LetO LXXII, Št. 183 PoJtnlh« plačana * gotovini. — Jje Postgihuhi bar bezahlt
Preis • Cena t 1
Ur»dnt8tvo • oprav«! Ljubljana, Kopitarjeva 6. Telefon 23-61—83-6«. Mesečna naročnina K lir, ia ino-r.pmstvo «0 Ur. — Oek. raS. LJubljana 10.650 ta naročnino ln 10.394 ta lnserate. Izključno laatopatvo u oglase ti Italije ln Inozemstva!
DPI S. A. Milano. Rokopisov ne vračamo.
SLOVENEC
AVGUST - 1944
11
PETEK
Fortsetzung der starken Feindangriffe in der Normandie
Gegenangriffc fingen den Feind auf — Durch besondere Kainpfniittel der Kriegsmarine 25.500 BRT vernichtet — Ncue Feindangriffe in Italien zusammengebrochcn — Heftige Kampfe bei Sanok u. Miclec
im Ostcn
Nordwestlich B a r a n o w wurilen wiederhnlte leindliche Angriffe zerschla-gen und die Sow jets im Oegenangrifi ziiriickgevvorfen. Bei den schweren Kiiiupfcn wurden liier in der Zcit vnm 6. bi s 9. August 108 fciudliche Panzer abgeschossen.
Siidostlich ffarka gewinnt der Ge-genangriH unserer Panzerverbiinde gegen ziilien feindlichen Widerstand «ei-ter Boden.
Westlich des oberen N a r e w wurden vicf.-rliolto Angriffe der Bolsohe\visten abgewiesen oder aufgefangen. Bei \V i I-kowischken sind Gegenangriffe unserer Truppen im Ciange. Nordlich ilcr M eine I scheiterten im Rauin von R a s e i n c n erneute Durchbriu-hsver-suehe der Soivjels unter hohen blutigen Verluslen. 52 feindliche Panzer >\urdcu abgeschossen.
In L e 111 a n d blieben zahlreiche Vorstosse des Feindes zvvischen M i t a u und dem Pleskauer See erfolglos.
Srhlarhlfliegervcrbiinde griffen vor allem im grossen Weichselhogen und im Raum westlich K a u e n sovvje-lische Bereitstellungen und Panzeran-sammlungen mit guler Wirkung an.
In der Nacht warcn feindliche Trup-penansaininlungen nordvvestlich Bara-n o w und siidostlich W a r k a das Au-griffsziel unserer Kampf- und Nacht-schlachtflieger.
Der Feind verlor gestern 41 Flugzeuge.
Feindliche Bomber viarfen bei Tag Bomben im Raum von Budapest.
_ In der Nacht griff ein schwacherer feindlicher Bomberverband das Gebiet von P I o e s t i an, ivobei cr M Flugzeuge verlor.
In W e s t- nnd Sudwestdentsch-land wurden vor allem Saarbriik-ken, Karlsruhe, Pirmasen nnd L u x e ni b u r g angegriffen und durch Luftverteidigungskrafte 33 feindliche Flugzeuge, darunter 31 viermntorige Bomber vernichtct.
Aus dem Fiihrerhauptquarticr, 10. August. Das Oberkommando der Wehr-marht gibt bekannt:
Siidiich Caen setzte der Feind seinc Marken Angriffe fort und erweiterte sei-ii p n Einhruchsraum nach Siiden und Siid-osten. Unsere Gegenangrifle fingen je-(loch die feindlichen Kampfgruppen auf und brachten sie zum Stehen. Votoi 7. bis 9. August verlor der Gegner siidiich Caen und vvestlich der Orne 278 Panzer.
Auch an der iibrigen Front selzte der Feind seine starken Angriffe an den his-lierigen Srluverpunkten fort. Es golang ihm jedorh nur siidlirh Le Plessis nnd siidiich Vire Boden zu gewinncn. Die schweren Kampfe dauern an.
In der Bretagne vvurden von Panjem unterstiitzte Angriffe der Nordame-rikaner in den Kamplriiumen von S t. Nazaire, Lorient und Brest, un-ter AbschuB zuhlreicher Panzer abgewie-sen. Die tapferen Verteidiger von S t. Malo stehen in schwerem Kampf mit dem von allen Selten angreifenden Feind.
Im franzosisehen Raum wurden 128 Tcrroristen im Kampf niedcrgcmaeht.
Im Seegebiet westlich Brest wurde ein feindlicher GroBzersforer durch Bom-hentreffer schwer beschiidigt.
Durch besondere Kampfmittel der Kriegsmarine verlor der Feind in der Seine-Bucht \viederum 6 vollbelade-ne Nachschubschiffe mit 25.500 BRT so-wie einen Zerstbrer und ein Sicherungs-lahrzeug.
Siidiich der Insel Jerscy versenkten Sichcriingsfahrzeuge eines deutschen tieleits zwei ainerikanisrhe Schnellboote, davon eines nach RamrastoB im Nah-kampf.
Seliweres Stiirungsfeuer liegt aul London.
ln Italien nahm der Feind seine Angriffe an der Adriatischen Kiiste mit starken Kraften wieder auf. Sie bra-ihen verliiAtreich zusammen.
Im 0 s t e n sind bei Sanok nnd M i e 1 e c heftige Kampfe mit eingebro-rhenen leindlichcn Kraften im Gange.
Evropski vojaški položaj
Berlin, 9. avgusta. Vojaški dopisnik D\B-ja Martin Hallensleben pravi, da označujeta današnji evropski vojaški položaj naraščajoče nemško delovanje na vzhodu in ojačenje nemških protiukrepov na zapadu. Hallensleben piše:
Ako je še primanjkovalo potrdila za pravilnost naziranja, da je hotelo zavezniško vojaško vodstvo s strnitvi-jo vseh sil še pred koncem letošnje zime odločiti evropski boj sebi v prid, potem so nam nudili zavezniški ukrepi v zadnjih dneh tozadevno popoln dokaz. Sovjeti, pa tudi Amerikanci in Britanci so vrgli v boj glavni del svoje vojaške moči, da bi čim hitreje postali gospodarji položaja, ki grozi, da jih bo s pretekom časa premagal. Ne le ogromne izgube, ki so jih doživeli Sovjeti in zapadni zavezniki spričo žilavo se braneče nemške obrambe in ki jih še doživljajo, temveč tudi druge stvari, med njimi zlasti dejstvo, da je nemški partner pričel s preusmeritvijo nn tehničnem področju s totalno mobilizacijo svojih osebnih sil, ki bo^ kaj kmalu postavila dosedanje številčno razmerje na popolnoma nov temelj, nam pričajo, da se položaj ».e močno spreminja. Prvi znaki so se tako rekoč preko noči pojavili na vzhodnoevropskem bojišču. Proti So-vjetom nastopajo vedno nove divizije. Vse, kar prihaja sedaj v boj na bojiščih vzhoda in na vratih v srednjo iu južno Evropo, izhaja iz rezerv, ki so se že nad leto dni sistematično nabirale. Nemško vodstvo ima velike zasluge, da se ni pustilo prisiliti k popolni spremembi svojih temeljnih dispozicij v trenutku, ki bi ga bil kmalu lahko v to zapeljal.
Položaj na vzhodu bi popolnoma napačno razumeli, ako bi smatrali, da se bore Nemci tamkaj le še zaradi odpora, le zato, da bi odstranili akut-
ne nevarnosti, ki groze njim in ozemljem njihovih zaveznikov. Njihovi načrti — to posebno jasno kažejo boji zadnjih dni — so izdelani za končni lispeb vse vojne. Glede tega cilja se ni prav nič spremenilo. Le sredstva so medtem postala drugačna, odkar je postalo jasno, da so stavili Sovjeti vse na to, da bi še enkrat z združitvijo vseh svojih sil ter s pomočjo drugega bojišča s to sedanjo velcofenzivo dokončno pobili nemškega nasprotnika, da bi preko njega dobili vojaško nad-oblast nad Evropo. Nemci pa hočejo s svojimi protiukrepi doseči to, da bi se velika boljš. ofenziva sila dokončno obrabila, medtem pa hočejo zgraditi trdno skrajšano novo bojno črto, da bi iz nje ob danem času ponovno prešli v napad. Gledano iz tega stališča pa je ojačena nemška delavnost predvsem pomebna z ozirom na novo veliko nemško zbiranje sil na področju generalne gubernije.
Nič man j jasna jja ni strateška osnovna misel nemškega vodstva, če opazujemo poslednje dogodke na francoskem bojišču. Tudi tukaj prevladuje predvsem pravilo pridobitve časa. In če tudi izgleda prehod bojev iz ustaljenega bojišča v premikalno bojišče še tako važen, ni merodajen, predvsem če pomislimo, da se je izvršil do ponedeljka zvečer v glavnem le v skrajnem levem krilu nemškega bojišča. S takim razvojem pa so morali na nemški strani računati, ko so se na polotoku Cotentin zbrale izredno močne ameriške sile. Nevarna igra pa je ravnanje ameriškega vrhovnega poveljnika, ki hoče, s svojim razširjenjem napadov na Brest, Lorient, St. Nazaire in Nantes ter Laval in Alon-con doseči Pariz. Odpor nemških gar-nizij je v zvezi z nemškimi protiukrepi ofenzivnega značaja.
S®¥jet$ki ekspanzijski nameni
Lizbona. Pod naslovom »Kriza Evrope* se bavi glavni urednik »Voza« Co rreira Marques z velikansko nevarnostjo, ki grozi naši celini spričo izročitve boljševizmu v primeru zavezniške zmage. »Odkar je stopila Sovjetska zveza v vojno,« piše Correira Mnr-lues, »je bilo jusno, da bo nekega dne predložila račun za svojo podporo zaveznikom. Sovjetska Rusija se bori zgolj za povečanje svoje moči in za za-sužnjenje bližnjih narodov. Ali morda Kdo od angleških in ameriških državnikov res misli, da meče Sovjetska Rudija v boj neštete milijone svojih vojakov le zato, da bi vladale na svetu svoboda, enakost in demokracija? Ako Je med odgovornimi zavezniškimi državniki le eden, ki verjame moskovskim namenom o »borbi« za »skupno stvar«, potem je zdravi človeški razum najbolj redka stvar na zemlji. Primeri za sovjetsko ekspanzijo so vendar jUtf-
ni: vključitev baltskih držav, podla namera oropati Pol jsko ter uničiti Eo-munijo in l< insko. Vse to nam z grozno jasnostjo kaže, da leži nad Evropo grozeča senca Moskve, kot predstrn/.a ropov, umorov, razdejanj in smrti. Temu liasproii ne morejo dati zapadne sile nemškim zaveznikom nikakega drugega nasveta kot to, naj se puste čim prej prostovoljno zadaviti od So-vjetov. Iste sile so šle celo tako daleč, da govore Poljakom, dn si želi Sovjetska Rusija le prijateljske odnose 6 Poljsko — vse to spričo groznega Ka-tynskega pokoljn.«
Marqties zaključuje svoj članek z grenko pripombo, dn si ne upa verjeti v tako glasno propagirano obnovo sveta, ako so iste sile, ki uganjnjo to propagando, pričele njeno praktično izvajanje z izročitvijo 115 milijonov Fv-ropcev »najbolj demokratični« suve-ienosti Moskve.
Močni sovražni napadi v Normandiji se nadaljujejo
Sovražnik je bil prestrežen s protinnpntli — Posebna bojnn sredstva vojne mornarice so potopila 25.000 ton — Novi sovražni napadi v Italiji so se zrušili — Siloviti boji pri Snnoku in Mielcu na vzhodu
Fiihrerjev glovni stan, 10. avg. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja:
Južno od Cacnn je sovražnik nadaljeval svoje močne napade ter razširil svoje vdorno področje proti jugu in jugovzhodu. Vendar so naši protinapadi prestregli sovražne bojne skupine in jiii zavrli. Od 7. do 9. avgusta jc izgubil nasprotnik južno od Caena in zahodno od Orne 278 oklepnikov.
Tudi na ostalem bojišču je nadaljeval sovražnik svoje težke napade na dosedanjih težiščih. Uspelo mu je nn-nredovati le južno od LePlessisa in južno od Vira. Težki boji še trajajo.
V	Brctauiji smo zavrnili z oklepniki podprte severoameriške napade na bojiščih pri S t. Nazniru, Lorient u in Brestu. Mnogo oklepnikov smo sestrelili. Junaški branilci St.-Mnloja bijejo težke boje s sovražnikom, ki napada z vseh strani.
Nn francoskcin področju smo uničili v boju 128 teroristov.
V	vodovju zahodno od Bresta je bil z bombami težko poškodovan nek velik sovražni rušilec.
Zaradi posebnih bojnih sredstev vojne mornarice je izgubil sovražnik v Seinskem zalivu zopet 6 polno na-tovorjenih oskrbovalnih ladij s 25.500 tonami, nek rušilec in neko varovalno vozilo.
Južno od otoka Jersey so potopile varovalne edinice neke nemške spremljave v boju iz bližine dva ameriška hitra čolna, od teh enega s trčenjem.
London leži še dalje pod težkim motilnim ognjem.
V	11 a I i j i je pričel sovražnik 7, močnimi silami zopet s svojimi napadi ob j a dran ski obali, ki so se z izgubami zrušili.
Na vzhodu se vrše pri Sanokn in Miel cn siloviti boji z vdrlimi sovražnimi silami.
Severozahodno od Baranovn smo razbili ponovne sovražne napade ter vrgli Sovjete s protinapadom nazaj. V težkih bojih smo uničili tu v času od 6. do 9. avg. 108 sovražnih oklepnikov.
Jugovzhodno ml Vurke protinapad naših oklepniških oddelkov kljub žilavemu sovražnemu odporu še vedno napreduje.
Zuhodno od zgornjega Na reva smo zavrnili ali prestregli ponovne boljševiške napade. Pri V i i k a v i -škisu so v teku protinapadi naših čet. Severno od Me m el a so se nn področju Rosijenija z visokimi krvavimi izgubami izjalovili ponovni sovjetski prehijalni poskusi. Uničili smo 52 sovražnih oklepnikov,
V	Lat vi j i niso imeli številni sovražni sunki ined Jelgavo in Pskovskim jezerom nikakega uspeha.
