1891 Pet in trideset letni^j ubile j 1926 THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIA* iewspape* IN UNITES states ok america. amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V/jAMERIKI. 1 Geslo: Za vero Sn narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRU2BE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — S. R DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. chicago, ill., četrtek, 8. aprila — thursday, april 8, 1926. »najstarejše« in najbolj, priljubljes slovenski list v edruzekih drŽava* AMERIŠKIH, LETNIK XXXV, Znanji minister ninčič erja, ne bo drugače, krat prilika pašiču, cuo. odklanja čast premi-kakor, da se da še en-vihteti bič nad opozi- Avstrija. — Od tukaj 'lhaj,a poročila, da ae zunanji glister v Jugoslaviji, Ninčič .|va>na vse Pretege, prijeti za katere je izpustil iz rok ' ola pašičj bivši mjnistrskj Vlejsednik. Rekli smo, Pašič je * in si želi počitka, a mo-.sm° se, on je korenina, ki v političnem življenju Pravedn° mladeniča. Poročilo Ida ne bo nikdo drugi Premier v Jugoslaviji, - Gotovo ne bo -----— It^ ' Ko bo zopet kabinetna bj, d končana — sestavljena l vlada, kateri na čelu N'kola Pašič. POTEZA NA FILIPINAH £n.Ci 8«mijo, da hoče ame-kl Predsednik vpokojiti J ^Vernerja Wooda, na ka-mesto bi prišel Thomp. erffl — Veliko je zani- jl^'^tj6 med Prominentnimi Fili-fn>11S \ q adi imenov^nj.a polkov-ity* W Thompsona po predli'1 V Co°Hdgeu, kot komi-V1ima nalogo preiskati i ^^ot?azmere na FiliPin" in^ »t w°klh- Mnogi vidijo v te- isJf J6Zo Predsednika, s ka- VnAm.erava zlepa vpokojiti na Filipinah, gen. da je «en. Wood in nedelaven. Kot "»K? sPremeniti položa-% m kooperacija med nje- 5 grie! >ivj m acija med nj m in zakonodajo t c ^ C?1* 8e mora na Filipi-m°č guvernerja VNalT °nodaia bo gotovo V'Sje6 °virala delo admi-'V >0ti . 111 nadaljevala s svo- 1k0, propagando 1J. J?'' da bi se razmere boljšale, tudi če i^ie Vnega guverner- X,. °Va moč. B- c. Iv'r^sat STRAHOVITI POŽAR V EGIPTU. Mesto v Egiptu je postalo pogorišče, šeatsto hiš je uničenih; nekateri so rešili le golo življenje, poleg mrtvih je tudi veliko ranjenih. Kairo, Egipt. — Semkaj je prišlo poročilo, da je mesto Saginelkom, ki je oddaljeno 55 milj severo-zapadno od tukaj, uničil ogenj. Gorelo je 16 ur, mesto je uničeno popolnoma, od 600 hiš ni drugega kot kup razvalin. Nad 4000 oseb je prišlo ob streho, mnogi so rešili le golo življenje. Ko je ogenj ponehal se je začelo iskanje ne-srečnežev, ki so ostali v ruševinah. Na površje so spravili 36 trupel. Ogenj se je silno naglo širil. Panika je bila velika, na rešitev imetja ni bilo za misliti, veseli so bili kateri so rešili le golo življenje, veliko je bilo ranjenih. Kako je ogenj nastal poročilo ne pove. NAČRT ZADRZEN ROPARSKI NAPAD. policija pretepa stavkajoče. Passaic, N. J. — Petdeset policistov je navalilo na skupino stavkarjev tekstilne industrije, količki so padali po glavah trpinov, ki se borijo za košček kruha, aretirali so deset oseb. Poročilo tudi pravi, da so nekateri, katerim se gnjusi početje policistov, metali na nje kamenje. Ranjen ni bil nihče. ODMEVI KONGRESA RUSKIH CARIST0Y. Delegati na veleruskem kongresu v Parizu se zanašajo na kmete v Rusiji, s katerimi si upajo priti do zmage. zadnja novost za dekleta. — Lsauro Ga-, yy, za Filipinske ^i-atl gtonu ob Pri" o„ * a iz Manila rekel, >oC VS° moč deloval, h otol neodvisnost Fili" Ih V LOS ANGELES, S A. CAL. > 20 let ne pomnijo |JV£ ;|e Pai' d nt strašno \'iNlo V v\let ne Pomnijo, Vko kratkem ča- JV W\kakor prve dni t>; a Lilo je kakor iz V >CPa tulil veter, da r i/ »' sl ; '«»un riuis-SS jg Vr8lo ob skalov-; tn V v ,Vlhar napravil City so bi-\ 0 Poškodova- la Vazdejal več po- S*,, ki je bil oproščen ko se je vršila proti njemu in njegovem sinu obravna va, da sta »prejemala denar države 70,000 Washington, D. G. — V senatu se je pričelo zasliševanje onih, ki nasprotujejo prohibi-cijski postavi in onih, ki si prizadevajo, da bi napravili iz A-merike saharsko puščavo. Kot sodniki sedijo na stolčkih senatorji, pet po številu, sivolasi častitljivi starčki, ža katere se upa, da bodo nepristranski in pravični sodniki. Zasliševanje bo trajalo 12 dni. Po dogovoru so prvi na vrsti nasprotniki prohibicije. Njih prvaka sta senatorja William Bruce, ki je pred pol stoletjem že bil na glasu kot izboren govornik in je v Princeton uni verzi prekosil celo Woodrow Wilsona. Drugi je Walter Evans Edge, ki je bil nekoč izvoljen guvernerjem New Jersey z večino glasov. Prvo zasedanje je trajalo tri ure. Nasprotniki prohibibcije so s številkami dokazali, koliko je bilo več aretacij od kar vlada prohibicija in druge dokaze, ki postavljajo prohibicijsko postavo v slabo luč. Senator Bruce je imetno govoril, seveda ni manjkalo med-klicev, a on se ni strašil, temveč nadaljeval s svojimi dokazili. Med drugim je tudi rekel, da preje se je žganje kuhalo le po nekaterih zato določenih prostorih, sedaj od kar vlada prohibicija, se pa pro-ducira strupena pijača po kleteh, podstrešjih, garažah, celo v zemeljskih duplinah. N.ato pa je senator Walsh ustal s svojega sedeža in se priklonil govorniku ter rekel, da mora iti, (Walsh je hud nasprotnik "mokrim") nakar odvrne Bruce: "Le pojdi! Upanje, da bi tebe prepričal sem zgubil." Aljaževa slavnost na Dovjem, edina zmožna vzdržati centralo v stalnem obratu in redu. Mestna godba ima nekaj prav dobrih moči. Le za naraščaj ji bo treba skrbeti. Pred kratkim je počastila s podok-nico god g. prosta. Obesil se je v ječi metliške sodnije v noči neki Hrvat iz | Vivodine. Orožniki so ga pri-I peljali v zapor popoldne. Obe-I sil se je kar na jermenčke od , , , ! čevljev. Star je okrog 25 let. ljudskega doma je bila, ko je na je zgodovina tega člo-vstopil slavljenec z gostim, pol- ^ ge bo gfi dognalo. na do zadnjega kotička, prav- _ _ zaprav tako nabita, da če bi ne' Dya novorojenčka v Kamniški bila mladina iznajdljiva in si Bistrici na okenskih duplinah, na telo-j Na Perovem pri Kamniku sd vadnem orodju in na zidih ne potegnili 13_ in 14. m. m. na je. V nedeljo, dne 7. m. m. je romantično Dovje ,ležeče pod varstvom sive glave očaka Triglava, doživelo prelepo, prisrčno, recimo družinsko slovesnost. "Triglavskega župnika," kn.-šk. duh. svetnika Jakoba Aljaža je radovljiški o-krajni glavar Vodopivec odičil z redom sv. Save III. stopnje. Prostorna dvorana dovškega kot podkupnino, bo zopet kandidiral za mesto guvernerja. Demokrati so bili z njim zadovoljni. — St. Paul, Minn. — James H. Nightingale, trgovec z gro-cerijo je bil napaden v trgovini od dveh roparjev, katerih eden je oddal par strelov na njega in ga usmrtil, nakar sta napadalca pobegnila. — Rim Italija. — Na velikonočne praznike je prihitelo v Rim nad 150,000 inozemsev. Cerkev sv. Petra, kakor tudi o-stala svetišča so bila natlačena vernikov. , našla prostora, bi bilo moralo veliko ljudi oditi. Vesel nasmeh je izpreletel lica, ko se je prikazal slavljenec in oči njegovih vernih, vdanih ovčic so za-žarele ob pogledu na to, po starosti častitljivo, v delu utrjeno, po živahnem kretanju še"^ vedno mladeniško postavo, ki se je v spremstvu odličnih gostov pregnetla do odra. Slovesen molk je zavladal, ko je nastopil kraljevi odposlanec, okrajni glavar dr. Peter Vodopivec, in v izbranih besedah orisal Aljaževo delovanje za planinstvo izza mladih dni do danes, poudarjal njegove zasluge za razvoj planinstva, pavdarjal sloves slovenskih naravnih krasot, ki jih je Aljaževo nesebično delovanje odkrilo svetu in napravilo pristopne, hkrati pa tudi Aljaževo ime proslavilo ne le v ožji domovini, ampak po vsej lepi, širni Jugoslaviji in daleko preko njenih mej med tujimi narodi. Zato je Njega Veličanstvo, kralj Aleksander v znak osebnega priznanja slavljencu za odlične zasluge podelil red