DELAVSKA
ENOTNOST
Poštnina plačana v gotovini
Ta dosega uspeha te konference in za utrditev miru obstoji mmo\ ena pot: sporazum med zavezniškimi državami, paradi tega bo Jugoslovanska delegacija glasovala za glasovanje z dvotretjinsko večino ne samo zato, ker smatra, da vprašanje miru zasluži tako pozornost, ampak tudi zaradi tega, ker smatra to za nujni pogoj uspešnega dela konference,	r vdnnrr i
GLASILO ENOTNIH STROKOVNIH ZVEZ DELAVCEV IN NAMEŠČENCEV SLOVENIJE
Ljubljana, 9. avgusta 1946
Izhaja vsak petek — Cena Din 2.—»
Mirovna konferenca v Pariza
Jugoslavija se ne bo smatrala obvezno izpolnjevati sklepe, ki ne bi bili sprejeti z dvotretjinsko večino glasov
Mirovna konferenca v Parizu, na kateri se rešujejo vprašanja mirovnik pogodb z bivšimi nemškimi zavezniki Italijo, Bolgarijo, Madžarsko in Finsko, nadaljuje z večjimi in manjšimi težavami svoje delo. Vsa svetovna javnost, posebno pa še narodi, ki so trpeli pred agresijo navedenih držav, z napetostjo sledijo delu konference, od katere je v veliki meri odvisna organizacija bodočega miru in bodočih odnošajev med državami.
Na mirovni konferenci, ki se je pričela 29. julija, so doslej razpravljali predvsem o organizaciji mandatne komisije ter komisije za izdelavo pravilnika o postopku mirovne konference ter o posameznih točkah bodočega pravilnika. Vršile so se tudi razprave, na katerih so posamezne delegacije podale svoje načelno stališče do mirovnih pogodb z navedenimi državami. Ob tej priliki sta imela več govorov tudi predsednik sovjetske delegacije tov. Molotov ter predsednik jugoslovanske delegacije tov. Kardelj, v katerih sta iznesla stališče svojih držav do bodočega miru.
Mandatna komisija je svoj posel že za vršila, dočim se v komisiji za izdelavo pravilika, za katere podpredsednika jo bil izvoljen predsednik jugoslovanske delegacije tov. Kardelj, vodijo živahne razprave o posameznih točkah.
Pri teh razpravah so prišle jasno do izraza tendence nekaterih delegacij, s katerimi so pokazale, da jim ni za resnični uspeh konference, niti ne za trajen in resnično trden mir. Tako so predstavniki Grčije, Holandije in Avstrilije nasprotovali celo sklepom, za katere še je že sporazumel Svet štirih zunanjih ministrov. Tudi gospod Byrnes, predstavnik ZDA se je pri glasovanju v eni izmed teh točk vzdržal glasovanja, čeprav je v Svetu štirih zunanjih ministrov tudi on glasoval zanj. Tov. Molotov, Kardelj ter razni drugi predstavniki demokratičnih držav so nastopili proti poizkusom, da se odklonijo sklepi Sveta štirih ministrov. Nekateri teh predlogov, so bili nato sprejeti, med njimi tudi predlog o predsedniku mirovne konference, po katerem bodo izmenoma predsedovali predstavniki držav — članic Sveta zunanjih ministrov, dva protipredloga Grčije in Holandije pa sta bila odklonjena.
Potem se je v komisiji za izdelavo pravilnika o postopku mirovne konference pričela živahna debata v načinu glasovanja na konferenci. 0 tem vprašanju, ki je izredno važno, se vršijo težke diskusije. Med tem, ko tov. Molotov in Kardelj, kakor tudi predstavniki raznih drugih držav, zastopata načelo, naj bi se na konferenci kolikor Mogoče omogočil resnični sporazum ffled narodi in naj bi se sprejelo glaso-vanje z dvotretjinsko večino, so zastopali razni drugi delegati, med njimi tudi zastopnik ZDA Byrnes, načelo glasovanja z enostavno večino.
