N«jy«£ji domki
t Združenih drianb V«||a aea T«e leto ... $6.00
Za pol letft » • • .' < Za New York celo leto Za irn** *** celo leto
NARODA
List slovenskih delavcevr Ameriki.
The largest Slovenian Daily In the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays* 75,000
TELEFON: CHelsea 3—1242
No. 206. — Stev. 206.
Entered as Second Class Matter September 21, j.903, at the Post Officrat New York, W. Y„ under Act of Congress of March 3, 1879._TELEFON: CHelsea 3—1242
NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 2, 1936—SREDA, 2. SEPTEMBRA, 1936	Volume XLIV. — Letnik XLIV.
BRANILCI ALCAZARA V VELIKI NEVARNOSTI
MED DOMAČINI SE ŠIRI NEZADOVOLJSTVO, IN SE BODO NAJBRŽ UPRLI GEN, FRANCU
Fašistične čete se bore na potu proti Toledo. — V trdnjavi je okoli 300 žena in otrok. — Maro-kanska plemena se upirajo. — Pri bombardiranju Madrida ubitih 300 oseb. — V Toledu je bil sedež španske inkvizi je.
ČASA BLANCA, Francoski Maroko, 1. sep.— Nezadovoljnost med domaČim prebivalstvom v španskem Maroku se tako zelo širi, da je v kratkem mogoče pričakovati nevarno vstajo proti generalu Francisco Franco.
General Franco zahteva od Marokancev visoke naklade za svojo armado in pleme Caidov odklanja vsak prispevek za vojsko na Španskem. Vladni agitatorji, ki so dobro založeni z denarjem in municijo, ščuvajo Marokance na upor proti generalu Franco.
Navzlic obljubam, da bodo vojaki dobili višje plače in boljšo hrano, so nabori pri Caidih skoro popolnoma prenehali in kar novincev dobijo fa~ sisti od tega plemena, jih dobe pod pretnjo smrti.
Poglavitni vzrok za nezadovoljnost med domačini je v tem, da general Franco le z veliko težavo plačuje svoje vojake. Njegova stroga disciplina tudi mnogo prispeva k nezadovoljstvu med maro-kanskimi vojaki.
Zavedajoč se resnosti položaja in boječ se vstaje, je general Orgaz raznim poglavarjem naročil, da mu zberejo 25,000 vojakov v teku enega tedna, arabski poglavarji pa se za to povelje ne zmenijo.
ESTRAMADURA, Španska, I. septembra. — Uporniška armada, ki hiti na pomoč oblegancem v trdnjavi Alcazar, se mora na svojem potu neprestano boriti z vladnimi četami. Upornikom je mnogo ležeče na tem, da prej osvobodijo zgodovinsko trdnjavo, predno jo razbije vladna artilerija.
Za granitnimi zidovi, kjer so nekdaj gospodarili Rimljani in Visigoti, se nahaja okoli 1 300 brani-teljev. Vladne čete, ki bi le nerade porušile staro stavbo, so že pogosto poslali pred! zidovje svoje odposlance, ki so pozivali branitelje, da se podajo in so jim obljubili, da jim bo življenje prizanešeno. Toda vsakikrat so obleganci na te pozive odgovorili s strojnicami.	,
Da osvobodi Alcazar je general Franco poslal armado pod poveljstvom polkovnika Yaguesa.
Yagues je izprevidel, da si bo moral priboriti pot do Toledo. Pri Talevra de la Reina je zadel i>a vladne čete, pri Torabla de Oropesa pa so komu-nstični kmetje napadli njegove zadnje straže,
Navzlic tem oviram je Yaques prodrl 20 milj proti Toledo in ima do »mesta še dva dni hoda. — Vsled tega prodiranja je governer province Toledo, Jose Vega, zagrozil, da bo pričel bombardirati Alcazar z 240 milimeterskimi topovi.
Za zidovjem je 1 300 ljudi, med njimi 300 žena in otrok; hrane je pričelo primanjkovati.
Vladna armada je obkolila Alcazar in namerila strojnice na vsak izhod. Branitelji pa so pripravljeni trdnjavo spustiti v zrak, predno bi se podali.
Alcazar se nahaja na najvišjem delu Toleda in je bila nekdaj na istem kraju rimska trdnjava. V Toledu je bil sedež španske inkvizicije.
SEVILA, Španska, 1. septembra. — V ponedeljek ponoči je bilo ubitih okoli 300 oseb, ko so fašistični aeroplani bombardirali vladna poslopja. Štiri bombe »o zadele poslopje notranjega ministrstva, ena bomba pa vojno ministrstvo. Bombe so t udi zadek aeverno železniško postajo in trg.
"Izključitve se ne da preprečiti!"—Green
AMERIKA BO ODPOKLICALA BOJNE LADJE
Predsed. Roosevelt se hoče izogniti drugemu zračnemu napadu. — Bojne ladje imajo povelje streljati.
WASHINGTON, D. C., 1. septembra. — Vlada Združenih držav v namenu, da ne bi bile ameriške ladje obstreljevan« v španski državljanski vojni, namerava odpoklicati vse svoje bojne ladje iz španskega vodovja.
Državni tajnik Hull je časnikarskim poročevalcem povedal, da bo v nekaj dneli določil, do katerega časa'naj ameriške ladje zapuste Špansko.
Pred konferenco s časnikarskimi poročevalci je imel tajnik Hull po telefonu razgovor s predsednikom Rooseveltom, ki si ogleduje kraje suše po se-verozapadu.
Rušilec Kane, katerega je španski aeroplan trikrat bombardiral, je odal na taeroplan devet strelov, ki pa niso zadeli. Ameriške bojne ladje imajo povelje, da streljajo takoj, kadar so napadene.
Bojne ladje so ibile poslane na Špansko v namenu, da rešijo Anic rikance iz ogroženih krajev. Navzlic temu, da je državni tajnik že opetovano pozval vse ameriške državljane, da zapuste Špansko, jih je še ostalo okoli 500 sicer večinoma zaradi trgovine.
Ko je 'bil rušilec Kane bombardiran, je bil na potu iz Gibraltarja »v Bilbao, da vzame, na krov ameriške begunce.
Aiko bi bil rušilec izadet, bi prišlo do resnih zapletljajev s Špansko in (mogoče še do resnejših, kot pa leta 1898, ko se je v Havani potopila ameriška bojna ladja Maine.
MADRID, Španska, 1. sept. — Španska vlada še ni odgovorila na protest Združenih držav zaradi bombardiranja ru-šilca Kane. United Press pa i-ma obvestilo, da bo vlada <po-vdarjala naslednje:
1.	Da to ni bil vladni aeroplan, in
2.	da v času, ko je bil izvršen napad, na onem kraju ni bilo nobenega vladnega aeroplana.
MLEKARSKA STAVKA JE NEIZOGIBNA
RUDNIŠKA NESREČA V B0CHUNU

Stavka bo 36 ur vnaprej Prvi rešilni oddelek je na-
naznan jena. — Voditelj Pisek je govoril 8000 farmerjem.
DELHI, N. Y., 1. septembra. — Tajnik New York Milk Producers Federation, Inc., Felix Pisek, je rekel, da je dan, ko se bo začela mlekarska stavka, določen in da bo 36 ur vnaprej naznanjena. To izjavo je podal Pisek v Legion parku v svojem govoru farmerjem Delaware in Osiego okrajev.
Ko je bil pozneje Pisek vprašan glede podrobnosti ni hotel povedati, kje in kdaj je bilo to sklenjeno in kdo je sprejel tak predlog. Felix Pisek in njegov brat Stanley, ki je predsednik zveze pridelovalcev mleka, sta voditelja farmerjev^ ki_zahte-vajo po $3 za 100 funtov mleika in odpravo razrednega razločevanja mleka.
Stanley Pisek je ibil v ipone-deljek glavni govornik na rfbo-rovanju farmerjev v iPoland, N. Y. Rekel je, da se bo mlekarska stavka pričela takoj po Delavskem prazniku. Pisek je rekel, da farmerji ne smejo čakati na posredovanje državne mlekarske oblasti. Njegov govor je poslušalo okoli 8000 farmerjev in njihovih žena in so stali več ur v dežju ter poslušali govornike, ki so govorili v prilog izboljšanja položaja mlekarskih farmerjev.
AMER. DELAVSKA FEDERACIJA BO IZGUBILA TRETIN0 ČLANOV
POLET IZ CALIFORNIA V MOSKVO
MOSKVA, Sovjetska Unija, 31. avgusta. — Sovjetska avi-jiaitika Levanevski in Levčenko, ki sta se dvignila- v Coliforniji v namenu, da poletita v Moskvo, sta bila zadržana v Am-barčik zalivu. Iz Californije sta odletela dne 5. avgusta.
šel 16 trupel. — Število mrtvih presega 20. — Vzrok še nepojasnjen.
BOCHUM, Nemčija, 1. septembra. — Pod močnimi žarnicami se rešilni oddelki trudijo priti skozi kamenje in tramov-je v rov, kjer je razstrelba zajela 325 rudarjev. Najmanj 20 rudarjev iso zadušili strupeni plini. Do 7 zvečer so prinesli na površje 16 trupel. Dvajset rudarjev so prinesli na dan težko ranjene. Število mrtvih narašča z vsako uro.
Kako je nastala razstrelba, do sedaj še ni pojasnjeno. Po-zorišče katastrofe, ki se jo dogodila okoli poldne, je "združeni predsedniški rov".
Nekaj ur po nesreči se je že .peljala preiskovalna komisija rudniškega urada v rov, da bi dognala vzrok razstrelbe. Kaj je komisija dognala, še ni ničesar znanega.
Bochum je postal velik indu-strijalni kraj šele pred komaj 30 leti in se ima zahvaliti svoji prosrperiteti velikim zalogam premoga, čegar žile po nekaterih krajih segajo skoro do vrha zemlje in je primeroma lahko kopati premog.
