
Brž se je obrnila in odbrzela, da bi slikar ne videl njenih solz.
Ko je Reynolds odhajal, je skoraj trčil v Ketteringa.
»Anni nameravate odpustiti?« je nekam očitajoče vprašal.
»Žal. da!«
»Zakaj pa?« je radovedno vpra-šai siikar
Kettering je skomignil z rameni.
»Razni vzroki me silijo v to!«
»Vaši vzroki so prav gotovo piškavi! V bodoče bom večerjal rajši kje drugje!« je užaljeno in zviška dejal Reynolds.
Kettering je osupnjen zrl za odhajajočim stalnim gostom. Vgriznil se je v ustnice. Ob dobrega gosta bo, si je jel očitati, toda hkratu si je dopovedoval, da je edino tako prav, kakor je zaradi svojega slovesa ukrenil.
Ko je zvečer izplačal Ani, ji je primaknil dva funta — in na moč
se je začudil, ko mu je bankovca vljudno vrnila.
»Samo to vzamem, kar sem si pošteno prislužila, mister Kettering!«
Tedaj se je dobremu staremu gospodu zazdelo, da se je vendarle prenaglil.
14. poglavje
Blackham se je sprehajal po sobi svojega novega stanovanja. Njegovi živci so bili prenapeti — in še mnogo je pil zadnje dni. čeprav ni mogel nihče nadzorovati njegovega koraka, se vendar ni mogel sestati z Anni. Tiger se je grdo maščeval nad njim... Oropal ga je njegove ljubljene edinke... Sleherni dan ga je Anni sicer poklicala po telefonu, a sleherni dan mu je tudi ponavljala, da jo policija nenehoma zasleduje.
»Ali bi se ne mogel nekje drugje sestati s teboj?« je spet prosil ta dan. »Morda pozno ponoči in...«
Skočila mu je v besedo: »Naj se sestaneva kdaj in kjer koli hočeva, aretirali naju bodo. Sprevidi vendar, oče, da je nemogoče!«
»Ne strpim več in ne strpim v tej samoti. Žive duše ni k meni — še Maščevalca ne!«
»Strpi se oče, strpi! Ko bo prišel, mu bom vse povedala. Morda bo on našel primerno in varno pot do najinega sestanka.«
Potlej je povedala očetu, kako slaba ji prede, a naposled ga je vendar potolažila z upanjem, da bo že kje dobila kakšno drugo službo, preden ji poide poslednji denar. Oče jo je silil, naj vzame od njega denar, toda Anni je odločno odklonila.
Prav tisti večer je prišel Maščevalec. Ko ga je Tim Bright uzrl, mu je skoraj kri zledenela v žilah.
»No, kako vam kaj gre tukaj zunaj?« je obiskovalec ogovoril Black-hama. »Anni menda še niste videli, odkar je brez službe?«
»Ne, zares ne. Plemenita policija jo tako skrbno straži in nadzira slehern njen korak, da se nikamor ne more ganiti,« je ogorčeno odvrnil Blackham.
»Razumem vaš srd in vem, da bi jo že radi videli.«
»Pa še kako! Saj veste, da je edino bitje na svetu, ki trepečem zanj. Kaj le bo z njo, če jo bo policija nenehoma zasledovala? Priznala mi je, da nima skoraj beliča več, ponosna je pa vendar tako, da od mene noče podpore.«
»Prav ima, prav,« je zategnjeno menil Maščevalec.
Blackham ga je ošinil s strogim pogledom, zakrinkani mož pa še z očesom ni trenil.
»Pravkar sem z njo telefonično govoril,« je potlej s poudarkom dejal. »Rada bi vas videla, da, da — zato sem se dogovoril z njo za sestanek.«
»To je blaznost! Saj veste, da ona k meni ne sme, jaz se pa k njej ne upam, ker ima policija
mojo sliko. Povejte, za pet ran božjih, kakšen načrt ste skuhali. Oh, kar vem že, da ubožica čaka, da bom prišel k njej.«
»Res je. In kljub vsemu lahko mirno tvegate to reč. Nič hudega ne bo. Anni bo odšla točno ob osmih iz hotela. Policijski agent bo šel za njo. Pet minut pozneje stopite vi v hotel in počakate tam nanjo, čez dobre četrt ure se bo Anni vrnila. Ko se bosta dodobra porazgovorila, bo Anni spet sama odšla. Detektiv jo bo ubral kajpak za njo. Vi pa počakajte kakšnih pet minut, pa smuk na cesto!«
»Božja mast, ta je pa imenitna! čudno, da mi že samemu ni šinila takšna misel v glavo. Odslej pa... Ali bo šlo zmerom tako gladko? Kaj mislite?«
»Kaj vam mar bodočnost. Zadovoljni bodite, da se vam je sedanjost nasmehnila. Anni boste itak morali kmalu za zmerom reči zbogom.«
Blackham je kar ostrmel. Z izbuljenimi očmi je pogledal Maščevalca.