^ Predsednik jugoslovanske delegacije Kardelj je imel ob tej priliki govor, v katerem je dejal med drugim:
>Pariška konferenca ni nikako združenje ali parlament katere koli države, kjer se more danes sprejeti nek sklep, jutri pa, če se pokaže kot neumesten, izmenjati z drugim. Nasprotno, mi smo konferenca, ki izdaja sklepe povsem drugačne vrste, sklepe, ki jih ne bo mogoče tako lahko popraviti, če se jutri pokaže, da so napačni. Sklepi, ki bi jih haj mi izdali, globoko posegajo v usodo narodov. Ti sklepi bodo morda odločali y-a mnoga desetletja o usodi milijonov ljudi. Mi dobro vemo, da so napake mirovnih konferenc pogosto popravljali z hovimi vojnami. Mislim, da smo v tej vojni predrago plačali napake versaill-ske mirovne pogodbe. Zato mislim, da od nas nihče tako lahko in ne glede na »o, kako h odo o tem mislile bodoče generacije, ne more prevzeti nase odgovornosti, da smo se prelahkomiselno Ponašali do vprašanja miru. Meni je popolnoma nerazumljivo, kako more kdor olj misliti, da je mir zgrajen na trdnih orneljih, če na primer za neko mirov-
no pogodbo glasuje 11 držav, proti pa 10.«
Ker so Byrnes in še nekateri drugi delegati še nadalje vztrajali na tem stališču, se je komisija znašla v zelo resnem položaju. Tedaj je v imenu jugoslovanske delegacije sporočil komisiji član delegacije Sava Kosanovič izjavo o stališču Jugoslavije glede vprašanja principa o glasovanju na mirovni konferenci. Izjava se glasi: »V imenu jugoslov. delegacije mi je čast dati naslednjo izjavo: Na to konferenco smo prišli kot suverena država in zaradi tega ne moremo že v naprej pristati na to, da bi bili vezani s sklepi, ki bi nasprotovali življenjskim in nacionalnim interesom naše države. Na to konferenco smo prišli v pričakovanju, da bodo praš ila o postopku sprejeta po predlogih, ki se nahajajo v pozivih na to konferenco. Smatramo, da vprašanje določitve pravila o postopku predstavlja vprašanje bistvenega pomena, ne pa samo vprašanja postopka, pri • katerem gre za uporabo že sprejetih pravil. V Generalni skupščini organi-
V	zadnji številki »Delavske Enotnosti« smo poročali, da je, Glavni odbor ESZDNJ za Slovenijo proglasil jeseniške kovinarje za najboljši delovni kolektiv Slovenije. Prinesli smo tudi prvih 43 posnetkov in opisov uspeha jeseniških udarnikov, katerih skupno število znaša 139 ter ostale uspehe jeseniških kovinarjev, na podlagi katerih je Glavni odbor ESZDNS prišel do svojega sklepa.
To je bil povod za svojevrstno in izredno pomembno, svečanost, ki se je vršila v nedeljo dopoldne v jeseniški tovarni.
že mnogo pred pričetkom svečanosti so delavci in nameščenci jeseniške tovarne napolnili prostrano tovarniško dvorišče. Delavska godba je igrala vesele koračnice, ki so stopnjevale radostno razpoloženje' prisotnih. Navdušenje je doseglo svoj višek, ko so prispeli gostje, med katerimi so delavci takoj opazili svojega starega prijatelja in tovariša Franca Leskoška, ministra za industrijo in rudarstvo LRS in mu navdušeno vzklikali.
Prvi se je povzpel na tribuno tov.' dr. Miha Potočnik, delegat ministrstva za industrijo in rudarstvo LRS v jeseniški tovarni, , ki je pozdravil ministra Leskoška, tov. Janka Rudolfa, zastopnika in podpredsednika Glavnega odbora ESZDNJ za Slovenijo, tov. Jožeta Kopitarja, zastopnika ministrstva za delo ter tov. Jerneja Broliha, zastopnika Zveze kovinarjev.
V	svojem govoru je poudaril, da nalaga velika čast, ki bo na tej slovesnosti izrečena jeseniškim kovinarjem, predvsem no. ve dolžnosti in obveznosti. »Treba bo odstraniti vse napake, ki se tu in tam še dogajajo v tovarni,« je dejal, »kajti najboljši delovni kolektiv ne sme trpeti napak . ..« »Stanje v državi se zboljšuje z vsakim dnem,« je nadaljeval, »kar je posledica naporov delavskega razreda in no. v e ga odnosa, ki ga ima delavski razred do ljudske države in do dela. Ta zavest naj nas vodi tudi v bodoče, da bomo še bolj delali in obdržali naslov najboljšega delovnega kolektiva.«
Nato je tov. Janko Rudolf, kot zastopnik Glavnega odbora ESZDN proglasil jeseniške kovinarje za najboljši delovni kolektiv v Sloveniji in jim k temu velikemu uspehu iskreno čestital. Kot nov dokaz skrbi, ki jo ljudska oblast posveča delavstvu, je navedel tudi sklep Zveznega 1 ministrstva za trgovino in preskrbo FLRJ,
Hitije Združenih narodov se vsa važna vprašanja in naravno posebno vprašanja, ki se nanašajo na ohranitev miru, morajo sprejemati z dvetretjinsko večino. Na vseh mednarodnih konferencah se vedno kaže stremljenje za dosego soglasnosti na način, ki ne krši suverenosti držav udeleženk konference. Zaradi tega izjavlja jugoslovanska delegacija, da se ne bo čutila obvezno izpolnjevati sklepe, ki bi ne bili sprejeti z dvetretjinsko večino glasov.
Ta izjava jugoslovanske delegacije je izredno velikega pomena za nadaljnji potek diskusije v komisiji, ki kaže, v kako resen položaj so spravili komisijo zastopniki nekaterih držav, ki hočejo vsiljevati svoje sklepe drugim državam.