Oddelki bojnih letni so napadli predvsem v velikem kolenu Visle in na področju zahodno od Kovna sovjetske pripravljalne postojanke in zbirališča oklepnikov. Imeli so dober uspeh.
Ponoči so bila zbirališča sovražnih čet severoznhodno ml Barnnova in jugovzhodno ml Varke cilj napadov naših bojnih letal in letal za nočne borbe.
Sovražnik je izgubil včeraj 41 letal.
Sovražni bombniki so vrgli podnevi bombe na področje Budimpešte.
Ponoči je napadel slabši oddelek sovražnih bombnikov področje PIoc-šti j a. Izgubil je 14 letal.
V	zahodni in jngozn hodni Nemčiji so bili napadeni predvsem S a n r b r ii c k e n, Karlsruhe, P i r-masen in Luxembnrg. Protiletalske obrambne sile so uiičile 55 so-vražnih letal, med njimi 31 štirimo-tornih bombnikov.
»V t« - velik tehnični napredek
Ženeva. Angleški strokovni Časopis za letalstvo »Flight« občuduje nemškega iznnjditeljskega duha ter poudarja, da je potreben že zelo velik tehnični^ napredek, da se sestavi orožje, kakršno je »V t«. Istočasno priznava angleški strokovni časopis, da se Angležem doslej ni posrečilo, da bi si napravili pravilno predstavo o posameznostih tega resnega novega nemškega orožja. »V I« se odlikuje z izredno brzino. Brez omembe vrednih prekinitev padajo nemški izstrelki na južno Anglijo in predvsem nn mestno področje Londona, medtem ko so se morali Londončani navaditi na skoraj neprekinjen alarm. Ijovsko letalo pa, ki se upa napasti to »vražje orožje«, se izpostavlja veliki nevarnosti.
Ženeva. Vsak nadaljnji teden Nemci močneje obstreljujejo London, javlja londonski poročevalec časopisa »South Afri-ca«. Nerazumljivo je, kako je to možno, ko so baje vendar zmetali tisoče ton bomb rta domnevne baze in kraje, kjer izdelujejo »V lc. Ali se dajo naprave za odstrelitev teh letečih bomb lažje premikati, kakor to smatra britanska jav-nost, ali pa so mnogo preoptimistična britanska letalska poročila glede škode, ki jih povzročajo bombniški napadi na ba-
zah in izdelovalnicah letečih bomb. London nudi danes zopet ono sliko, kakor v dnevih najtežjih zračnih napadov v letih 19-10—1941.
Ženeva. »V 1« je sestavljen iz jekla ter ga je zaradi tega težko napasti, poudarja angleški strokovni časopis »En-gineering«. Kljub temu, da so Angloamerikanci izvedli žo v avgustu 1. 1943 protiukrepe, se jim ni posrečilo, da bi vsaj zadržali, čo že ne preprečili izdelavo in uporabo »V 1«. To vidijo Angleži sedaj dan za dnem, ker kljub vsem njihovim bombniškim napadom na dozdevne baze in izdelovalnice letečih bomb stalno pada »V 1« nad Anglijo. Zaključno ugotavlja časopis »Enginee-ringr, da je novo nemško orožje »tipičen produkt nemškega iznajditeljskega duha.«
Žen eva. »Svet stoji na pragu novo dobe načina vojskovanja.« S temi besedami označuje neki angleški letalski strokovnjak v listu »Sudnay Express< obstreljevanje z »V 1«. S tem novim nemškim orožjem so Nemci dokazali, kaj je še pričakovati v nadaljnjem poteku vojne. Od te razyojne stopnje do obstreljevanja mnogo oddaljenejših ciljev je le kratka pot. Angleški narod sedaj sam spoznava, kaj pomeni totalna vojna.
RSikoIajczyk pri Stalinu
Mikolajczyk sc bo vrnil brez uspeha v London
Amsterdam. Reuter javlja iz Moskve, da je Stalin včeraj zvečer sprejel poljskega ministrskega predsednika Miko-lajczyka.
Reuter javlja še dodatno, da je bil Mikolajczyk na predvečer svojega povrat-ka v London poldrugo uro pri Stalinu.
Poročilo pravi nadalje, da je Mikolaj-czyk objavil o polnoči, da je predvideno nadaljevanje njegovih razgovorov z zastopniki »poljskega narodnega sveta« in »narodnega komiteja« (poljskega sovjeta).
O svojih razgovorih z zastopniki »poljskega narodnega komiteja« in »poljskega narodnega sveta« je izjavil Mikolajczvk zastopnikom tiska, da sta obe strani »sia-vili gotove predloge*. Predloge predsednika »poljskega narodnega sveta* bo pretehtal, ko se vrne v London. Miko-lajczyk je izjavil, da niso dosegli nika-
kega dokončnega zedinjenja, da pa so pogajanja potekla v prijateljskem vzdušju.
Ko so ga vprašali, ali upa, da so bodo pogajr.nja uspešno zaključila, jo dejal: »Stvari, ki jih obravnavamo, so zelo težke. Gre za zadeve, ki se tičejo bodočnosti Polj.ike in odnosov do Sovjetske Zveze. Pa ne lo to, predstavljajo tudi preizkusni primer v Evropi, ra katerem bomo lahko proučevali možnosti bodočega miru in sodelovanja med narodi. Prav ta veliki problem pa vsekakor zahteva neko rešitev.«
Stockholm. Z naraščajočimi skrbmi in nemirom gledajo v Londonu potek Miko-lajczykovih razgovorov v Moskvi, ki se na premaknejo naprej, čeprav sta vanje po vesti »Exrhange Telegrapha« posegla tudi angleški in ameriški poslanik.
Žalosten položaj v Rimu
Stockholm. V Rim je prispela sodelavka »New York Timesa« znana ameriška novinarka Atine Mac Cornick. V svojem prvem članku nam prikazuje vtise, ki jih je v izvlečku ponatisnila »Svenska Dagbladet«.
V članku z naslovom »Ameriška novinarka podaja žalostno sliko Rima« pravi, da Rim vse do prihoda zaveznikov ni občutil vojne. Sedaj vladajo v mestu Severnoamerikanci. Oskrbovanje Rima smatrajo po pravici ali krivici za ameriško zadevo. Gospodinje se vprašujejo, čemu dobo pod ameriško vlado tako malo jesti. Novinarka je govorila z italijanskimi gospodinjami, ki hodijo okrog brez klobukov in ki so slabo oblečene. Žene govore le šepetaje in obmolknejo, čim se prikažo.kak Amerikanec. Tudi Ameri-
kancem samim so neprijetni pogledi lačnih Rimljanov. Novinarka pravi, da je živilski problem trenutno najbolj pereče vprašanje. Italijani menijo, da bi sami prehranjevalno vprašanje lahko bolje rešili, kot pa so to storili zavezniki.
_Ob koncu pravi Cornickova, da je položaj v Italiji sedaj zrel za sledeče dejanje ter so vprašuje, s čim bodo zavezniki nadomestili lašizem.
Madrid. Washingtonski dopisnik lista »Informaciones« javlja svojemu listu, da je bila v oktobru preteklega leta v Moskvi določena konfei*enca štirih zaveznikov Amerike, Anglije, Sovjetske Rusije in Kitajske na moskovsko zahtevo znova odgodena.
Šest ladij potopljenih v Seinskem zalivu
Berlin, 10. avgusta. Mednurodui poročevalski urad je pravkar izvedel, da je potopila vojnu mornarica v Seinskem zalivu šest ladij s skupno 25.1XX> tonami. Poleg tega so poslali Nemci na dno en zaščitili rušilec in neko varovalno ladjo. Iz nadaljnjih eksplozij lahko sklepamo še o dodatnih uspehih.
Velike izgube tolp
Berlin. Kakor je izvedel DNB, so znašale izgube komunističnih tolp od 30. julija do 5. avgusta nn zapadnem Balkanu 2448 mrtvih ter več kot 2000 ranjenih. Razen tega so Nemci zajeli mnogo ujetnikov ter je prebežalo k njim mnogo beguncev. Razen večjega števila topov in strojnic so zaplenile nemško čete 757 pušk, 550 kg razstreliva, velike količino pehotne in druge municijo, 110 čolnov ter obleke, sanitetni in veterinarski material.
Boji v Italiji
Berlin, 10. avg. Na italijanskem bojišču jo potekel tudi 8. avgust brez večjih bojev na zapadnem odseku. Mesto Pisa je sicer zopet ležalo v močnem ognju severnoameriških baterij. Na področju Florence so izvedli Britanci v glavnem lo krajevno omejene napade. Po močni topniški pripravi jo skušal nasprotnik prodreti severno od Monte Pil-lija z oklepniki v Villemagno. V hudih spreminjajočih se bojih so nemški oklepniški grenadirji ta sunek prestregli ter ga zajezili. Britansko Jopništvo je znova obstreljevalo severozapadni del Flo-renco ter jo povzročilo nadaljnjo pomembno škodo. Tudi severno od Arezza jo prišlo na področju Poggia del Grilla do krajevnih bojev, v katerih je bil sovražnik vržen nazaj proli jugu ter je moral izprazniti Poggio del Orillo. Se-vernozppadno od Anehiania so se razvili hudi boji za posest Poggia Calmentina, ki še niso zaključeni. Na ostalih odsekih ni prišlo do nikakih pomebnejših bojev.
Ameriška letala bombardirala kanadske postojanke
Stockholm., 10. avgusta. Kanadski glavni stan poroča po vesti »United Prcssa«, du so ameriški bomUpiki osmega letalskega zlxira v torek zaradi napačne orientacije bombardirali nek kp'!-y'ski odsek bojišča v Normandiji. »Nekaj« kanadskih vojakov je bilo ubitih, drugi so bili ranjeni, med njimi visok štabni častnik.
Poročila o angloameriških bombardiranjih lastnih postojank so se v zadnjem času pomnožile. Predstavljajo pomemben prispevek k poglavju o »točneiu zadevanju« letalskih gang-sterjev.
Na sovjetsko željo odložena
Ženeva, 9. avgusta. Kakor javljajo i z W as h ing tonu, je sporočil državni podtajnik Stettinius, da jc bila na sovjetsko željo preložena za cn teden konferenca zavezniških sil za »organizacijo mednarodne varnosti«, ki bi se morala vršiti naslednji ponedeljek.
Termin so že drugič odložili na sovjetsko željo. Kokor nadalje sporočajo u Washingtona, so izjavili Sovjeti, da so zaposleni še z izdelavo predlogov, ki jih pa kljub temu nočejo pismeno predložiti pred pričetkom konference. Na moskovsko željo so tudi vse ostale vlade, ki se bodo udeležile konference, sporazumne s tem, da si ne bodo pred pričetkom konference izmenjale uradnih načrtov. .Sovjetska vlada tudi doslej še ni sporočila, kdo bo vodil sovjetsko delegacijo. Sovjetski veleposlanik v Washingtonu Gromi jko se mudi seda j v Sovjetski zvezi ter se lx> vrnil do pričetka konference, vendar sporočajo, da ga bosta pri tem mogoče spremljala Litvinov ali Višinski. Britanska delegacija pod vodstvom sira Alexandra Cadogana iz londonskega zunanjega urada bo prispela konec tedna v \Vnshington ter tu pričakala prihod so\jctske delegacije.
Mannerheim se je poslovil od stare finske vlade
Helsinki, 9. avgusla. Državni predsednik Mannerheim ter bivši ministrski predsednik Linkomies sta izmenjala ol> priliki izpremembe vlade kratka nagovora. Državni predsednik Mannerheim so je pri tej priliki zahvalil Linkomiesovi vladi za njeno delo. Bivši ministrski predsednik Linkomies jo poudaril v svojem odgovoru, da je delala vlada v posebno težkem času. Izrazil je svojo željo, da bi se posrečilo novi vladi pod državnim predsed ni kom Mannerheimom dovesti deželo v boljšo bodočnost.
Helsinki. Predsednik Mannerheim je podpisal zakon o posebnih polno-mocjih ministrskega predsednika za časa predsednikovanja maršala Man-nerheima. Ministrski predsednik je dobil pravico, da sme izvrševati glede izdajanja uredb, izvrševanja pravice pomilostitve, priznavanja in odvzemanja državljanstva ter ustanavljanja in odpravljanja uradov funkcije državnega predsednika. Ministrski predsednik pa ne sme izdajati uredb, ki bi se tikale polnoinočij vlade, ministrov in vojske.
Helsinki. Finski poročevalski urad javlja, cTa jc imela nova vlada v sredo dopoldne svojo urvo saio.
Stran g
»SLOVENEC«, petek, 11. avgusta 1944.
at 183.
Proslava preirdenlovega rojstnega dne v Operi
azkrojils ha nas padi
Ljubljana, dno 10. avgusta Sinoči je bila v Opori slovesna proslava rojstnega dne prezidonta g, generala Leona Rupnika. Gledališče je napolnilo izredno mnogo občinstva in smo med njimi opazili najodličnciše predstavnike javnega življenjn. SS Obergruppen-fiihrerja je zastopal Stundartenfulirer g. Griese, prišel je nemški generalni konzul g. dr. Miillrr. pravzvišeni kneZOŠkol g. dr. Gregorlj Hoiman, hrvatski konzul g. prof. Šalili Bnljič, predsednik Slovenske akademije znanosti ln umetnosti dr. Milan Vidmar. Domobranstvo je zastopalo celolno poveljstvo Štaba. Navzoči so bili predstavniki eksekutive vseli bojevniških organizacij, vodilne ustanove in vsi uradi in organizacije pa so bilo zastopane po svojih predsednikih, ozir, načelnikih. Lepo je bilo videti ranjene domobrance z nemškimi tovariši v parlernih ložah, pa tudi na drugih sedežih jo bilo mnogo domobranskih vojakov. Oder |e bil preprosto okrašen z zastavami in z grbi.