»Kaj naj pomeni to skrivnostno namigavanje?« je bruhnilo iz njega.
»Sami ste krivi. Zavedite se, da ste ji na vsakem koraku zgolj kamen spotike. Tako vaše dekle ne more dalje živeti, če jo resnično ljubite, morate biti velikodušni. Edina rešitev zanjo je, da ji greste s poti!«
»Kaj, kaj, za božjo voljo, naj storim?« je zajecljal Blackham.
»Ko bo stvar dozorela, vam bom zaupal svoje predloge. Umazani ne bodo! Zdaj pa na pot — in pazite, da ne stopite v hotel prezgodaj. Jaz bom medtem malce posedel pri vas, da nekaj napišem.«
Maščevalčev načrt je šel dobro v klasje. Anni je opravila malenkostne nakupe in Brentov agent ji je sledil kakor senca. Ko se .'e vrnila v hotel, je uzrla v temnem kotu svojega očeta.
»Torej si vendar prišel!« je radostno vzkliknila.
»živ in zdrav, dekletce moje! Ali so te spet zasledovali?«
»Veš da! Se zmerom upajo, da jim bom lepega dne pokazala pot tja, kamor bi hoteli, živ si res oče, zdrav pa nisi kdo ve kaj videti.«
»Bodočnost me skrbi, ti pa še bolj, Kaj boš le počela, revica, brez doma in brez službe...«
»Nikar ne glej tako črno! Poslušaj rajši; dobre novice imam zate. Vsaj doslej se zdi stvar mnogo obetajoča, šele danes sem izvedela. Neki gospod, ki je zmerom večerjal pri Ketteringu, mi je ponudil službo.«
»Kakšno službo, Anni?«
»Za strojepisko bi naj šla k njemu. Prav za prav je ta gospod umetnik, slikar, zdaj pa namerava napisati knjigo o svojem življenju.«
»Otrok, Anni, saj vendar še živ dan nisi pisala na stroj,« je vznemirjeno povzel oče.
»Pač, pač... vsaj nekaj že znam. Poglej prve sadove mojega učenja!«
Iz žepa je potegnila preganjene liste papirja. Popisani so bili s strojem — in kar čedno in skrbno napisani so bili videti. Bili so prepisi uvodnih člankov iz »Times« in drugih časnikov.
»Kje in kako...«
»Ko sem odšla od Ketteringa, sem ugotovila, da je moje splošno znanje žal hudo šibko. Tedaj sem se seznanila s prijaznim dekletom, ki je tukajle v pisarni in nima zvečer kdo ve kaj dela. Ljubeznivo mi je segla pod roke in mi posodila pisalni stroj, ki ga zvečer lahko pogreša. Smela sem vzeti stroj v svojo sobo — in tako sem se vadila kar po osem ur na dan. In glej, kakor da bi se čudež zgodil, mi je tisti slikar ponudil delo. Tesnopisja za zdaj še ne zahteva. Mr. Reynolds narekuje prav zmerno, včasih pa celo na roko piše...«
»Reynolds? Tako se piše tisti gospod?«
»Da. Mr. Harry Reynolds. V Chel-sei stanuje...«
Blackham se je odkašljal. Med vsemi čudnimi dogodki je bil ta slednji najčudovitejši.
»Te službe ne moreš sprejeti,« je odločno spregovoril oče.
»Zakaj bi je le ne mogla? Mr. Reynoldsu sem vendar povedala, da sem začetnica, pa ni bil zaradi tega nič manj prijazen z menoj. Delala bom čez dan do petih popoldne. Plača bo dovolj velika, da si bom lahko najela čedno sobico. Seveda samo dotlej, dokler se razmere ne spremenijo. Pozneje si nameravam najeti stanovanjce nekje blizu njegovega ateljeja...«
»Ne!« je odločno in srdito spregovoril oče.
Dekle mu je zamerilo zadirčni ugovor.
»Ali mi hočeš s silo ubraniti, da bi si pošteno služila vsakdanji kruh?«
»Drugačne vzroke imam, Anni. Toda zdaj me nikar ne izprašuj. Še nocoj mu moraš pisati, da ponudbo odklanjaš.«
»Ali mar misliš, da ni poštenjak?« je užaljeno vprašala.
»Nemara je. Ne poznam ga — in nič dobrega, a tudi nič slabega ne vem o njem. Rečem ti pa še enkrat. da ti vzroka ne bom povedal.«
»Bodi odkritosrčen, oče!« je prosila Anni.