Delavski razred vsega sveta, ki je nosil na svojih plečih vedno pretežni del bremen vsake vojue, je na organizaciji pravičnega in trajnega miru še posebno zainteresiran. Zato budno sledi poteku mirovne konference ter zahteva in pričakuje od te konference, da bo zadostila upravičenim zahtevam onih držav, ki so bile v minuli vojni žrtve fašistične napadalnosti. Delavski razred zahteva pravično ureditev meja in odškodnin, predvsem pa kaznovanje krivcev minule vojne in popolno uničenje ostankov fašizma ter tako ureditev povojnih odnošajev med narodi, ki naj bi za vselej onemogočila vsako novo napadalnost
po katerem je za najboljši delovni kolektiv na področju Slovenije odobren poseben, izreden kontingent živil kot nagrada za njegovo požrtvovalno delo v prvomajskem tekmovanju. Nato je izjavil, da so baš delavci s svojim požrtvovalnim delom omogočili, da smo danes poleg Sovjetske zveze najboljše urejena država v Evropi, česan. ne bi bilo brez zavesti, da je naša nova država taka, za kakršno se je delavski razred boril v stari Jugoslaviji in v času okupacije. »Delavski razred je danes nosilec oblasti v naši novi državi,« je dejal In navedel, da sta tov. Tito in tov. Leskošek izšla prav iz kovinarskih vrst. Za tem je poudaril, naj bodo delavske organizacije steber države. Poudaril je tudi to, da gleda svetovni proletariat v delavskem razredu svoj vzor, nakar je končal svoj govor s pozivom, naj delavski razred nadaljuje svojo borbo na gospodarskem polju.
Jeseniškim kovinarjem sta čestitala tudi tov. Jože Kopitar ter tov. Jernej Bro-lih, nakar je burno pozdravljen spregovoril minister tov. Leskošek. Tudi on je čestital jeseniškemu kolektivu k doseženem uspehu, nakar je navedel želje in nade reakcije, ki je prerokovala, da ljudska oblast ne bo mogla premagati gospodarskih težav, ker ne bo Imela dovolj strokovnjakov. »Položaj po enem letu svobode dokazuje, da se ta prerokovanja niso uresničila, kakor se tudi niso uresničila prerokovanja reakcije v dobi okupacije,« je de. jal tov. minister, nakar je poudaril, .da so se strokovnjaki našli iz vrst delavstva, kateremu je danes odprta pot k napredovanju. Nato je čestital prisotnim delavcem k njihovemu plemenitemu tekmovanju in jih pozval, naj tekmujejo tudi v tem, kateri obrat bo poslal več delavcev v višje strokovne šole. Govor ministra Leskoška kakor tudi ostale govore so prisotni delavci neprestano prekinjali z navdušenim odobravanjem.
Sledila' je razglasitev rezultatov med-obratnega tekmovanja za mesec junij. Prvo mesto si je priborila jeklarna s 384.99 točkami. Ob igranju slovenske državne himne so delavci obrata Javornik II. predali delavcem jeklarne prehodno zastavo, katero so si' priborili v prejšnjem mesecu, nakar je minister tov. Leskošek skupaj z ostalimi zastopniki čestital predstavnikom jeklarne k zmagi. Ta trenutek je bil prav tako slovesen kakor otrl, ko je bilo delsv-
Kako so jeseniški kovinarji
sprejeli naslov najboljšega delovnega kolektiva v Sloveniji
stvo celokupne tovarne proglašeno za najboljši delovni kolektiv. Kako ostra borba se je vodila med posameznimi obrati za prvo mesto, je razvidno iz tega, da so st vsi oddelki razen enega priborili, preko 300 točk. Drugo mesto je dosegel obrat Javornik III s 366.13 točkami, tretje Javornik H s 348.85 točkami.
Dejanski uspehi posameznih obratov go sledeči:
Jeklarna izkazuje najvišjo proizvodnjo In prihranek na materialu.
Nameščenci so napravili največ prostovoljnih ur za obnovo.
Obrati: Javornik m, metalurški oddelek, livarne, nameščenci, ekonomat in pomožno osebje imajo najboljšo oceno v pogledu delovne discipline.
V	obratih: cevarna, opekama, vajeniška šola, metalurški oddelek, nameščenci, ekonomat in konstrukcijska delavnica so prav vsi delavci in nameščenci organi- • zirani v Enotnih sindikatih.
V	metalurškem oddelku to vajeniški šoli se vsi uslužbenci udejstvujejo pri prosveti In fizkulturi.
Uspehi v mesecu Juniju v pmtmerl z majem so sledeči:
Proizvodnja blaga za prodajo ee > zvišala za 22.500/».
Povprečni prihranek na materijah! se je zvišal za 2.80”/».
število prostovoljnih or na obnovo se je
zvišalo za 3.25”/».
Neopravičeni izostanki so se mižali za
0.02o/».
Porast organiziranih delavcev bi nameščencev znaša 1.43”/».
Porast oseb, ki se udejstvujejo pri prosveti in fizkulturi 1.99”/».
Porast naročnikov »Delavske enotnosti« 0.82”/».
Organiziranih delavcev to nameščencev
je 4.388.
Pri prosveti se udejstvuje 600 delavcev in nameščencev.
Pri telesni vzgoji ee udejstvuje 888 delavcev in nameščencev.
»Delavsko enotnost« prejema 920 delavcev in nameščencev.


(Nadaljevanje na str. 2J
z"**'
Slovenija si je spef priborila nova prehodno zastavo
Podružnica v Slov. Konjicah je prejela prehodno zastavo
zmagovalca v usnjarski industriji Jugoslavije
Preteklo soboto so doživeli usnjarji v Slov. Konjicah pomemben in svečan dan. Za vestno, požrtvovalno in vzorno delo so jim zastopniki Centralne uprave Zveze usnjarjev Jugoslavije izročili prehodno zastavo.