sv. Save III. vrste. Med burnim ploskanjem je kraljevi 6dposlanec odičil slavljenca in mu visoko odlikovanje z iskrenimi čestitkami ovil okrog vratu. Slavljenec se je v gibki besedi zahvalil, povedal je, da je delal iz ljubezni do planin, ne pa radi odlikovanja. Tega dne prebivalci na Dovjem in vsi navzoči ne bodo pozabili. -o- METLIKA. Tujina požira naše ljudi. Pa kako mnogi imajo željo iti posebno v Ameriko, da zaslužijo kruh sebi in svojcem. Zadnji čas odide kar vsak teden kdo iz naše okolice v Kanado. Ne kaj jih je šlo že tudi na Fran cosko. Iskanje kruha v tujini je že od nekdaj žalosten pojav naših krajev! Električna razsvetljava je mestu popolnoma odpovedala. Elektrarna bo ta mesec prodana. Gospodarji tega podjetja so zašli res v občutne škripce. Radovedni smo, kaj bo sedaj. Napeljave menda ne bomo trgali z drogov in stanovanj! — Morda poprime vso stvar mestna občina, je pravzaprav zu reke Bistrice dve trupli popolnoma razvitih novorojenčkov. Sodna obdukcija je ugotovila, da sta bila otroka živa rojena, po porodu zadušena ter vržena v vodo. Eden izmed o-beh novorojenčkov je ležal že najmanj 14 dni v blatu. Da bi šlo za dvojčka je izključeno. Ker se je vršil dne 12. marca v Kamniku sejem, ni izključeno, da sta bila- novorojenčka prinesena od drugod. V Kamniku in okolici je nastalo vsled teh odkritij razumljivo razburjenje. Ljudstvo je ogorčeno in zelo radovedno, kdo sta neusmiljeni in nečloveški materi. Orožniki so pridno na delu, da jih izslede. Na kamniški sejem prihajajo ljudje iz okolice 50 km in je zato seveda delo orožnikov zelo o-težkočeno. Dopisi pa so šli na vse strani z nalogom, da se poizveduje pri babicah, duhovnikih in županstvih, ali se je morda tamkaj nahajala kaka ženska v blagoslovljenem stanju, ki se ne bi mogla opravičiti, kje je njen otrok. -o- Širita in agitirajte vsepovsod za Amer. Slovenca! Denarne pošiljatve. V JUGOSLAVIJO. ITALIJO. AVSTRIJO, itd. Naša banka ima svoje lastae rreM s poŠto in zanesljivimi bankami v starem kraja in nase pošiljatve so d9* stavljene prejemniku na dom ali at zadnjo pošto točno in brez vsakegi odbitka. Nai« cen« ca potlljka t dinarjih ir lirah so bile včeraj sledeče: Skupno ■ poštnino: ? 500 m Din. _ | 9.59 1,000 — Din.___| 1875 2,500 — Din. _ $ 46.71 5,000 Din. _ $ 93.00 JO,000 — TOn.____$185.00 100 hh Lir_| 4.70 200 ^ Lir__- f 9.05 500 m Lir__i 9 21-75 1,000 - Lir______9 4l£5 Pri pošiljctvah nad 10,000 Din. d nad 2000 lir posebea popust Ker se cena dm*r)a čettokrat ae* nja, dostiknt docela nepričakovan* je absolutno nemogoče določiti cena vnaprej. Zat« se pošiljatve nalolej« po cenah onega dne, ko ml sprejme« tno denar. DOLARJE POŠILJAMO MJ TUDI V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POSTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO. Vse pošiljatve naslovite na SLO-VENSKO BANKO ZAKRAJŠEK & ČEŠARJEK U5S W. 4tod St., HEW YORK, N. Y. Amtokanski Slovenec Prrj in majstarajii slovanski list * Ameriki. UiUnovlJen leto M Ishaja Tiak dan ruun »tdtlj. pon-lalikav fek torrov M Izdaja in tiska! EDINOST PUBLISHING CO Naslov uredništva In vprave] 184» W. 22nd St., Chicago. Ill, Telefon: Canal 0091, Naročnina] -15.00 2.50 Ca celo leto Za pol leta , Za Chicago, Kanado In Evropd Za celo leto u 6.00 Za pol leta _8.00 Hi« first Md jth« ©Idas* SI*-▼enian newspaper in Amalij. Established J89J, Iaanad daily, axcapt Bandar, day, sad tka day »her fctlMart. Published by! EDINOST PUBLISHING CO Addreaa of publication pfficej 1849 W. 22nd St., Chicago, IIJL 'Phone: Canal 009«, Bnbacriptioif] For one year ... For half a year____ Chicago, Canada and Europej For one year.......... .. .. For half a year . $5.00 2.50 6.00 3.00 POŽOR:—■ številka poleg Vaiega naslova na listu enači, do kedaj imata lat plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker a tem veliko pomagate listo. DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti dopoalan! na ■fedniitvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo itevilkoi v tednu Je čaa do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpiaa ae ne ozira. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Vatikan in fašizem. Prav pogosto izrabljajo sovražniki katoliške cerkve na videz mirno razmerje med Vatikanom in fašizmom, proti katoliški cerkvi. Hočejo pač reči, da je fašistična Italija — katoliška država. Ako bi tako razmerje res obstojalo, bi za katoliško cerkev ne bilo slabo in bi se tega morali vsi veseliti. Tako pa moramo reči, da je med cerkveno in državno oblastjo v Rimu še vedno — neporavnano razmerje. Ugleden katoliški list v Florenci "Unita catolica," ki ga izdajajo jezuitje, je pred kratkim prav odločno zavrnil nazira-nje, da bi fašistična Italija bila res katoliška država. Imenovani list zavrača to naziranje posebno zavoljo tega, ker katoliški Italijani in še posebej katoliška cerkev ne odobravajo nasilnega vladanja fašistov in tudi za nje ne odgovarjajo. Fašistična vlada smatra katoliško cerkev le kot človeško ustanovo, ki skrbi za moralo in dobrodelnost. S tem pa še nikakor ni rečeno, da je država, ki na ta način ceni katoliško cerkev, že katoliška. Katoliška država je le tista, ki krščanstvo v svojih postavah izvaja in ga smatra za podlago in izvor vsega političnega delovanja. Jasno pa je, da Italija niti od daleč ni taka država. Uradno glasilo Vatikana, "Oservatore Romano" je k izvajanju tega lista pripomnila, da dokler je rimsko vprašanje nerešeno, ne more biti govora, da je Italija res katoliška država. Papež potrebuje za svoje stališče — popolno svobodo in neodvisnost, zato še tudi zdaj ne gre iz Vatikana v znak protesta, da mu je ravno Italija storila krivico, ko mu je vzela neodvisnost. Mussolini pa išče vedno bolj pota, po katerih bi se naj zbližala Vatikan in Italija. Ob priliki svetega leta je sicer šln državna oblast romarjem zelo na roke, pa ne zato, ker so katoličani, pač pa, ker so prinašali denar v Italijo. Isto je letos tudi s proslavo sv. Frančiška. Ce se iste udeležuje tudi fašistična vlada po svojih zastopnikih, dela zopet ne iz načelnosti, pač pa iz dobičkaželjnosti. Ze pred letom dni pa je Mussolini načel neoficijelna pogajanja z Vatikanom. Papež k tem pogajanjem ni poslal nikogar. Bili pa so tam razni višji cerkveni dostojanstveniki, ki so se dogovarjali le v svrho informacij. Ker pa so mnogi bili mnenja, da so bila ta pogajanja oficijelna, je zdaj poslal papež posebno pismo svojemu tajniku kardinalu Gaspariju, v katerem ponovno zavrača oficijelnost onih razgovorov. Enako papež tudi odločno izjavlja, da mora Italija najpreje popraviti krivico, ki jo je storila papežu, potem šele se bo Vatikan pogajal. Tako je zdaj papež sam načel rimsko vprašanje od njegovega začetka. Jasno je, da bo papež vstrajno zahteval popolno svobodo in popravo vseh krivic, ki so se zgodile, ko so vzeli papežu cerkveno državo. Mussolini ima vsled tega težko stališče in bo težko mogel skozi med upravičeno odločnostjo papeža in prenapeto odpornostjo italijanskih šovinistov. To vprašanje, ki ga je lansko leto Mussolini načel in je nanj prejel zdaj odločen odgovor iz Vatikana, bo moral zdaj rešiti. Eno pa Lahko že zdaj rečemo, da tukaj s svojo trdo glavo ne bo prodrl tako kot si morda misli. Ne bo zadostovalo, da Mussolini le lepe besede govori, v dejanju se bo moral pokazati, da misli resno, kar je začel. Katoličani sirom sveta mu sicer prav nič ne zaupajo. velikih del, ki jih je Pašič storil za Veliko Srbijo. Pašič je sicer napival jugoslovanstvu, a pri tem ni nikdar pozabil, da je sin Velike Srbije. Prečani so mu bili bolj kot premaganci, na jeziku so mu bili bratje, a v srcu?. . . S Pašičem vred je padel Stipica Radič, ki je bil v dosedanjem ministerstvu prosvetni minister. Radiča slovenska javnost dobro pozna. Danes je to, jutri