WASHINGTON, D. C., 1. septembra. — Predsednik American Federation of Labor, William Green, je rekel, da nikdo ne more preprečiti, da ne bi bilo v soboto, 5. septembra, izključenih iz Delavske Federacije deset unij, ki so včlanjene v Le-wisovem industrijskem odboru CIO.
BIVŠI MINISTER SE JE PRIDRUŽIL FAŠISTOM
BURGOS, Španija, 31. avgusta. — Jose Maria Gil Ro"b-les, bivši vojni minister, ki je bil pobegnil v Francijo, se je pridružil španski fašistični armadi.
JUGOSLOVANSKO MUNICLI-SKO SKLADIŠČE ZLETELO
Mt V ZRAK
ZAGREB, Jugoslavija, 11. septembra.—IzŠibeaiika poročajo, da je v mornariškem mu-nicijskem skladišču na otoku Braču nastala silna eksplozija. Skladišče je zletelo v zrak. Pri eksploziji je izgubilo življenje dvajset- oseb.
Šiibenik je najvažnejša točka ob dalmatinski obali ter je tudi baza jugoslovanskega, vojnega brodovja,
STRAHOVIT TAJFUN NA KOREJI
TOKIO, Japonska, 30. avgusta. <— Več sto ljudi je umrlo v strahovitem tajfunu, ki je divjal v petek čez Kitajsko morje ter je opustošil južno del Koreje.
To je bil že drugi tajfun v treh tednih. Povodenj v sredini dežele je uničila skoro 7000 hiš in utonilo je nad 500 oseb. Največ ljudi je utonilo, ko je voda odnesla njihove hiše.
NEMIRI V PALESTINI
JERUZALEM, Palestina, 31. avgusta. — V nočnem spopadu med Aralbci in Židi sta bila usmrčena dva angleška vojaka, trije pa ranjeni. V zadnjih devetnajst tednih je bilo usmrčenih deset angleških vojakov,	_ . _
NEGUS HOČE DOBITI P0-S0J1L0
PARIZ, Francija, 31. avgusta. i— Tukajšnji finančniki pravijo, da je bivši aJbesimski cesar Haile Selassie popolnoma "suh". Neki njegov tajnik je prinesel sem 8000 akcij francoske železnice, ki veže Džibuti z Addis Ababo ter jih skuša zastaviti za izdatnejše posojilo. Akcije imajo nominalno vrednost šitirih milijonov frankov.
TR0CKI OSTANE NA NORVEŠKEM
Kralj Haakon je sklical posebno kabinetno sejo. — Trocki bo pravi ujetnik. — Trocki jeva tajnika odpotovala i z Kodanja.
OSLO, Norveška, 1. sept.— Kralj Hakon je sklical posebno kabinetno sejo, da razpravlja o zadevi Leona T ročke ga, ki je interniran v Hoenefossu.
Po kabinetni seji je jnstični department naznanil, da bosta Trocki in njegova žena internirana ter pod močno stražo popolnoma odrezana od občevanja z ostalim svetom. Načelniku državne policije je bilo naročeno, da jiajde za oba politična ujetnika primeren prostor, in če treba, tudi kupi kako hišo.
Trocki in njegova žena bosta vedno zastražena. Telefon v hiši jima ne ibo dovoljen. Pisma in brzojavke bodo pod strogo cenzuro. Vsi obiskovalci morajo zaprositi za dovoljenje tujski urad.
V nan j i minister Haldvan Koht je na političnem shodu rekel: "Norveška ne bo plesala na žvižganje druge vlade."
KODANJ, Danska, 1. sept.— Trockijeva tajnika Erwin "Wolf, ki je Ceh in Jan van Einort, ki je Francoz, sta bila v policijskem zaporu do 5 zjutraj, ko sta se odpeljala z Danskega s parnikom Algarve, ki pelje v Sredozemsko morje. Med vožnjo se bo parnik vstavil v Antwerpenu in v Marseillesu.
STRAŠNE ŽRTVE ŠPANSKE DRŽAVLJANSKE VOJNE
MADRID, Španska, i. "septembra. — Prve tedne šipanske državljanske vojne je (bilo u-smrčenih od 75,000 do 100,000 oseb. To je razvidno iz poročila Rdečega križa in drugih poročil. Število ranjencev znaša nad tristo ti &oč.
naroČite se na "GVas
NARODA", največji slo venski dnevnik v <zt>b
PE2AVA&
GOEMBOES ZARADI
BOLEZNI ODSTOPIL
BUDIMPEŠTA, Madžarska, 1. septembra. — Poljedeljski minister Koloman Daranyi je bil imenovan za ministrskega predsednika mesto obolelega ministrskega predsednika Julius a Goemboesa, ki je šel v sanatorij.
Ta prememiba je bila objavljena »po tajni konferenci med regentom admiralom Nikola jem Horthyjem in Goemboe-som na gradu Goedoeloe. Ta-kaj po konferenci, ki je trajala nad eno uro, je Goemboes odpotoval v Budimpešto, kjer je rešil najvažnejše vladne zade------------1—___
Izvrševialni odbor Delavske Federacije je pred več tedni sklenil, da so unije suspendirane iz Federacije 5. septembra, ako do tedaj ne izstopijo iz industrijskega odbora.
Izvrševalni odbor je obsodil industrijski odbor, da je odrekel pokorščino Delavski federaciji, ker hoče organizirati delavce po industrijah, ne oziraje <se na Federacijo, ki zagovarja organizacije po strokah.
Green je rekel, da ista na njegovo zahtevo, da izstopijo iz CIO, odgovorili samo dve uniji — Ladies' Garment Workers in Mine, Mill and Smelter Workers — in sicer, da se ne zmenita za zahtevo Delavske Federacije.
■Splošno je ibilo mnenje, da bo prišlo /pred 5. septembrom do kake poravnave med obema nasprotnima si strankama, toda Greenova izjava je skonča-la vsako govorjenje o miru.
Lewis pravi, da bo izključitev pomenila za Delavsko Federacijo izgubo tre tine njeue-ga članstva in tretine prispevkov. Po zadnjih podatkih je i-mela Federacija 3,500,000 članov.
Razkol v Delavski Federaciji bo .poglavitna snov v govorih delavskih voditeljev na Delavski praznik. Green bo govoril v Knoxville, Tenn., Lewis pa po radio iz Washingtona.
Lewisov odbor nadaljuje svojo kampanjo za organiziranje delavcev v jeklarski, avtomobilski in gumijevi industriji za vsako industrijo posebej. Delavska Federacija pa hoče v teh industrijah organizirati delavce po njiihovih strokah.
ENOTNA LAŠKO-NEMŠKA 1 FRONTA
MILAN, Italija, 1. septembra. — V "Corrier-e della Sera' ' je odgovoril nemški propagandni minister Goebbels o-nim, ki podtikajo njegovemu obisku v Benetkah politične namene.
—	Mi nimamo ničesar skrivati, <— je dejal Goebbels. — Nemčija in Italija stopata vzporedno. Naš cilj je isti, namreč delo in mir za nemški in italijanski narod, spoštovanje do vseh narodov in želja, da nam izkazujejo isto spoštovanje. Mi priznavamo, da ima vsak narod pravico do življen nja. Zahtevamo pa tudi, da nam isto drugi priznajo.
—	Napočil bo dan, ko bodo morali vsi priznati, da sta Nem^ pija in Italija rešili Evropo. ^
8L3TB VAKOV7L™
New York, Wednesday, September 2, 1936
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJ33<
"Glas Naroda"
(A Corporation) Owned and Published by QiOTENIC PUBLISHING -COMPANY
■ i V
Frank Smkmr, Preeldent
L Benedlk, T*eaa.
PUce of traatneaa of the corporation and addreana of above officers: tlB Wmt Wh Htmt* . Borough el Msnhattsn, Nnr X«fc Cttr, N. X.
O L A 8 NARODA' (Veto of tke People)
toned Every Day Except Sundays and Holidays
Ea celo leto velja sa Ameriko In
Kanado ..................... $6.00
E& pol leta ............................$3.00
ga Četrt leta..................fi.80
Za New York aa celo leto......$74)0
Za pol leta....................$3.60
Za inozemstvo sa odo leto......$7.00
Za pol leta....................$3.50
Subscription Yearly $6.00
Dopisi bres podpisa In osebnosti se ne priobčujejo,- Denar naj se blagovoli paMUatt po Moqey Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da »e nam tudi prejfinje blvallčče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Advertisement on Agreement
"Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemSl nedelj in praznikov
"GLAS NARODA", 216 W. 18tb Street, New York. N. Y.
Telephone: CHelsea »—1242
RUSUA NOČE VOJNE
Miguel Cabanellas
Rusija bi se nedvomno vmešala v vsako vojno, od katere bi se obetala količkaj dobičk a. Toda vojne ji ni treba.
Njeno ozemlje je skoro trikrat tako veliko kot ozemlje Združenih držav.
Združene države imajo nad stodvaoset milijonov prebivalcev, dočim jih ima Rusija le nekaj nad stopetdeset milijonov. Dežela ima neizmerne še neiačrpane naravne zaklade.
Pred nastopom "boljševikov je bila Rusija poljedelska, oni so jo pa začeli iapreminja.ii v industrijalno državo.
Predno bodo svojo načrt popolnoma -izvedli, bo potekla še dolga vrsta let. In predno bodo naučili vse ljudi v azijskem delu dežele citati in pisati ter jih dvignili na evropsko stopnjo cvilizacije, bo steklo še dosti vode v morje.
Sovjetska Rusija nima torej nobenega povoda za vojno ali za osvajanje novih ozemlj.
Ker so jo priznale skoro vse države, ni nobenega vzroka, da bi se smatrala aa prezirano in nima nobenega povoda, da'bi skušala z orožjem braniti svojo "narodno čast".