Ilelo, ki so ga delavci te podružnice izvršili od osvoboditve pa do danes, je res ogromno in zelo važno za vso državo. Tovarno, ki je bila skoro popolnoma oropana po prejšnjem lastniku, kateri je že dolgo prea osvoboditvijo odpeljal vse stroje za pogonsko jermenje v Gr a z in poskrbel tudi za to, da materiala ni več nadomeščal z novima pošiljkami, so delavci že drugi dan no osvoboditvi začeli čistiti od ruševin in čistili obrale. Ključavničarja so pričeli s popravili najnujnejšega orodja ter postopoma popravljali orodje in stroje, ki so še ostali, io delo je zahtevalo ogromno požrtvovalnosti in truda in zalo zaslužijo ključavničarji, ki so ta dela izvršili, vso pohvalo. Obrat je ostal tudi brez prevoznih sredstev, toda delavcem je uspelo, da so iz starih demolira-mh avtomobilov, ki jih je pustila okupatorska vojska. v cestnih jarkih, popravili tri tovorne avtombile. S tem je bila dana možnost, da so lahko začeli dovažati siro-vme in pomožni material. Tu moramo omenili tudi neumorne šoferje, ki so bili skoraj dan in noč na cesti ter skrbeli, da je bil pomožna material, strojila in kože tovarni pravočasno na razpolago. — Nemška vojska je na svojem umiku požgala moderno urejeno ključavničarsko delavnico in druge objekte. Koncem decembra so delavci . stavbe obnovili in tako omogočili ključavničarski delavnici in kovačiji, da sta pričeli z delom spet v svojih prostorih. Po velikih naporih se je posrečilo upravniku tovarne udarniku tov. Kumerju, da so v letošnjem juliju bili tovarni vrnjeni stroji, katere je prejšnji lastnik odpeljal v Avstrijo.
Že dva meseca pred osvoboditvijo je delo v lužnicah in krornovi strojilniti počivalo zaradi pomanjkanja pomožnega materiala, kajti lastnik je forsiral samo delo v izgotov-ljalnicah, da je lahko čim več gotovega usnja odpeljal čez mejo. Po osvoboditvi je bilo treba mnogo truda in iskanja virov, da se id zbralo najpotrebnejše za strojenje kož. 19, maja 1945 se je že pričelo z namakanjem govejih kož in 1. junija tudi z namakanjem telečjih kož za boks. če primerjamo rezultate dela od julija lanskega leta, ko je bila proizvodnja skoro že ista kot pred vojno, z junijem letošnjega leta, ugotovimo. da se je proizvodnja v tem času dvignila za 93%, med tem ko se je stalež delavcev dvignil samo za 41%.
Kljub temu, da se je kapaciteta dvignila' skoro za 100%, je usnje iz tovarne v Konjicah tudi kvalitativno mnogo boljše, zlasti gornje usnje, kar potrjuje dejstvo, da je povpraševanje po bo^su zelo veliko.
Tudi način kromovega luženja iu strojenja se je znatno poenostavil. Preje je luže-nje trajalo trj dni, a zdaj se luži samo 18 ur; prej so strojili 36 tir, zdaj pa samo 18, kar je ogromna pridobitev na času m na
delovni moči. Tudi v strojenju svinjskih ga-ianterijskih kož so dosegla odlične uspehe. Prejšnji delegat tov. Kumer je s svojim strokovnim znanjem in s stalnim opazovanjem ter preizkušanjem dosegel skrajšan proces strojenja svinjskih kož. Delo, za katero je bilo prej treba najmanj 16 dni, je .izvršeno zdaj v dveh dneh. Iste poskuse je izvršil tudi z govejimi kožami, za katere so potrebovali prej najmanj 24 dni, zdaj se pa strojijo v treh dneh. Z novim načinom strojenja se režija silno zmanjša in se pridobi na času.
Prav tako kot v produkciji se je podružnica izkazala tudi na" sindikalnem pol ju. Po občnem zboru 5. julija 1945 je začela delati načrtno. Organizirali so delavsko kuhinjo, godbo, pevski zbor, kulturno umetniško in šahovsko sekcijo: zdaj se pripravlja ustanovitev knjižnice. Napravili so 17.399 prostovoljnih ur ter razdelili 90.317 dinarjev; 8.784 ur sploh ni balo obračunanih, ki so bile izvršene za čiščenje strojev, parnih kotlov, za premestitev strojev iz starih oddelkov v nove, za obdelovanje sindikalnih zemljišč, popravila cest itd.
Kulturna sekcija je imela več prireditev, katerih se je poleg delavcev in nameščen-’ cev tovarne udeležilo tudi ostalo prebivalstvo. Enkrat tedensko se na množičnih sindikalnih sestankih obravnavajo vprašanja obnove države, razvoj strokovnih organizacij, pomen prvomajskega tekmovanja, zadružništvo itd.
zbrali ne samo delavci in nameščenci do mace tovarne, ampak so se s kamioni pri peljali tudi usnjarja iz vseh večjih podjeti v Sloveniji. Po glavni ulici se je razvil; povorka, nato pa se je na okrašenem pro štoru izvršila svečana predaja prehodne za slave. Slovesnosti so poleg elanov Centralni uprave prisostvovali tudi minister za del.
tov. Tomo Brejc, zastopnik G lavne g; odbora ESZDNS, zastopnik tajništva Zvez. usnjarsko predelovalne industrije Sloveniji in drugi predstavniki ljudske oblasti.