drugo, kako*- pač vsakdanje razmere zahtevajo. V politiki pravijo, da je Radič zelo neiskreni, nedosleden, pravcati kameleon. S padcem dosedanje vlade ni Jugoslavija zgubila mnogo. Kakšna bodočnost se ji obeta vsled tega je težko ugibati, ker Jugoslovani so politično preveč pocepljeni in nobena vlada, naj se formira iz kakršnih koli političnih struj, ne bo imela z rožicami posutih potov. Veliko najnujnejših vprašanj ni rešenih, vsled katerih trpi celokupna država. Davki so razdeljeni krivično. Slovenija in Hrvatska plačujeti visoke davke. Centralizem vse požre, nazaj pa ne da nič. Politikarji v Beogradu se prepirajo za razne oslovske sence, narod pa čaka in stoka pod silno pezo, ki jo nosi pri davkih. Tako ne more dolgo naprej. Ako se bo nadaljevala taka državna politika, bo to potisnilo narod v popolni bankrot. Na skrivaj se domneva, da ta kapitulacija ni nič druzega kot nov Pašičev trik. Med njim in Radičem so vladale že dalj čase nič kaj intimne razmere. Ker sam Radič ni hotel resigni-rati, je odstopil Pašič s celim kabibnetom in s tem potegnil iz vlade tudi Radiča. Eni pravijo, da bo stopil na Pašičevo mesto Ninčič dosedanji zunanji minister, ki je baje sklenil z Italijo zopet neke čudne dogovore. Drugi pa pravijo, da pridejo na površje zopet demokratje. Definitivnega pa nihče še nič ne ve. Ta dogodek je zopet spremenil vso jugoslovansko politično areno. Sedaj vse čaka kaka vlada pride, nato pa se bodo vse stranke začele na novo grupirati. Pašičeva kapitulacija nov trik ali kaj? Poročila naznanjajo, da je jugoslovansko ministerstvo, kateremu je načeloval stari Pašič podalo ostavko. O temu padcu jugoslovanske vlade komentira zlasti angleški tisk na različne načine. Predvsem moramo ugotoviti, da Pašič tak kot je danes je nerodoviten za resno in stvarno državno delo, ki ga zahtevajo hitro razvijajoči in spreminjajoči politični dogodki v državi. Mož je po letih dodelal in zadnje čase bil je bolj kot figura, kot star srbski patrijarh, ki ga je narod cenil le radi njegove starosti in CHICAGO NA PLAN — NEDELJA BO TVOJ DAN! Chicago, 111. "Ohcet, ohcet, ohcet," — in to še prva po velikinoči. "Kje pa, kdo se bo pa ženil, kje, kdaj, kako?" je začudeno vprašal Boltetov Pepe in drugi, ki so čuli to novico ter silili, v me, naj jim kaj več povem o tej redki slavnosti. Kaj sem hotel kakor povedati, kolikor pač vem. Da, ohcet bomo imeli pri nas v Chicago na belo nedeljo. Toda ne mislite, da bo ta ohcet, kakor so po navadi. To bo čisto nekaj druzega. Pa tudi ohcet ne bo v cerkvi, kakor se to spodobi, pač pa v novi šolski dvorani sv. Štefana. Naš Matiček se ženi z našo Ne-žiko, to bo veselje! Pa še godca bomo imeli, kakor se spodobi. Saj veste, naš Matiček in Nežika nista kar tako. Kdor pa ne veruje, naj pride pa na belo nedeljo v šolsko dvorano sv. Štefana in se prepriča na lastne oči, da je resnica, kar tu pišem1. Naš Slov. Kat. Dram. Klub bo namreč vprizoril burko v petih dejanjih "Veseli dan ali Matiček se ženi." To vam bo smeha na cele tone ! Ko je bila ta igra prvič igrana, so jo nekateri prišli gledat dvakrat in bi jo še tretjič, ko bi bila vprizorjena. Sedaj se Vam nudi prilika, da jo zopet vidite, kateri ste pa zadnjič zamudili, pa lahko sedaj popravite. To prireditev priredijo vsa slovenska chicaška katoliška društva s sodelovanjem Slov. Kat. Dram. Kluba. Cisti prebitek je za Evharistični Kongres, ki bo v Chicago meseca junija. Chicaški Slovenci:— Veliki čas je prišel za našo naselbino, ki prinaša za nas tudi velikansko nalogo, kakor-šne še nobena slovenska naselbina v Ameriki nikdar ni imela in jo najbrže tudi nikdar ne bo. Dobra izvršitev te naloge bo čast in ponos za vse ameriške Slovence, posebno pa še za nas Ghicažane. Svetovni evharistični shod bo v kratkem. Tisoče ameriških Slovencev bo prihitelo za one dni sem v Chicago, da se pri-' družijo milijonom in dajo čast evharističnemu kralju Jezusu. Veliko zastopstvo bo prišlo tudi iz Sloveni'je. Naša naloga bo sprejeti, pozdraviti in poskrbeti vse potrebno za te tisoče in posebno za dične goste iz domovine. Ti tisoči bodo pa nesli iz Chi-cage po vseh slovenskih naselbinah vsak svoj vtis, katerega bodo dobili med nami, in svojo sodbo o nas. Ali hočete, bratje in sestre, da Vas bode hvalili? imeli v časti in nam vsem skupaj dajali priznanje? Mislimo, da ga ni Slovenca v Chicagi, kateremu bi ne bilo dobro ime in čast naselbine pri srcu. Dobro, bratje in sestre, če to želite, sedaj je čas, da to v dejanju pokažete. V nedeljo popol. in zvečer bo velikanska prireditev vseh naših katoliških združenih društev v ta namen, da zberemo potrebni denar, da bomo došle goste dostojno sprejeli in one iz domovine dobro pogostili. Kdor bo prih. nedeljo manjkal na tej zabavi, bo dokazal, da mu ni za čast naselbine. Zato vsi, vsi, prav vsi v nedeljo, popoldne, kakor zvečer na to zabavo, da bomo pokazali, kako znamo biti Chicaški Slovenci veliki ob veliki priliki. Pazite na tozadevni oglas v prihodnji številki. Odbor združ. kat. društev PRIMEREN IN STVAREN ODGOVOR PROSVETINEMU DOPISNIKU. Barberton, O. Rojak, moj osebni prijatelj, mi je že pred več tedni povedal, da me bo dal v Prosveto Tony Svet iz Kenmore, ker sem bil tako "nesramno" predrzen in mu odgovoril na njegov dopis v Prosveti od 27. februarja potem, ko nas je vse tiste, ki verujemo v Boga (v bedaste verske dogme) napadel, in nam hotel nekaj zapovedovati, kako da se imamo za obnašati napram našemu župniku. Nekam čudno se mi vidi, da je treba človeku z izobrazbo tako dolgo tuhtati, kako se bi odgovo rilo enemu navadnemu nazad-njaku in poleg tega še iti v drugo naselbino (našo) to napovedovati. V njegovem dopisu v Prosveti (30. marca) nam pove ta rojak, da je bil njegov dopis resničen. Povedal sem mu in tudi dokazal z imeni, da je bilo med učenjaki gotove dobe večina tacih, ki so bili verni. Or je trdil ravno narobe. V svojem dopisu (30. marca) ni o-vrgel moje trditve. Zakaj ne? Zato, ker to ni mogel. Kdo govori resnico, kdo laž? V svojem drugem dopisu pravi: "Tone (jaz) laže, dasi mogoče ne-vedoma, da so bili vsi veliki možje verniki." Kar sem o tem jaz zapisal, je bilo to: "Da pa ne bo kdo mislil, da sem pristranski, naj tukaj navedem tudi nekaj imen (so sledila imena) učenjakov, ki so bili neverni ali sovražni veri, vendar pa ako primerjamo število vernih učenjakov in nevernih, bomo videli, da so bili tisti, ki so bili verni, v veliko večjem številu, kakor pa neverni." Resnica je, da ima laž kratke noge. Kdo laže ? Ta rojak pravi nadalje: — "Zgodovina nam dokazuje, da tudi noben predsednik Združenih držav še ni bil i-imske vere, pač pa so bili druzih ver in med njimi tudi svodomisleci." Tony Svet, kakor se vidi, prav malo pozna zgodovino in vere. Kje je Tony Svet slišal o rimski veri ne vem. Pač sem bral o Rimljanih in njih verah, ne pa o rimski veri. Mogoče je to kaka nova sekta, meni še nepoznana in je bila menda ravno tako nepoznana vsem dosedanjim predsednikom1 naše dežele A-merike. Kar se tiče predsednikov naše dežele Amerike, so vsi s par izjemami javno verovali po Svetovem tolmačenju v "bedaste verske dogme," se prištevali kristjanom kot se mi. Verovali v Krista-Boga kot mi. Citali sveto pismo kot mi. Ob-jiskovali cerkve kot mi. Sedanji j predsednik Coolidge se tudi |prišteva kristjanom kot mi, kot I jaz. Prvi predsednik naše dežele Amerike, George Washington, je v svojem pismu na katoličane iste javno pohvalil. Predsednik Coolidge je šel, ko je imelo društvo sv. Imena svoj shod v Washingtonu, med nje in jih pohvalil za njih plemenito delo proti izrabljanju svetega imena in proti sramotenju Boga. Zakaj ne gre Tony Svet in ne zapiše, da so bili ti naši prednedniki napoti vsemu napredku in so napoti, ker so verovali in verujejo v "bedaste verske dogme?" Zakaj ne piše predsedniku Coolidge, da je nazadnjak, ker hodi v cerkev in veruje v Boga, v posmrtno življenje? Ej, kje je korajža, Svet? Zakaj kot sin te dežele, ne protestira na državne zbornice in na kongresno zbornico, ker se tam opravlja molitev pred vsakim zborovanjem ozir. se duhovnik tam ravna po nagibu "bedastih verskih dogem" potem, ko ga zbornice v to po-zovejo in ga poslušajo ter celo molijo. Glejte, kako lepo priliko ima rojak Svet pomesti verske dogme iz javnih zakonodajnih zbornic. Posebno še naj ne umsko. Sam torej pripozn* da ni nič boljši od nas druP ročnih delavcev. Uma liaJ manjka. Zadostnega uma. ^ dostne izobrazbe in ker W nam manjka (in tudi roja} Svetu), zato smo ročni dela1'* Ker pa je to rojak Svet in smo to mi, zakaj potem zm®' janje od strani rojaka .Svet, njegovo bahanje o izobraz (umski). Ali ni tako ravnanj malo preveč izobraženo? Rojak Svet pravi n*«^ "Bog še ni ustvaril nobene? zrakoplova, ni ustvaril ga parnika, še nobenega vl«M bi se obrnil s svojim' protestom 0„ ......L, I.