Spored proslavo so Jo začel s Smetanovo uverturo k »Libuši«, ki jo je operni orkester izvajal pod vodstvom dirigenta g. Demetrija Zebreln. Ravnatelj Hrame g. Ciril Debeveo je nalo recitiral Župan-
čičevo »Našo besedne, nakar je prezidon-tu čestital za njegov rojstni dan g. Nikolaj Joločnik, ki jo z zanoiuimi besedami orisal Hupnikovo poslanstvo med slovenskim narodom. Orisal je zlasti, v kakšnih razmerah jc-general Rupnik prevzel vodstvo naših razmer v svoje roke. Pri tem njegovem delu ga poleij kmetov, delavcev in pošteitib meščanov spremlju in podpira predvsem mladina.
Člani Opere ga. Vidalijevn. Heybato-va in Karlovčeva ler g. LipuŠček so nato s spremljevanjem orkestra zapeli nekaj opernih arij, orkester pa je Izvajal Beethovnovo predigro »Leonoro« in Dvo-fakovo »Slovanske plese št. 8c. Vmes je domobranski podčastnik a. Jože Trdan prebral »Prezidentovo besede«, to Je tiste odlomke ii Itupnikovili govorov, ki so položaj slovenskega naroda v sedanjih razmerah najbolj zajeli,
Občinstvo jo posamejne govornike in izvajalce sporeda nagradilo z navdušenim in prisrčnim odobravanjem in tako pokazalo, kako ceni in spoštuje jubilej moža, kl zasluži za svoje odločilno in zgodovinsko delo med nami vso hvaležnost slovenskega naroda. To mu |n Izpričalo tudi z ovacljnini pred gletfci-i iščem.
čestitke prezidentu generalu ISupniku
Ljubljana, 10. avg. 1911.
Daiii^s na 64. rojstni dan g. prezidonta Rupnika, so ga obiskali v njegovi delovni sobi Številni predstavniki in zastopniki ter mu izrekuli svoja voščila in čestitko.
Prod palačo Pokrajinske upravo Jo igrala godba slovenskega domobranstva narodno vončko. Gospodu prezidontu so prihajali Čestitat poleg odposlanstev, ustanov in korporacij tudi številni pre-zidentovi sodelavci in prijatelji. Čestitke so mu »poročili v Imenu Oborgruppon-fiihrerjn llosenorja nemški svetovalec za Ljubljansko pokrajino g. dr. Uovjnk, zastopniki nemške vojsko, nemški generalni konzul dr. Milller, hrvatski konzul prof. Šalih Baljič, člani žtabn slovensko-ga domobranstva, predstnvnlkl Zvezo bojevniških organizacij, krnetjo nn čelu z g. Skuljem, zastopniki delavskih in drneih stanovskih organizacij.
Nn prezidenlovem stanovanju Je sprejemala številne Boste prezldontovn gospa soproga 7. obema hčerkama in sinovoma.
Dopoldne je go*»poda prezkfenta obiskalo tudi zastopstvo mladine ter mu izročilo lepo izdelan kratek meč.
Ročaj meča je izdelan v obliki klasa, nn vrhu pa so štiri glave kranjskega orla z zelenimi kamni namesto oči. Na glavah sloni krona, na ščitniku na so vklesane poleg datuma besede: »Naprej v zmago!«
I redstavnik mladine jc izročil pre-zldentu simbolično darilo z besedami »Go»i>od prezident, slovenska mladina Vam izroča ta meč kot znak viteštva, junaštvo, požrtvovalnosti in oblasti.
G. prezident sc je mladini zahvalil za darilo z be*ednml: »Pričakujem, da boste So nadalje vztrajali ter se borili in delali v korist vsega našega naroda.«
Doklota so na to g. prozidentu izročila šo šopok poljskih rož s pšenič-nim klasjem, makom, marjeticami, in plavicami.
Za skupino slovensko mladine, le prišla čestitat g. prozidentu tudi večja skupina dijakov in dijakinj ter dekleta begunke v narodnih nošah, ki so prosilo g, prezitfenla, naj jim bo šo v bodoče tako naklon jen kakor do sedaj. Navdušeno mladina je nnto prezidentu zapela več narodnih pesmi.
Angleži razočarani nad vpadom sovj. ofenzive
Jaroslavti na nove postojanke med Sunom in Karpati. Sovjetska ofenziva
Stockholm, 10. avgusta. »Dagspo-
ste.n« javlja ifc Lizbone, tla jc izzvala zaustavitev sovjetske ofenzive na kar-palskem bojišču in ob Visli v angleški koloniji na Portugalskem veliko razočaranje. Upali so da bosta prišla Konjev in Rokosovski na Vislo pred Nemci in da se Nemcem ne bo posrečila ustvaritev strnjene bojne črte ob Visli. Sovjetom pa ni uspelo, da bi ustvarili potrebna predmostja.
Prav tako pobiti so v angleških krogih nad razvojem v Galiciji. Nemcem se je posrečilo, da so v dobrem rodu prestavili velik cfcl svojih divizij s področja pri Lvovu, Ptzerayslu in
se je izčrpala zaradi ogromnih sovjet-j sk i n izgub in pa spričo otežkočenega oskrl)ovanja, ki ga ovirajo dolge ceste. Nadaljnji vzrok pa je treba iskati v nemški spretnosti pri dovažanju rezerv in ustvaritvi obrambno bojne črte. Tudi spretni poseg nemškega oklopniškega orožja je prccej pripomogel k zaustavitvi sovjetske ofenzive. športno navdahnjeni Angleži pravijo, rla so v tekmi za Vislo in za nar-patske prelaze za dolžino nosu zmagali Nemci.
—II —
Ako bi zmagal boljševizem...
Vigo. 10. avgusta. Na velikem zborovanju narodnih sindikatov je govoril pokrajinski šef Falange Riestra Diaz o boljševiški nevarnosti za Evropo. ,Popolnoma nerazumljivo je, da se kljub žalostnim izkušnjam Se dobe Španci, ki ne razumejo grozeče nevarnosti boljševizma,« je dejal govornik. »Ljudje, ki streme danes za svojimi finančnimi dobički ln odklanjajo vojno kot dolgočasno, b| morali prav za prav vedeti, da v primeru Fovjetske zmage nimajo pričakovati nikakega usmiljenja in tudi ne tajinstvene pomoči od zunaj.«
Pomanjkanje v zasedeni Italiji
Bern. DNB. Rimski dopisnik lista »Journal de Geneve«, ki jo žo večkrat opozoril na nevzdržne razmere, ki vladajo v zasedeni Italiji, poroča v torek:
Trenutno je v ospredju vprašanje zaposlitve. Delavsko združenje je odposlalo k ministru za trgovino in industrijo posebno odposlanstvo, da bi ga opozorilo na resnost položaja. Nadalje piše dopisnik, da so cene tako močno poskočile, da ne zadostujejo plače niti za nakup racioniranega blaga, ki predstavlja že itak samo 45 % psihološkega eksistenčnega minimuma. Posebno pomanjkanje življenjskih potrebščin je v Rimu, isto pa je pričakovati tudi v Florenci ter v ostalih mestih, ki so bila pred kratkim zasedena.
Ženeva. Rimski dopisnik lista »Journal de Geneve« poroča, da je zveza delavskih organizacij sestavila nujno spomenico ter poslala k ministru za trgovino in Industrijo posebno odposlanstvo, da bi ga opozorila na resnost položaja v zasedeni Italiji.
»Hkrati i borbo /n mobilizacijo moramo usmeriti Čim več Ml v razkroj rjrt-inoliranstva. Uspeli naše mobilizacijsko kampanje je neločljivo povezan z razkrojem domobranstva Pri tem se zavedajmo, da ni dovolj samo hešedičitj o razkroju, temveč, da je treba v ta razkroj zares aktivno poseči z vsemi razpoložljivimi Bredstvi, ki Jih Je na razpolago dovolj, pa tudi z zadostno širino.«
Tako naroča Boris Kidrič v Ljudski pravici, Omanu komunistične Partijo za Slovenijo (št. 11 z dne 29. junija 1944). Da komunisti mislijo s lo stvarjo zares, kažejo zelo zanimiva navodila, ki so jih našli pri terencu Kregarju na JeŽid. Navodila je Krogar razposlal svojim sodelavcem — aktivistom. Glavna vsebina navodil le, da je sedaj najvallnejša naloga vseh komunističnih funkcionarjev, razkrojiti domobranstvo. V navodilih Je nekaj podrobnih nasvetov:
1.	»V domobranske vrste Je treba vriniti nekaj zanesljivih, a ne vidnih partijcev. TI naj vzbujajo med domobranci malodiižje, strah pred bodočnostjo.
Ko bodo na ta način nekateri domobranci psihološko pripravljeni, naj partijec »rgunitlra pobeg z oroljein. Ce ho kazalo. da partijec ob tej priliki sam pobegne skupaj t domobranci, naj določi namestnika, ki bo nadaljeval njegovo delo.«
2.	»Vsem p a r 11 j k a m in članicam SKOJ-a (komunistična mladinska orgnnizncija) se naroča, da navežejo prijateljske stike * domobranol — tudi z oficirji "in podoflcirji. Tudi to naj močno delujejo v razkrojevalneni duhu in jih pridobijo za prebeg k partizanom. SvO-jo uspehe naj redno sporočajo evoii okrožni sekretarki.«
3.	»V domobransko kasarne je treba spraviti propagandno literaturo, ki jo v prav ta namen razstavlja in raipošilja AGIP (Agitacijsko propngandn« pisarna) CKKPS. Ta literatura mora priti v vse domobranske postojanko, dobiti jo morajo svojci domobrancev, trositi se mora po poteh, po katerih domobranci palru-ljirajo. AGIP bo izdelala vsak todon več vrst letakov za domobrance in njihove svojce.«
4.	»Določiti je treba tovariše, ki bodo redno obiskovali tiste gostilne, v katere domobranci zahajajo. Naj prisedojo k domobrancem, zlasti takrat, kadar so io v vinjenem stanju in naj previdno vplivajo nanje v opisanem smislu. Če je potrebno, naj plačajo tudi pijačo za kakega bolj dovzetnoffa domobranca.
Razkroj domobranstva je naša najvažnejša naloga in z uspehom te naše naloge je bistveno zvezana naša usoda. Vse drugo stopa sedaj v ozadje.«
človeka preseneti odkrito govorjenje v teh navodilih: od razkroja domobranstva bistveno zavisi usoda komunističnih tolp. r
Posebno odkar so ustanovljeni domobranski udarni bataljoni, komunističnim tolpam na Slovenskem trda prede. Nikjer več nimajo miru, nikjer tolpe niso varne. Domobranski bataljoni jih povsod dobijo v klešče in uničijo ali pa naže-nejo v beg, kjer se komunisti izgubljajo v mroži domobranskih postojank, s katerimi je že preprežena vsa dežela. Domobranci so komunistom preprečili ropanje skoro v vsej Dolenjski in Notranjski, zato komunistične tolpe vsak dan bolj stradajo. Domobranske postojanke so varno zatočišče, kamor pribežijo vsi oni, ki jih hočejo komunisti nasilno po-takniti^ v svoje tolpe. Večno beganje, strndež, (vsakdanji porazi, strah pred skrivači i'n odpor ljudstva, to je položaj, v katerem se nahajajo komunistične tolpe. NI čudno, čo se komunisti tako zelo trudijo, da bi domobranstvo razkrojili.
Kakšen bo torej nag odgovor na ta zahrbtna komunistična navodila?
K prvi točki navodil: vsi domobranci, posebno pa oficirji, bodo budno pazili, da so v naše vrste ne vrine nobeden komunist, če pa že kdo je, ga je treba po kratki poti izločiti. Tu mora sodelovati prav vsak domobranec, kajti samo tisti, ki je stalno med moštvom* bo lahko komunista razkrinkal. In znak, po katerem bomo komuniste spoznavali: vsakdo, ki v naših vrstah vzbuja malodušje, ki bi zanašal v naše vrste nespameten strah pred našo bodočnostjo, utegne biti komunist.
K drugi točki: domobranci bodo skrbno pazili, v kakšno družbo zahajajo. Vsi poznamo komunistične metode in v
teh navodilih so jih komunisti sami jasno razkrili. V LJubljani, v Novem mestu in v vseli trgih 111 vaseh je precej žensk in mladih frkelj, ki so se po istih partijskih navodilih »udejstvovale« že t ba-doljevci in sc- sedaj vsiljujejo domobrancem. Vsakemu domobrancu bo pod častjo, da bi se na te komunistične izprijen-ke samo ozrl.
K točki tretji: vsako komunistično agilacijsko literaturo, ki jo bo domobranec, našel kjer koli, v kasarni ali na cesti, bo takoj odstranil. Ne bo je niti sani prebral, niti je no bo dal brati tovarišem, ker mu je to pod častjo. Komunistične laiSne agitacije domobranec ne pre hira. En izvod bo izročil nadrejenim v informacijo, ostalo pa bo na mestu uničil. Zavedajmo se, da komunistična lažna agitacija razširja strup, kl nas hromi in nam škoduje več kot nioro škodovati tolpa komunistov.
K točki četrli: v gostilni se domobranec ne bo razgovarjal z nobenim sumljivim človekom, pod Častjo pa mu bo, da bi si dal pijačo plačevati. Ako bo opazil, da so je v njihovo družbo vrinil sumljiv Človek in začel s svojim razkrojevalhim delom po komunističnih navodilih, bo poskrbel, da bo dotični odstranjen. Posebno pa bo domobranec pazil, da bo gostilno zapustil vsele| prej, preden bi mogel žareti i zaužite pijače izgubili čisto in jasno zavest lh popoino razsodnost.
In 8e komunisti tako Odkrito priznajo, dn Je od razkroja domobranstva odvlsrta njih usoda, mora ves slovenski narod priznali, da jo Od utrditve in enotnosti domobranstva odvisna usoda vsega slovenskega naroda. Oči vgeh Slovencev so uprte v naše domobranstvo. Ob domo-brančlvu so dviga nai Optimizem. Bkrb vseh Slovencev j9 torej, da se iz domobranstva odstrani vsak madež, ki bi ga Vanj zanesli posamezniki ali pa komunisti po dogovorjenem načrtu. Domobranstvo je naše skupno upanje, našo poroštvo za lepšo bodočnost, zato domobran-»tvu vsa naša ljubezen In pozornost. Pozornost posebno sedaj, ko skušajo temne sile domobranstvo uničiti.