Blackham se je zamislil... Hčeri vendar ni smel povedati, da je Reynolds tisti človek, Id ga ima Maščevalec na piki. Ni ji smel reči, da je bila njegova ugrabitev le odložena, ker je imel Maščevalec medtem dovolj opravka s Tigrom, ki je Anni odpeljal v Pariz, še dolgo sta se potlej prepirala zastran te službe. Ko se je Anni že odpravljala, da odide, jo je oče še enkrat strogo prijel in ji zabičil, da mora storiti po njegovi volji. Dekle mu ni odgovorilo. Dejala si je, da bo storila po svoje. O Rey-noldsovi poštenosti in o njegovem viteštvu je bila vse preveč prepričana, da bi mu kar zaradi očetove muhe odpovedala dogovor. Novo delo jo je mikalo, pogoji so bili kavalirski in plača tudi.
Dalje prihodnjič.
Skrivnost
Meville-Ie-Ponln
C
1
napisal f. boutet |    ■■■
Novi meščan gospod Previre je v **r največji meri zbudil radovednost **^ille-le-Ponta.
Meville-le-Pont je prijazno majhno Mestece aredi Francije z zasanjanimi, ^Padajočimi opaženimi hišicami in "hriio majhno rečico, ki žubori pod **Wnitnim mostom. Dnevi njegovih Prebivalcev, izmed katerih je bil zda-najpomembnejši gospod Boiseauz, r^ar in župan hkrati, potekajo prav J?*® enolično kakor njihova rečica in *«dovoljijo se s pičlimi razvedrili, ki iun dosegljivi.
'»•spod Prčvire je bil še lep mož "j^d 50 in 55 letom. Visok, zravnan, 'egantno oblečen, z nastopom sve-°Vniaka. Zdelo se je, da mu je na-*va samo iz koketnosti njegove lase Predčasno obelila, da je njegov zarja-(obraz še bolj zbujal pozornost.
, *0 je nekega sončnega jesenskega Jr? Prvič prišel v Meville-le-Pont, je :	ei v ljubkem avtomobilčku, ki ga
j sam krmilil in ki ga je, potlej ko : ,P®vprašal pismonoše, ustavil pred ^jUodličnejšo hišo v kraju. V njej so v' uradni prostori in zasebno stano-ra gospoda Boiseauza. Po kratkem lovoru z notarjem se je spet od-
sem .Kostanjevo viloV je 8 te zv.°^er pripovedoval svoji ženi.
ran	*‘a''	najbolj zbudil njeno
vibe <lll.<,st- Pomislite, .Kostanjeva , na (lepša vila v celem mestu ai majhen gradič s svojim veli-
kim parkom, ki zaradi svoje visoke cene že pet let ni mogla najti kupca, je bila prodana? Kdo je bil novi lastnik? Ali je imel družino? Ali se bo kmalu vselil?
»Piše se Louis Previre. Če sem prav razumel, prihaja iz kolonij.
V	»Kostanjevo vilo* se bo vselil proti koncu tega meseca. Več ne vem.c
S tem je notar napravil konec nadaljnjim Ženinim vprašanjem.
Ko se je ta novica razvedela, je bil ves Meville-le-Pont pokonci. Neki neznanec je kupil ,Kostanjevo vilo‘1 Kdo je bil? Kakšen je bil? Za notarjeve uradnike, ki so ga videli, so bili zdaj zlati časi, kajti na lepem so jih začele ljubeznivo vabiti k sebi najodličnejše družine v mestu.
Na koncu meseca je zagledal Meville-le-Pont dva velika tovorna avtomobila, ki sta izginila za velikimi dvoriščnimi vrati .Kostanjeve vile‘. Kopica delavcev ju je razložila in razdelila pohištvo jio prostornih sobah. Lepo pohištvo, kakor so ugotovili radovedneži, ki so kukali skozi vrtno ograjo. Elektriki, inštalaterji in tapetniki so bili vneto na delu. Vsi ti delavci so pa prišli iz Pariza. Mčviile-le-Pont se je čutil užaljenega. Ali je novi prišle« morda podcenjeval la mošnje obrtnike?