--------- _ na državno zbornico v Illinois, sploh še ničesar ne, karte®! kjer te "bedaste verske dogme "Igli pokazati, da je delo vse opravlja naš rojak Rev. Mažir. -gočnega." Tudi nova logik«.' ^ Svet Tony pravi dalje: "Sem |nekaj novega v tem ožiru. ^ rojen sin te velike države in ;ko nespametna je logika 1 i smatram, da imam kot tak vse Sveta, bomo takoj videli- ^ pravice, katere pripadajo tukaj rojenim državljanom. Zato si te pravice ne dam kratiti po nobenem verskemu ignorantu. Tony Svet naj le ne bo v strahu, da mu bo kedo kratil pravice kot državljanu, ker to narediti more le sodnija, ako se kdo izmed državljanov pregreši zoper gotove postave. Kar se pa tiče pravic kot tukaj rojenemu, naj mu bo malo po-jasneno, ker drugače si bo mislil (ker kakor se vidi, ne pozna ustave Zdr. držav), da ker je slučajno tukaj rojen, ima kaj več pravic kot naturalizirani državljan ali državljani, in da nas bo kar tako lahko napadal in sramotil. Ustava Združenih držav, kar se tiče pravic državljanov govori delno to-le: Ai*-ticle XIV, Section 1: All persons born or naturalized in the United States, and subject to the jurisdiction thereof, are citizens of the United States and of the State wherein they reside itd. Torej nič ne bo s tistim : Vse pravice, katere mi pripadajo kot tukaj rojenemu državljanu. — Kar se tiče vere pa zopet govori ustava pod: Articles in addition to, and amendment of the constitution of the United States of America itd. to-le: Congress shall make no law respecting an establishment of religion, or prohibiting the free exercise thereof itd. — Ako se hoče rojak Svet še nadalje poučiti o ustavi naše dežele, mu rade volje posodim knjigo, .ako zna či 0 mimo za podlago logiko r Svet in dajmo primero, P1 pa malo premislimo. — • ima kos zemlje. V sadi seme, katero obrodi sad. j pospravi, ga porabi ali P10 Rojak Svet bi rekel: Tart1' ni povzročil produkcije sa 0 ampak zemlja. Kemične sest* tiki vine v zemlji oz. narava ^ je povzročila, da je semeNS , <. ... ... noim p . $ Jno. ■ \4 P Vt lo in obrodilo sad." ^ ljudje pa bi rekli: "To je J farmarja. Zemlja sama n8^ brez farmarja ne bi obr š tacega sadu." Po Svetovi je zemlja ob sebi nastala no tako ljudje in sploh Vsi rava. Rojak Svet se bo sk^ na evolucijo. Ali mish Svet, da smo mi res tako ^ da tudi o tacih vprašan." vemo nič ziniti in da ne mo o tem le z razliko, ® t) čemo slišati pro in kon- Moderna veda in teh«i^ produkt delavca, pravi * jak. Dobro. Čigav prod«* je zemlja? Naš solar s' Čigav produkt sploh vse ^ di oko in kar ne vidi v v _ ju? Torej tehnika in ^ morala biti produkt d® predno je morala obstoj' : Ako je tako, čigava P1"0 ^1 je drugo? Zvezda »a "V kresnice neba, kakor .A pesnik? Astronomi 1 ^ so zvezde velika sol»ca : bližja od nas je tako d j1 ^ ako bi ugasnila danes. ' . zapazili šele čez štiri v ^ Zvezde zopet so razlicn, f lov* vrst f®p< tudi «a; ovil druj kor tika kah Polili Nt V šept H fžlic litini "kost i irei 'je Ne že M Na uriti H Sv za sklicuje na neke pravice kot tukaj rojen. Pa ti gre in nas na- --- t----- - - - i ve in spektroskop nam tati angleški jezik in ako ne( da je to pripisov.ati zna tega jezika, pa mu razlo- sestavinam zvezd. Pote"1 , žiti isto v razumljivem jeziku.j /yane nebule> ki sestoj*-1 ^ Torej, pomisli rojak Svet! U- k nas . g iz pHna. stava naše dežele nam daje pravico, da lahko verujemo v i kor nas uče, iz plina-i planeti in meseci raz'11 ^jj tov. Eno še v žareče"1 , -- ------— . — .. Boga. Da lahko hodimo v cer-( drugQ y drugi stopinji 1 ^ kev. Da nas ne sme nihče pri jn trGtje že v mrtvem > $ tem ovirati, pa se rojak Svet N . nage goinCe, ( , 1 _______1 \Jge 1 zemlja, nas mesec. ^j.' pada, ker verujemo mo v cerkve. Ker spreminja. Vse se P1 ,eirii Ker hodi-j Eno ^ ge v prvem - H - — imamo in,voja — seme; drugo ' zdržujemo svojega duhovni- Trctje že mrtv0 in di'^ s s s V- Ni s k 'H!1 Ne,. Siri! %t se P . teku ^ it*1 ka. Sramoti nas vse vernike in pada poneko(l nas imenuje oviro vsakega na-, Spremembe v v predka in to samo zato, ker čaga Drugod v teku let'v verujemo v Boga. Po kakšni drugje m0rda kom«, f pravici, po kakšni in čegavi po- mj]ijona ]et. Vse se i'°dv/,f stavi se to dela. Rojak Svet se ne sramuje, ker je delavec v tovarni. minja, zori in umii'a ko« , in se premika po • Jaz. koni ne nastanejo -siin ^č« se tudi ne. Mi ga ne sramotimo,1 ^ ker po Svetovem $ ker je sotrpin z nami vred. —j kar je prav tudi teh»ikl1 I J\
  • Zakoni pa, ki P'^1 dola, pa naj si bo delo ročno Vsa nebeška telesa, Pil ali umsko." Rojak Svet dela v . atrijji!'' ---- ----------------- -S" VW \*V4M »j tovarni, ima tprej ročno delo in (Dalje na *• ZGODBA 0 NEVIDNEM ČLOVEKU Angleški spisal H. G. Wells Prevedel Paulus "Ves čvrst sem se zbudil in živahen, celo nekoliko zdražljiv. — In tedaj ie nekdo potrkal. Hišni gospodar je bil, stari poljski žid v dolgem, zamazanem kaftanu in v raztrganih copatah. Grozil mi je in hotel je vedeti, kaj je pomenilo tisto mijavkanje v pretečeni noči. Angleške postave zoper vivisekcijo, je pravil, so stroge in lahko se mi pripeti, da dobim posla s sodiščem. Rekel sem mu, da ničesar ne vem o kaki mački. Pa se j« spet pritoževal, da se od mojega i^rnega stroja trese ves hram. To je bilo res. — Zmuznil se je mimo mene v sobo in je stikal po kotih in gledal krog sebe. Zbal sem se, da ne bi kje česa opazil in izdal mojo skrivnost. Postavil sem se med njega in med stroje. Pa to je še huje vzbudila njegovo radovednost. Kaj počenjam, je popraševal. Zakaj sem vedno sam in zaklenjen? Pošteno —? Njegova hiša da je bila vedno poštena hiša, sredi zloglasne soseščine. — Ujezilo me je. Pokazal sem mu vrata. Ugovarjal je in se skliceval na svoje posestniške pravice in da sme pogledati v vsako stanovanje. V hipu sem ga imel za vrat, nekaj se je utrgalo in zletel je na "svoj" hodnik. Zaloputnil sem vrata, jih zaklenil ter sedel na posteljo. Ves sem se tresel od razburjenosti. Ropotal je in ne kregal zunaj, pa nisem se brigal zanj in čr.ez nekaj časa je odšel. Kaj sedaj ? Tako sem razmišljal. Tukaj so mi gorela tla pod nogami. Nisem vedel, kaj bo storil lastnik hiše. — Izseliti se? Nove sitnosti bi imel, delo bi se zavleklo, — denarja ni bilo za selitev. Vsega premoženja sem štel 20 funtov, naloženih v banki. Izginiti — to je bila edina rešitev. Takoj sem se iotil priprav. Svoje zapiske — v knjigah so — in svoj denar sem poslal poštnoležeče na poštni uracl v Great Portland Street. Nato sem sedel in dal vplivati nase bolni, uspavajoči učinek kemikalij, ki bi naj izpremenile mojo rdečo kri v belo, brezbarvno. Nekdo je potrkal, ponovil trkanje in od-.