Naj gospodarski in nacijonalistiČni interesi še s take vnemo zahtevajo vojno — v njenem slučaju ni za vojno najmanjšega povoda.
Rusija goji eno samo in edino željo: da bi jo pustili v miru. Ruski državniki so dali raznhn državam presenetljive koncesije, skoro z vso Evropo so sklenili razne zveze in pogodb« ter so napram Japonski in njenim neprestanim izzivanjem skrajno potrpežljivi. Vise to dokazuje, da sovjetska Rusija noče vojne.
Kar ji očitajo Hitler in drugi fašisti, je nesmisel. Z o-čitki skušajo odvrniti pozornost od svojih lastnih vojnih priprav.
KADAR GOVORI STRAST
A-nglešfki listi objavljajo grozotne slike iz državljanske vojne t Španiji. Strasti so tako razvnete, da se nasprotniki maščujejo nele drug nad drugim, temveč tudi nad rodbinami sovražnika in nad ljudmi, o katerih mislijo, da so protivniko-vi pristaši. Surov zverinski umor je obeležje tega tragičnega bratomornega boja.
V	krajih, kjer besni vojna vihra, so naselja opustošena.
Žene in otroci tavajo po šumah in dbjoikujejo ubite o-
čete. Zlasti težke izgrede počenjajo vojalki tujskih legij, ki nosijo zastave z mrtvaško glavo.
Dočim madridska vlada obtožuje nacionaliste, da brez usmiljenja morijo njene pristaše, njihove žene in otroke, se z uporniške strani vsak dan navajajo podroibnosti o grozovito stih pristašev režima, ki ubijajo zajete talce in zlasti preganjajo in mučijo duhovnike.
V	Estremaduri so prilike posebnq grozne. Tam zakopavajo mrliče v skupnih grobovih, polivajoč jih z apnom, da bi preprečili epidemije.
Madridska vlada naznanja preko radia, da je zrak v Burgosu, kjer je pri pouličnih bojih pri napadu nacionalistov »poginilo mnogo vojakov i«n kjer so nacionalisti po zasedbi mesta izvršili .strašno maščevanje nad nasprotniki, tako pokvarjen, da je težko dihati.'
V	Madridu <$e je pričel širiti legar. V vsej Španiji je gospodarsko življenje zaostalo. Beda postaija vedno večja.
Splošna nesigurnost narašča. Računa se, da je preko milijon ljudi pod orožjem.
Porterville, Cal.
Ker nismo imeli tukaj že od 4. aprila večjega dežja kakor le parkrat toliko, da je od kapa priteklo, je umevno, da se je zemlja silno posušila. Dan za dnem (pripekajoče solnce ogreva dolino, da ^c tudi noči malokdaj ohladijo. Navadno prava vročina pritisne meseca julija in v prvi polovici avgusta. Najbolj vroče dneve smo imeli o Jakobovem, od 110 do 114 stopinj, drugače pa malokdaj, že tri mesece, pod sto stopinj.
Ozračje je suho. Letos ni bilo slišati o smrtnih slučajih vsled solnčarice, drugače pa so imeli varnostni organi precej posla z ljudimi, ki so zblazneli vsled hude vročine.
V San Joaquin dolini smo toliko srečni, da komu čas in sredstva dopuščajo, da si v par u-rah poišče hladno zavetje. Kaj takega osrednji zapad nima. Tu nas na vzhodni -strani obdaja mogočno Sierra Nevada pogor je, ki mu kraljuje velikan Mt. Whitney. Po teh gorah imamo nešteto letovišč. Za Portervill-čane je najtbližji in zelo priljubljen Camp Nelson, ki je poletne mesece ipodoben veliki gorski vasi. Tja lahko do&peš po manj kot dve urni vožnji. Kempa je zasenčena z gostim velikanskim drevjem.
Privlačni so tudi studenci z ledeno-mrzlo vodo. Premožni ljudje od blizu in daleč lastu-jejo svoje koče v tem kraju, kamor v poletni vročini pošljejo svoje družine lia počitnice.
California Hot Springs je vsako leto zelo obiskan, tako da večkrat primanjkuje koč.
Te toplice so jako učinkovite za .zdravljenje revmatičnih in drugih 'bolezni. Mladina ne sili v ta kraj, ker je preveč priletnih ljudi tam.
Sirom Amerike dobroznana Sequoia National Park in General Grant National Park obišče vsako leto iz vseh delov Amerike čez pol milj ona turistov in letoviščarjev. Na mejah parka so nastanjeni državni u-radniki. Ko prestopiš mejo, moraš plačati en dolar vstopnine, zakar prejmeš potrdilo. Število oseb na avtomobilu u-radnik vknjiži, tako da natančno vedo, ikoliko oseb je obiskalo park. Taka izkaznica je veljavna do 1. januarja, negi ede, kolikokrat Obiščeš park. Ako si izgubil karto, plačaš zopet dolar. Ta vstopnina se porablja za zgradbo in popra-
vo cest do .parkov in po njih.
Po gorah, 6000 do 7000 čevljev visoko nad morsko gladino, skopni sneg zelo pozno.
Sequoia Park je oddaljen 65 milj od Porterville. General Grant Park leži 30 milj od Se ouoia. Minulo leto zgrajena cesta, ki veže oba parka, je veljala približno dva milijona dolarjev*.
Za zgradbo takih cest se država ne ozira na stroške. Široka cesta se vije po najvišjih vrhovih. Pod seboj gledaš "zdaj od desne, zdaj zopet od leve strani v globoke kanjone ali prepade.
Dne 24. maja sem z družino in prijatelji vprizoril izlet v omenjene parke. Našli smo še obilo trdega snega. Na ugodnem prostori smo si postavili kempo, prinešene stvari smo razložili. Zaiboj <pive in kos sira, 'zavit v platno smo zakopali v sneg.
Kakorhitro smo zakurili o-genj, se nam približa mlada .srničica, ki se je kmalu udomačila v toliko, da je prejemala ponujeni ji kruh iz rok in ga slastno povžila. Kmalu za njo po snegu priskakljajo tri sestradane tovaršice, češ, ako se nji nebo nič zalega storilo, tudi mi bi rade kaj bolj«ega za prigrizek. Kruha ali solate. V V kratkem času so se nas toliko privadile, da nam bi skoro ves jprovijant pojedle. Veliko o-pravka in veselja sta imela moja vnuka, fantek in deklica, ki jima so srničice kruh iz rok jedle. Še večje veselje sta uživala otroka, ki sta po snegu hodila, ker to je bilo prvič v njunem mladem življenju. Divje živali smo pregnali. Ena izmed štirih se ni dala tako zlepa opašiti in je hitro ■zavohala v snegu zakopani sir ter se je spravila z parkeljci na delo. Sir ji je dišal, za pivo ni imela poželenja.
Žetev in mlatev je tukaj za letos; končana. Pridelek pšeni-
bivši poveljnik išpanske posad •ke v Saragosi, ki je bil ime novan za začasnega voditelja fašistične vlade. . Cabanellas je trdno prepričan, da 'bodo fašisti zmagali.
Pozor rojaki v PITTS-BURGHU in okolici.
Dokler se našemu stalnemu zastopniku Mr. Josephu Poga-čarju ne izboljša zdravje, ima pravico pobirati naročnino za 4 * Glas Naroda'' in izdajati tozadevna potrdila Mr. Ch. Pro-gar, 5611 Celadin St., Pittsburgh, Pa. Rojake prosimo, naj mu gredo v vseh ozirih na roke.
Uprava "Glas Naroda".
ee je bil dokaj povoljen, ker v zimskem času smo imeli tukaj obilo dežja, tako da so imele setve dobro podlago- za bujno rast. Na preoru zasejana polja so dobro Obrodila; od 20 do 25 foušljev na aker; pozne setve manj.
Že .pred žetvijo so nam kupci obetali jako nizke cene za pšenični pridelek, rekoč, da je pšenice že sedaj v preoblici. — Nekateri, ki so imeli še lanski pridelek neprodan, so vzeli vsako ceno. Na tisoče vreč pšenice je bilo prodano pred žetvijo po $1.15 za sto funtov.
Poznam farmerja. ki je pred žetvijo na rastilu prodal svoj cel 'pridelek, 1,200 oralov po $1.15. Čimbolj je pritiskala hu-.da vročina po osrednjem Zapa-du in čimveč so trpela posejana .polja zaradi pomanjkanja dežja, toliko /bolj so tukaj pše-nične cene rastle.
Pšenična cena je sedaj okrog $1.60 za sto funtov.
Ako letos povprečno pregledamo po Californiji, najdemo farmerje, ki so z letošnjim pridelkom bolj zadovoljni, kakor že več let poprej. Res je, da nam je ^pomladni mraz povzročil precejšnjo škodo na sad-| njem drevju in po vinogradih, toda pridelek je boljše kvali tete, ki bo prinesel višjo —
Obiranje breskev ni še na pol končano. Obiranje grozdja je pred vrati. Mnogi 'so že pričeli s tem delom. Na vrsti so slive, kmalu «ačno obirati oljke. Pridelovalci oljk se nadejajo visokih cen za svoj pridelek, ki je letos bolj pičel, drugič ipa zaradi španskih homa-' tij, ker Španija je v našo deželo pošiljala veliko količino olj-kinega olja. Za mesec dni bodo pričeli obirati bombaž.
V Tulare okraju je letos 50 odstotkov več zasajenega bombažna, kakor katero leto prej. Pridelek izgleda dober. So izjeme. Na slabem, alkaličnim zemljišču ne 'bodo toliko pridelali kakor na dobri rodovitni zemlji. Dobro zamočena in pravočasno kultivirana polja se od daleč ločijo od polj farmerja, ki je napol zamakal, malo ali pa nič okopaval. Ta pridelek je že večinoma na rastilu prodan, oziroma zaaran, po 11V2 do 121/2 centov za funt, pripeljan v "gin".