Naposled se je s svojim avtomobilom pripeljal Louis Prčvire sam. Zraveu njega je sedela dama kakšnih 50 let, ki bi utegnila biti njegova gospodinja. Vrata .Kostanjeve vile* ao se za avtomobilom zaprla. In Meville-le-Pont je bil polu nestrpnega pričakovanja. Kaj so pričakovali od Pre-vira?
lu zdaj se je začelo ugibanje okrog tega skrivnostnega človeka; kajti Previre s« je zaprl v svojo vilo in je ostal
tam neopažen. Kaj je počel? In še enkrat: odkod je prišel? Najprej se je zdelo, da bo gospodinja, ki je vsak dan prihajala v mesto nakupovat, zanesljiv vir poročil. Toda vse trgovce je na njihova prav nepomembna vprašanja osorno zavrnila:
»Kaj vam je pa to mar?« In ker je plačala, ne da bi zbijala eeno, niso dalje silili vanjo.
Ko so pa nekaj dni nato v* vili sprejeli starega Baeliuja za vrtnarja, je spet zaživelo upanje, da bodo kaj izvedeli. Toda tudi to pot se je izkazalo, da so se zmotili. Kajti stari Bachu kljub najboljši volji ni mogel ničesar povedati. Niti ni smel presto, praga vile, še manj pa mu je prišel Louis Previre pred oči.
Štirinajst dni je tako preteklo, ko se je Meville-le-Pont vznemiril zaradi novega, izredno zanimivega dogodka. Sinji avtomobil, ki ga je krmilila ljubka mlada dama. je zdrvel čez mesto in se ustavil pred — .Kostanjevo vik>‘. Vrtna vrata so se za njim zaprla in šele naslednje jutro so jo videli s,'fct odpeljati.
To se je ponavljalo tedeu za tednom. Vsakokrat je eno noč prebila v .Kostanjevi vili*. Včasih so videli tudi gospoda Previta odpeljati se z njo v avtomobilu in vrniti se šele po dolgi vožnji.
Meville-le-Pont se je že privajal na vse to, ko so začeli lepega dne skladati velike zaboje iz dolgega tovornega vlaka. Mnogoštevilne in težke zaboje, ki so jih s celo vrsto voz speljali v .Kostanjevo vilo*.
Kaj so vsebovali ti zaboji? Kdo je bila ta mlada žena? Kakšne skrivne
—	in vseka ko grešne vesi —- ao jo vezale z Louisom Previrom? Cernu t«
dolge vožnje na sprehod? Meville-le-Pont si je belil glavo s tisočerimi domnevami.
Že pet mesecev je bila .Kostanjeva vila* obljudena, ko se je pripetil veliki dogodek. Mlada žena je spet prišla, kakor zmerom, na obisk, a to pot nihče ni videl, da bi bila odšla. Ne naslednjega jutra, ne druge dni in nikomur ni prišla pred oči. Tudi na sprehod se nista peljala. Razburjenje v Meville-Ie-Pontu je bilo nezaslišano; najprej so domnevali, da je morda ponoči odpotovala, ne da bi jo kdo videl. Toda na vsiljiva vprašanja je stari Bachu vendarle odgovoril, da njen sinji avto še zmerom stoji v garaži. Torej mora biti še v mestu. Kaj se je neki zgodilo? Strahotne govorice so krožile po Meville-te-Pontu. Ljubosumnost? Ali jo je zaprl? Umoril? In skrivnostni zabrni? Morda so vsebovali razstrelivo, ki ga je Pravire hranil za tuje anarhiste? In mlada žena? Morebiti je nezaželena paj-dašica, ki jo je napravil neškodljivo?
Tako je minilo pet razburljivih dni.
Sesti dan je mlad, eleganten gospod z majhnim ročnim kovčegom izstopil na postaji. S taksijem »e je odpeljal v .Kostanjevo vilo' in vsem, ki so ga videli, je bilo očitno njegovo razburjenje. Šofer je videl, kako je odločno potegni! za zvonee in kakor hitro je vstopil, ga je zaslišal zakričati:
»Kje je ona? Hočem jo videli!«
Ko je Meville-le-Pout izvedel to novico, je napetost kočljivo narasla.
V	veliko začudenje vaeh so pa drugo jutro videli Previrov avto odpeljati skozi vrata .Kostanjeve vite*. Prčvire sam je sedet za krmilom in za njim, selo zadovoljna, ilada žena in mladi mož. Krenili so po poli preti mestne-
mu gozdičku; potlej so sr; vrnili v .Kostanjevo vilo*, kjer je Previre oba mlada človeka odložil. Sam se je pa napotil proti notarjevi hiši.