šel. Spet je nekdo prišel in potrkal. Nekaj je zasušteio in sivkast papir se je pomilil skozi špranjo pri pragu. Ujezil sem se, skočil in odprl široka vrata. "Torej?" sem se zadri. Hišni gospodar je bij. Govoril je nekaj, menda da mi hoče odpovedati stanovanje. Dvignil je oči in mi pogledal v obraz. Za trenutek je zijal ves onemel. Nato pa je izpustil svečo in črez glavo in vrat planil po stopnicah navzdol. Zaklenil sem in šel k ogledalu. In tedaj sem razumel njegov strah. — Moj obraz je bil bel — bel kakor apno. In strašna noč se je začela. Nisem pričakoval, da bom moral toliko trpeti. Koža ine je skelela, kakor da sem na žerjavici, vse telo se mi je zdel« kakor da je v ognju. ' Pa stisnil sem zobe in trpel. — Mislil sem, da bom umrl. Sedaj sem razumel ,zakaj je miiavkala mačka. Moja sreča je bila, da sem živel sam zase, brez postrežnice. Vzdihoval sem in stokal in govoril kakor v o-motici. — Pa vzdržal sem. — Onesvestil sera se in bledo jutro me j« našlo med stroji. — Bolečina je minila. Nikdar ne bom poza- bil tistega jutra. ^jjjo Roke so bile prozorne kakor • se je naredil dan, sem pri zrt1^ jjflf jasno in razločno videl po sol"- ^ ^ postajale steklene ,kosti in žil6 ■ ^ le, nazadnje še tudi n itkusti X Škrtal sem z zobmi in vzdržal ^ v#. Nazadnje je bilo od vsega še črno zu nohti in par madežev ne na prstih. Vst.H povezan otrok, z nogami, sem. — Stopal sem P1 ^ ki del. — Slab sem bil in gladen- . . . .. , i lP P S ogledalu, menoj. — Utrujen Prazno steklo 0e sem legel in si P0}.^^1 čez oči, da bi si naredi teino, ves pred poldan. Lrrt'V Trkanje me je zbudilo. ■ • - - - • • _____ • i . - ■ - - Iz življenja in sveta. KONEC HAREMA. številnih reformah Kema-e ylade, ki je vrgla že celo vrst0 starih turških institucij v r9Potiamico, je zdaj odklenkalo IjC haremu. Narodna skupščini "a je odobrila osnutek novega ®viNra zakonika, ki med iti Ugim zavrača mnogožen-& f*0 v prošlost. Le še ka- # *0r glupa orijentalska roman-a se bodo ohranile zoperne -Hiice o pašah in vezirjih in lluh.ih, o odaliskah, favorit-® m skritih lepoticah, ko bo _ J*** žena že davno dosegla itd> ^Pn.10 moderne vzgoje in po-■0 Wne vzporejenosti z ženskim •sel v«tom v Evropi. ^ . V življenju obče in v obitelji u posebno se je Tur kin ja # ve docela približal,a možu. Na-lef Jctenm pa ni smatrati, da je est' h»utev harema in vseh drugih i C-elih institucij, ki so jo l J sto in stoletja, rezul-«e™u lenega osamosvojevanja. j^oženstvo m harem so v , ciJi uvedli možje in zdaj o-J| tudi odpravljajo. Zasluga ( . eme Turkinje pa je, da se 1 ^ davno uprla mnogožen- 3 i fjtl U1 Se Z lastnim elanom pre-C- V civilizacijo. Moderna ^InJa se danes u dejstvu je v "^Poklicih in se danes bori , POPolno enakopravnost z Imi- Hanuma Neziha Mu- t«ledin i« kiji., aanes turška prvobori-ljfav.a Za vse ženske politične TQ(ia skupina, ki se L 4 °krog nje, je še zelo maj- ■t* e bf M 4 1« po'1 p* st^1: A # J ! t0 5 emancipirana Sjl Večinoma ...______r_______ stilianska dekleta, dočim je o- .""l SVff rp ..... ■ 1 urciji se preveč 1 m je zadovoljen s prido-^ ki so jih doslej rodile ei'nizujoče reforme. si* • ~—-- Ha 6 ln agitirajte vsepovsod ■ ^er. Slovenca! HIŠA STRAHOV V FRIED-RICHSHAFNU. Vratislavsko društvo za znanstveni okultizem rešuje sedaj problem zanimivega okultnega fenomena, takozvane "hiše strahov" v šlezijskem kraju Friedrichshafnu. Strahovi strašijo ljudi v navadni kmečki hiši, ki stoji na kraju vasi. Reči, ki se dogajajo tamkaj, si ne more nihče pojasniti naravnim potom. -Čim nastane mrak, včasih pa tudi podnevi, začno duhovi trkati na vrata, Stoli plešejo po sobah, mize se začno premikati, odeje in ponjave vstajajo ter se vijejo po zraku. V peči za-svira čuden orkester, čujejo se žvižgi in pokanje z bičem. In vsega tega ni mogoče pojasniti na noben naturen način. Društvo za okultne pojave je dalo natančno preiskati vse prostore, da bi izsledilo nemirneže, Teh pa ni našlo. Interesantno je tudi to, da napravljajo ti pojavi posebno na živali močan vtis. Psi in mačke se pred glasovi skrivajo in postanejo nenavadno boječi. Listi, ki objav-Ijajo ta poročila, pripominjajo, da zvoni vse to skupaj kakor neverjetna storija, katero si je izmislila zmedena glava, da je pa stvar vendarle resnična in napisana po podatkih zelo verodostojnega očividca. -o- ITALIJANI ŽIVE BOLJE KAKOR PRED VOJNO. O tem prinaša statistične podatke "11 Policlinico." Pred vojno se je porabilo v italijanskih mestih po 14 kg svežega mesa na glavo, sedaj pa po 21 kg. Konsum olja se je zvišal od 19 na 29 kg, sladkorja od 5 na 8 kg, kave od 0.8 na 1.2 kg, vina od 30 na 50 litrov itd. Tu- di dejstvo, da so se moderna vozila tako ogrožano pomnožila, je v veliki meri pripisati večjemu povprečnemu blagostanju. Danes je v Italiji 2.3 milijona dvokoles (pred vojno 1.2 milijona), 38,0-00 motornih koles (17,000), 28,000 tovornih .avtomobilov (900!). "II Policlinico" pripisuje izboljšanje življenskih razmer v Italiji naraščajočemu delu na vseh poljih. Pomisliti pa je treba, da Italija veliko zasluži od tujskega prometa in kolonij. V KATERI DOBI JE ČLOVEŠKI RAZUM NAJBOLJ RAZVIT. Neki Anglež se je nedavno tega pečal s statistiko, v kateri človeški dobi so se odkrile razne iznajdbe. Tako pripoveduje med drugim, da je bilo dvajset največjih iznajdb človeka stvorjenih v 32. letu starosti. Iznajditelja parnega stroja in parne turbine sta bila stara vsak 29 let. Stroj, za žetev in vezanje snopov, brezžični brzojav in va-cuum-zavoro so odkrili iznajdi-telji v dvaindvajsetem letu starosti. Iznajditelj šivalnega stroja je bil 26, a oni, ki je iznašel aluminij, samo 23 let star. Edison je imel 30 let, ko je napravil prvo električno žarnico, a Wilbur Wright je bil 38 let, ko je prvikrat poletel z letalom. Slikarji in glasbeniki razmeroma zgodaj razvijejo svoje talente, pisatelji postanejo slavni povprečno z 42 leti, finančniki in trgovci s 53 leti. Državniki in vojskovodje so med najstarejšimi slavnimi možmj. Mnogo diplomatičnih potez je bilo izvršenih v sedemdesetih in osemdesetih letih starosti. Generali so bili marsikatero odločilno bitko, ko so bili ali bi lahko bili že stari očetje. -o- KAJ JE VSE V ZRAKU? Da je po mestih v zraku vse polno prahu, se ni čuditi, toda dognali so tudi, da popolnoma čistega zraka tudi na morju in na najvišjih gorah ni. Res je, da so delci prahu v višinah mnogo manjši in da jih je tudi manj, a vendarle onečiščujejo zrak. Po mestih, zlasti po industrijskih krajih, pa je množina prahu neizmerna in posamezni delci dosežejo celo take dimenzije, da so tudi prostemu očesu vidni. Opazimo jih zlasti, kadar so direktno od solnčnih žarkov obsevani. Tedaj jih vidimo celo v čisti sobi toliko, da se nehote zgrozimo. Potom poskusov se je dognalo, da plinova luč zelo povečuje število prašnih delcev v sobi. Največ prahu so dosedaj relativno našli v tobačnih tovarnah. Vendar pa prah sam na sebi ni človeškemu organizmu tako škodljiv, kakor so bakterije, ki jih je tudi vse polno v zraku in brez katerih najbrže tudi najvišje gore niso, kot kažejo najnovejši poskusi. Celo na vrhu Mont-blanca, 4810 metrov visoko, so našli v enem kubičnem metru 4 do 11 mikrobov v prostem zraku, v observatoriju pa 260 do 540. Cim nižje gremo v nižino, tem večje je število mikrobov, ki končno naraste dc bajnega števila, ki gre že na milijone in milijarde. -o-- V KREMPLJIH KRALJEVEGA ORLA. Nenavaden dogodek se je pripetil nedavno v fontain-bleauškem gozd'u na Francoskem. Čuvaj fontainebleauške-ga gradu se je vozil na svojim motociklu v Nenours. Pot drži skozi gozd. Približno sredi gozda se je spustil na motocikli-sta kraljevski orel. K sreči pa je imel čuvaj glavo pokrito z usnjato čepico. Hotel je ptici-roparici ubežati, toda orel mu je trdovratno sledil, tako da je moral slednjič ustaviti motoci-kel in s pomočjo nekega šoferja, katerega je srečal, pobiti ujedo. Šele ko je stri orlu krilo, je bil napad pri