Ob vsem toni pa se vprašujemo, ali se zavedajo razni pisuni lističev in bro. šur, koliko škode povzročajo s svojim pisanjem skupni sloven, stvari. Res je,j, resni ljudjo njihovega pisanja no bodo resno vzeli, saj poznajo vso dolgo inovin. kasto pot teh pisarjev. Zanimivo je to]f.: »Ljudska pravica«, v kateri je Kidrii postavil za glavno nalogo vseh Komuni, slov, razkrojiti domobranstvo, je iz;|a konec junija. Navodila, ki jih zgoraj objavljamo, so hila najdena prav pred krst. kim, in edini predmet navodil je zopet razkroj domobranstva. In v tem {asu, so vse komunistične sile usmerjene v da razkrojijo poroštvo miru in reda na Slovenskem, začuti skupinica ljudi potre, bo, da izda listič, v katerem sicer pravi, da »neomajno veruje v vstajenje in bolj. šo prihodnost slovenstva«, istočasno pa il Je zopet glavna skrb: razkroj domu-branstva. Oni, ki se nikdar niso povzpeli na visoki nivo domobranstva, da bi zj. ros aktivno reševali slovenski narod prej brezbožnim komunizmom, so se »spustili na nivo komunistov« In »o jim pri naj. podlejšem sedanjem delu dobri ponia gači, Slovenci si bomo dobro zapomnili kdo nam ie v usodnih Časih, ko nam jt šlo za obstanek, zares pomagal, »No t j sii ki pravi Gospod, Gosppd«, in no tisti ki mu je vsaka druga beseda slovensk narod, ampak tisti, ki je brez voJikeg; besedičenja prijel za delo. ima res prav< ljubezen in le tiste je slovenski naro< spoznal »za najboljše in najsposobnejše ki so zastavili vse sposobne moči zn oh novo in dvig naroda«. In te, ki so itn rod v t«h težkih časih t dejanjem In žrtvami dvigali, te bo slovenski naro< ob Času visoko dvignil.
Vsa naša skrb je, možno utrditi idr-njenost in moralo v domobranskih vrstah; budno paziti na temne komunistične razkrojevalne sile, pa naj prihajajo od koder koli. Če komunisti odkrilo priznajo, da jo od razkroja domobranstva Odvisna njihova usoda, priznajmo io mi: od rasti in mofl slovenskega domnhr.in-stva zavisi usoda slovenskega naroda, Zato našemu dnmobranstvu vso Ijtil>czrn in vso pozornost.
Leta 1943, julija. Tolovaji in roparji slovenske zemlie, samozvani OF (pomeni ne Osvobodilna fronta, ampak Obetane Fraze) kličejo Vaškim stražam: »Belogardisti, spametujte Se, 12. ura bije! Zadnji čas je, da zapustite vaše voditelje in vstopite v edino pravo osvobodilno vojsko, ki se bori proti izdajalskim Italijanom.
12. ura bije, glejte, da nc bo prepozno.«
Leta 1943, avgusta meseca: »Sestre belogardistkel Ali ne vidite, kam vas je privedel bratomorilni boj? Povejte vašim bratom, d« ie njihovo mesto pri nas. Če pridejo k nam z orožjem, se jim ne bo nič zgodilo, poklanjamo jim življenie. Smrt fašizmul
12. ura bije, kmalu bo prepozno.«
Leta 1944, julija meseca so razni odbori OF (sedaj pomeni to že Obledela Fantazija) izdali nove letake: »Slovenske matere, ki imate sinove pri Slovenskih domobrancih I Ali ni vam žal vaših sinov? Njihovo mesto je samo^ pri nas in nikjer drugjo. Kar smo požgali, smo požgali po pomoti, drugič ne bomo več. Torej le k nam. Kajti mi smo edini odreseniki. Pri nas so
Tolovajske ure stoje
Angleži (ujetniki, sove) ifl Amerikanci (na isti način), pri nas tO Sovjeti to-rej vsi zavezniki. Le k nam, kdor »f hoče rešiti. Naredili vam ne bomo nič, zato dokazujeta naša beseda in preteklost.
12. ura bije, čez 1 minuto bo prepozno.«
Človek bi se res za glavo prijel ., vprašal: Ali našim OF (sedaj pomeni to že Obupani Figarji) res vse ure stoje, ker so že od januarja 1941 pi vse do julija 1944 vedno ura. Nji hovi prisilni mobiliziranci 'so pa ved. no lačni in lačni. Mogoče niso mobl lizirali nobenega urarja, da bi jim te nesrečne uro popravil. Svetujemo jim pa: Le dobro poglejte na uro, števil, ke so črne, a ne rdeče, ura našega obračuna je tu, saj jo Čutite vsak dan v obliki udarnih bataljonov, ki vam bobnajo po hrbtu in petah. Povejte vendar, onemogli hinavci, svoje izgube. In ko pišete, povejte znane kraje in datume, razni pisuni »Poročevalca?. Samih anekdot danes ne poslušajo niti otročaji, pa tudi ljubljanska fraka-rija misli z lastnimi možgani, začenja odpirati zaspane in krmežijave oči.
Slovenska narodna varnostna straža v Št. Petru na Krasu
Na praznik 15. avgusta bo imela Slovenska narodna varnostna straža v St. Petru na Krasu svojo slovesnost. Na ta dan bo povabila vse okoliške Slovence it bližnje in daljnje okolice na lepo prireditev, kjer bodo stražarji razložili program in cilje svoje protikomunistične borbe. Seznanili bodo zborovalce s svojimi dosedanjimi uspehi, kl so jih imeli v neprestani borbi proti komunističnim tolpam. Res Je, da se večje komunistične tolpe tu niso nikdar klatile. Delo Slovenske narodne varnostne straže v St. Petru na Krasu Je bilo predvsem v tem, da je odganjala tavajoče komunistične tolpe, ki so prihajale na ropanje v bližnje vasi. S lem svojim vztrajnim delom, ki zahteva silne potrpežljivosti in traj-
ne budnosti, so stražarji skrbno varovali slovensko narodno premoženje.
Zjutraj okoli 9, ob prihodu jutranjih vlakov, bo sprejem gostov na postaji. Nato bo sprevod od železniške postaje na zborovalnl prostor, kjer bo sv. maja in po sv. maši zborovanje. Slovenski na-l rodni varnostni stražarji, ki so si s svojim nesebičnim delom pridobili že mnogo simpatij med poštenim prebivalstvom, trdno upajo, da si bodo s to slovesnostjo še poglobili prisrčne stike s prebival-l stvom, za katerega dobrobit se žrtvujejo.
Dr. Frane Grlvec
Narodna zavest ln boljševizem
je samoniklo znanstveno delo ter je kot tako slovenskemu tnteligentu neobhodno potrebna
Kulturni boljševizem
(Nekaj pogledov v preteklost)
Prizadevanje boljševiških pisateljev mora biti kajpada v skladu z boljševiško preobrazbo sveta. Zato se morajo boljševiški pisatelji organizirati, delati morajo po načrtu, njihove stvaritve morajo biti orodje boljševizma: »Ruska literatura mora biti organizirana pri vsem raznoličju svojih talentov in pri neprestano rastoči množici darovitih pisateljev kot kolektivna celota, kot močno orodje socialistične kulture.« (LZ 1939, Btr. 610.)
Tako bodo sovjetski pisatelji ustvarjali novo podobo bodoči sovjetski kulturi. Toda pri tem bodo morali spoznavati tudi rusko preteklost, n to v luči dialektičnega materializma. »Nujno Je, da poznamo vse, kar je bilo v preteklosti, toda ne tako, kakor je to že prikazano, temveč tako, kakor to prikazuje uauk Marxa — Lenina — Stalina...«
Boljševiški pisatelji so se sami na-pregli v voz revolucije, s polnim preudarkom, zavestno in bree strahu pred očitanji njihovih nasprotnikov, broz ozira na zahte>V6 »čisto umetnosti« iz liberalne dobe.
2. Popolnoma tendenčno smer pa eo dajali književnosti ne le pisatelji, marveč bo jo zahtevali tudi Kritiki, ljudje, bi ntoo sami ustvarjali. Dočim ee je pri nas proli načelni, svetovnonazorni kri-
tiki zmeraj ponavljal tožni klic celo »naših« ljudi, da pokladamo večna merila nerodno in ob nepravem času, so komunisti literaturo suvereno presojali ne toliko z estetskega, kolikor s »sociološkega« stališča, to je s stališča koristnosti za komunizem.
Ljubljanski Zvon je leta 1937 prinesel v št. 1.-2., 3.-4. prevod boljsevika Lunačarskega sestavka o Puškinu — kritiku. V sestavku so določno formulirani boljševiški nazori o kritiki.
Lunačarski pribija, da se lepota umetnine meri po moči njenega vplivanja, torej nazadnje po učinkovitosti tendence: »Kadar govorimo o lepoti umetnino, tedaj imamo zmerom v mislih moč njenega učinkovanja.« (LZ 68.) In še naprej: »Ogromna sila dojma, ki obvlada gledalca in bralca, ki ga prisili, da si drugače predstavlja svet, da drugače misli o njem, ki na ta način organizira njegovo dojemanje sveta, prav ta sila je lepota.« (LZ 1937, 170—171.)
Kritika mora zato vsekakor, če hoče biti popolna^ presojati umetnino ne le z estetskega, marveč Vidi e sociološkega vidika, pravi Lunačarski: »Estetska in sociološka kritika sta v resnici ena in ista stvar aH vsaj dve strani iete stvari.« (LZ 68.)
3. Avtonomiji se v umetnosti niso odrekli le umetniki sami prostovoljno, niso njene odprave zahtevali le kritiki, marveč se je v vprašanje umetnosti vtikala naravnost ulica, stranka, ki Je tudi v kulturni politiki uveljavila popolno diktaturo.
Dogajalo se Je, da je moskovska »Pravda« raztrgala pisatelja, kl Je bil sicer po prepričanju boljševik. pa nI naslikal razmer v Rusiji dovolj rožnato, da njegovo delo ni ustrezalo Leninovi zahtevi po herojsko-optimistični literaturi. Dogajalo se je, da je »Pravda« prinesla uničujočo kritiko o glasbenem komadu, ki je hotel biti samo formalno dovršena »čista umetnina«. »Pravda«, kl Je bila vodilni organ tudi v boljševiški kulturni politiki, le že leta 1918 protestirala proti golemu formalizmu v umetnosti, ki mu je »vseeno, kaikšne barve je zastava na trdnjavi«.
V začetku leta 1936 pa je sprožila »Pravda« znova diskusijo o teh vprašanjih z ostrim napadom na umetniški formalizem in naturalizem, ki 6e ne ozirata na službo boljševizma, ampak hočeta umetnost mimo nazorov. BolJŠe-vikl si žele umetnosti ki bi bila borbena In »dragocena kakor artllerija«.
Za ustvarjanje take umetnosti se je komunistična stranka mnogo trudila. »Znatnejša navodila je dala stranka leta 183-2 in iu34 za časa moskovekoga pisateljskega kongresa. Vendar *o «e tudi potem Se yra[Sali pojavi »neodvisnosti«,
golih eksperimentov itd. Sedaj datje stranka nova navodila ...,« je dejal Viš-njevski na kongresu pisateljev v Moskvi leta 1936. (LZ 1936, str. 494.)
Graditelji socializma v Sovjetiji so zahtevali od pisateljev discipliniranega sodelovanja, kot Je dejal na moskovskem kongresu pisatelj Sčerbakov: »V Rusiji je ustvarjenih precej prvovrstnih (namreč boljševiških) umetnin, toda milijoni graditeljev socializma pravijo večkrat delavcem literature in umetnosti: gotovo, naredili ste precej, in marsikaj ni slabo. Ali dežela raste, raste čitatelj, in vi literatl, rastete počasi, malo delate, pogostoma slabo, se izgubljate v malenkostih; disciplinirajte se in stopajte v prve vrste (Po Bahtinu prinesel LZ 1986, str. 497.)
Komunistična stranka je literaturo naravnost monopolizirala. L. 1934 je pro-glaeila za uradno in edino dovoljeno organizacijo književnikov »Zvezo sovjetskih pisateljev«, kateri Je v prvem poglavju pravilnika predpisala: »Kot pogoj za razvoj književnosti, njone oblikovne dovršenosti, politične usmerjenosti in življenjske učinkovitosti moramo smatrati tesno, neposredno povezanost literarnega gibanja z dnevnimi nalogami strankine politike, sovjetske vlade ln aktivno sodelovanje pisateljev pri socialistični zgradbi sveta.« (LZ 1964, 478.)
Za pojme, kl emo jih Imeli o umetnosti zlasti pri nas, boljševlkt bi dejali — za malomeščansko pojmovanje umet-
nosti, je nekaj nedojemljivega. da si upa kdo zahtevati od umetnika, naj piše tako in tako, 6 tfSko in tfiko tendenco, da si kdo upa zahtevati od umetnika discipline, popolne podvrženosti stranki in ustvarjanje samo tendenčne. umetnosti. Za boljševiške pisatelje pa je to čisto samoumevno. Ne samo, da dopuščajo, kaj dopuščajo, zahtevajo tendenco v prozi, celo poezijo, ki naj bi bila po mišljenju nekaterih »naivna poezija«, so hoteli postaviti v službo revoluciji. Pesnik Maja-kov6ki je v članku »Kako je treba pesnikovati« izjavil, da »se začenja poezija pri tendenci«. (LZ 1937, str. 54.) Pri teim Je vklepal tudi otroško poezijo, kakor je o njem pohvalno pisal Bahtin in eo pri nas to obešali kulturni boljše-viki kot odkritje na Ljubljanski Zvon: »Tako si lahko razlagamo dejstvo, da imajo vse njegove pesmi za otroke Jasen ritem, nredvsem herojski (op.: Lenin je zahtevat, naj bo sovjetska umetnost »herojsko optimistična« to je, naj poveličuje herojstvo pri gradnji novega, socialističnega sveta). Tematika |e izključno so-dob na. Ideologija je sovjetska.«
Citatov bi mogli naštevati Se dolgo vrsto. Toda že z navedenimi je dovolj dokazana smer boljševiške kulturne politike. Kajpada se komunisti niso zadovoljili i uvajanjem kulturnega boljševizma v 8ovjetekI zvezi, marveč so jasno pok«Mit voljo, prodreti v kulturne kroge po vtem svetu, osvojiti kulturo tn * rd«o kulturo nripravltl rdečo revolucijo.