Farmerji, ki pridelujejo s pomočjo umetnega zamakanja, se ne morejo pritoževati letos zastran pomanjkanje vode. — Voda je tukaj podlaga za pridelek zelenjave ali sadja. Pridelek oranž bo letos srednje vrste in izvrstne kakovosti. — Obiranje se prične okrog 15. oktobra.
V okolici Shafter in Vasco (40 milj južno) se občinstvo peča v velikim obsegu z pridelovanjem krompirja. Mnogi teh farmerjev so letos s krompirjem obogateli. Imeli so ugodno vreme. Pridelali so od 200 do 300 vreč na aker. (Ena vreča 100 funtov). Vsem je dobro znano, da je bil zgodnji krompir drag. od 4 do 5 centov funt. Z dobrim pridelkom in z visoko ceno isi kmet v enem letu dobro opomore. Mnogi farmerji, ki jim so lani upniki zaru-bili in prodali stare avtomobile, se letos vozijo v novih karali. So poravnali stare dolgove in opremili hiše z ledenicami (električnimi).
Na rodovitnim zemljišču bo delaven in previden gospodar.
no.
ce-
ni
POZOR NAROČNIKI!
Pasite na številke poleg naslova, ki vam jasno govore,, do k dag imate plačano naročnino. Obnovite jo, da nam ne bo treba pošiljati opominov. Z redno obnovitvijo prihranite nam delo in etročke, sebi pa' zajamči-te redno dostavljanje listo.
Besno Vas prosimo, da vpo-števate to opozorilo! i ^
"fflas Naroča"
«
t" '
GLAS NARODA*
pošiljamo v staro, domovino* Kdor ga -lio»* če naročiti' za svoje
Ije; tojahko #tori. ■— •Naročnina za stari 1 stafte $7: — V lista ne pošiljamo.
DENARNE POS1LJATVE
- Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljiv vo po dnevnem kurzu.
f
V ITALIJO
V JUGOSLAVIJO
Za $ 2.55 ............... Din. 10»
$ 5.00 .................... Din. 200
$ 7.20 .................... Din. 300
$11.10 .................... Diitf. 500
. $23.00 ________________ Din. 1009
. - $45.00 .—,......-— Din- 2000
Za $ 9.00 >...................Lir 100
$ 17.40 __________-_______ Lir 200
$ 43.00 __________________ Ur 500
$ 82.80 .................... Lir 1000
.. $164.00 .......... . Lir 2000
$245.90.................... Lir 3000
41
KEE BE CEN K 8EDAJ E1TEQ MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GOBI ALI DOLI
Za izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih alt Hrah dovoljujemo Se boljše pogoje.
IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH .
Za Izplačilo $. 5.— morate poslati.......................J 5.95
f	" »19— " - .......................$10.85,
$15-r—	»' ......................$16.—
$29.— - - ........................$21—
$49— " - ......................$41.25
» ........................$51-50
Prejemnik doM v starem kraju lsplaOlo v dolarjih.
NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO fl— ~
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Glas Naroda"
219 WEST, Uth STREET	NEW YORK, N. V.
Dela ■zmožnemu človeku potreba biti zdaj tu brez dela, ako je voljan prijeti aa vsako delo.
POGLAVJE O SLABI VESTI
Slabi vesti se človek ne more ubraniti. Nenekoma kljuje in očita.
Toda čemu pridige! Vam bom raje pove<Ial zgodbo o mladi ženici, ki je rekla štiri mesece, po -poroki, da bo šla v staro domovino svoje stariše obiskat.
Ker je bil mož zaposlen, se je morala podati sama na pot. Slovo je bilo težko. Poslovila se je od moža in od svoje najboljše prijateljice. In prav na tihem se je (poslovila tudi od svojega ljulbimca.
Vsem trem je obljubila, da jim bo pisarila dolga pisma.
V domovini se je'dva meseca imenitno zabavala, ko se je spomnila svoje obljube. Pisati je bilo treba. Po dolgem obotavljanju, mukali in trpljenju je nalpisala troje pisem.
Možu je pisala: — Pozdrav! Tvoja žena.
Prijateljici jc pisala : — Pozdrav! Tvoja prijateljica.
Ljubimcu pa tudi nič drugega kot: — Pozdrav! Tvoja ljubica.
Ko je odala pisma, se je pa pozabila "na moža, prijateljico in ljubimca ter «e vdala uživanju, kajti denarja je imela dovolj.
Nemalo se je začudila, ko je dobila troje odgovorov: od ljubimca, od prijateljice in od moža.
Ljubimec ji je pisal: — Predraga moja. srčno ljubljena. Sedaj pa že vem, da je vse končano. Ali mi res nisi mogla drugega poslati kot samo pozdrav? Že vsaj ''tisoč poljubov" bi dostavila. Oh, saj vem, da me nisi nikdar rada imela. Daleč vstran od mene si začela razmišljati in si prišla do zaključka, da je najino razmerje nedovoljeno. Sicer me pa vse to dosti ne briga. Kakor ti
. ... v V1 , meni, tako jaz tebi. Gotovo si čeravno ie bil ve večkrat po I koga drugega iz?braia. Bog uaj
nezgodah prizadet., ako vztra ja s svojim podjetjem, še lahko dočakal svoj solnčni dan.
•Pozdrav. J. R. Simonich.
V letošnjem Koledarju je par lepih kratkih po yesti, ki bodo zanimale ljubitelje leposlovna
k
Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naše dolgoletne skušnje Vam zamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitre, T*to se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnila.
Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potni liste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času. in kar je glavno, za najmanjše stroškS.
Nedržavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker se dobi iz Washingtona povratno dovoljenje. RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesee.	.
Pišite torej takoj za brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste.poceni in udobno potovali.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau)	'
21?6 West 18th Street New York, N. Y.
mm
■P"
^PWW
ti ga blagoslovi. Tudi meni jo žal, ker sem se pajdašil s Teboj. Tvojega moža pa vseeno odvagam. Še letala boš za menoj, »pa ti ne bo nič pomagalo. Manjka <se takih. Bog naj da srečo mojemu nasledniku.
Najboljša prijateljica ji je pisala: — Tvoje pismo me je strašno razočaralo. Kdo ven-tiar te je naščuval proti meni? Saj sem vendar tvoja ^najboljša prijateljica. Rada bi ti-*to poznala, ki ti pisari. Pri priči bi ji razpraskala oforaz. Jaz nisem nikomur nič rekla.Ce sem pa rekla, da si svojega moža samo zaradi denarja vze-la, pa tudi ni taka reč. Saj si ga res. Mojih opazk, da se preveč šminkaš, tudi ue smeš vzeti za zlo. Če sem rekla, da si starejša od mene, nisem mislila tako hudo. Boš že oprostila...
Mož ji je pa pisal: — Čemu <mi pošlješ po tako dolgem času tako kratko ipismo? Zakaj se jeziš? Ali te je morda kdo prav nesramno nalagal? Rad bi poznal tistega, ki ti poroča neresnico o meni. Če so ti kaj pisali o tisti mladi vdovi, ki mi hodi stanovanje pospravljat, ibodi prepričana, da je vse i&kupaj debela laž. Ali pa da hodim z ženskami -v movies. Prosim, te, bodi pametna. Saj poznaš'zlobne jezike.. .
Mlada iženica je prečitala vsa -tri pisma.
t Prijateljici in ljiibimcu sploh ni odgovorila. Po svojem, po-vratku v Ameriko je pa moža -tožila za ločitev zakona.
Sodnik je zakon razveljavil, in mož ji je moral plačati te-žjco odškodnino.
Zdaj je zopet poročena. Ima moža, novo prijateljico in no-Vega ljubimca.
Pravijo, da se spet odpnavija v stari kraj..
OL'AB VABQVZ
n —
SS5BE
New York, Wednesday, September 2, 1936.
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJ33M
STEZOSLEDEC BRAN4 TRDNJAVO
(Resnična zgoJba.)
•C
Marsikdo od čitateljev je gotovo bral povesti angleškega pisatelja Cooperja "Poslednji Mohikanec", 4'Stezosledec*\in druge. V teh povestih popisuje augleški pisatelj junaška dejanja slavnega lovca Daniela Bonna, katerega v svojih knjigah imenuje Stezosledca.
Daniel Boone je v resnici ži-vel. Že v mladih letih se je odločil, da postane lovejc. Leta 1760 je s 40. dragimi rojaki odpotoval v divje pragozdne pokrajine Kentucky, kjer je ustanovil prvo nase H) i no belcev. Noselibini so dali ime Boones-borough. Bila je to majhna trdnjava s preprostimi hišami, zavarovana z leseno ograjo. V širnih gozdovih, ki sp se razprostirali okrog naselbine, j< bilo dovolj plena za lirabre lov ee: bobri, medvedi, kune in draga zverjad. Kožuhe teh ži vali je bilo tiste čase lahke spraviti v denar.
Ves svet daleč naokoli je pri padal takrat še Indijancem ir le redki so bili belokožci, ki sc se upali za Boonejem v divji no. Bilo je leta 1878. Po vsej Ameriki je tedaj divjala državljanska vojna, v kateri so se na obeh straneh borili tudi Indijanci. Tn tako se je zgodilo, da so tudi Indijanci iz pokrajine Kentucky izkopali bojno sekiro in se pod vodstvom angleških častnike v odpravili na bojni pohod.
V tistih dneh je Daniel Boone zasledoval medveda. Zašel je daleč v goščavo in nenadoma opazi1 pr^d 'seboj na tleh sledove indijanskih mokasinov (čevljev.) Šel je previdno po sledi in prišel na majhno odprto poljane, odkoder je bilo slišati tiho govorjenje. Daniel se je oprezno priplazil po vseh štirih prav blizu in kmalu o-pazil ogenj, okrog katerega je sedelo šest Indijancev plemena Sioux. Njihovi obrabi so bili poslikani z barvami, wnak, da so bili na bojnem pohodu. Oboroženi so bili s -tomahavki, (indijanske sekire), ob pasovih pa so jim viseli še sveži skalpi (t. p. koža. potegnjena z obraza belokožcev.)