kraju. Orla so potem zvezali, čuvaj pa je kljub temu, da je bil dobro za- varovan z obleko, na par mestih močno ranjen. -o- 35 LITROV RICINOVEGA OLJA ZA BOLNEGA SLONA. Indijski slon Assan, last znanega cirkusa Krone, je zbolel po koliki. Žival je bilo treba hitro ozdraviti, kar se je zgodilo na ta način, da so vlili slonu v usta veliko "žlico" ricino-vega olja: 20 litrov. Ta kvan- orožja, se je same besede "smrt" strašno bal. Ta njegova slabost je bila tudi povod, da je bil do smrti s svojo ženo v sporu. -o- CELJSKA POROTA. Pet let ječe za 10 Din. Pred celjskimi porotniki je visokih stal še ne 201etni kamnoseški Vrata je odpiral delavec Franc Kamenšek iz enkrat mrtvaške obrede, toda pred krsto, v ■kateri je ležalo truplo. -o-- MUSSOLINI V LONDONU. Vratar angleškega ministrskega predsedstva na Dawning Streetu, Mr. Robert Lloyd, je služil mnogo let v tem poslu. Nihče ni videl toliko oseb kot on kraljem in cesarjem, državni- Duhovca pri Sv. Roku ob Sotli, tij;eta pa še ni zadoščala in so kom iz raznih delov sveta, ge- ki je dne 10. januarja t. 1. v morali pozneje dodati še 15 li-j neralom in mnogim drugim. V Cestah pri Rogatcu napadel trov. Potem pa so obolelega svojih spominih pripoveduje .voznika Nikolo Paviča, ki je slona klistirali in so porabili med drugim o italijanskem mi- vozil porcelan iz Lihoj pri Ce-pri tem 6 ogromnih veder vode.i nistrskim predsedniku Musso- lju na Hrvaško, izsilil z orož-Po 36tih urah sta zdravilo in! liniju, ki je prvikrat prispel v jem v roki od njega 10 Din. in klistir učinkovala, nakar je slon London. Planil je v vestibul, ga z nožem težko poškodoval. polagoma zopet okreval. --o-- KAKO NARAŠČA LAŠKO zagrabil vratarja za roko ter Porotniki so vprašanje glede veselo vzkliknil: "Vzradoščen hudodelstva ropa in težke tešem, da morem angleškemu mi- lesne poškodbe potrdili, na kar n istrskemu predsedniku stisniti je bil Kamenšek obsojen na 5 roko." Obzirno so mu nato do- let težke ječe. Oproščena detomorilka. 421etna delavka Julijana Za-leznik je bila obdolžena, da je dne 23. decembra 1. 1. PREBIVALSTVO. Koncem leta 1925. je štela Italija 41milijonov 600,000 duš,j povedali, da se je zmotil. torej skoraj dva milijona večj -o-- kakor Francija. Ce bo laško PREFOVEDANE BESEDE, prebivalstvo tako naraščalo' Praznoverja je še vse polno vrgla kakor doslej, bo štela Italija pri raznih narodih, največ pa .svojega mesec dni starega ne-leta 1931. 44 in leta 1941. 50 tam, kjer je malo vere. Med zakonskega otroka s Kolenčeve milijonov ljudi. škotskimi ribiči ne sme nikdar brvi v močno naraslo Savinjo. Obdolženka svoje dejanje priznava, a dela vtis duševno za-Na Švedskem se je primeril pogojem ne sme omeniti beseda ; ostale ženske. Porotniki so te dni originalen slučaj. V "sulc" in "minister," ker bi pri- j vprašanje glede hudodelstva -o--pasti beseda "zajec," a kadar POZABLJENO TRUPLO. i so na morju, se pod nobenim jLandskrona je umrla neka sta- vedlo do nesreče. Nikdo pa ne rejša gospa, ki je pripadala've, kedaj je to praznoverje na-tamošnji judovski občini. Poko- stalo. V nekaterih gledališčih pati so jo nameravali na nekem .mesta Londona se ne sme izpre-bližnjem kraju .V ta namen je govoriti beseda ogenj." V pi-bil naročen avtomobil, ki naj bi jvovarni ne smeš nikdar reči oskrbel transport trupla. V ,"voda," a v nekaterih bolnicah bolnici mesta Landskrona, kjer je prepovedana beseda "bole-j/gospa umrla, so ob krsti o- zen." Stari Krupp v Essenu ni pravili mrtvaške obrede, nato'smel 'nikdar slišati besede pa so krsto odnesli na avtomo- j "smrt" in delavstvu, kakor bil.- Ko je bil avtomobil že nasploh vsem uslužbencem, je bi-poti, pa je prihitel vratar do- ,lo prepovedano v njegovi na-tične bolnice in javil, da leži vzočnosti to besedo izgovoriti, truplo umrle gospe še v mrt- Dasi izdelovalec smrtonosnega vašnici. Nameščenci pogreb- ' nega zavoda so pozabili truplo dejati v krsto. To odkritje je napravilo pri vseh mučen vtis. Posrečilo se je nato telefonično : obvestiti šoferja o dogodku, nakar se je ta vrnil s prazno krsto. Pozneje so opravili šei KUPNO POTOVANJI V JUGOSLAVIJO zakaj čakaš? tO ■J i. Wi K o* IA * i; i ni* % d /j j ■J V l\ •i' „ Na celem svetu ni med kadilci drugega prijatelja, kot je Camel V celi vesoljnosti cigaret ni tako razveseljivega in zvestega prijatelja kot Camel. Nobena druga cigareta ni napravila—in obdržala—toliko prijateljev kot Camel. Camels nikdar ne utrudijo vašega okusa, ne glede na to, če jih še toliko pokadiš. Tako dovršeno so pomešane, da nikdar ne zapustijo cigaretnega okusa. Kadarkoli zažgeš Camel, veš, da okušaš najprijetnejše kajenje, ki je kdaj prišlo od cigarete. ^ri izdelovanju teh cigaret je vsa želja, da zadovolji, vsa spretnost, da posluži, največje tobačne organizacije na svetu. Nič ni predobro za Camels. Najbolj izbrani turški in ameriški tobak. Najbolj spretna mešanica. Najboljši cigaretni papir, ki ga delajo v Franciji. Nobena cigareta ni kot je Camel in boljše ni mogoče napraviti. Camels so najbolj neprekosljiva izbira navajenih kadilcev. Ako še ne poznaš sladkosti in okusa Camels, odpri sloviti zavitek in poskusi! Priporočamo ti, da primerjaš Camels s katerokoli cigareto, ki je narejena za katerokoli ceno. Vzemi Camels! Ali si že volil v tej jubilejni se vrši na najboljšem francoskem par-kampanji "A. S."? — Če ne, niku PARIS, ki odpljuje iz New Yor- !ka na 1. MAJA 1926. Za potnike tega potovanja bodo na parniku in na vlaku prirejene posebne •ugodnosti. Poleg tega bo spremljal izkušen uradnik banke potnike prav do Ljubljane in skrbel za udobnost potnikov, zlasti bo imel na skrbi njih l»rtljago. Vsak rojak je vabljen, da se pridruži. Potniki bodo dospeli domov v najlepšem času. Izrabite to priliko. Priglasite se čim prej! Za .nadaljna pojasnila o skupnem potovanju, kakor tudi glede drugih potovanj, pišite na: SLOVENSKO BANKO R. PAVLOSKI Slovenski fotografist 719 No. Chicago St. JOLIET, ILL. Se priporoča slovenskemu občinstvu v naklonjenost! LOUIS STRITAR m & csšAPi se priporoča rojakom za naročila premoga, katerega pripeljani na dom. Prevažam pohi-stve ob času selitev in vse kar spada v to stroko. Pokličite me po telefenu! 2018 W. 21st Place CHICAGO, ILL. Phone: Roosevelt 8221. 455 W. 42d ST., NEW YOKI'.. N V Obrnite se na naio ban!io t">li: Kadar pošiljate denar v str.ri hrai bodisi v dinarjih, dolarjih ali drugih valutah; Kadar hočete dobiti denar iz starega kraja; Kadar ste namenjeni dobiti kako osebo iz starega kraja; ali Kadar imate opravka s kako drugo zadevo v starem kraju. umora zanikali, nakar je bila Zaleznikova oproščena. Razprava proti Alojziju Maj-ceniču, ki je obtožen radi ropa, se ni vršila, ker so sodni zdravniki izjavili, da je Majcenič najbrž duševno bolan. ——o- Na delo rojaki za katoliško časopisje! MALI OGLASI. HIŠE IN LOTE. MODERNI BUNGALOW s 6 sobami, zidan lansko leto, porč za spati, furnace heat, lota 33 čevljev široka, visoko podstrešje, hrastova tla, alley tlakovana. Cena $10,000. Lastnik 4612 Nevada St., Chicago, 111. 205-p do p BUNGALOW 7 sob "stucco" ometavio na pločevino, lot 50x210, cesta tlakovana. na obroke. 2622 N. Newland Ave., Chicago, 111. Phone Columbus . 9270. sdos 225 ZIDANA HIŠA s 5. sobami, "hot water", $9,250, takoj $2,500, ostalo na mesec. 5435 S. California Ave., Chicago, 111. sdos 215 HOMERIC AN REALTY CO., __64 W. Randolph St._ FARME NA PRODAJ. FARMA 320 akrov na prodaj v bližini Neillsville, Wis. Dobra zemlja, poslopje v dobrem stanju. Se lahko razdeli na 4 farme. 