Tov. Tomo Brejc, je v svojem govoru pou dani, da so takšna zborovanja značilna z: novo Jugoslavijo in sicer značilna zato, ke takih zborovanj v prejšnji Jugoslaviji ni smo imeli in jih nismo mogli imeti, ke delovno ljudstvo ni bilo svobodno in ke-je prav nad delavskim razredom vlada najhujši teror. Danes pa zborujemo prav 1 pokrajini, ki jo je najliujši sovražnik de lavskega razreda vsega sveta — fašizen smatral za svojo in hotel potlačiti delovni ljudstvo. 1 oda pri nas je zmagala ideji svobode in napredka in te ideje n,i mogoči zlomiti z nobenim orožjem. Tov. minister ji dalje podčrtal tudi veliko skrb, ki jo po sveča ljudska oblast delovnemu ljudstvu Čestital je usnjarjem iz Konjic k uspeh* ii jih pozval na nadaljnje	delo.
Besede tov. ministra	in	ostalih	zastopni-
kov so delavci navdušeno sprejeli in oBSfiu bili, da se bodo v tem tekmovanju še potrudili, da bo prehodna	zastava	tudi	i
bodoče ostala pri njih.
Naši izseljenci
Kljub sovražni propagandi od strani raznih iz domovine pobeglih elementov so desettiaoči naših izseljencev po vsem svetu začutili in doumeli globok prevrat, ki ga je naši domovini prinesla Štiriletna naroduo-osvobodilna vojna in spoznali, da njihova stara domovina, v kateri vlada sedaj delovno ljudstvo, ni več tista mačeha kot je bila nekdaj, ko za nje ni imela niti kruha niti srca.
Posledica le njihove zavesti so nešte-vilne uspešne akcije za'po moč porušeni Jugoslaviji, katere so organizirali naši izseljenci med seboj v raznih državah, poleg tega pa je nastalo med njimi močno razpoloženje za vrnitev v domovino.
Kako veliko ljubezen gojijo nekateri izseljenci do svoje domovine, na katero so ponosni zaradi njenega junaškega zadržanja v času okupacije in kako se zavedajo, da ni več prav, da trošijo svoje sile in sposobnosti v tujini, nam kažejo neštete njihove izjave, kakršna je na primer izjava nekega starega izseljenca iz Avstralije, ki se je odločil, da so vrne v svoj porušeni rojstni kraj, kljub temu, da si je v tujini ustvaril udobno .življenje. Ta je dejal: »Jaz sam sicer ne bom več mnogo koristil v domovini, pripeljati pa ji hočem svoje štiri sinove.« Prav tako so se odločili za povratek v domovino tudi nekateri naši kanadski farmarji, rekoč: »Svojo poljedelsko tehniko bomo rajši uporabljali v Banatu.«
Naša ljudska oblast je že od prvih dni osvoboditve, takoj ko so se prijavili za povratek v domovino prvi izseljenci, mislila na to, kako bi jim povratek omogočila in olajšala.
Napori naših oblasti, ki so morale premagati vsakovrstne težave, tako v domovini glede nastanitve, prehrane in zaposlitve vračajočih se izseljencev, kakor tudi v inozemstvu glede ureditve obveznosti, ki jih imajo tuje države do naših izseljencev v pogledu rent in pokojnin, so dovedli do tega, da je najavljen prvi transport naših izseljencev iz Francije, ki se vračajo v domovino.
Prvi transport vračajočih se izseljencev iz Francije bo prispel na Sušak v dneh od 10. do 15. t. m. Do meseca oktobra bodo sledili še trije nadaljni transporti. Skupno se je prijavilo za takojšnjo vrnitev 3.176 oseb, katere bo v štirih transportih pripeljala iz Mar-seille-a ladja »Srbin«.
Izseljeniška uprava v Zagrebu je pripravila že vse potrebno za njihov sprejem. Na Sušaku je v lepih in čistih prostorih urejena posebna sprejemna baza. Pripravljene so tudi potrebne zaloge živil ter posebna sanitetna ekipa, ki bo došlim izseljencem nudila zdravniško pomoč. Tudi sindikalne in druge množične organizacije se pripravljajo na sprejem, Odsek za izseljence pri Ministrstvu za delo LRS se je že predčasno obrnil na odsek za posredovanje dela pri Glavnem odboru ESZDNJ, ki naj bi izseljencem preskrbel delo in stanovanja, predno so prispeli v domovino. Med najavljenimi izseljenci je 1218 oseb z različhimi poklici. Po došlitt poročilih je za nje že poskrbljeno tudi v tem oziru. Zagotovljeno je, da bodo vsi kvalificirani delavci lahko takoj zaposleni po raznih podjetjih v Sloveniji, razen rudarjev in poljedelcev. Rudarji bodo našli zaposlitev v rudniku Rasa v Istri ter v ostalih rudnikih v državi, za poljedelce pa je rezervirano zemljišče ter stanovanjska poslopja v Banatu, kjer se bodo lahko takoj naselili.