Daniel se je splazil tako blizu, da je mogel ra-zumeti njihovo govorjenje. Iz njihovih pritajenih besed je spoznal, da so ogledniki močne indijanske čete, ki namerava napasti naselbino Boanesborough.
Daniel je zvedel dovolj. Previdno se je umaknil nazaj v goščavo in ko je bil že tako daleč, da ga ogledniki niso mogli več slišati, je stekel, kar so ga nesle noge, proti naselbini. Vedel je, da ne sme izgubiti niti trenutka Pohitel je takoj k edinemu topu, ki ga je imela naseUbina in ustrelil z njim. To je bilo znamenje, da je naselbina v nevarnosti.
Uro pozneje so bili že vsi možje zbrani v :trdnjavi.
"Indijanci so i-zkopali bojno sekiro," jih je resno nagovoril Daniel, "in nameravajo napasti našo naseKbino. Pripraviti se moramo za boj!'1
Naselbina je oživela. Otroci in ženske so tekali za živino in jo spravlj^Ji v hleve, možje pa so v naglici pričeli utrjevati šibko ograje nalselbine. Ko je bilo vse to končano, so se otroci in ženske skrili po kočah, možje pa so se s puškami v rokah postavili ob ograji in čakali sovražnica.
Se isti večer je nenadno. za-' donelo po gozdu divje tuljenje — znamenje, da je sovražnik tn. Okrog 50QvInd1jainrcv, ki jrh je vodilo osem angleških častnikov, je s pretresljivim bojnim
bino. Z visoko dvignjenimi sekirami in starinskimi puškami so prihajali čedalje bliže.
Toda Botme in tovariši so jim pripravili krvav sprejem. Pustili so, da so se jim približali na dvesto korakov, nato pa jc Boone napovedal:
"Ogenj!"
Zagrmelo je okrog petdeset pušk in poslalo smrt v prednje vrste napadalcev. Boone sam pa je sprožil top, katerega mogočni grom je silno preplašil rdečekožca. Še enkrat je zagrmelo petdeset pušk, nato pa 3p se napadalci spustili v divjem begu nazaj v varno zavetje gozda.
Napad je bil odbit, nevarnosti pa še ni bilo konec. Indijanci so se utaborili okoli na selbine in jo začeli oblegati Dobili so še pomoč in vztrajal' pred naselbino štirinajst dni Hrabri oblega lici pa so vedno tnova odbili njihove napade.
Po štirinajstih dneh oblega nja pa je postal položaj naseljencev obupen. Primanjkovati jim je začelo streliva, tako da je moral celo top utihniti.
Neke noči je Boone zlezel čez ograjo in se tiho približal indijanskemu taboru. Mislil je, da bo mogel prisluškovati njihovemu pogovoru, toda ni se mu posrečilo. Komaj je bil oddaljen 50 korakov od naselbine, je zaslišal čuden ropot. V širokem loku se je splazil za neko drevo. Tam je v svitn mesečine zagledal, kako Indijanci kopljejo globok rov, usmerjen naravnost proti vratom naselbine.
Videl je dovolj. Brž se je vrnil v trdn javo in -ebral okrog sebe može- Ukazal je prinesti lopate in krampe, nakar so vsi možje pričeli kopati pod vrati rov v smeri onemu rovu, ki so ga zunaj kopali Indijanci. Ko. je bil rov dovolj glo-
bok, je ukazal prinesti top. Napolnil ga je z zadnjim smodnikom in kroglami.
Proti jutru so na drugi stra-
DOBRA IDEJA
I
ni rova zaslišali udarce lopat itd.
in krampov ter pritajeno go-|ti in ga je prodal že v 42 de-
Neki tovarnar i-z Bimiing-hama je postal mimogrede izumitelj. Ko je po lažji operaciji ležal v neki kliniki, pri leža-nju ni mogel citati, ker je bilo premalo svetlobe. Dal si je prinesti zrcalo'y ki mu je metalo zrcalno luč na časnik ali knjigo. Čim je ozdravil, je napravil-v tej smeri nove poskuse in je zgradil nazadnje aparat, ki meče z dvema zrcaloma svetlobo na Uipke pisalnega stroja Ta izum je dal patentira
L. Ganghofer:
% t • • *
Grad Hubertus
:: Roman ::
vor^enje. Napadalci so bili že čisto--blizu
Prvo "sončni žarki so posvetili izza gozda na naselbino, ko so zunaj zadonela rezka povelja. Vsi Indijanci so poska-kali v rov. V naslednjem trenutku so napadalci prebili steno, ki jih je ločila od naselbine ter v gosti gruči naskočili. Mogočno je zagrmelo. Daniel je sprožil top, ki ga je naravnal v srečo gruče. Učinek je bil strašen. Topovska cev se ie razletela, v rovu pa se je zaslišalo divje tuljenje. Na desetine rdeeekožcev se je valjalo v krvi na tleh in med njimi so bili tudi angleški častniki.
Napadalce je popadel silen ^trah. Spustili so se v divji beg na vse strani in nič več jih J n* la
želah.
SODNIJSKI OGLASI
IZ
stare domovine.
Og 39136-2 UVEDBA POSTOPANJA ZA PROGLASITEV MRTVIM Pavlin Anton, rojen 1. junija 1876 v Gorenjih Vodicah št. 3., župnija Sv. Križ pri Litiji, pristojen v občino Sv. Križ v Litiji, srez Litija, je odšel pred 20 leti v Ameriko in ni bilo od takrat dalje več nobenega glasu.
Ker je potemtakem smatrati, da bo nastopila zakonita dom-
29
"Seveda je! Takile ljudje se vedno boje, da ne 'bi zamudili juhe!" Gundi Kleesbergova je pomočila z videzom največjega duševnega miru omelce v puščico za puder. "Rekla sem mu že tudi v tvojem imenu nekaj prijaznih besed za malo uslugo, ki ti jo je včeraj izkazal. Stvar je urejena. Bodi vsekakor z njim vljudna in u-služna. Ne smeš dati takim ljudem že pri prvv. priliki čutiti nepremostljivega prepada, ki leži med nami in njimi!"
"Ul.jud.na bom z njim kar najbolj mogoče, že tebi na ljubo."
"Meni na ljubo?"
"Tas mi je povedal, da je Forbek najljubši učenec tistega profesorja, veš, tistega slavnega slikarja, za katerega se ti tako navdušuješ."
"Werner?" Gospici Klee sbergovi je padlo pudmo omelce iz rok in pogledala je s široko razprtimi očmi.
"To te veseli?" je vprašala Kiti, ter se pri bluškujoiče ozrla k vratom.
Zunaj so šli mimo koraki in slišal se je Ta si lov glas, ki je opozarjal gosta na najznamenitejša izmed rogovij, štrleča s sten na hodniku. Spodaj, v bogato okrašeni veži je navajal
ji bilo nazaj. Naselbina je bi- neva smrtl v slllislu ^ "4: št. l.iTas domovino eksotičnih trofej, s katerimi je a odsifcdob varna pred n jimi.	z- se uve<le lia PlOŠnjo nje-j bil v zvezi marsikakšen vratolomen očetov do-
Nekajdni pozneje so naselbi- fove >etricne Slapničar Mari-lftvljaj, kjer jo šlo za zdravje in življenje.
... ..	..	... — _ _ .	Z..	mi	i r, i In'Kn i lr n	Ss I
no obiskali prijatelji, Indijanci plemena Mohavk. Prinesli so Danielu streliva in pregnali še zadnje napadalce iz gozda.
ŠOLA FILMSKE WVE
V Los Angelesu imajo muzej. v katerem hranijo osebne spominke na slovite filmske zvezde in ^zvezdnike. Glavni predmet v tem muzeju je solza Grete Garbo. Kakor sporoča listek na stekleničici, v kateri je shranjena ta solza, je diva ni potočila v kakšni svoji vlogi, temveč pri neki skušnji od jeze in preutrujenosti. Listek ne pove, na kakšen način je uspelo to solzo oijeti v steklenico^ vendar te Obiskovalcev muzeja ne moti posebno.
"Teli tisoč trofej je vaš oče sam uplenil?" je
je. koča rice iz Gobnika št. 8.,j obe. £>v. Križ postopanje za j proglasitev mrtvim ter se izda Izasčudeno vprašal Forbeck. "Kako je to mogo-
poziv, da se o pogreša licu poro
ča sodišču ali s tem postavljenemu skrbniku, gospej Slapničar Mariji, koearfci na Gobni-ku 'št. 8.
PAVLIN ANTON se poziva, da s* zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi.
Po 1.10.1937 bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim. Okrožno sodišče v Ljubljani, od. IV., dne 7. avgusta 1936.
Avsec, 1. r.
Naročite se na "Glas Naroda" največji slovenski dnevnik v Združenih državnK
Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik?
Kd^r bi ne Hotel biti z Mayem v "Padišal^ovi senci** pri Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju'*; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"?
TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETi ROMANI! ! !
iz BAGuADA V STAMBUL,
4 knjige, s slikami. 627 strani
Vsebina:
Smrt Mohamed. JSmina; Karavana smrti; Na begu v Gcropa; Družba En Nacr
Cena _______________________1.M
X	'	* * \
KRIŽEM PO JUTRO VEM
4 knjige, 598 strani, s slikami
■. Vsebina:
Jezero smrti; Moj roman ob NHa; Kako sem t Mekko romal; Pri Šamarlh; Med Jejddl
Cena _______.'................LM
/
PO DIVJfeM HITRDISTANU
4 knjige, 694 strani, s slikami
.Vsebina:
Amadlja; Beg Is ječe; Krona sveta; Med dvema ognjema	Cena..................
t PO DEŽELI SfclPETARJEy	.