»Dragi gospod Boiseaux,« je začel, »rad bi vam zadal neko vprašanje, ki me že nekaj časa vznemirja. Povejte mi prosim čisto odkrito: ali imam kakšno lastnost, ki zbuja radovednost in ugovore mojih someščanov? Moji gospodinji izprašujejo vest, po mojem vrtnarju vohunijo za menoj, lestve prislanjajo ob zid parka in č se pokažem v javnosti, strmijo vame kakor v svetovno čudo. Zak-rj vse to?«
»Moj Bog, gospod Previre, malomeščanska radovednost! A naposled, če že hočete vedeti, vase samostansko življenje ...«
»Ljubim samoto.«
»Odgovori, ki jih je zadnjič natvezla vaša gospodinja...«
»Slabo je vzgojena.«
»Skrivnostni zaboji...«
»Vsebovali ao knjige. Zelo veliko berem.«
»Nu, gospod Previre, zadeva je zelo kočljiva. Ker sle me pa že vprašali™ ta mlada dama...«
»Je moja hči. Živi v Parizu in pride vsak teden na obisk k svojemu očetu. To pot je ostala nekoliko dalje, ker se je nekaj sprla s svojim možem. Zdaj je prišel seui, da bi jo prosil oproščenja. Spravila sta se in bosta zelo vesela, če vas bosta lahko pri nas pozdravila.«
S tem se je Louis Previre poslovil. A Meville-le-Pont je bil, zdaj ko je vedel resnico, neznansko razočarau in ni gospodu P revi rti nikoli odpusti), da se ni v niiemer pregreli!.
Kratkočasna zabava za dolge večere
Ali ste poznavalec človeške psihe?
Preiskusite sami, ali je v vas kaj psihologa
Dolnja zbirka vprašanj naj pokaže, kciko pazljivo berete, s kakšno natančnostjo dojemate pomen besed in ali pravilno sodite o svojih bližnjih. Ce pravilno razumete pravi pomen besed in dojemate, kako vplivajo nanje druge besede ali izpremene njih pomen, potem vam izbira pravilnega odgovora ne bo delala težav. Vselej se pa zavedajte, da ni prav, če odgovorite, kaj bi vi storili v opisanem primeru, ali kaj naj bi opisana oseba po vašem mnenju morala storiti; pravilno je le, da odgovorite, kaj bi opisana oseba storila.
Pravilne odgovore je določilo posebno sodišče, sestavljeno iz bralcev ,Scribner's-Magazina'. Mislim, da boste dovolj objektivni, da boste priznali pravilnost odgovorov, čeprav vi sami ne boste pravega pogodili.
Ocenitev: Najboljša ocenitev znaša 100 točk. Za vsako vprašanje, ki niste pravilno nanj odgovorili, odbijte 10 točk.
V boljšo orientacijo naj vam navedemo primer naše igre; po tem primeru spoznajte, kako bi morali odgovoriti na druga vprašanja.
Julija je zala rdečelaska, ima lepo postavo, samo sebe dobro pozna in tudi svoj interes za moške. Nežna je in v pogovoru neumna. Pri nakupovanju oblek ..,
... ali si bo izbrala škrlalnordeče obleke? (Ne! Ima rdeče lasel)
... ali si bo izbrala drzne športne obleke? (Ne, prenežna.)
... ali si bo izbrala ozka, nežno-barvna oblačila? (Odločno da!)
... ali si bo izbrala moško ukrojeno prodajalniško obleko? (Ne. Manjka duševnih predpostavk.)
Ali bo vzela kako staro capo? (Ne. Preveč moških v njenem svetu.)
Lahko, mar ne? Začnimo torej!
1. Debela, komodna in varčna gospa Smithova vsako jutro pravočasno ujame avtobus, ki jo odpelje v službo. Neko jutro vsa zasopla dospe na postajališče, toda avtobus ji pred nosom odpelje. Ali bo ...
... na ves glas vpila, da bi šofer ustavil?
... tekla za avtobusom, da ga dohiti na naslednjem postajališču? ...počakala prihodnjega? ...poskusila skočiti nanj?
... najela taksi?
2. Gospa Ada, vdova, ki se preživlja s skromnimi sredstvi, si prizadeva na vso moč, da bi svoji čedni hčerki srečno omožila. Gospa je nesebična in požrtvovalna, odkrita in očarljiva in se rada udeležuje družabnih prireditev ob strani svojih hčera. Ko izve vsa presenečena od svojih hčera, da je mnogim mladeničem mamica bolj všeč kakor oni sami, ali se gospa Ada odloči;
Da bo ostajala v svoji sobi in prepuščala svojima hčerama, da se ukvarjata z vsemi problemi gospodinjstva?
Da poreče svojima hčerama, naj se potrudita, da jo zasenčila?
Da bo kakor prej prirejala družabne zabave, toda svoje čare skrivala?
Da se omoži s katerim koli snubačem, in se tako umakne hčerkama s poli?
Da pove mladim gostom, da je sicer opazila njih čaščenje, da se pa ne bo več možila?