(DaJie.l t
Št. 183.
»SLOVENEC«, pelek, ».avgusta 1944.
Stran jj
Begisnoki pri Materi božji na Rožnika
2e pred nekaj dnevi se je raznesla po vseh hišah v Ljubljani, kjer iive družino beguncev iz -jrdečega raj* na Do-Innjskem*, vest, da bodo vsi njihovi mali Ml na iilot. Izlet! kako čudovita je ta beseda za mestnega otroka, Prav nič težko niu ni vstati tn dan ob prvem svitu, ko ga sicer Ho visoko sonce, lijoče bvoje žarke na posteljo, težko »pravi po-koneu. S kakšno radostjo si oprta mali izletnik drobcen nahbrtnik in odkorači t očkom in mamico, bratci in sestricami v Široki Bvet. Malim izgnancem t Dvora pa so se se malo bolj na široko odprlo oči, ko so pred dnevi zvedeli, da pojdejo na izlet. Morda se je kdo celo ustrslllt >Ds n«» ln nn poženo še bolj široko v «vet,< mali Tonček, ki je že vedel, kaj je lo izlet, pa si je mislil: »Ko bi šli na izlet domov na Dvorit
Žalostne misli sO se kmalu razkadile it glavio, ko so ljubeznive gospodične povabile malčke nn učiteljišče, in jih tam kar tri dhi zapovrstjo — seveda ne cele tri dni — učile peti lepe pesmice, da bo na Hožnlku vse odmevalo, kadar bo prišla nailj mala vojska. Zlasti deklice so te dni, kadar so se zbrale na Ledini v otroškem vrtcu, stopilo vfasih v krOg in poskušale, če pesnico že dobro žnajO. Mali Mirki pa je nekaj težilo srce: Njeno mašno Oblekco je mama pozabila vzeti iz skrinje, ko »o jih tisti gnil možje pognali od doma. Se dobro, (la Je dobila v Ljubljani nO? predpasnik, da de bo pregrda za na Rožnik.
In prišel je 10. avgust. Jutro, da si se spomnil pesmice, ki jo je pela princeska o strašnem Jamskem možu: Na sinjem nebu ni oblačka; doma ni strogega pnpaŽka .,.
Ob pol devetih so bili naši mali že v rOžniški cerkvi pri sv. maši, ki jO je daroval župnik Horvat, tudi begunec. Tedaj se Je pokazalo, da pevske vaje niso bile zaman. Otroci, majhni tako, da ne-
kateri še v 1. razred niso hodili, »o tako lepo zapeli »Oče večni v visokosti« in »Mogočno se dvigni«, da je bilo kaj. fte bolj so šle Od sroa stara domače »Lepa si, lepa« in pa »Marija k tebi«. »Marija pomagaj nam vojskini ras« so otroci zapeli tako goreče, kakor da hočejo od Matere božjo izsiliti pomoč: Marija, daj, da se mi in vsi tistt, ki so morali dom zapustiti, skoraj vrnemo pod rodni krov! Isto prošnjo so ponavljale male dušice, ko »o sprejemale Gospoda v svoja srca...
Po maši »o malčki posrdli klopce pred rožniško gostilno, gospe od begunskega odbora * gospo Velikonjevo na čelu pa so jim rozdelile lepo štruČke, težke vsaj 20 dkg. Iz gostilne so prinesli skodele vročega čaja, dobrega, da bi človek mislil, da pije ruski čaj. In kruh tudi ni bil kar tako: Pod bledorjavo, lepo zapečeno Skorjo se je Skrivala bela sredica 1
Glavno veaeljo pa je sledilo šele pO-teni. Največ otrok Se je zgrnilo okrog gti-galtiioe. Da bi ne bilo kake krivice, jo pristopila gospodična, ki skrbi za otroke že v vrtcu na Ledini, in postrojila malčke v vrsto. Ko se phrkrat zagugaš, je trehn dati prostor drugemu — danes je vSe na karte.
Francelj se ni dfenjal preg gugalnicO. Mar so njemu take otročarije. On, ki se je gugal že na MtSkovem hrbtu, kadar Je vodil voz na travnik, kjrf Je Oče rfc-žal s koso visoke bilke, da bi se gugnl na gugalnlci kakor otroci I Kdaj ho spet domftf Bodo še kdaj Imeli tako lepe konje, takšen voz? Niti tri hruške, ki so Jih dobili begunčki za malico. Francelj-liu niso odgnale žalostrtlh misli.
Bližal se je čas kosila in mala vojska se je vračala v mesto. »LepO Je bilo na Rožniku,« je dejala Jožica Majdki, »ampak pri nas doma Jc bilo lepše.* Večina otrok pa se je, brS* Žalostnih Spominov, vesela lepega izlela, razšla po hišah, kjer žive njihove dculine, in pa v zavetišče na Ledini.
Dogodki in novice današnjega dne
NOVI GROBOVI
+ Uršula Dolinar. Umrla je v Ljubljani Dolinar Uršula. Pogreb bo v petek ob 3 iz kapelice sv. Frančiška na pokopališče k Sv. Križu.
+ Nikolaj Petkovšek. V Liubliani je unirl g. Nikolaj Petkovšek, dipl. strojni tehnik. Pokopali ga bodo v petek U. t. m. ob štirih popoldne iz kapele sv. Andreja na 2nlah.
+ Franc Virant. V Ljubljani je umrl g. Franc Virant, doma z Velikih Poljan pri Ortneku. Zapušča ženo Anastazijo in hčerkico Darinko. K poslednjemu počitku ga bodo pospremili v petek 11. avgusta ob pol štirih iz kapele sv. Petra na Žalah.
Nftj rajnim sveti večna luč, vsem njihovim dragim naše iskreno sožalje.
ZGODOVINSKI PABERK1
11. velikega srpana
1844. leta je umrl na Dunaju slavist in slovenski preporoditelj Jernej Kopitar. Rodil se je kot sin uglednega kmeta in župana 21. velikega srpana 1780 v Repnjah na Gorenjskem. Po dovršeni normalkl in gimnaziji v LJubljani je postal tajnik in knjižničar pri baronu Zoisu, se tu poglobil v klasični študij, pod vplivom Vodnika in Zoisovega kroga pa se navdušil za slovansko jezikoslovje. 1808. leta Je odšel na Dunaj itu-dirat pravo in prirodoslovne vede, po svojem nagnjenju pa se je zopet odločil za filologijo, posebej slavistiko, kateri je posvetil vse svoje znanstveno delo na Dunaju. Tu je ostal do svoje 6mrtl in opravljal službo cenzorja slovanskih in novogrskih knjig ter knjižničarja, pozneje kustosa dvorne biblioteke. Pisal je največ v latinščini in nemščini. Prvo ln najznamenitejše njegovo delo je njegova slovenska slovnica, prvo kritično, teme-
Kndar si stopil, knmor si se ozrl, kakor si dihnil, vselej si prejel božji dar t kdaj si molil zahvalno molitev, če s srcem ne vsaj z ustnicami. (Cankar.)
Koledar
retek, U. velikega srpsnat TiburoJJ, mu fteneo: Suzana, rt o v I Ca ta mučsnioat Aleksander, Škof in mučeaso. Lunina sprememba: Zadnji krajeo ob S.S3.
Hcrsehfel napoveduje vetrovno. Sobota, lt. velikega arpana: Klara, devica in ustanoviteljica reda: Evnomlja, raučenioai Herkulan, škof.
Operno gledališče
Zaprto.
Ktno Matica , »Akordi življenja« ob 16 ln lt.
Kino Union »Platno d lesk« Ab 17 ta 19.15.
Kino Sluga
»JastreMea Wal!y« ob 1« in 19.
Lekarniška služba NotSnO alatBo Imajo Itkarnel
ar. Bftknrčlč, Bv. JakOb« trg !>i mr. Harfi«, Miklošičev'* cesta 50. In ftir. Mur-majtftr, Sv. Petri oeeta 78.
ljito delo t« vrste pri nas. Slovenski je* zik Je v nje) oprl na Živi narodni govor In »gortovinski razvoj, prelet* Je z globoko občutenim patriotizmom in Je mnogo pripomogla k Isobrazbi slovenskega knjižnega Jezika in k probuji slovansk* narodne zavesti.
Kot publicist in oster polemik io Kopitar sodeloval pri raznih nemških glasilih, kot urednik slavističnega oddelka v »\Viener Allgemeltie LiteratUiželtung«, Iz »\Viener Jahrbiicher dnr Literatur« pa io naredil glasilo avstrijskih slavistov. L. 1806. je objavil znamenito »Glagollta Clozianus«, kjer Je Objavil tudi briiinske spomenike in dokazoval svojo panonsko hipotezo o domovini stare slovenščine. Kot literarni kritik in cenzor je bil Kopitar oster presojevalec, do nasprotnikov cesto preoster ln neobjektlven. vendar je s svojim obsežnim znanjem in veliko iniciativnostjo pridobil veliko ime ie med sodobniki in imel velik vpliv na mlajše generacije. Dopisoval Je In polemiziral z vsemi tedanjimi filologi in slavisti, srbskemu narodu Je napravil-največjo uslugo, da jo pridobil za pisateljevanje Vuka Št. Karadžiča, mu pomagal pri njegovem jezikovno-reiormnom dc-lu, pisal o nJem ocene in populariziral srbsko narodno pesem. Slovencem je e svojim gramatikalnim delom pokazal pravo smer jezikovno-narodnega razvoja, pridobil za 6lavistiko Miklošiča, ki je po smrli svojega učitelja nadaljeval njegovo znanstveno delo.
Se je čas,
da si oskrbite za 10 lir knjigo
»KRI MUČENCEV..,«
Pohitite, v prodaji so zadnji Izvodi
Operno gledališče
Petek. 11. aVflist«! ZafirtO. Sobota, U, avgusta, ob 17: »Alda«. Red Sobota. Gostovanje Josipa Gostiča. Gluseppe Verdi: »Alda«. Opera v štirih dejafljih (sedmih slikah). Napisal A. Ghi-slalizont. Prft*6t A. Funtek. Osebe: Egiptovski kralj -» Lupša, Amneris, njegova hSl — Kogejeva, Alda, Stlopska sužnja — Heybalova, RMaitie«. Mlptovskl vojskovodja — Gosti« k. g.. Ramfis, veliki svečedik — Betetto k. «.. Amor.asro, etiopski kralj. Aidia Me - Janko, fcel - Štrukelj, 8ve8e-nica — Bukovčeva. — Godi so v Mumfldl ln v Tebah sa vladanja faraonov. Dirigent: A. Neffat. Rbžism in kofsogfafi Ing. P. Golovln. Solo pleše Irena KtifboSova., ki pri tsj priliki prvi« nastopi kot solistka v pomembni baletni tački Kostumli J. Vilfanova. Scena: V. 8kružny.
2SE IMATE NAJNOVEJŠE? Htanko Majcen:
»BOGAR MEHO«
Izšlo v zbirki »NAŠA KNJIGA« v krasni Opremi afh, V. Gajska. — Vezano lir 90.
LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI
Pred škofijo 5 — Miklošičeva cesta B
■OddaltlilM skupini Mnaiks pelairli«
RADIO LJUBLJANA
Dnevni spored za 11. avgust: T Poročila v nemščini — 7.10 Jutranji pozdrav, vmes 7.80 Poročila v slovenščini — 9 Poročila v nemščini — 12 Opoldanski koneort — 12.30 Poročila t nemščini tn alo-venlčlnl, napoved sporeda — 19.45 Mali orkester vodi A. Dermelj — 14 Poročila v nemščini — 14.10 I« operetnega sveta iivaja veliki radijski orkester pod vodstvom D M. fiijanca, sodelujeta sopranistka Manja Mlejntk in tenorlet Janez Lipušček — 17 Poročila v nemščini in slovenščini — 17.15 Glasbena medigra — 17.30 Kmečki trlo — 18.45 Iz našega leposlovja, Bračič Julija Sita Iz svoje knjige — 19 Koneort komornega zbora — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Prenos branja članka ministra dr. Gobbelsa i« tednika »Das Roich« — 20 Poročila v nem. Sčlnt — 30.15 Lovro Kovač: »Jernej Kopitar« zvočna Igra ob 100 letn. smrti, izv. člani ra dijake igralsko družine — 31 Glasbene ugan ke — 22 Poročila v nemščini, napoved sporeda — 22.15 Glasba za lahko noč — 23 Prenos sporeda nemških radijskih poetaj.
KULTURNI OBZORNIK
Spominu nesmrtnega Jerneja Kopitarja — t H. 8. 1844
Slovenska Akademija znanosti in umetnosti je stoletnico Kopitarjeve smrti proslavila z izdajo Kopitarjevih spisov. To je nadaljevanje Miklošičeve izdaje Kopitarjevih spisov leta 1857; takrat je izšel samo en zvezek. Mnogi učenjaki so želeli, da bi se Izdajanje Kopitarjevih spisov nadaljevalo. To ee je uresničilo šele letos po zaslugi naše Akademije znanosti in njenega odličnega člana profesorja R. Nahtigala, ki je prevzel uredništvo. Knjiga obsega 29 strani predgovora in 443 strani Kopitarjevih spisov e strokovnimi znanstvenimi opombami. Posvečena je: Spominu nesmrtnega Jerneja Kopitarja ob stoletnici smrti. Mednarodna pomembnost našega učenjaka je očitno poudarjena v kratkem latinskem posnetku znanstvenega predgovora ter v latinskem prevodu naslovne strani in posvetitve.