4 knjige, a slikami. S77 strani
t Vsebina:
Brata Aladflja; Koča v soteski^ Mlrldlt; Ob Vardarjn	Cena ........................1-56
* SATAN IN ISKARIOT , \ 12 knjig, s slikami. 1764 stran! Vsebina:
Isqeljencl; Turna Set^r;. Na sledu; Nevarnosti nasproti; Alraaden; V treh delih sveta ;
Nfcufočite jih lahko pri:
.vA if-.w s^m
Izdajalec; Na lovu; Spet n» divjem zapadu; Rešeni milijoni; Dediči
Cena ______________________380
V GORAH BALKANA
4 knjige, s slikami, 576 strani
Vsebina:
Kovač Šimen; Zaroka z saprekaml: V golob* njaku; ^obaniedanski svetnik
Cena .....................L56
WINETOV
12 knjig, s slikami, 1753 strani Vsebina.
Prvikrat na divjem zapadn; Za življenje; NSo-čl, - lepa Indljanka; Proklestvo zlata; Za detektiva; Med Komančl in Apači; Na. nevarnih potih; Wlnnetovov roman; Sans Ear; Pri Kojnančlh; Winnetova smrt; Wln-netova oporoka
Ce«a ---------------Jt6f
l ii , . «.--2 D T, I
4 knjige, » slikami. 597 strani.
Vsebina :
Boj z medvedom; Jama draguljev; Končno —; RLh, in njegova poslednja pot
Cena ----------------------L6§
"Glaiš Naroda"
. . 4 . - New York, K Y,
te: Vas oče pač ni več mlad, pa tudi stoletno življenje ne more polei< pokliea in dela nuditi za to doA'olj prostega a*a."
Prosti čas ? Moj oče ne pozna prostega časa v svojem poklicu. Njegovo delo, njegov edini življenjski poklic je baš lov. Šestdesetletnik je7 s petnajstimi leti je začel. Tako se da nekaj napraviti!"
Forbeck se je ozrl, trpki-zvok teh besed ga je bil zadel. <4Vi niste lovec?"
"Ne! Lov me je pač veselil, toda odvadil sem se ga. Ni povsod v navaJdi, da hi lovili tako, kakor je meni všeč. In drugače mi ne ugaja. Kdor ni rokodelec kot službujoči lovec, ta bi moral vendar odkriti v lovu kaj boljšega kot samo živčni dražljaj, ki ga povzroča boj med človeško zvijačo in živalsko zvitostjo. Za moj okus je naj plemenitejši mik lova v notranjem ftiku z naravo, ki se odpira pred nami na samotnih sprehodili kot mistična knjiga. Tu čitaš čudež za čudežem."
Tasilo je prijel svojega gosta za roko. Fo ne koliko tkorakih je obetal pred nekimi vrati.
"To vam moram pokazati, to je najsvetejše mojega očeta."
Forbeck je mislil, da bo videl kakšno lovsko pravljico ter je osupnil, ko je stopil čez prag. Majhna, belo pobeljena sobica s čiistim podom-z oknom brez zastora. Vsa oprava je obstajala iz železne, s sivim sukfnom pregrnjene postelje, iz starega, s počrnelim usnjem prevlečenega naslanjača in velike železne blagajne. Po stenah je viselo, začenši pri istropu, okoli tisoč kozjih rogov drug zraven drugega, vrsta pod vrsto, tako (da je bilo nad podom komaj še za mizo visoko praznega prostora. Na tleh ob steni !je drug poleg drugega stala vrsta gorskih
1 čevljev, več kol sto parov, vsi pokriti z drobnim prahom. — Vonj namaščenega usnja je težko ležali v sobi. —
'1 Kadar .odhaja oče iz lovske koče, da bi se kak dan odpočil tu na Hubertovem, stanuje v tej sobi. Tu ima vse, kar ga najbolj veseli. Na le čevlje je ponoisen, sam 'je izumil za vsako gorsko formacijo .posebno vrsto železnega pod-kova. V vasi imaino čevljarja, ki dela skoro izključno za mojega očeta in s tem preživlja ve liiko družino.
"Stvar ima torej tudi svojo dobro plat. In v tej železni blagajni iima papa zaklenjeno drugo veselje. Neko posebno ljubezen ima za ne-vdelano drago kamenje, posebno za safire in ruhije. Demante ima rad samo vretenasto brušene. So ljudje, ki jim toliko zaupa, da jim dovoli včasih kak pogled na železna vratca. Mi otroci nismo teh zakladov še nikdar videli. Toda njegov puškonosec pripoveduje čuda o tej zbirki. On je tudi Cdini človek, ki mu oče tako zelo zaupa, da sme mesečno enkrat vzeti kozje roge s tstene, da jih očisti. Od kozlov so, ki jih je papa postrelil na lastnem svetu okoli Hu-bertusu. In so njegov največji ponos! Saj je pa tudi zelo napredoval. Pred tridesetimi leti, ko je odkupil kmetom lovno pravico, je ustrelil prvo poletje samo štirinajst kozlov, zdaj pa letno -to ali p-> še več. To je vendar uspeli, ki krona delo celega življenja? Ne."'
Plaho se je ozrl Forbeck v Tasila, ki je izgo voril te besede s togim nasmehom ter zdaj u-molknil. Forbeoka je prešinilo mrzlo, kakor da se plazi mimo njega duh te hiše. Samo da hi nekaj rekel, je vprašal: "Puškonosec, ki ste ga omenili, je »isti France od včeraj."'
44Bog obvaruj! Hornegger France je pošten ' zmožen dečko. Lovec,, katerega mislim, je
m
bivši drvar. Nekako pred trinajstimi leti je zbudil kot posebno drzen gonjač očetovo pozornost. Povzdignil ga je v lovca in pred ne kaj leti za svojega puškonosca in tajnega svetovalca. Če bo-te na svojih izletih srečali lovca, čigar pogled vam bo pognal kri v lice — tisti bo. Moj oče prisega na tega človeka. Meni je njegova neizbežna •druščina pokvarila veselje do lova. Puško vzamem samo še takrat, kadar mi je zapovedano. In oče malokdaj ukaže. Svoje kozle strelja rajši sam. In njegova edina želja je, da bi živel ta.ko dolgo, dokler ne bi pokril z rogovjem praznega prostora tu na steni. Naj mu usoda izpolni to najbolj vroče hrepenenje njegovega življenja. Želim mu to iz srca."
Na grajski strehi je zapel zvonec*.
"Pojdiva! H kosilu zvoni!"
Zapustila sta sobo z rogovi. V biljartini sObi — salona na Hubertovem niso imeli — sta našla Gundi Kleesbergovo in Kiti. Moreče občutje, ki je zajelo Forbecka v zadnjih minutah, ga je minilo, ko mu je stopila Kiti nasproti.
"Zelo me veseli, da vas vidim pri nas."
Segel ji je v roko, a iz ust mu ni hotela nobena beseda. Teta Gundi se je vznemirila. Na srečo se je pojavil ta hip meni vrati sluga in Kleesbergova je prišumela k parčku: 4'Smem prositi?"
In že je bila spett v novi zadregi. Zaskrbel jo je vrstni red, po katerem naj bi odšli k mizi.
DALJE PRIDE
IZ SPANSKE DRŽAVLJANSKE VOJNE
Španski prostovoljec nči svojo tovarišieo streljati, predno se skupaj podata na fronto za obrambo Madrida, V vladni armadi igrajo ženske veliko vlogo in so znane po svoji nen&trašenosti.
"BLin w2J0B3*
New York, Wednesday, September 2, 1936 "
ljkowst bwvtne dzilt in vxa.
Hči druge žene
ROMAN IZ ŽIVLJENJA 37	ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H.
□
Iz Jugoslavije.
"Bo i i samo popolnoma miren, papa. Dr. Leyden je že v časih stare matere občeval v gradu. Njegov stric ima hišo v bližini in nas je že obiskoval, predno je prevzel zgradbo že-Vznice. Ako bi mu bilo mogoče glede družbe kaj očitati, mu stara mati gotovo ne bi dovolila prihajati na grad. In tudi teta K&ti ga ne bi vzela y svojo hišo."
Butarjeve listnice se nekoliko zategnejo.
"Tudi nisem dvomil o tem, da bi mu bilo mogoče kaj očitati v družabnem oz ru. P' zf celo našel milost v očeh tvoje fiiare matere, so mu bila tukaj odprta vsaka vrata."
"More pa ti smatrati za veliko čast, da ga jc stara uriti snrej< la v grad," odvrne Helga s esvojo oš ibnostjo. Gorili fe<? je zdelo, kot bi jo zeblo pri Helginih besedah. Tako si je želela, da bi imela Ilelgo rada. Le če sama ne bo tega pre-piečila.
Razgovor se tako nekaj čaSa vleče, navzlic temu, da se vsi iradijo, da hi prišel - gladek tir. Helga neprestano ipa-£uje svojo sestro z ljubosumnimi očmi, še predno je za gotovo vedela, aiko ima kak povod za ljubosumnost. Trudi se, da bi na njej n^šla v jako napako, toda si pravi, da je na vsak način nevarno Gondo pustiti v liiši, kjer je mogla prosto občevaiti z dr. Leydenom. Ii ko se vzravna, pravi sredi razgovora:
"•Seveda boš tukai po večerji spremila papata in mene na grad Santen. Gonda."
Teta žalostno pogleda.
"Tako nagio n.: boš odpeljala Gondo t Da gre tvoj oče takoj s teboi, jc potrebno, to razumem, ker mora čim prej vzeli posle v svoje roke Toda Gondo mi moreš še nekaj časa! ].us(titi."
Helga nagubanri čelo, ker je hotela Gondo na vsak način :meti pred svojimi očmi.