3. Reporterja Billa Gordona pošlje njegov popadljivi, grobijanski šef, naj priskrbi za časopis senzacijsko novico, ki naj bi jo njihov list prvi priobčil. Billy je na potu, trdno odločen, da bo delo dobro izvršil. Na lepem — sekunde so dragocene in v njegovi glavi že vro misli, kako bo sestavil reportažo — ga ustavita potnika nekega pokvarjenega avta. Biliy spozna v ženski bogato dedinjo iz najboljše družbe v spremstvu mladega, revnega kapelnika, s katerim je očitno zbežala. Kaj bo storil Billy Gordon?
Ali bo poročal o njunem pobegu in se bo požvižgal na dobljeni nalog?
Ali bo poiskal taksi za begunca? Ali ju bo nahrulil in drvel dalje za svojo senzacijo?
Ali bo ponudil privlačni dedinji, da jo v svojem avtu odpelje domov in da bo molčal o vsej zadevi?
Ali bo spravil bogato dedinjo in kapelnika v svoj avto in si tako zagotovil obe senzaciji?
4. Bogati gospod James Fa!lonsby, predsednik tovarn Fallonsby D. D. in eden izmed voditeljev konzervativne stranke, izve od svoje edine hčere, da se je zaročila z Viktorjem, ognjevitim, mladim oznanjevalcem teoretskega socializma. Kaj bo storil gospod Iiallonsby?
Ali bo velel svojemu služabniku, raj vrže Viktorja skozi vrata?
Ali bo skušal Viktorja s svojimi razlogi odvrniti od njegovega prepričanja?
Ali bo prepovedal zakonsko zvezo?
Ali bo poslal svojo hčer na potovanje okrog sveta?
Ali bo dal Viktorju v svojem podjetju mesto, kjer bo odgovoren za vsa delavska vprašanja?
5. 181etni sin dr. Wilhelma, vnetega profesorja psihologije, mlad temperamenten in zelo nervozen mladenič, povozi do smrti na cesti nekega starca, po vsem videzu potepuha. Ko se na njegove klice in tudi na veliko trobljenje nihče ne oglasi, spozna, da ni živega krsta v bližini in da nihče ne ve za njegovo dejanje. Odpelje se domov in se izpove svojemu očetu. Kaj stori dr. VVilhelm?
6. Margareta, diplomatska ženska z obsežnim družabnim občevanjem in velikimi izkušnjami, mora nekega tujca sprejeti čez nedeljo v svojo hišo. Od svojih znancev izve, da živi njen gost samo za dobro kuhinjo in da je njegova naklonjenost zelo važna za karijero njenega moža. Kaj bo storila Margareta?
Ali bo poskusila z novo, ne preizkušeno kuharico pripraviti izbrane in nenavadne jedi?
Ali bo sama pripravila poljudne jedi, ki jih zna zelo spretno pripraviti?
Ali bo vodila gosta k večerjam in obedom v odlične restavracije in klube?
Ali bo povabila v svojo hišo kolikor se da zanimivih sosedov in pogo-
naj postane..njegpva tajnica. Kaj stori Marija?
Ali razdere zaroko?
Ali se zadovolji s pisanjem reklamnih zgodbic?
Ali bo pela samo še v zboru?
Ali se odloči, da bo v radijskem študiju nastopala samo v glasbenih Igricah?
Ali sprejme službo tajnice?
■ 8. Gospod Bauer financira svoje podjetje s svojim denarjem in res se podjetje na podlagi njegovih izvrstnih, duhovitih in mnogostranskih idej hitro in dobro razvija. Vendar je lepega dne Baurov kapital izčrpan in zato hočeta on in njegova žena preslepiti nekega finančnika — ta namreč kaže voljo, da bi se njegovo podjetje združilo z Baurovim s tem. da ga izvrstno pogostita in zaslepita z množico izrednih večernih oblek. S poslednjim dolarjem v žepu se zakonca Baurova nameravata udeležiti partije bridgea pri finančniku, toda v nemilo presenečenje izvesta v poslednjem trenutku, da morata staviti vsakokrat najmanj 5 dolarjev. Kaj bo Bauer storil?
Dragi otroci1
že mnogo prelepih in zanimivih pravljic ste brali v našem listu: .Pravljico o mali vodni vili‘, .Pravljico o rdečih čeveljčkih*, ,0 svinjskem pastirčku', .O vojaku in kresilu1. Nobena pa še ni bila tako zanimiva, tako napeta in tak.o dolga, kakor povest, ki smo jo zdaj izbrali za Vas, povest
»ROBINZON NA SAMOTNEM OTOKU<
Kdo izmed vas še ni slišal povesti o Robinzonu Crusoeju, ki se je lepega dne znašel sam samcat na samotnem otoku? Njegov duševni oče, pisatelj Daniel Defoe (1660—1731) ga vocA skozi najhujše preizkušnje, med ljudožrce, na zapuščeno, začarano ladjo in spet
nazaj na samoten otok, dokler ga po devet in dvajsetih letih samo-vanja ne reši in popelje nazaj v obljudeni svet.