184-6 G. C. Youmans, Neillsville, Wis. MLEKARSTVO. ŽIVINOREJA IN KOKOŠJ EREJA vseh velikosti. Cane, Cook in McHen-ry okraji. Zahtevajte podrobnosti. — F., Mann, Rialto Bid g, Elgin, 111. } 212-p do p DELO IN SLUŽBE. MOŠKI STARI NAD 21 LET, vešči ali nevešči v vožnji z avto. Mi učimo in Vam preskrbimo službo brezplačno, na severni, južni ali zapadni strani mesta. Povprečna plača $35.00. Vprašajte na 206-pdop 57 E. 21st STREET. CHICAGO. ILL. DR. H. ROSENBLITH --SPECIALIST V BOLEZNIH SRCA IN PLUČ,'- kakor tudi drugih hibah, je odprl svojo pisarno na: 8800 Commercial Ave., So. Chicago, 111. Ordinira v torkih, četrtkih in sobotah od 6. do 8. ure zvečer. Dr. II. Rosenblitha zdravniška veJa glede srca in pljuč zasigura bolniku popolno ozdravljenje. Dr. Rossnblith, Uradne ure: zdravnik in kirurg, 9-10 dopoldne, 3508 W. Roosevelt Rd. 2-5 popoldne, Tel.: Nevada 2003. 7-9 zvečer. Material garantiran po nizkih cenah PEOPLES PLUMBING & HEATING SUPPLY CO. 490 Milwaukee Av., Hay market 4221 461 N. Halsted St., Haymarket 1018 DR. N. SCHRAYER zanesljivi dentist 865 Milwaukee Ave., Chicago, 111. Vogal Racine Ave. Phone Haymarket 3304. Najbolje delo potoni najnovejšega sistema po najnižji ceni. Delo garantirano 10 let. 127 Camel C I GA RET L Gospodinje na Ely, pozor!!!!! VELIK PRIPOMOČEK PRL DELU. Dobil sem pralne stroje najnovejšega modda. Poskušnja je pokazala, da prekašajo vse dosedanje. Dobi se prav na lahke obroke, zato ste uljudno vabljeni, da si pridete to koristno novost ogledati. Joseph Mantel Trgovina z železnino in pohištvom in vsemi hišnimi potrebščinami, kakor olje, varniši ,vrata, okna, kleparija in plumberstvo. ELY, MINN. Gospodarica sveta AVANTURISTIČEN ROMAN. » 1 t .' Kari Figdor — prevel R. R. . | Naslednjega dne se pojavita v pisarni hotela "Viktorija" dva tuja gospoda, eden oblečen zelo elegantno, drugi pa opravljen v ameriško promenadno obleko. Na veliko začudenje razloži eleganten gospod ravnatelju hotela, da je prešel ves etablizma v roke nove družbe, ki želi zamenjati in sicer takoj ves dosedanji personal s svojim lastnim. Ako je gospodu ravnatelju drago, si lahko takoj poišče novo službo, odpravnino dobi takoj. Par ur nato se pojavijo v hotelu na nemajhno začudenje gostov sami novi nepoznani o-brazi. Zopet par ur n.ato, krog dvajsete ure prinese Stanley Mavdi z od jeze zardelim o-brazom najnovejše izdaje listov. Z nepopisnim' začudenjem čita Mavda v njih zgodbo svojega življenja, ki je seveda od kraja do konca izmišljena. Poleg tega pa poročajo listi v po cele kolone dolgih opisih, kaj je zajtrko-vala in kaj je počela preko dneva. Kako zadovoljna je, da se je prelevila iz Mavde Gre-gaardove v Mavdo Buttonovo. Vsa poročila izhajajo iz enega in istega vira, namreč iz neke posebne izdaje "New York Suna," od tu pa so jih poročevalci pretelefo-nirali nemudoma takoj nazaj londonskim listom. Celo "London Herald" je za enkrat pobit. Harrison je zmagal. "Strašno!" reče Mavda pol smejoč, pol se jezeč. "Da," reče Allan ter ji poskuša napraviti poklon, "vi ste pač povsod boginja, kamorkoli pridete." "Hvala! Tega res ni bilo treba," reče smeje Mavda. "Na vsak način moramo pobegniti odtod. Vam se na vse zadnje še ne godi tako hudo, toda mene ne izpuste ti strašni časnikarji žive iz rok. — Bravo, izborno! Poizkusiti hočem pobiti te gospode z istimi sredstvi, katere so uporabili proti meni. Odšla bom ven preoblečena v hotelskega slugo. Stanley pokažite svojo umetnost. Preskrbeti mi morate zato potreben kostum!" Dve uri pozneje stopa po hotelskih stopnicah navzdol postaven sluga s jiostrani povez-njeno kapo. V roki drži veliko pismo. Mudi se mu, gotovo mora čim preje dostaviti pismo na označen naslov. Ravno v trenutku ,ko srečno prekorači vestibil ter hoče stopiti skozi vrteča se vrata na ulico, se pojavi pred njim na nasprotni strani vrat poročevalec Harrison. Harrison obstane ter se zagleda v slugo. "Presneto lep fant je to," si misli med tem, ko se zasučejo vrata. "Tega pa še niti ne poznam. Pridobiti ga moram za mojo osebno službo!" Toda Mavda je že spoznala svojega sovražnika, katerega sliko je videla prej v v časopisu, zato pritisne ravno tako močno na vratno krilo ,kakor Harrison na drugo. Zaman ji namiguje Harrison preko šip. V naslednjem trenutku, ko se krilo vrat končno uda je Mavda že sredi ulice in predno se Harrison zave, kaj se je pravzaprav zgodilo, že izgine za prvim vogalom. 52. Na dovrskem mostu se oglasi v tretjič zvonec. Z dimnika parnika, pripravljenega za odhod v Calais, se dvigajo gosti oblaki dima. Na krovu stojijo Mavda, Allan in konzul ter se zadovoljno smejejo, kajti ravno v trenutku, ko se je dvignil mostiček, je zgrabilo par mornarjev s pomočjo dolgega in suhega policista nesrečnega Harrisona, ki je hotel za njimi na parnik. Poročevalec se brani z rokama in nogama, toda brez uspeha. Trojica verodostojnih prič je potrdila, da je ravno on tisti roparski morilec, katerega išče policija že cele tedne zaman, in na katerega glavo je bila razpisana nagrada tisoč funtov. Ravno v tem' trenutku, ko izpuste stražniki zopet za hip nesrečnega Harrisona, se prične polagoma vrteti parnikov vijak. Mavda odhaja s svojima spremljevalcema na kontinent. Prekrasna od mesečine obsijana noč je. Na krovp parnika stojita, na ograjo naslonjena Mavda in Allan ter nemo opazujeta od mesečnih žarkov obsijane, večnonemirne morske valove. Prvič, odkar sta se rešila iz daljne afriške divjine, sta zopet sama. "Gospodična Mavda," spregovori tiho inženir, "skoro bi raje videl, da sva ostala-tam doli. Vsaka minuta vas bolj oddaljuje od mene. Kaj naj vam še omenim tu, vam oboževani in občudovani posestnici milijard ? Ko bi vedela kako sovražim' ta denar, ki naju deli kakor nepremostljiv prepad! — Kaj sem napram vam jaz ubog inženir ? ! Tam doli v Afriki sem bil le moški, in vi ste bila le ženska ..." Je li mesečina tako obledila Mavdin obraz? ,lNe govorite tako," odvrne tiho. "Nikoli ne morem pozabiti kaj ste storili zame moj ljubi, dragi prijatelj! Nikoli ne bom pozabila, kaj ste mi in kaj mi ostanete. Zakaj fne žalite? Ako naju deli to neumno zlato, potem recite mi eno samo besedo in vržem ga vstran! Allan!" vzklikne ter razprostre roke, "ali ti moram povedati: ljubim te! Ostani pri meni! Tvoja sem za vedno!" Občutek nepopisne sreče prevzame inženirja. "Mavda!" zajeclja komaj slišno. "Moja Mavda!" Med vrati,, vodečimi iz salona se pojavi tiho, neslišno konzul Blankenstein. Ozre se naokrog ter zagleda Mavdo in inženirja privita v tesnem objemu. Zastane mu kri. Mavda — njegova oboževana Mavda —r- v rokah inženirja! Sunkovit drget spreleti vse njegovo telo in za trenutek izgleda, kakor da se je prelomila vsa njegova notranjost. Še za hip obstane motreč s kalnim pogledom v obadva, potem se tiho in neslišno u-makrie zopet nazaj. "Mavda, draga, draga Mavda," šepeče inženir. + + + + + + * * + * GLASUJTE ZA J Edward R. NadelhofSer t s katerim soglaša cela ADVOKATSKA ZVEZA WILL OKRAJA * i — za — i "PROBATE JUDGE!" _ " * 28 let že deluje na advokatskem polju; bil je prvi pravdnik za mesto Joliet pod "Commission Form of Government," v kateri službi je dosegel priznanje. On ima vse postavne skušnje ki so potrebne v vodstvu njegovega urada. On vedno stremi za tem, da se ljudstvu ne godi krivica. Njegovo delovanje je "the square deal" za vse. Primarne volitve v torek 13. aprila JAMES WALTER MARTIN, Chairman Campaign Committee PROBATE JUDGE . □........