Razpoloženje za vrnitev v domovino vlada tudi med našimi izseljenci v drugih državah. Ptileg izseljencev v Fran-ciij so se izrazili za povratek tudi izseljenci v Belgiji, Holandiji, Westfaliji, Avstraliji, Kanadi ter v Južnoameriških državah. V Franciji, Belgiji in Holan-
Nadaljevanje s 1. strani
Jesenice - najboljši
delovni kolektiv
Po razglasitvi rezultatov tekmovanja je •pregovoril tov. Rozman, predsednik sindikalne podružnice jeseniških kovinarjev. V njihovem imenu je obljubil ministru Leskošku, da bodo storili vse, da bi naslov najboljšega delovnega kolektiva tudi obdržali. V enakem smislu je bila tudj sestavljena in odposlana resolucija maršal.u Titu, katero so prisotni delavci sprejeli z dolgotrajnim odobravanjem. Prečitana je bila tudi čestitka,' katero so jeseniškim kovinarjem poslali delavci in nameščenci »Železnine« iz Ljubljane.
Končno so spregovorili še delavci te jer klarne, ki so posebej poudarili, »da bo v bodoče potrebno mnogo truda tistemu obratu, ki bi hotel iztrgati prehodno zastavo iz trdih martinarskih pesti... Iz jekla bomo zgradili jekleno domovino, ki ne bo nikdar več plen okupatorjev in domačih izkoriščevalcev!« je dejal delavec iz jeklarne. Več tisočglava množica kovinarjev mu je pritrdila z gromovitim aplavzom, nakar se je zaključila pomembna slavnost, ki dokazuje, da jeseniški kovinarji nadaljujejo s svojo staro borbeno tradicijo. Jeseniški kovinarji naj služijo za vzgled delavstvu širom vse Slovenije in ostale naše domovine. Njihov uspeh je tem po. membnejši, ker je železarska, oziroma je. klarska panoga ena najosnovnejših industrijskih panog za obnovo in nadaljnji razvoj naše države.
se vrača/o
iz Frantiie
diji se je doslej odločilo za vrnitev v domovino okrog 70% naših izseljencev. V Westfaliji se je prijavilo okrog 700 izseljeniških družin s približno 2000 člani. Iz Francije bodo repalriirani tudi izseljenci iz Julijske krajine, čeprav imajo mnogi od njih francosko državljanstvo, V Argentini ji čaka okrog 40.000 Primorcev, ki se bodo vrnili v domovino, ko bo rešeno vprašanje Julijske krajine in Trsta.
Naša ljudska oblast želi, da bi se vrnili v domovino prav vsi izseljenci, ker nobenemu našemu državljanu ni več potrebno, da bi si služil kruli v tujini, poleg tega pa bodo izseljenci igrali tudi veliko vlogo v ndšem načrtnem gospodarstvu. Vrnitev vseh naših izseljencev bo seveda izvedljiva šele v doglednem času.
Repatriacijo vodi Zvezno ministrstvo za delo FLRJ, kateremu pomagajo izseljeniški odseki pri republikanskih ministrstvih ža delo. V načrtu je postopna množična repatriacija naših izseljencev iz vseh držav, ki pa se bo morala ravnati po tem, kakršni bodo pogoji za zaposlitev in za stanovanja. Kruha in dela je sicer že sedaj dovolj za vse, težave pa so predvsem zaradi nastanitve. Toda že prihodnje leto, ko se bodo gradili Stanovanjski bloki, bo verjetno tudi ta ovira že odstranjena. Ovire so tudi v tem, ker ureditev obveznosti tujih držav do naših državljanov ni. odvisna samo od naše države. Tudi repatriacija izseljencev iz Francije, ki so že ' na poti, se je zavlekla zaradi tega, ker
ni Mo mogoče prej skleniti recipročne konvencije, ki naj bi uredila vprašanje izseljeniških rent in pokojnin. Naša ambasada v Parizu je že nekolikokrat privedla to stvar skoraj do zaključka, spremembe vlad v Fraciji pa so zadevo zavlekle. Brez rešitve tega vprašanja pa ni bilo mogoče repatriirati izseljencev, ki .so dolga leta plačevali prispevke za starostno zavarovanje, ki bi jim na ta način zapadli. Sedaj je rešeno tudi to vprašanje in je recipročna konvencija s Francijo tik pred podpisom. Sklenjen pa je tudi sporazum o repatriaciji, ki bo rešil vsa ostala vprašanja, katera izvirajo iz repatriacije.
Zanimivo je tudi, kako četniki, ustaši, domobranci in drugi izvrški naših narodov vršijo med izseljenci srdito propagando proti vrnitvi v domovino, zlasti v Franciji, Belgiji in Holandiji. Pri tem se poslužujejo raznovrstnih podlih intrig in obrekovanj ter izkoriščajo v ta namen trenutne povojne težave v Jugoslaviji. Ustanavljajo tudi razna izseljeniška društva kot na primer društvo sv. Barbare ter društvo kraljeviča Andreja itd., z namenom, da bi razbili enotnost naših izseljencev, ki jim je največji trn v peti. Toda vse to podlo delo ni imelo nikakega uspeha več, cim so naši konzularni predstavniki prišli v slik z izseljenci in jim obrazložili resnično stanje pri nas.
Repatriacija izseljencev predstavlja nov uspeh naše ljudske oblasti. Delavci se vračajočih izseljencev še posebno radujemo, ker so to naši trpini, katerih Življenska pot je bila še prav posebno trnjeva. Z njihovo pomočjo si bomo lažje in hitreje dogradili svojo novo domovino, v kateri bo dovolj belega kruha za vse njene sinove.