»ROBINZON NA SAMOTNEM OTOKU«
Daniel Defoe, pisatelj (1660—1731), duševni oče Robinzona.
ne bo všeč samo vam, dragi otroci, temveč tudi vašim starejšim bratom in sestram, pa tudi vašim staršem. Koga ne zanima, kako je naredil Robinzon na zapuščenem otoku ogenj? Ali veste, kaj je počel, da ni umrl od gladu? Kako je ubežal izbruhu ognjenika? Katere živali so mu delale družbo, dokler ni dobil prvega in edinega tovariša v svoji samoti? Kako ga je krstil? Kako sta skupaj premagala krvoločne ljudožrce? In kako sta se naposled, naposled rešila?
>ROBINZON NA SAMOTNEM OTOKU<
»o
je ena tistih večno zanimivih, večno branih povesti, ki so preživela stoletja in se danes prav tako z zanimanjem bero kakor so se njega dni. Pričeli jo bomo priobčevati v prihodnji številki .Družinskega tednika'. Priporočite jo vsem svojim malim in velikim-^prijateljem in znancem, da bodo z vami vred z zanimanjem sledili Robinzonovim dogodivščinam od začetka do konca!
Ali bo zašepetal svoji ženi, naj omedli in se dolgo ne zbudi?
9. Anton ima lep sadni vrt in sebi v veselje goji sadna drevesa. Njegov pošteno razvajeni sinček mu pove, da imenujejo učitelji njegovega najboljšega prijatelja ničvrednega fantina. In res! Anton opazi, da mu sinov prijatelj večkrat krade sadje z vrta; obišče njegovo družino in spozna, da raste otrok v okolju revščine in zapuščenosti. Anton je pobožen in dobrotljiv. Kaj bo storil?
Ali bo dal fantiča zapreti?
Ali se bo posvetoval s katehetom?
Ali bo poskrbel, da pride fant iz škodljivega okolja in bo s svojini denarjem kril stroške njegove vzgoje in nadzorstva nad njim?
Ali se bo za pomoč družini obrnil do javnih dobrodelnih ustanov?
Ali bo prosil sodnika, naj fantiča obsodi, toda brez kazni in samo pogojno?
10. Ellen je bila kot otrok častihlepna, kot dekle nepreračunljiva in kot žena je domišljava. Na lepem se ji ponudi priložnost, da nastopi v glavni vlogi v veliki reviji na Broad-wayu, toda samo pod pogojem, da sama prevzame velike stroške in da bo njena plača odvisna od uspeha igre. Če bi se Ellen odločila, da sprejme to vlogo, bi morala zaupati svojega oboževanega sinčka-dojenčka tuji vzgojiteljici in strežnici. V podjetju svojega moža ne more dobiti denarja. Kaj bo storila Ellen?
Ali bo ponudbo odklonila in se posvetila samo svojim gospodinjskim in materinskim dolžnostim?
Ali si bo denar izposodila in špekulirala na uspeh revije?
Ali bo poslala otroka za leto dni k svoji sestri, ne da bi sama ukrenila kaj odločilnega?
Ali se bo zanesla na to, da si bo njen previdni mož že priskrbel nekaj denarja, če vzame ona iz njegovega podjetja svoj delež?
Ali bo ovadila zadevo sindikatu igralcev?
Odgovori
J. Počakala bo na poslednji avtobus.
2. Razloži mladim gostom, da je sicer opazila njihovo čaščenje, da se pa ne bo več možila.
3. Nahrulil ju bo in drvel dalje za svojo senzacijo.
4. Dal bo Viktorju v svojem podjetju mesto, kjer bo odgovoren za delavska vprašanja.
5. Pripravil bo svojega sina do tega, naj sam obvesti policijo o svojem dejanju.
6. Povabila bo v svojo hišo kolikor se da zanimivih znancev in pogostila družbo z zelo raliniranimi mrzlimi jedmi.
7. Razdre zaroko.
9. Poskrbel bo, da pride fant iz da se iz obzira do družbe rajši ne udeleži igre.
9. Poskrbel bo, da pride lant iz škodljivega okolja in ga bo dal vzgajati in nadzorovati na svoje stroške.
JO. Izposodila si bo denar in špekulirala na uspeh revije.
Ali bo takoj obvestil policijo?
Ali se bo posvetoval s svojim odvetnikom?