-............................................................... [TJ Edward R. Nadelhoffer IZ SLOV. NASELBIN. (Nadaljevanje 2. strani.) koni nobenega po Svetovem tolmačenju in nam ne kažejo delo vsemogočnega. Čigavo delo pa je to? Morda je to delo kakih ateistov, pradedov slov. ateistov? Rojak Svet seveda nam ne bo dal odgovora na to ker ga ne more, vendar pa ako se Svet potrudi, sem v Barber-ton, mu bo eden izmed mojih otrok pod desetim letom starosti povedal, da je to delo — Delavca-Boga. Kar se tiče katastrofe, katero mi rojak Svet napoveduje kot morebitno, se je ne bojim. Katastrofe od strani ljudi kot je rojak Svet, se z lahkim trudom ognem in jo odvrnem. Naj bo tukaj povedano, da jaz nimam nobene osebne mržnje do rojaka Sveta in sva kljub najinim debatam lahko prijatelja; kar pa se tiče njegovih napadov na nas vernike, pa naj bo zagotovljen že v naprej, da mu ne bom nič ostal dolžan. On je začel z napadi na našo naselbino ozir. na vse farane rili. Jaz ne delam to morebiti iz zabave in ako bo rojak Svet molčal, molčali bomo tudi mi. Anton Okolish. -o- Naš jezik na univerzi v Ko-danju. Kakor sporoča naš konzulat v Kodanju, je bil početkom februarja na univerzi v Kodanju otvorjen tečaj za srbohrvatski in slovenski jezik. Prijavilo se je deset slušateljev. Predava prof. dr. Anton Karigren. -o- Umrla je v pondeljek. dne 15. m. m. v Središču ob Dravi gospa Jelisa-va Zadravec roj. Serkulj, soproga splošno znanega paro-mlinarja in veleposestnika Jakoba Zadravca. Blaga rajnka je bila rodom iz Varaždina, vzor plemenite slovenske žene in matere. Vsa župnija plaka ob mrtvaškem odru, kajti po-kojnica je bila prava mati vsem potrebnim. Na stotine in stotine je otrok, ki jim je kumovala PISANO POLJE 4 G> , ,, ^____. <£ J. M. Trunk. pri krstu ali birmi. V hiši je naše vedno vladala čista ljubav in slovenske cerkve tukaj in onih neskaljena harmonija, zato je iz Kenmore. Naša pravica je, kruta izguba za soproga in si-da se branimo in to bomo sto- na-edinca nepopisna. Nave spomladanske obleke z dvojnimi hlačami Mi smo pripravljeni z veliko izbero najnovejših vzorcev. Z eno ali dvojno vrsto gumbov. Posebno lepa izbe-ra za mladeniče in konservativni vzorci za odrasle. « Najboljše vrste so: $30., $35., $40., $50. M. H. JELINEK, lastnik COR. BLUE ISLAND AVE. & 18th ST., CHICAGO Za one, ki živijo zunaj mesta je prav pripravno, ako pridejo k nam kupovat ob torkih, četrtkih in sobotah zvečer ali pa v nedeljo dopoldne. Established 1857 Ni boljšega časa kakor sedanji da začnete z varčevanjem in polagate sistematično gotovo vsoto v našo banko. Presenečeni boste, ko boste videli, kako naglo raste vaše premoženje, ki vam bo nekdaj prišlo prav. Za-toraj ne pozabite položiti gotovo vsoto vsaki plačilni dan v našo banko. Začnite potovanje po poti finančne neodvisnosti DANES in takoj vložite gotovo vsoto v našo banko. Premoženje is Vsi so si podobni. Glas Svobode št. 15 piše: "Duhovnik neprestano zatrjuje, da se "bog" kaže v naravi vsepovsod, a sam bas posebno ne pozna narave, boga pa tudi še ni videl na v naravi, ne nikjer drugje. Luther Burbank pa, ki pozna rastlinstvo in naravo sploh bolj kot kdo drugi, pravi, da ni nikjer v naravi nobenega sledu o kakem božanskem bitju." Tako Burbank. Člankar pa nadaljuje nekako po svojem: "Slučaj je podoben onemu glede duše. Kristjani so trdili in še trdijo, da ima človek dušo in predstavljali so si jo kajpada kot nekaj, kar zavzema prostor, kot nekaj, kar je. Ampak zdravniki so natanko preiskali človeško telo, a o kaki duši niso našli niti najmanjšega sledu." Omenim takoj, da ni noben kristjan tako zarukan, da bi si duše predstavljal kot nekaj, kar zavzema prostor. Kaj takega trditi more le kak svobodomiselc, ki kaže, da nima o duhu niti najmanjšega pojma. Če so baje zdravniki ali anatomi iskali dušo z — nožem, potem so pač navadni — kramparji, ne pa dušeslovci. Prav podobno "krampar-sko," in prav nič filozofično se izraža znani predsednik "freethinkers" v New Yorku, Jos. Lewis. "Pravi: "Iz biblije nam je znano, da so bili ljudje prepričanja, da sedi Bog na oblakih 111 zato (??) so dvigali kvišku svoje roke in molili in prosili za pomoč. Astronomija je nastavila daljnogled na kraj, kjer so mislili, da sedi Bog, pa ni našla nič sličnega tam. Astronomija porablja največje daljnoglede, ki preiščejo vse-mir na miljone milj, a ne more najti nobenega sledu o kakem takem bitju." Regimentno. Boga, najčistejšega duha, iščejo z — daljnogledom, in ker vidijo samo veliko luknjo, pravijo, da ga ni. Da govorim nekako z Glasom Svobode, pravim: "In ljudje so trapasti, dovolj, da verjamejo takim — kramparjem." Burbank, Glas Svobode in njegov člankar in čitatelji in Lewis in vsi svobodomiselci pri-poznajo, da obstaja in vlada v vsemiru zakon težnosti. Kje je sedež tega zakona ? Dalje: Ali si morejo ta zakon na kak način predstavljati, si narediti o njem kak pojem, si ga kako predstavljati? Gotovo ne. To-raj tak zakon ne obstaja. Nihče si ne more predstavljati pameti, vesti, poštenosti; to-raj so vsi ljudje brezpametni, brezvestni, nepošteni, ko še nihče ni videl ali našel pameti, vesti in poštenosti. Kdo je trapast, gospodje svobodomiselci ? ? * * * Nekaj "kaktusarije" iz Puebla. Ker sem se jaz predrznil nekoliko podvomiti nad pristnostjo Kaktusa, se oglaša v št. 37 Megalos Kaktus in zatrjuje, da je pristna pueblska in ko- mora od časa do časa stvflrz* beliti s kakim mastnim Pr0" verskim člankom, da tako ff1' lo poživi svoje čitatelje. V svoji 9. številki ima čl* nek : "Vera je opium za delavsko ljudstvo." Članek bis1 prav lahko imenoval: Komu® stične fantazije. Realnosti'' ma prav nobene Najprej poje slavo Mar® in Englesu, od katerih baje vira oni naslov, in ki sta to s tem "pokazala celemu f' zofskemu svetu, da sta v Iožaju pravilno oceniti l"5^ in pomen verstva." Od P8' veka so si najboljši možje ^ lili glave in razpravljali0 stvu, pa so vsi sami prit®8 in so se vsi motili, ker Marks in Engles in Del. S'01 ni j a so prižgali svetu luč. gor naivnim, ki verujejo ? ke fantazije! Potem pride na vrsto za znanega litvinskega sotlr A. Bimba. Kako dela P1'' # člankar s fantazijo, je >'aZ. no iz tega, da piše: godljaj je najboljši dok|!jz', kaki meri je vera v P0'0, zastrupiti človeške možgaIie iz ljudi napraviti zV' Hoeher gehts nimrner Nemec. s s; adftl o A* B sre< §01; seje «tor. ža.j % M lila Pfot da i. thV Komunistični fantast P1' potem na svetovno vojn" "dokazuje." Stvar izglediV ko, kakor bi se ne bili boj razni narodi in razne "r (• temveč bi bila vsa sVe vojna le "vojna za o*""® matere svete cerkve in b°z)'. kraljestva." To je že bolna fantazija. Skorod^ stavek je več ko fanfc^ Člankar se sklicuje sjcC zdrave možgane, a ^ a morali ti možgani pustiti P noma na cedilu in je njem delovati le doW* J Kdor ve, za kaj je šlo vS' ni vojni, in kakšno vlog" tem igrala cerkev ozir0® pež, se bo pač le smemj,' čita sledeče fantazarije- ' lo je takoj jasno, da Je J goče biti član ene vere "j vati se z istoverniki za 0 vanje iste vere. Za njeg^j lo jasno, da je tu nekaj ■ ga, kar se skriva za ve ' ako so Italijani iste ve ^ tem ni bilo razumljiv0, ^ ^ da se bojujejo med „0 vero ohranijo. Uloga k ^ cerkve v svetovni voj'1'^^ najjasnejši dokaz, da ^ ^ toliška cerkev ni vette'. j loradska cvetlica. Pravi, da "se preživlja v Pueblu z delom, ki bi vsem Trunkom smrdelo (moje sožalje). Kljub temu (toraj ne bo tako hudo z delom) pa baje gleda življenje jasneje kot Trunk." Mož je očividno nekdaj sedel na drugi klopi, ker razume tudi grščino, dasi bi imel zapisati "megalos kak-tos." Grščine se je toraj učil in z delom se preživlja, a samo svojega pravega imena se mora nekako sramovati, ko ga noče in noče povedati. Ali je tako prijetno za — plotom ? ? • * • Fantazije. Delavska Slovenija, slovensko glasilo večinoma hrvaških komunistov, stoji v ostrem boju s Prosveto in slika pridno delavcem neko fato morgano. Očividno to ne zadostuje, zato sti utaknilevšpehk.*>'" flii< obdolževale, da ni^^iil. premalo za cesarja ^ zneje pa so me vojaK ^ me ustrele, ker se*1 vojsko "hujskal!" . ^ Res pametni lj^"^^1 ko je v resnici jj?1 operirajo le8 staff uspeh bodo imeli ,e J^jfl. ktir s fanta*' imel ki fantazijam jim tako prija. trf^j) munizem je fata n1 ^ f se ta fata morgana ^ je treba nekaj ' To je bistvo in in enakih člankov. PRIPORO* p.. rojakom na Ely» ^^'J kdor potrebuje 8.ve^jo 1 vence, dobi pri meni. FR. PEN G***