"Naiočila sem že da je Gondina soba pripravljena, teta Kati. Saj jo vendar moreš videti, kadar hočeš; saj nam boš vedno dobrodošla, to vgš. Saj vendar moreš razumeti, da bi lada imela svoje 3e."itro pri sebi."
"Seveda, Helg«*\, to razumem, in zelo me veseli, da si izrekla to željo."
"ISaj vendar moreš priti na grad vtsaik dan, teta."
"Pa bom tudi prišla, ker imam kar naenkrat dve nečakinji. Toda misliti moram iadi na svgjega mladega gosta dr. Leydena; tako zvesto je s svojo družbo oživljal moje puste večere, da »a sedaj nočem prepustiti njegovi uso^i."
Helga premišlja To je bila priložnost dr. Leydena večkrat privesti v svojo bližino. Seveda bo tudi v Gondini družbi, toda vseeno .ia bilo boljše, kot pa če bi ' ii v Gondini družbi brez nje. ]*i zato pravi naglo:
"Tu J i to je popolnoma lahko teta Kati. Dr. Leydena boš pripeljala s so .oj na grad. In zvečer bomo mogli biti vsi skup^. Sedaj iom prpana za svoje varstvo v hiši in bo moge1 posebno ^e v tvojem spremstvu, sprejemati mlade gospode, česar po smrti svoje stare matere nifiem mogla d-ititi. In te tedne jc bilo za mene dovolj dolgočasno ter sem zelo vesela, da bo sedaj papa stanoval v gradu."
"Veseli me, da ti bom tudi v tem oziru v kako korist, Belga," pravi Rutur.
In t>-ta Kati veselo prikima.
"Zeln lepo, Hc',*,a t~ko je nam vsem pomagano. Torej moreš biti ns to pv pravMena, da te bom pogosto obiskala in *?r. Leydena bo tudi veselilo, ko bo razun mene imel še kako drugo driržbo. In to mu moreš pozneje po večerji tudi sama iakoj povedati."
"To bom rada storila "
"Toda včasih mi moraš tudi privoščiti, da me bo Gonda .»biskala."
Hel#:i za trenutek premišlja, d^to pa pravi naglo: Gotovo, dopoldne sem vedno zaposlena in Gonde ne »morem zabavati kot bi rada in tako se more peljati k tebi. Toda pri kosilu mora zopet biti doma pri papanu in pri meni."
Vedela je,_ da je dr Leyden vsako dopoldne na deln; terjaj ni bilo nikake nevarnosti, da bi se mogel sestati z Gondo. Poštena Kati ni slutila niti najmanj, zakaj je bila Helga pripravljena, da pošlje Gondo samo dopoldne. Iz Helginih be-£t-d je samo slišala da je hotela čim več biti v družbi svoje spstre in to je veseli:o njeno dobro srce. Tudi Gonda je bila neizmerno vesela. Njene oči žare proti njeni sestri in si pravi, da ne bo tako zelo težko priddbiti si njeno ljubezen. To si je predstavljala nmogo tcsge. Kako pa ji bo v resnici težavno doseči cilj, tega ni niti najmanj slutila.
Njen oče pa je to videl bolj jasno; čutil je, da se je Helga Gondi kazala tako samo iz družinskih ozirov. Samo v onih trenutkih; ko ste se Helga in Gonda pozdravili, je v Helginem obnašanju opazil n*kaj toplote, ko je svojo sestro pritisnila k se/bi. To ga je tolažilo in mu dajalo upanje, da se bo Gondi posrečilo, da se bo polagoma prikupila Helginemu srcu. Pa četudi se je takoj zopet obdala s šlemom nedostopnosti, vendar je bil ta oklep nekoliko prebit. Tako si je govoril oče. Ni slutil, da je Helgina naklonjenost zopet popolnoma zamrla, ni slutil, da je^ sed*j vse odvisno od tega, ako bo dr. Leyden s svojim obnašanjem dokazal, da se je njegova naklonjenost nagnila k Gondi. Saj ni vedel, kaj se je v Helginem srcu obudilo do dr. Leydena
Kadar pa je op.izovp.l Helgo, si je moral vedno reči, da je zelo podobna svoli materi zunaj in znotraj. Samo da njena mati ni bila tako zelo hladna in nedostopna, kot Helga, ljubila je saj njega in svojo mater. Naj bi jo Bog obvaroval n;'ene usode, da bi postala žena moža, ki je ne bi ljubil. Njegova vest mu tudi r -ituje, da Helge ni mogel tako ljubiti, kot ,ie ljubil Gondo. Toda Helga je bila hči žene, ki je nikdar ni ljubil, Gonda pa je bila hči žene, ki jt> je ljubil nad Vse. In če Be je še toliko trudil, da bi bil pravičen do Helge, v svojem srcu je n' mogel postaviti poleg Gonde.
Vtsi se tiho oddahnejo, ko pride dr. Leyden domov. Na-jrio se preobleče in stopi v sobo, kje/je bila zbrana cela družina.
GROZODEJSTVO V CERINI
Vsa posavska dolina od Krškega pa tja doli preko meje savtske banovine je pod vtisom strašnega napada na posestnika in gostilničarja Martina Ra-daja na Cerini.
Čedna hišica stoji tik ob državni cesti, dobre četrt ure od Brežic na dolenjski strani ob prometni črti, ki vodi v Som-bor in Zagreb. Lepa domačija spada pod občino Čatež ob Savi. Malo stran so znane Ča-teške toplice.
Ob navadni uri se je 72-letni gospodar Martin Radaj podal zvečer k počitku. Njegova spalnica je v pritličju ob cesti, zraven pa gostilniška soba. V agornji sobi je spala s svojim možem Martinova starejša hči Kristina Vrančičeva. Zakonca sta prišla k očetu, ki je vdovec na počitnice in njuna 12-letna hčerka Marija je spala v spodnji sobi pri <rtarem očetu. Kmalu po polnoči je tolpa neznanih zločincev začela streljati s ceste skozi okna v gospodarjevo spalnico. Napadalcev je bilo kakih 10, oboroženi so bili s karaibinkami in drugim strelnim orožjem, nekateri so nosili nekakšne uniforme in bili so menda tudi maskirani. Tako trdi hlapec, ki jih je videl, ko so po divjaškem napadu bežali v hrib. Nesrečnega Martina Radaja je zadelo menda že v začetku napada, ko se je zbudil. Strel mm je prebil trebuh ter mu na dveh mestih raztrgal čreva. Vnukinja se je skrila pod posteljo. Zločinci so vdrli skozi glavna vrata v gostilniško sobo, streljali vsevprek po štirih prostorih, vdrli skowi vrata lokala na hodnik in razbijali po vratih gospodarjeve
Pišite nam za cene voznih 11-Btov, reservacljo kabin ln pojasnila za potovanje.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 2X6 W. 18th St., New York

spalnice. Misleč, da on tišči vrata, so tik ob ključavnici večkrat prestrelili les — pozna se tudi vbodi j a j z nožem — ter naposled vlomili v spalnico in tudi tam streljali na vse strani. Po zidu. šipah, vratih, posteljah — povsod je vse preluknjano in razbito od krogel. V spalnici se pozna okrog 20 strelov. V zgornjo sobo so se slišali klici zločincev. Zdaj imaš dosti J-
Vrančičeva sta v zgornji sobi iskala sredstva za obrambo, :ned tem je pa streljanje prenehalo. Prisedši v pritličje, sta v spodnji sobi našla hudo ranjenega očeta. Bil je pri zavesti in povedal je, da je zadet v trebuh. Spravila sta ga v zgornjo sobo ter vzela s seboj tudi hčerko. Po nekaj mirtutah se je tolpa vrnila in spet streljala > posebno po spalnici. Oddanih je bilo vsega skupaj nad 50 strelov iz več vrst strelnega o-rožja. Zločinci so streljali tudi po dvorišču, streljali so tudi za deklo, ko je skozi zadnja vrata hiše tekla v Čatež, klicat na pomoč. Na torišče strašnega zločina so prihiteli dva z lovskimi puškami oborožena moža iz Čateža in orožniki iz Ribnice an Krške vasi. Hudo ranjenega Martina Radaja so zgodaj zjutraj odpeljali v brežiško bolnišnico. Radaj je hudim poškodbam (podlegel. Kaj je dovedlo neznane zločince do tako groznega dej&fija, ni znano.
USTRELJEN IZ ZA-SfeDE
V Grlerindu »pri Humu ob Sotli je dninar Franc Škrablin iz Grletinca iz zasede ustrelil z lovtsko puško v 19-letnega zidarskega. pomočnika Alojza Tepeža iz Rusnice pri Humu ob Sotli in ga zadel v obe nogi. Napadalec je bil vinjen. Vzrok napada ni znan. Tepeža so prepeljali v celjsko bolnišnico.
STRAHOVALEC SLOVENSKIH GORIC
Orožnikom se je posrečilo, da so aretirali 26-letnega Jurija Nazdraževiča, ki je bil vlomil pri posestniku Ivanu Živku v Zgornji Voličini in ki je osumljen številnih tatvin in vlomov v Slovenskih goricah. Nekatere stvari je priznal, druge pa taji. Sedaj se nahaja v zaporih mariborskega okrožnega sodišča.
NAZNANILO
DELNIČARJEM SLOVENSKEGA DOMA V-6R00KLYNU
Zelo važna seja vseh delničarjev se bo vršila v nedeljo, dne 6. "septembra ob popoldne v Slovenskem Domu, 253 Irving Ave., Brooklyn, N. Y. — Ta seja bo odločilna za obstanek Slovenskega Doma, zato se je gotovo vsi udeležite.	Odbor Slovenskega Doma
{JBalje v&rim-l ^
VA2NO ZA NAROČNIKE
Poleg naslova Je razvidno do bdaj Imate plačano naročnino. Prva Številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela in stroškov, Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam ali Jo pa plačajte našemu zastopniku v VaSein kraju ali pa kateremu izmed eastopikov, kojih Imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih.