Ali bo pomiril živce svojega sina z zagotovilom, da bo o zadevi molčal?
Ali bo pripravil svojega sina do tega, da sam obvesti policijo?
Ali se bo s svojim sinom domenil, da bo molčal, toda le pod pogojem, da mu sin s častno besedo obljubi, da ne bo nikoli več šofiral?
stila družbo s prav rafiniranimi mrzlimi jedmi?
7. Nedvomno spretna in o svoji veliki bodočnosti tudi prepričana Marija je do ušes zaljubljena v svojega oblastnega zaročenca, ki ji prepoveduje petje, pisateljevanje in radijska predavanja, ker se mu zdijo njen glas brezbarven, njeni spisi bolehni in njene misli socialistične. Predlaga ji pa,
Ali bo igral in tvegal, da ne bo mogel poravnati morebitne velike izgube?
Ali bo izjavil, da principielno ne igra za denar?
Ali se bo odpovedal igranju, priznal sleparijo in skušal zabrenkati pri finančniku na čustveno struno?
Ali bo dejal, da hudo slabo igrala in da se iz obzira do drugih igralcev rajši ne udeleži igre?
RESMAN LOJZE-Ljubljana
Cesta 29. oktobra (Rimska) St. 21
Tefelon 44-90
FR. P. ZAJEC
IZPUAMIN OPTIK IN URAR LJUBI, JAN A, sedal Strllorlevo ul. e
pri frančiškanskem mostu
Vsakovrstna otaia, daljnogledi, toplomeri, oarometr:. hvgromeiri. itd. Velika izbira ur, zlatnine in srebrnine. Samo kvalitetna optika	Ceniki	brezplačno
Najnovejši šlagerji za ples in petje vedno na ploščah
Zahtevajte brezplačne sezname!
KOLESA
damska in moška, naj novejši letošnji modeli v največji izbiri naprodaj po neverjetno nizkih cenah.
KOVA TRGOVINA
TyRŠEVA (DUNAJSKA) C. 36 nasproti Gospodarske zveze
CVETLIČNI MED In la medico dobite naj ceneje v Medarni, Ljubljana. Židovska ul. 6.
V UMETNO VALJENJE sprejme vsako koli-cino jajc perutninarstvo NIKO št. Vid nad Ljubljano, blizu tovarne Štora.
REALITETA«
zavod za kupoprodajo nepremičnin je samo v Ljubljani Prešernova ul. 54/I. Tel. 44-20
DRUŽINSKI TEDNIK V VSAKO SLOVENSKO HIS0!
Vpliv hrane na bolezni
Mnenje, da postanejo ljudje, ki jedo meso, surovi in krvoločni, je popolnoma nesmiselno. Dejstvo je pa. da spadajo Eskimi, ki se hranijo skoraj izključno z mesom, med mjmiroljub-nejše narode na svetit. Bik, ki je popoln vegetarijanec, je v resnici dosti nevarnejši od domačega psa, ki je mesojedec.
Drugo napačno mnenje je, da človek, ki je dosti mesa, laže podleže raku. Vse pogostejša rakasta obolenja lahko pojasnimo z dvema dejstvoma: prvič s tem, da je izum različnih natančnih pripomočkov, kakor so X žarki, v mnogih primerih olajšal diagnozo te nevarne bolezni in prav zato danes rakasto obolenje lahko ugotovijo dosti pogosteje, kakor se je dogajalo njega dni; drugič pa zaradi izboljšanja higienskih prilik na svetu in napredka v zdravilstvu dosti več ljudi dočaka tista leta, v katerih se rak pogosteje javlja.
če bi bilo meso eden izmed povzročiteljev l-aka, bi tiste živali, ki nikoli ne jedo mesa, nikoli ne zbolele za rakom. Vendar to bolezen naletimo tudi pri tistih živalih, ki so izključni vegetarijanci, kakor na primer konji in zajci.
Starost dreves
Znano je. da nekatera drevesa dosežejo izredno visoko starost. Navedli vam bomo nekaj starosti, ki jih dosežejo ti očaki med drevesi.
Hrast in lipa dosežeta starost po 1000 let. Jelka po 1200, jablana po 200 let. divji kostanj in navadna bukev po 250 let, rdeča bukev pa po 900 let. Indijska smokva po 3000 let. hruška po 300 let. Pinija doseže po 800 let, brinovo drevo pa po 2000 let. Najstarejše od vseh je pa mamutovo drevo iz Kalifornije, ki doseže skoraj pravljično starost 5000 let.
Domemca <h‘l Corrierc<
Izdaja K. Bratuša, novinar; odgovarja Stanislav Vdovič; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek. — vsi v Ljubljani.