V predgovoru je akademsko stvarno pojasnjen svetovni pomen in ugled J. Kopitarja. Dostojanstveno je odklonjeno neakademsko prezlranje in neko sramo-tenje, ki se Je v našem slovstvu zoper J. Kopita/ja že preveč udomačilo. Zaradi površno in morda celo napačno umeva-nega Kopitarjevega nesoglasja s^ Prešernom se je med dijaki in izobraženci širilo mnenje, češ da je bil Kopitar ozko-srčno mračnjaški sovražnik umetnosti in prave znanosti. Profesor R. Nahtigal omenja dva znana Prešernova napada na Kopitarja, namreč sonet z ostjo: Le čevlje sodi naj Kopitar — in zabavljivl na-jiis, da sta Kopitarja »zmagale le smrt ln oSabno^U. Gledč soneta ugotavlja, da je krivičen in da se je tega tudi Prešeren nekoliko zavedal. Oledž zabavlji-vega napisa pa predlaga upoštevanja vredno novo razlago, da izraz ojahnost tukaj v duhu Itoraoija pomeni zasluženi ponos. Zato profesor Nanligal obš&ja, da so v znanstveni izdaji, kakor Je Znanstvena knjiga o Prešernu (1S8S) O Kopi-
tarju zapisani krivični in žaljivi stavki, da je neki spis (»pamflet«) »prav pobalinski zaključil«, da >se Je repenčil« itd. Kdor bo pazljivo prebral R. Nahtigalov predgovor, ne bo ponavljal takih sramotilnih opazk o velikem učenjaku. Takisto je iz predgovora razvidno, da tudi Kopitarjev življenjepis v Slovenskem biografskem leksikonu ni dovolj stvaren.
V obrambo Kopitarjevega ugleda in njegove časti poudarja predgovor dvoje: najprej velike Kopitarjeve mednarono priznane znanstvene zasluge, potem pa Kopitarjevo osebno plemenitost, dobroto in prijaznost. V znanosti si je razen lastnega znanstvenega dela pridobil še tri neprecenljive zasluge: 1. za Čeha J. Do-brovskega, 2. za Srba Vuka Karadžiča in 3. za Slovenca F. Miklošiča. Na Kopitarjevem nagrobnem spomeniku io zapisano, da jo bil genialen tekmec J. Do-brovskega. A bil je tudi nenadomestljiv sotrudnik velikega češkega učenjaka; brez Kopitarjeve pobude in pomoči Do-brovsky ne bi bil napisal 3vojega največjega dela, velike staroslovenske slovnice. še očitnejše so Kopitarjeve zasluge za Vuka Karadžiča in s tem za ustvaritev srbskega knjižnega Jezika. Za Slovence In za mednarodno znanost pa Ima Kopitar še posebno zaslugo, da je »pridobil in uvel v slavistiko z mednarodno slavo ovenčanega F. MlkloSlČa«, enega največjih jezikoslovcev sploh. Miklošič sam je v učenih spisih večkrat izjavljal, da Je Kopitarjev učenec.
S posebno ljubeznijo In skrbnostjo Je v predgovoru narisana tudi vnanja podoba Kopitarjeva, kar Je še posebno dragoceno, ker nimamo nobene njegove slike. Z enako pieteto in znanstveno stvarnostjo so zbrane tudi značilne poteze duhovnega lika Kopitarjeve osebnosti, "veliki učenjak Je bil kljub nekaterim ra-skavim potezam globoko pl&manlt, prija-
Mnogi kupci listkov
/.a malo knjižno žrebanje, so nejeverni Tomaži, ker so prepričani, da je nemogočo z vsakim listkom nekaj z.u-deti.
Na stotine kupcev pa se je doslej že prepričalo, da Z. P. s to originalno zamislijo pridno širi slovensko knjigo med vse »loje. Vsak dan se oglasi okrog sto ljudi v pisarni v Gradišču oli r Ulici maja, kjer žrebajo, ali pn prinesejo že izžrebani listek ter zahtevajo »Oljki«, »Cvet in sudt, »Anekdote« i, dr.
Tudi bibliofilsko tombolsko tablico, ki jo vrednn 100 lir, je žc mursikdn Zadel. Le redki so, ki žele zntuenjati svoj dobitek, ker je vsnka knjlgn več vredna kot >0 lir in je nikjer drugje ni mogoče dobiti.
Za Socialno pomoč
Ig pisarne »Socialne pomoti«: Ob proslavi rojstnega dne gospoda prezidenta, dlv. generala Leona 1< upniku jo nemški generalni konzul gospod Rudolf MUller naklonil »Soeiulni pomočit: ztlesek lir 1000.—.
Rdeči križ poroča
lakazhlce is bolničarje In samarljane.
It K je uvedel nove tzknžniee za prostovoljno bolnlčarjo-ko, ki jih morajo dobiti — spremenjenim razmeram primerno — vsi, ki so napravili izpit r.a bolnlčarjo-ke odn. sa-marljano-ke ItK, tn sicer novi In stari — to so oni ii prejšnjih let, ki linujo stare legltiniaoije la prostovoljne bolničar je-ko. Znto polivamo vse, ki Imajo staro logitl-maolje, dn jih pridejo Kamenjat k HK v Šentjakobsko šolo, pritličje levo, v dopoldanskih urah do 25. nvgusta t. I. Koneo avgusta preneha veljavnost starih legitimacij, ki bodo dosednnjim lastnikom odv*t»le,
Poslv. V polsvedovalnem oddelku. Marijin trg 5, nnj se rglaSe pri referentu Iti, sledeče osebo ali njih svojelt dr. Milan Vnr. Irk, Belič Ver«. Smolo T,o.lre, Paklž Jožo in Franc, Milonkovlč Anica.
Zalival«, RK so darovali: g. prof. dr. Plemolj 3(>fl Ur namesto ovetja na grob bln-gopokojn« ge. Ane Hsrtmaiiovei g. Bohuhnrt Alojzij 900 lir namesto cvetja na grob bln-(ropokojno ge. Antloe Raneinovei neimenovan 1000 ur. Vsem Prisrčna hvnlat
zen in postrežljiv, velik ne le kot učenjak, ampak tudi kot človek.
V knjigi je ponatisnjenih 17 Kopitarjevih 6pisov, prvotno objavljenih od leta 1818 do 1824; razen enega eo vsi v nemškem jeziku. Med njimi je nekaj časnikarsko živahnih. Urednikove opombe so kratke, stvarne in re9 strokovne; v njih se razodeva dobro poznavanje Kopitarjevega dela tn njegove dobe. Dodana so skrbno sestavljena kazala, osebno, stvarno, besedno In književno.
Slovenski Akademiji znanosti in profesorju R. Nahtigalu je slovenski narod dolžan hvaležnost in priznanje za akademsko dostojanstveno proslavo stoletnice Kopitarjeve smrti.
F. Griveo
Ob stoletnici Kopitarjeve smrti
Jernej Kopitar je bil v svoji dobi
Eoleg svojega češkega prijatelja J. •obrovskega največji poznavalec sta-roslovenskega in poznejšega cerkveno-slovanskega jezika in slovstva. A vsa staroslovenska in cerkvenoslovanska književnost je zares cerkvena in bogoslovna. Zato se je Kopitarjeve stoletnice častno spomnil tudi Bogoslovni vestnik, glasilo ljubljanske teološko fakultete. Kopitarju v spomin je objavil dva Članka izpod peresa profesorja dr. F. Grivca, namreč: 1. Jernej Kopitar v Rimu, 2. Poštenost sv. Cirila in Metoda. Oba Članka v obsegu 18 strani sta izšla tudi v posebnem odtisu pod skupnim naslovom Ob stoletnici Kopitarjeve smrti. Posebni odtis se dobi v Ljudski knjigarni.
Prvi članek pojasnjuje poslednje veliko Kopitarjevo znanstveno podjetje, namreč njegovo polletno bivanje v Rimu od jeseni 1. 1842 do pomladi 1843. Tja ga je povabila rimska kongregacija Propagande, da bi uredil slovansko tiskarno in ustanovil profesorsko stolico cerkvenoslovanske-ga jezika za slovansko bogoslovce Grškega kolegija. Kopitar Jb hotel v j Rimu ostati dve leti, poučevati slovas-I jke bogoslovce vzhodnega obreda (Ru-i sine) in »i vegojiti naslednika ta pro-
ŠPORT
Teniško prvenstvo aa Ljubljansko pokrajino
Po uspelem hftrmcJ.anskem teniškem turnirju prireja eedaj ftK Illrljs teniško prvon-»tv0 Ljubljansko pokrajino v dneh od 11-do 1.1. t. 01. Pokrovitelj teh prireditev jo g. prezident Ljubljanske pokrajino.
Tekmovanj« ho Jako tnnlmivo. Nastop nsllh n«JholJSth tokmovalcev n«m Jamči r« ogorfene horhe r.a nnjholja« tneela. Posebna zanimivost bo lo, da bodo ftlmuno Igro v nsdsljo te* bo tekmovanje" pozneje tudi predvajano v naših kinogledaliSMh.
Lope nagrade, k| Jih Je prireditelj SK Ilirijo poklonil r.a zmnuovnloe. hodo brez dvoma vsbudllo vnetno tekmovalcev.
V potek oh 15 nastopijo tekmovalci zn prvenstvo gospodov, kntegortje B In mladina! v soboto oh 15 vso skupino In v nedeljo ob S tudi vse skupine. Ob 1!) bo predvidoma zaključek tekem r. razdelitvijo nagrad.
norice,
Maša zadušnlca zn blagopokojnlm Jankom Modrijanom, dolgoletnim trgovskim pomočnikom voletvrdko Medlo, bo v potek, 11. t. m., ob 7 pri glavnem oltarju frančiškanske cerkve.
Zalivala. Trnovska Vlncencl jeva konfe. reticii so lopo zahvaljuje sindikatu »oljar-Jov, ki Jo darovat 450 lir za trnovske veže namesto venca nu grob go. M urijo Pogačnik. Ilog povrnil
Slumškuvn družba. Pevci, ki bodo peli
pri sv mnši ob zborovnuju Slomškovo družbo 13. t. m., nuj pridejo ob 6.110 k pevski vaji v Marljnuišče. Zborovodja I.
Telovadba dijakov In dijakinj v dobi pa-Mtule, HUMI dijakov ln dijakinj srednjih, strokovnih in tuoščatisklli šol nn ponovno obveščajo, dn so vrši tudi v dobi počitnto šolska telovadba. O udelethl so vodi točna ovidcncA ln se bodo oui diJakl(-lnje), ki ne obiskujejo rodno telovadnih ur, ob prlCetku prihodnjega šrtNkega let« prijavili prlsloj-ulm šolskim ravnateljstvom.
Sodni uslužbenci s0 darovali >Društvu slepili« 2.W lir kot presožek »a venee na grob blsgopokojnega ravnatelj« M, Tavr.esaT Z« velikodušni poklou Izreka odbor tudi v imenu podplrnnoev darovalcem najtoplejšo zahvalo.
nivšl bojevniki 4« prve svetovne vojne
se opoznrjajo. d« bo darovana dne IS. avgusta Oh S na Rožniku običajna s*, maša * spomin pfidllh ln timrllh bojevnikov li prvo svetovne vojno. Sv. tnn«o bo darovat blvM vojni kura! p. dr. tladrljan KoktilJ, Po av. mnši hotlo molltvo zn umrle tovariše 1« prve svetovne vojne. Bojevniki ppvnl se naprošajo, dn pridejo na kor, ostalt bojevniki pa naj napolnijo eorkev.
Učite s» strojepisja! — Novi eno-, dvo-In trimesečni Strojepisni tečaji — dnevni In »ečernl — pričenjajo 14., 16. in 1(1. nvgtista. — Pouk dopoldne, popoMflt sli ivečer (10 želji obiskovalcev. — Lahka desetprstna trift-toda. — Učnln« zmern* Vpisovanje dnevno. — Pfnktlčno »nanje, korlMno vsakomur sodaj ln v bodočo. — Informacije prospektli Trgovsko iičlllšče •Chrlstofov učni zavod.« Domobranska 15.
LJUDSKA KNJIGARNA v Ljubljani. Pred škofijo 5. ho 0(1 14. do tS. avgust« V popoldnevih zaprta.
Direkcija, Dvorszredne trgovske iole sprejema prijave »a vpis v I. in II. ratred do 14. avgusta 1944 med 9—19. li priglaševa-nju Jo treba prinesti 1. prijavo, ki se dobi pri šolskem služitelju ln Jo Je treba kol> kovati ■ 20 lirami; 9 «1 za I. razred: gimnazijci! »pričevalo o nižjem tečajnem Izpitu In o dovršonsm IV. rn*rediii meščnnoko-šolskl: spričevalo o završnem Izpitu: h) za II. ratrsd: spričevalo O dovršenem 1. razredni S. rojstni list; 4. prispevek 1« zdravstveni fond, skripta In drugo, VaVor^Jo razglašeno na rnzglusnl dc«M.
POIZVEDOVANJA
Denarnico 1 nekaj denarja In listinami
sem zgubila 10. t. m. med alarmom po Sv. Petra cesti mimo Tabora do ftmarttnsko cesto. PoStoncga najditelja prosim, da jo vrno proti nagradi nn naslov: Klobčavor Jožef«, knjigoveznica Ljudske tiskarne.
Izšlo je novn knjiga Slovenčeve knjižnice
H. Fcderer: »GORE M LJUDJE«
Pesem švicarskih planin in planšarjev, ki živijo svoje preprosto Življenje in »e upirajo slehernim novostim, ki jih uvaja vaški bog Hroller. Gradnja železnice na goro razburi ljudi, toda ravno to delo razvija zgodbo Inženirja Manusa, ki po šestnajstih letih najdo svojega nezakonskega otroka Manga. Napeti so prizori iz plezanja čez nevarno steno ln z žegnanjskegn plesa. V knjigi Jo mnogo težkih momentov, ki pa so posrečeno prepleteni z vedrimi orisi, ki roman poživljajo. KNJIGA JE V PRODAJI V VSEH KNJIGARNAH IN TRAFIKAH!
fesorsko stolico cerkvenoslovanskega jezika in slovstva. Toda prihoda rn-sinekih bogoslovcev jo zastonj čakal, ker ga je že napadala pljučna bolezen, se je v začetku maja 1843 vrnil na Dunaj. Dosedanji Kopitarjevi živ-ljenjepisci in slavisti niso vedeli, zakaj pričakovani rusinski bogoslovci niso prišli v Rim. O Grškem kolegiju so pisali netočno'; govorili so o Rusin-skem kolegiju. Profesor Grivec pa je iz zgodovine Grškega kolegija dognal, da rusinski bogoslovci zato niso mogli priti v Rim, ker so bila pogajanja v tej zadevi med Rimom in Avstrijo šele leta 1845. končana. Kopitarjevi Življenjenisci netočno pišejo o Ilusin-skem kolegiju v Rimu. Takrat so mogli rusinski bogoslovci študirati le v rimskem Grškem kolegiju. Nekoliko let so imeli Rusini v Grškem kolegiju veliko večino; zato so ga začasno imenovali Grško-rusinski kolegij. A posebni Rusinski kolegij je bil v Rimu ustanovljen šelo letu 1897.