0 etničnem sestavu Goriške
Podatki o političnih volitvah na Goriškem 1. igli
Volišče	Vpisani volivci		.	Oddani glasovi Italijane HbJ^1Ce		glasovi za social. Nemce		slov. klerik .
Gorica mesto	5297	3585	2075	1166	244	150	
Gorica okolica	9792	5437	—	1627	741		3069
Ajdovščina, Kobarid, Sežana	10602	6198	—	2713	1174 ■		2312
Tolmin, Cerkno, Kanal, Kobarid,	12816	4254-	988	161	—	3103
Skupaj:	38507	19474	2075	6494	2320	150	8484
V	mestu Gorici so italijanski nacionalisti (1792 liberalnih in 283 republikanskih) dobili, skupaj 2075 glasov proti 1166 slovenskim. 244 socialističnih glasov bi bilo treba deliti na pol. Sicer pa so bili v vsej pokrajini glasovi strnjeno slovenski in kjer je bil boj, se je le-ta razvijal samo med klerikalnimi in liberalnimi Slovenci. Od 38.507 volivcev, ki. so bili vpisani v zgoraj .navedenih štirih voliščih, je bilo v najboljšem primeru 3500 italijanskih volilcev.
V	obeh voliščih onkraj Soče (vštevgi Tržič in Ronkl) — to je v Cervinjanu-Tržiču in Korminu-Gradiški so italijanski liberalci dosegli skupaj 3429 glasov, socialisti 2767 ter italijanski klerikalci 7477; Izvoljena sta bila dva klerikalca. Slovenskih glasov tam ni bilo.
Razvojni pogoji težke industrije v Tittu
Naravna povezanost tržaških visokih peči z zaledjem
Delavci železoindustrijskega . podjetja »Hvp.« so dali dopisniku lista »II Lavoratore« naslednje podatke o razvoju svoje tovarne:
Prva peč s proizvajanjem litega železa je pričela obratovati v novembru 1896. Ustanovitelji so bili delničarji Kranjske industrijske družbe, lastniki visokih peči in jeklarn na Jesenicah. Najprej so prišli v Trst tehniki in mojstri strokovnjaki, ki so morali poleg ustanovitve podjetja skrbeti tudi za vzgojo delavcev in se je tako polagoma pričelo delo z nemalim dobičkom za gospodarsko življenje mesta. Naša proizvodnja je bila popolnoma izkoriščana od centrale na Jesenicah. Naše delo ni bilo obsežno, toda v teku let sta bili postavljeni še druga in tretja visoka peč, nato električna centrala na parni pogon ter Martinove peči, jeklarne in valjarne.
S to razširitvijo je naša industrija zadostila potrebam lokalnih ladjedelnic in tako se je vzporedno z nami razvila velika ladjedelniška industrija.
Od potrebnih sirovin nam je za časa habsburške vladavine dobavljala štajerska mangan, Dalmacija, Prijedor in Vare! na Hrvatskem ter krivoroški bazen v Rusiji železno rudo, Italija pirit, Španija manilo, ostalo pa Grčija, Alžir in druge dežele. Glavno je v splošnem dobavljalo zaledje. Naše podjetje je bilo tesno povezano s podjetjem na Jesenicah, tako da je bila zgrajena železniška proga, ki je neposredno zvezala naše mesto s to pokrajino. Povprečno je prihajalo dnevno 100 vagonov železnega materiala. Premog tina Cardif pa je prihajal do morja. Vodstvo podjetij je bilo v rokah nemških inženirjev. Delovni pogoji niso blM slabi. Delalo se je mnogo, dnevno 12 ur. toda to zaradi pomanjkanja delovnih sil. Zaslužek je bil dober- To stanje je trajalo do začetka prve s ve ton e vojne.
Kakšne smernem h p so nastopile no prvi svetovni, vojni z aneksijo pokrajine po Itahu?
— Ko končani volni je podietL do leta 1924 skoro popolnoma stalo. Tedaj ie nvippifl. obratovati prva visoka peč, leta 1025. pa tretja. Leta 1926. pa se je izvršila važna snromemba v ustroju stare lastniške družbe. Po dolgih nogaia-hifh ie bila ločena od jeseniških visokih peči novoustanovljena delniška družba
Visokih peči in jeklarn Julijske Benečije s sedežem v Trstu. Toda to ni prineslo nobenega dobička; leta 1928. so ugasnili tretjo visoko peč in mnogo delavcev je bilo odpuščenih. Delalo Se je malo, proizvajalo se je samo lito železo; v tem razdobju so pričeli dobavljati mestu plin namesto plinarne v Via Broletto. Med
tem pa so jeklarne stale do leta 193£L,
t. j. do časa, ko se je Italija začela pripravljati na vojno.
Naša proizvodnja je bila vsa prevzeta od tukajšnjih ladjedelnic in od italijanskega trga- V inozemstvo se je malo prodajalo, ker so konkurenčne jeklarne, ki so bile zaradi svoje modernejše ureditve v ugodnejšem položaju, cenejše proizvajale. V tej dobi so sirovine prihajale predvsem z otoka Elbe, last »II-ve«, iz Rusije, iz Jugoslavije, iz Maroka, iz Grčije in iz Španije. Toda mnogo teh dežel je v danem trenutku ustavilo izvoz zaradi svoje avtarkične politike.
Zelo malo se je napravilo za razširitev in modernizacijo naših visokih peči in jeklarn. Pripomniti je treba, da je bila naprava koksnih peči, izvršena od Francozov, po nekako desetletni izrabi prepuščena Italiji.