KRVAV PRETEP
V Jarenini se je zbrala o priliki cerkvenega žegnamja velika množica, ki se je po cerkvenih slovesnostih podala v Krambergerjevo gostilno. Nenadoma pa so se pričeli zbrani fantje prerekati m na vrtu je nastal splošen pretep. Fantje šo izruvali mize in klopi ter pobili več steklenic in kozarcev. Pretepa se je udeležilo okoli 20 fantov in je tekom bitke bilo lažje ranjenih kakih 10 oseb, ki so dobile udarce s pestmi in plankami. Na kraj razdejanja si prispeli orožniki, ki so kaj kmalu uvedli red in mir. Tri pretepače ?o orožniki prijeli ter jih ovadili državnemu tožilstvu.
USMRTITEV UPORNIKOV
strašiti s :to grožnjo.' Prvi del svoje obljube so izvršili uporniki menda potem v -Badajozu, kjer so justificirali, kakor pravijo neka poročila, 1500 do 2000 ujetih vladnih vojakov, miličnikov in častnikov.
SIROMAK PREBIVA POLEG SVINJ
V neki vasi občine Mirne imajo zaprtega občinskega siromake. v zbitem, lesenem prostora, okrog katerega ima posestnik ograjen prostor za svinje. Hramo dajajo možu v zaprtem prostora v lončku.
Z
EMLJEVIBI
Iz Barcelone poročajo o u-smrtitvi obeh uporniških generalov Manuela Godeda in Al-vara Fernandeza Burriela.
Usmrtitev se je vršila nekaj pred polsedmo zjutraj v grabnu zgodovinske trdnjave Mont juich, prizorišču mnogih prejšnjih justifikacij. Usmrtitveni oddelek je dal pehotni polk iz Tarragone in se je nala'šč za to pripeljal v Barcelono. Justifi-kaciji je prisostvovalo mnogo članov oboroženih sil in civilnih oblasti Da bi se držali strogo vsake formalnosti, je usmrtitev potrdil najvišji katalonski vojaški tožilcc in so to potrdilo z letalom poslali madridski vladi.
Do zadnjega trenutka je dejal obema generaloma na jet-niški ladji "Uruguay" dražbo njiju zagovornik. Od Burriela va žen? in hči. Eden njego-vka. žena in hči. Eden njegovih sinov, l-:i je tudi aktiven častnik, je i?to tako na "Ura-guayu,? in čaka svoje obsodbe. Kmalu po 5. zjutraj so oba generala prepeljali na kopno in nato z avtomobilom do trdnjave. Moža sta :bila popolnoma mirna. Na znak častnika, ki je poveljeval juistifikacijskemu oddelku, sta zagrmeli dve salvi. Generala sta se zgrudila na mestu mrtvp, nekdo je zavpil: "Živela republika!" in nekoliko glasov jc ponovilo ta klic.
Kakor znano so uporniki zagrozili, da se bodo maščevali nad častniki vladnih čet, če se bo ta usmrtitev v resnici izvršila. Vlada se ni dala pre-
CALIFORNIA:
San Francisco, Jacob t anah
KOLORADO:
Pueblo, Peter Culig, A. SaftlC Walsenburg, M. J. Bayuk
INDIANA: Indianapolis, Fr. Zupančič.
ILLINOIS:
. Chicago, J. Bevčlč, J. Lukanlch
Cicero, JL Fabian (Chicago, Cicero,
In Illinois) Jollet, Mary Bambich La Salle, J. SpeUch Mascoutah, Frank Augustln North Chicago, Joe Zelene
KANSAS:
Girard in okolica, Joseph Močnik
MARYLAND:
Kitzmiller, Fr. Joplvec
MICHIGAN: Detroit, Frank Stnlar
MINNESOTA:
Chlsholm, Frank Gouie Ely. Jos. J. Peshel Eveleth, Louis Gouie Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John PovSe Virgin a, Frank Brvatlch
MONTANA: Roundup, M. M- Panian Washoe, L. Champa
NEBRASKA: Omaha, P. Broderick
NEW YORK: Gowanda, Kari UUIt Falls, Fraak
OHIO:
Barberton, Frank Troha
Cleveland, Anton Bobek, Chas. Karl-linger. Jacob Resnik. John Slaralk Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John Kumše Youngstown, Anton KikeU
OREGON:
Oregon City, Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA:
Broughton, Anton Ipavec Conemaugh, J. Brezovee Coverdale in okolica, M. Rupnik
Export, Louis Supančič
Farrel, Jerry Okorn
Forest City, Math Kamin
Greensburg, Frank Novak
Johnstown, John Polants
Krayn, Ant. Tauželj
Luzerne, Frank Ballocb
Midway, John Žust
Pittsburgh, J. Pogačar, Philip Pro
gar
Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Sehlfrer West Newton. Joseph Jovan WISCONSIN: Milwaukee, West AlUs, Fr. Skok
Sheboygan, Joseph Kakei WYOMING:
Rock Springs, Louis Tanehar Dlamondville, Joe RoUch
-
Vsak nitapft Ma potrdilo sa svate, katero Je prejel. ZsaJipnfte topla
UCTfcAYA "GLAS NARODA"
STENSKI ZEMLJEVIDI
Na motnem papirju s platnenimi pregibi ............7.50
POKRAJNI ROČNI ZEMLJEVIDI-
Jugoslavija--30
Dravska Banovina............30
CANADA
..............40
ZDRUŽENIH DRŽAV
VELIKI .................40
MALI ....................15
NOVA EVROPA
.................60
ZEMLJEVIDI POSAMEZNIH DRŽAV:
Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas. Kentucky, Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Missippi, Washington, Wyoming .............25
Illinois, Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York, Virginia ............ .40
Na parnikih, Id debela tiskani, Trie v domovino izleti pod vristv« izkušenega spremljevalca.
'i' J
5. septembra: Paris v Havre Bremen v Bremen Rex v Genoa
8.	septembra: Saturnia v Trst ___
9.	septembra: Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg
10.	septembra:	J ^fT Champlaln v Havre f. •
12. septembra:	JI '
lie de France v Havre	f
Berengaria v Cherbourg	' Europa v Bremen
16.	septembra:	tr Normandle v Havre
17.	septembra:
Aquitanla v Cherbourg	j '<
19. septembra:	f
Conte di Savola v Genoa * •;
22. septembra:
Bremen v Bremen
" 1 I *
f f
1
f ■ i'
Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini. Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, rekomandi-rajte pismo.
KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 W. 18 Street New York, N. Y.
ZA KRATEK ČAS IN ZABAVO
NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA
i
KNJIGARNA "GLAS NARODA'
SU WIST 1Kb STREET	.. _	NEW ¥0&K, N, Y.
domače živali. 72 strani. Cena .......... .30
godčevski katekizem. 61 strani. Cena .25 humoreske in groteske. 180 strani. Cena .80
Trda vez. Cena 1.— 12 kratkočasnih zgodbic. 72 str. Cena .25 po strani Klobuk. 159 strani. Cena J... .50 pol litra vipavca, spisal Feigel, 136 str. .60 predtržani, prešern in drugi svetniki v gramofonu. 118 strani. Cena .. .25
sanjska knjiga ...........................60
sanjska knjiga .......................... .90
slovenski šaljivec. 1)0 strani. Cena.......40
spake in satire. 150 strani. Cena ........ .90
tik za fronto. 150 strani. Cena .......... .70
tokraj in onkraj sot le. 67 strani. Cena .30 trenutek oddiha
(Knjiga vsebuje tudi šaloigro - Vse naSe").
189 strani. Cena ........................ .50
velika arabska sanjska knjiga ......1.50
vesele povesti. 79 strani. Cena...........35
ženini naše koprnele. 111 strani. Cena .45
te knjige lahko naročite pri:
23.	septembra: Lafayette v Havre Washington v Havre	'f Queen Mary v Cherbourg
26. septembra: Paris v Havre Vulcania v Trst
29.	septembra: Europa v Bremen
30.	septembra:	1 Normandle v Havre
1.	^oktobra :	''' Berengaria v Cherbourg
3. oktobra : Rex v Genoa	e
7. oktobra: Queen Mary v Cherbourg Manhattan v Havre
9. oktobra:	|
Bremen v Bremen
10.	oktobra:	f lie de France v Havre | j Conte di Sarola v Genoa f
14.	oktobra:	/ • t' Normandie v Havre Aquitania v Cherbourg
15.	oktobra :	/ Saturnia v Trst ]
16.	oktobra:	f Europa v Bremen
20.	oktobra: Roma v Genoa	t
21.	oktobra: Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre
24.	oktobra: Rex v Genoa	( Lafayette v Havre Bremen v Bremen J
28.	oktobra:	/ Aquitania v Cherbourg /
29.	oktobra: lie de France v Havre*
31.	oktobra: Vulcania v Trst
4. novembra: Queen Mary v Cherbourg
6. novembra:	'	V
Eurox»a v Bremen 7. novembra:
Champlain v Havre	*
Conte di Savola v Genoa
11.	novembra:	f Aquitania v Cherbourg
I Normandle v Havre
14.	novembra:	■ ► | Kex v Genoa
18. novembra:
Queen Mary v Cherbourg
20. novembra:	i
Bremen v Bremen
-1. novembra:	?
Lafayette v Havre Saturnia v Trst
25.	novembra:	. i Normandie v Havre Berengaria v Cherbourg
28. novembra:
Conte dl Savoia v Genoa
2.	decembra:
Queen Mary v Cherbourg
3.	deecmbra: Champlain v Havre
4.	decembra: Europa v Bremen
5.	deecmbra: Vulcania v Trst
9. decembra: Normandie v Havre Aquitania t Cherbourg
12.	deecmbra: Rex v Genoa
15.	decembra: Bremen ▼ Bremen
16.	decembra:	, Queen Mary t Cherbourg
26.	decembra:
NonnanOle t Hot*	-
l