V tej zvezi je profesor Grivec pojasnil tudi Kopitarjevo avstrijsko domoljubje. V tedanjem boju med pravoslavno rusko in »katoliško« avstrijsko cerkveno politiko je bil Kopitar odločno z Avstrijo proti Rusiji, ki je takrat zatirala katoličane vzhodnega obreda in širila pravoslavno agitacijo tudi med avstrijskimi Rusini. V obrambi proti prizadevanju ruske cerkvene politike je bil Kopitar posebno dragocen zaveznik Avstrijo in Rima. Zato so ga v Rimu zelo spoštovali. Papež Gregor XVI. ga je odlikoval z visokim redom Gregorja Velikega. Kopitar je v Rimu doživljal najradost-nejše dneve svojega življenja. A njegov avstrijski patriotizem je imel to slabost, da ni poznal senčnih strani avstrijskega cerkvonopolitičnega jožc-finstva. Na to slabost ga je v Rimu zelo odkritosrčno opozarjal neki švicarski duhovnik. Kopitar je te opomine veselo prenašal in večkrat dal Švicarju za mašo za dušno zdravje, da bi ee rešil jožefinske bolezni. Več bridkosti pa je taradi svojega avstrij-
t'
stva doživljal drugod; nakopul si je veliko nasprotnikov in neprijetnosti.
Jernej Kopitar je s svojim znanstvenim delom in življenjem značilen predstavnik tesne zveze katoliške vere in bogoslovne znanosti s slavistiko, obenem pa tudi predstavnik slovenske domoljubnosti. kopitarjev zgled in spomin nas opozarja nn častno zvezo naše zgodovine in književnosti s sv. Cirilom in Metodom. Ta zveza je z bogoslovne strani pojasnjena v razpravi Poštenost sv. Cirila in Metodu. V njej je predvsem rešeno bogoslovno vprašanje o svetosti naših blugovest-mkov. Zelo zanimive so opombe o zgodovinskih netočnostih v okrožnici pa->eža Leona XIII. Grandc tnnnus (1880), i ukazuje češčenje sv. Cirila in Metoda za vesoljno katoliško Cerkev. Še važnejša pa jo ugotovitev, da vsi dvomi o svetosti naših blagovcstnikov in o zvezi naše zgodovipe in književnosti z njima izvirajo iz" napačne razlage bogoslovnih vprašanj, ker so nekateri slavisti in zgodovinarji prenagljeno segali v njim tujo bogoslovno stroko. Drzni dvomi poljskega slavista A. Britcknerja o poštenosti svetih solunskih bratov se naslanjajo na napačno umevanje bogoslovnih vprašunj. Prav tako tudi dvomi češkega slavistu Von-drdku o zvezi 11. brižinskega spomenika s sv. Cirilom in Metodom. Naj tu omenimo, dn je prof. R. Nahtigal v Zborniku zimske pomoči (str. 548) dokončno ugotovil »neoporečno zvezo naših slovenskih brižinskih spomenikov s starocerkvenoslovanskim pis-menstvomc. Vprašanje je torej dokončno rešeno.
Tako jo torej potrjen Kopitarjev zgled in opomin za tesno zvezo slavistiko in bogoslovja, kar jc bilo vzrok častnemu povabilu v Rim. Prav tako je dokončno znanstveno potrjena zveza naše zgodovine in književnosti s sv. Cirilom in Metodom, ki jo je Kopitar tako domoljubno in vztrajno poudarjal. Čeprav je nie»ovo mnenje » nekaterih točkah nekoliko popravljamo,	t C
Mran 4
»SLOVENEC«, petek. It. avgusta 1944.
St. 181.
Kaj je novega pri naših sosedih?
Z ii'orenjskega
Nov okrajni vodja /.a socinl. skrbstvo v Klanju. Ker je dosedanji vodja urada /u socialno skrbstvo v Kranju Ludvik Klosch odšel na novo službeno mesto na Koroškem, je urad prevzel Bruno Lippiiard.
Šahovski turnir v Kamniku pri okr. uradu KdF bodo priredili v prihodnjih tednih šahovski turnir. Upravitelj turnirja je okrajni vodju Pilz.
N S p ftd nje Štajerskega
Slovesen pogreb so na pokopališču junakov v Celju priredili Francu Šalamunu. Francu Kropu in janežu Glu-šiču. Od rajnih se je poslovil govornik Indelhofer v imenu okrajnega vodje.
Lep jubilej dela je obhajal celični vodja i,mil Sartori v Hrastniku. Ze 50 let opravlja urarski poklic. Delal jc na Jesenicah, v Novem mestu, v Monakovem, v Celju in v Ljubljani, kjer je bil poslovodja pri Eberlu. L. !l)ll se je preselil v Hrastnik, tam se je osamosvojil in je od ustanovitve štajerske domovin, zveze vodja celice.
Počastitev padlih v Rogaški Slatini. V Gaju junakov v Rogaški Slatini je bila pred nedavnim spominska slovesnost, na kateri je govoril ing. Mi-glitsch in so bile naslednjim padlim ]>ostavljene spominske plošče: dese-tarja Janezu Conču, grenadirju Jožefu Begu, desetarju Feliksu Ileruausu, stražmojstru Janezu Becku, desetarju Jožefu Špiljaku, desetarju Emeriku Straussu, desetarju Alojziju Drofeni-ktt, grenadirju Antonu Berku, grenadirju Janezu Ogrizku, grenadirju K. Lillekn, konjeniku Fr. Tkalcu, grenadirju Francu Čebularju, desetarju R. Jankoviču in desetarju Jožefu Klevču.
Iz Hrvaške
Hrvatska pričakuje dobro letino. V
Zagrebu sporočajo, da je vreme meseca julija zelo ugodno vplivalo na rast raznih vrst žitaric in ostalih poljskih pridelkov. Pšenica, ječmen in rž so razmeroma dobro obrodile. Tudi nasadi krompirju so dobri. Posebno obilen pridelek pa obeta letos koruza. Sadna letina na llrvatckem letos ne bo najboljša. Jabolk in hrušk bodo imeli letos na Hrvatskem srednjo količino. Pridelek sli v bo razmeroma manj ugoden ter se niti od daleč ne bo mo-gel primerjati z lanskoletnim. Stanje vinogradov je v glavnem ugodno in zadovoljivo.
Zverinski zločin banditov. — »Glas Primorja« z dne 9. t. m. poroča, da ie pred dnevi odšel sluga na mestni oblini na Suša k u Zini s svojo hčerko v
Ičiče na pogreb svojega sina, ki mu jc umrl v bolnišnici. Ko je ves strt od boli stal pred mrtvaškim odrom svojega umrlega sina, sta vstopila v mrtvašnico dva oborožena bandita ter stu mit ukazala, da mora oditi z njima. Zini se na njune grožnje sploh ni oziral ter je še nadalje ostal ob odru svojega mrtvega otroka. Bandita sta ga tedaj pričela pred hčerko mučiti in pretepati. Ker se jiina pa tudi na ta način ni posrečilo, da bi ga bila prisilila, da bi se jima pridružil, ga je eden od banditov ustrelil. Po tem strašnem in gnusnem zločinu sta bandita pobegnila v gozdove.
Iz Srbije
Knjiga o velikonočnem nngloameri-škem letalskem napadu na Beograd. V
Beogradu je v zadnjem času izšla knjiga »Krvavi beogradski uskrs«, v kateri je opisan letošnji velikonočni angloameri-ški letalski napad na beograjsko mesto.
Tekmovanje beograjskih gostilniških orkestrov. Vodstvo beograjske radijske postaje pripravlja zanimivo tekmovanje 24 beograjskih gostilniških orkestrov. Vsak orkester bo moral pri tekmovanju nastopiti s štirimi komadi, od katerih pa morala biti dva narodna. Najboljši orkester bo potem prihajal v poštev pri oddajah beograjske radijske postaje. Razen tega so za najl>oljše orkestre določene tudi tri denarne nagrade in sicer v višini 30.000, 20.000 in 10.000 dinarjev.
Preskrba Banata s hrano. Okrožni načelnik za Banat dr. Sepp Janko je predpisal izdajo živilskih nakaznic tudi za Banat. Po tej najnovejši njegovi odredbi bodo dobili vsi banatski kmetje posebne nakaznice za mletje količine žita, ki bo določena za prehrano njihovih družin in za posle. Ostalo prebivalstvo dobi nakaznice na nakup moke ali odgovarjajoče količine kruha. Živilske nakaznice za ostale vrsle hrane, so bile že dosedaj v uporabi.
Sprejem begnncev-srednješolcev r razne dijaške domove. Koinisarijat za begunce v Beogradu bo tudi prihodnje šolsko lelo sprejel več beguncev-srednje-šolcev v ra/.ne svoje dijaške domove. V Arandjelovcu bodo lahko študirali gimnazijci od t. do 4. razreda, v Užicah od prvega do šestega razreda, v čačku od sedmega do osmega razreda. V Soko banji bodo lahko obiskovali moško meščansko šolo, v Šabcu moško učiteljišče, t Vrnjcih gimnazijke od petega do osmega razreda, v Knjaževcu dijakinje od prvega do četrtega razreda, v Valjevu dijakinje Trgovske akademije in meščanske šole in v Kragujevcu dijakinje ženskega učiteljišča.
Norice iz naših podeželskih središč
Z Vrhnike
Po dolgem deževju so zopet nastopili krasni sončni dnevi in je življenje po poljih! prišlo v polno razgibanost. Po vseh poteh srečavaš kolone voz, visoko naloženih z dišečim senom in drugimi poljskimi pridelki. Sadje je obrodilo kot že par let ne tako. Prevladujejo jabolka in hruške, v nekaterih predelih tudi orehi in slive. Pomanjkanje olja je vzpodbudilo ljudi h gojitvi oljnic. Sredi lepih travnikov in rožnatih vrtov je zasajenih vse polno zlatorumenih sončnic, ki dajejo vsemu kraju kar nekam poseben pester in živobarven okvir. Ni je skoro hiše, ki ne bi bila zavita v trlo, in izgleda, da bo domača trta letos, če ne bo kakšne ujme, zelo bogato obrodila.
Na Vrhniki sami je življenje kar po-živelo. V popoldanski vročini srečavaš mladino: peš in na kolesih, ki hiti na kopanje. Tisti, ki jim čas ne dopušča daljšega odmora, se zadovoljijo s kopanjem v bazenu na Mirkah, drugi pa, ki hočejo izkoristiti popoldan, se kopljejo v topli Lahovki. Tih in lep sprehod'je v Močilnik in mimo virske cerkvice med pisanim poljem.
Zastavni in junaški domobranci vež-bajo z dneva v dan in njihova pesem odmeva v sončni dan in poživlja ljudi, ki vidijo v domobrancih svoje prijatelje in varuhe. V torek zjutraj so domobranci počastili spomin svojega pok. prijatelja višjega narednika Napasta, ki je bil od terencev zavratno ustreljen, z udeležbo pri črni maši, ki jo je opravil g. Avgust Zavbi v cerkvi pri Sv. Lenartu. Temu žalnemu opravilu so prisostvovali gg.
častniki tukajšnje posadke z g. poveljnikom majorjem Lehmannom na čelu in moštvo iz šolske čele.
Tudi prosvetno delo gre svojo pot naprej. Po zelo lepo uspeli Balantičevi proslavi pripravljajo Vrhničani v režiji Marijana Marolla prvo uprizoritev dr. Kociprove drame »Šentjurjevski provi-zor«, dočim pripravljata Pfeifer in Japelj glasbeno-lilerarni večer, na katerem bodo nastopili: vrhniški mešani zbor, moški zbor, solisti in priznani domači igralci z Vodopivčevo opereto: »Kovačev študent«.
Iz Novega mesta
Gerdešičeva ulica in njena idila
Tmenovana ulica je tneuda ena najlepših v našem mestu. Od zgodnje spomladi pa do pozne jeseni je vsa v zelenju in cvetju, izmed katerega se lične vile komaj vidijo. Človeku, ki se šeta po tej ulici od sodišča proti Ločenski cesti, se zadovoljno pase oko po dehte-čem cvetju in težko obloženem sadnem drevju. Toda kako presenečen je, ko ob koncu ulice zadene naenkrat na precejšnjo mlakužo gnojnice, ki se izceja izpod dokaj zrahljanega betonskega zidu Košakovega hleva ter teče po sredi ulice v obulični jarek prav ob vrlu hiše št. 7. Gnojnica se pari ves dan na soncu in razširja po vsej okolici gnusen smrad. Muh in drugega mrčesa tam kar mrgoli. — Danes, ko se v strahu, da ne nale-zemo kake kužne bolezni, tako poudarjajo pravila higijene, katera bi tudi sicer v drugačnih časih morala lu veljati, bi bilo vendarle umestno, da se to odstrani. Lepo prosimo!
Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih
Sv. Lovrenc o vremenu in kmečkem delu
V vremenu izkušeni stari kmečki ljudje so si v avgustu postavili dva dneva kot važna mejnika v vremenskih pojavih in spremembah, zlasti v vremenskih napovedih, kakšno naj bo približno vreme za daljšo dobo da so si znali tako uravnati svoje kmečko delo na polju, po vinogradih in gozdovih. V avgustu sta sv. Lovrenc, ki goduie po naš h pratikah in koledarjih 10. avgusta, in Veliki Šmaren važna za vreme. O vremenu na sv. Lovrenca dan pravi star vremenski rek: »Vreme, ki ga Lovrenc naredi, celo se jesen drži.« Drugi rek pravi. »Kakršno vreme bo Lovrenc nam dal, takšno jesen nam Bog bo poslal.« Letos nam Lovrenc napoveduje lepo in sončno jesen. O Velikem Šmarnu pa pravijo vinogradniki: »Veliki Šmaren brez dežja, Bog nam sladko vince da.«
Sv. Lovrenc pa je mejnik tudi za kmečka dela. Kakor je spomladi «v. Janez Ne-pomuk — Fižolar — zadnji termin za sedenje visokega fižola, tako velja na kme-
tih ponekod sv. Lovrenc za zadnji termin sadeaja repe. Po Lovrencu vsajena repa po mnenju mnogih ljudi ne uspeva. Drugače pa je Lovrenc v času mlačve, ko ljudje napravljajo prvi vsakdanji kruh iz omlačenega žita.
Na trgu uvoženi paradižniki
V sredo je prispela v Ljubljano večja pošiljka lepih paradižnikov iz Italije. Že v sredo so jih branjevci na trgu prodajali, prav tako tudi v četrtek. Bili so po 12 lir Domači paradižniki se tudi tu in tam že pojavljajo na trgu. Letos paradižniki še kaj lepo eore. Mnogi so poprej tarnali, da bo za paradižnike slaba letina, ker je bilo vedno deževno, toda že do 8 dni trajajoča vročina jc sedaj zelo pripomogla, da so paradižniki začeli naglo in lepo zoreti -Nekateri Ljubljančani bodo na jesen s svojim pridelkom paradižnikov zelo zadovoljni, ker so jim stebla izredno polna Drug: tožijo, da se je paradižnikov lotila neka bolezen, da posamezna paradižna jabolka grize neznan škodljivec. Napravi jim kar luknjo v meso.
Deutschsprechende vvelbliche Arbeitskrfiffte
im Alter von 18 bis 30 Jahren finden sofort
Anstellung bei der
Org. TODT
beim Nachrichtenuresen und erhalten eine vollstan-dige Ausbiidung in diesem Berufsziveige als
Fernsprecherinnen und Fernschreiberinnen
Die Ausbiidung erfolgt in der schčnsten Gegend von Oberitaiien am Gardasee und dauert ca. 6 Wochen. Geboten sind neben einer guten Bezahlung, freie Kost, Unterkunft und volistčndige Bekieidung. Heidungen
bei der
O. T. OBERBAUUEITUNG XIII
LA1BACH, GOSPOSKA ULICA No. 2 Nachrichtenieiter P0INTNER, fn der Zeft von 9-10 und 15-16 Uhr
Ženske moči z znanjem nemščine
v starosti od 18 do 30 let, dobe takoj stalno.
dobro namešcenje pri
Organizaciji TODT
v telefonskem in brzojavnem oddelku.
izobrazba traja Sest tednov v lepem kraju v Gornji Italiji ob Gardskem jezeru, proti dobri plati, brezplačni prehrani in obleki. — Prijaviti se pri
ORGANIZACIJI TODT
LJUBLJANA. GOSPOSKA ULICA STEV. 2, pri vodji tel. odseka gosp. P0INTNERIU od 9. do 10. in od 15. do 16. ure
IIHIBIIIMIMMIli ■■IIIII II i lil........n ii
MALI
I Službe E
dobe j
SLUŽKINJO
iš6e krščanska družina, plača in Urana dubra. Naslov v upr. »Slov.c pod št. 707S. b
POMOČNIKA brivskega 6|>rejine takoj. M. Podkrajšek, Sv. Petra cesta 12. (b
SLUGO za vsa del« » stalno službo iščemo. Zaradi inkasa potrebna ga. rancija ali kavcija. Naslov v upravi »Slovenca* pod 61. 7041.'
KRZNARSKI pomočnik dobi stalno službo v LJubljani. • Ponudbe .na upravo »Slov.* pod »Krznar* 7069.	(b
S_Razno 1
STENICE vam uničimo s plinom, stanovanje takoj uporabno. Naslov pustiti v zaprti kuverti v upravi »Slovenca« pod »Diskretno«. 7091. (r
1 Kupimo 1
RJUI1E. KAPNE
in vseh vrst preprope kupi trgovina »Ogled« — Mestni trg 5 (vhod tkozi vežo).	(k
RJUHE. KAPNB btazinske prevleke Is drugo posteljnino »talno kupuje H. PrirJek. Ljubljana . Kolodvor, tka ulica 7.	k
1 Službe |
j »Šteto I
VOJNI INVALID
popolnoma slep, z veliko družino, prosi ka. kr&nekoli službe svojo 21 letno bčerko, ki ima 4 razrede meščanske šole. Naslov v upravi >Slov.< pod št. 7028.	(a
| Poizvedba |
VSOTO DENARJA
manjšo, sem našla t sredo dopoldne na Miklošičevi cesti. Naslov v upravi »Slo-venčne pod št. 7080.
Sobe I
Ižteio ■
SODO iščem, malo, opremlje. no, blizu cen t ruma mesta. - Ponudbe na upravo >Slov.< poil takoj. 7077.	(i
| Prodamo j
OLEANDRE cvetoče, bele in rdeče, veliko in mnle nffoduo proda. Košič, Medvedova 5/11.
PEGE IN LIKAJ vam zanesljivo odstrani »Al.BA« krema DHOGFR1JA KANC,
Židovska ulica L ti
MRČES IN GOLAZEN u3i. stenice, bolhe, Ščurke, oiolje, miši,
Eod,ane. voluharje ia ramorje zanesljivo pokončate , (trupom, ki Ka dobite v drope-riH KANC. Židovska I.
Kupujte knjige SI. knjižnice!
IEL KINO »MATICA«
DramatiSno Stvljonje skladatelja Roberta Sohumanna v filinu velike glasbene kvalitete z tzboruiml Interpretatorjl
»Akordi življenja«
V Klavni vlogi Hllde K rabi in Mathias Wleoiann. Predstave: ot> II ln 1$.
IEL KINO »V2VI02V« Bn
Sijajna satira na noumni, kornntnl bi-rokratizem ▼ predvojnih dunajskiD mi. nlatrstvib
»Platno Iz Irske«
Borba poštenega človeka proti poirubnim nakanam koruptnih židovskih špekulantov in proti bedasti blrokrm-iji v bivžjh
najvišjih avstrijskih uradih. Otto Treseler, Irene v. Meiendorff, Eolf Wanka. Slegfried Breuer, Oskar Rima. Oeorir AJezandcr, Kri tu Imhot. Tibor Halmay.
PREDSTAVE! ob 17 lo 19.151 , --
IEU KINO »SLOGA*
V originalni	V originalu!
Velefilm visokih planini Mogočna povoet o globoki ljubezni drznega dekleta po romanu VVilhelmine ?. Hiliero
»Jastrefcica Wally«
Heidomarls Hatheyer. Sepp Riet, Win-Die Markus, Leopold Esterle.
Predstave ob 1C tn It.
Dotrpel je naš ljubljeni soprog, očka, sin, brat in stric, gospod
Hihotoj Pethoušeh
dipl. strojni tehnik
Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 11. t. m. ob 4. uri popoldne z Zal, kapele Sv. Andreja k Sv. Križu.
Ljubljana, 10. avgusta 1944.
Globoko žalujoči: Olga roj. Selan, soproga; Ljubica, hčerka ter družini Petkovšek, Selan.



ŽOGA SREČE



» V tem je nekaj sumljivega. očka,,« je rekel starešina trenerjev. »Brucko-vega imena ni bilo v Gadenskem moštvu, kakor je bilo objavljeno v časopisih — Ilartnian je igral ievega halfa. Kaj pravita k temu? Videti je, kakor lii na vsak način hoteli izločiti Antona llofcrja. Prekleto dobro so vedeli, da se ga drugače ne morejo iznebitil Govoril bom z njihovim kapitanom Ger-berjem, ko bova žrebala. Nobene umazane igre, najboljše moštvo naj zmagal mu bom rekel.«
»Da, tako bo najbolje.« je odgovoril resnobno Papler. »Ako bi jaz. ka j omenil njihovim odbornikom, bi mi ugovarjali. naši odliorniki pa ne bi zinili besedice, ker bi mislili, dn to ni šport-sko. Tole mi kar nič ni všeč. Ne zaradi tega, da bi se bal, da ne bi bil Anton kos temu človeku, Brueku, ampak zalo, ker vem. kakšen surov, krvoločen lopov je lahko, kadar se razvname. ln danes bo če posebno razvnet. lahko stavi« zaradi tega, kar ee je bilo /.godilo. Danes bo napel vse moči, da nam onemogoči zjmago. škoda je le. da sod-
nik ni eden najboljših. Za to igro bi T>il morali določiti najmočnejšega, kar jih je... Vendar paizi se, Anton!«
>Se bom,« je odvrnil Anton ves raz-paljen.
Ako bi sploh bilo treba nečesa, kar bi ga na moč vzpodbodlo, bi bila vest, da igra zoper njega njegov stari sovražnik in bratranec Jakob Bruck, popolnoma zadostovala. Že itak jc željno koprnel po novem srečanju. Naslednjih devetdeset minut bo bržkone najbolj vznemirljiva igra v vsem njegovem nogometnem življenju.
Dramatičnost položaja mu je bila pri tej priči jasno pred očmi. Usoda je odločila, da mu bo v tej najvažnejši igri. kar jih je bil doživel, zmeraj za petami njegov edini sovražnik, kar jih je, razen njegovega očeta, imel na svetu, še enkrat se bosta 7. Bruckom borila za prvenstvo v smrtnem sporu, ko bo visoko nad njima gledala hitro se menjajoči prizor Mina, dekle, za katero sta se oba potegovala. —
Ni bilo zgolj naključje, da mu je tisti dan stal laikob Bruck v igri ravno
nasproti; to ie bilo nekaj pomembnega. Bruck je bil pokazal, da ga ni volja pustiti spečih psov pri miru: želel jc znova oživiti sovraštvo.
In stvar je bila v teku. Ker je bil Bruck dober nogometaš, bi lahko igral tako rekoč za vsak amaterski klub. Lahko bi bil za »Gadence« podpisal amatersko pogodbo, to je res, toda zakaj je po drugi plati izbral ravno to bistveno važno tekmo, da prvikrat igra za Gadence? In zakaj je igral levega halfa, ko je bilo njegovo pravo mesto na desnem krilu?
Toda stvar'je imela vse globlji pomen. Jakob Bruck je bil po vsej priliki bistveni del njegovega življenja. Vsakokrat, kadar se je bil lotil kakšne stvari, se je od nekod pojavil Bruck z, očitnim namenom, da mu nasprotuje. Tako se je zgodilo tudi v tej tekmi.
Zmaga v tekmi je postala zdaj njegova oseibna zadeva. Doslej je bil vedno iiral z vnemo, toda sedaj je kar gorelo v njem od koprnjenja.
In ako bi njegovo moštvo zmagalo, bi smatral zmngn kot končno uničenje svojega sovražnika.
Mecftem ko so se »Žogini« igralci pomenkovali med seboj in preinotrivali novi položaj, ki je bif nastal, se je v oblačilnici začni silen hrup. Gadenski navijači so pripravljali svoju pljuča za bližnjo borbo.
»Poslušajte jih no!« je rekel mali Rolf, zunanji levi fonvard. »Danes nas
bodo še s kožo pojedli, če se jim ponudi prilika.«
Nepoučeni bi si res lahko domišljal, da gojijo Gadenovi navijači takšne ljudožrske namene, kajti ko je gostujoče moštvo stopilo na igrišče, so ga kar zijali, kazali zobe in cmokali z ustnicami. Bilo je, kakor bi rekli sami pri sebi: »Tole so kaj sveži fantje, kajnoga? Ampak, samo počakajo naj, da pridejo naši dečki nadnjel Potem bodo videti vse drugačni!«
Množice so oživele, ko so pričakovale napeto igro. Vest, da imata dva igralca piko drug na drugega, je v nogometu malone takisto spletkarska, kakor v nagradni rokoborbi, in strašansko jim je prijala pomebnost dejstva, da igra tisti prejšnji »Žogin« igralec proti najnevarnejšemu igralcu gostov. Zgodba, kako jc bil Bruck vržen iz »Žoginega« moštva — v prvi vrsti zaradi sijajnega krila IToferja — je hitro krožila. in tisti, ki teh stvari niso prej vedeli, so vse to kmalu zvedeli. Vsi pomisleki, ki jih je množica utegnila imeti zaradi odsotnosti dosedanjega levega halfa Tlartmana, so bili več kot izravnani spričo dejstva, da se bo v tej igri vršil smrtni osebni dvoboj.
Ozračje je bilo razgreto in nasičeno z napetostjo, ki se je še bolj povečala, ko je pred žrebanjem prijel kapitan gostujočega moštva »Gacfeno-vega« vodjo za roko in ga odvedel ne-
koliko vstran in mu začel živahno nekaj praviti.
Na obrazu »Gadenovegac kapitana se je pokazal režeč posmeh, ko jc bij poslušal, kar mu je oni imel povedati in ko je množica to videla, se je znova vznemirjala. Ko je sodnikova piščalka poklicala moštvi na boj, se je vse treslo od razburjenja.
XIX. poglavje.
Kri in solze.
Kadar so človeški živci do skrajnosti napeti, je važna tudi najneznat-nejša stvar. .Stettin' je cTobil žreb iu .Gadenovi' navijači so svojemu moštvu taikoj jeli klicati: »Kar s kožo jih pojejte!«
Igra se jc pričela ob burnem iu rastočem hrupu. To je bil za Antona trenutek, poln vznemirjenja. Po ušesih so mu doneli tisti pobesneli klici, nekoliko korakov od njega pa je sre-pel vanj Bruck, ki je kakor zver čakal in se pripravljal, da skoči in da se loti krogle.
Igralci .Stettinske 2oge' so bili urni starterjL Bili so tako dobro trenirani, da so švignili 6 nočetnega Mesta kakor pravi tekači. Mnogo svojih zadnjih zmag so dobili v prvih minutah igre, ker so zmcšnli nasprotnika s svojo hitrostjo in si pridobili vodstvo, ki ga iim pozneje ni bilo mogoče vzeti.
JgifaE.aI4pdiA»	$M»W»oa Joža KtamadiS-•Mjferansgebj* .fc&fcteUi Jože» Sotfj* <-* ScJiriltleiter, ure&iik; Janko Hafner.