Leta 1932. je trn st »Ilva,« prevzel sedanje podjetje, v katero se je že prej s kapitalnimi^ investicijami vmešal. Namen je bil, izločiti enega izmed tekmecev in zato se je načelo vprašanje ustavitve obrata. Toda upoštevajoč ' nevarnost, ki bi jo ustavitev pomenila v političnem pogledu in z ozirom na potrebo dobave plina, je podjetje naprej životarilo.
— Ali se je s to spremenibo položaj izboljšal ali poslabšal ?
Naši delovni pogoji so se takoj poslabšali, plače in . delovni čas so bili znižani. Minimalna plača' je znašala 1.38 lir prištevši 28%-ni proizvajalni akord, skupno 1.76 lir od ure. Uvedel se je dotelj nepoznani način nadzorstva, in discipline. Število fašističnih uslužbencev se je znatno zvišalo in večina delavcev se je rekrutirala iz starih provinc-Samo pri visokih pečeh so ostali stari strokovnjaki, ker je bilo delo prenevarno in premučno. Tako smo dospeli do viška naše proizvodnje,. t. j. do leta 1939/40, ko je bilo treba dobavljati edino le za vojsko. To so bila neproduktivna sredstva ali bolje rečeno, sredstva za uničevanje. S koncem vojne je bilo naše upanje na obnovo in oživljenje močno razočarano.
Danes razumemo, da bomo samo v enotnosti zaledja in s povratkom k stari povezanosti z Jesenicami v stanu obnoviti in dati razmaha temu velikemu industrijskemu podjetju. Dobro vemo, da mora Jugoslavija obnoviti svojo trgovsko mornarico, svoje železniške proge, svoj železniški park itd. Tudi Sovjetska zveza si bo zgradila veliko trgovsko mornarico in prepričani smo, da bo mnogo dela lahko izročenega naši industriji.
Ne smemo pozabiti, da je Jugoslavija bogata a železni rudi in premogu, ki sta bila do sedaj izkoriščana od tujega kapitala. Zadostuje, če pripomnimo, da se je v gotovi! predelih Bosne delalo'samo na dnevnem kopu in da se je delo ustavilo, ko je‘zapadel sneg. Tudi rudniki Gornje Slezi j e in Češkoslovaške, ki spadata k našemu zaledju, bi znatno, pospešili de-lovnost naše industrije. Tudi premog bi lahko prejemalj po morju, ne samo iz Anglije, pač pa tudi iz Sovjetske zveze, zlasti pa, kar prihaja še bolj v poštev — iz Poljske, ker se je v zadnjem času po potrebnih preureditvah lahko uporabljal tudi premog poljskega tipa-
Zato si tedaj želimo le ono reši-tev, ki lahko zagotovi bodočnost našim rodbinam. Dobro vemo, da obstojajo, v Italiji razna podjetja z visokimi pečmi in da so ta že v preteklosti tekmovala Trstu, Tudi z internacionalizacijo bi nič ne pridobili, kajti videli smo že, kako so nam bila inozemska tržišča zaprta. Samo v okviru resnične ljudske države, ki je zainteresirana na' razvoju težke industrije, bomo lahko razširili in utrdili to važno panogo gospodarskega življenja našega mesta.
Delovanje hitlerjevskega
koncerna Rovak v Španiji
Sovjetskim okupacijskim oblastem v Nemčiji so prišli v roke tajni dokumenti, ki dokazujejo, kako je Francova država bila in ostala domovina hitlerizma. Poglejmo na kratko, kako je nastal v Španiji nemški koncem Rovak.
Koncem julija 1936, nekaj dni po začetku fašističnega upora v Španiji, je bila ustanovljena delniška družba Hisma; polovica njenih delnic se je nahajala v rokah španskega kapitala, a polovica v rokah nemškega. Njena naloga je bila:
1.	postati upravni organ in centerx računovodstva glede pomoči, ki jo je dajala Nemčija španskemu nacionalnemu gibanju; 2. služiti kot zavesa, za katero se je vršilo prevažanje z nemškimi prometnimi sredstvi za špansko vojsko iz Španskega Maroka v Španijo.
Hisma pa ni bila kos zadani ji nalogi glede obširnih načrtov, ki so jih hitler-jevci imeli za izropanje in zasužnjenje Španije. Zato ji je bil po nalogu Goringa pridan partner, t. j. trgovska družba Rovak, ki je imela nalogo: 1. popolnoma vzpostaviti prekinjeni blagovni promet med Nemčijo in nacionalno Španijo; 2. maksimalno nabavljanje življenjsko važnih sirovin iz Španije; 3. ustanoviti novo nemško sirovinsko bazo v Španiji z utrditvijo nemških interesov v rudarski industriji.
Ta novi koncern je nad vse živahno Črpal iz Španije njena bogastva, zlasti železno in bakreno rudo, žvepleno železno rudo, olivno olje, volno, kože, smolo. Rovak je izstisnil s pomočjo frankovskih oblasti angleške in francoske tvrdke iz španske okupirane cone. Blagovni promet je znašal od 1936 do 1939 700 milijonov nemških mark. Da bi si za-
sužnjili Španijo tudi za čas po vojni, so jo nemški roparji pokrili z gosto mrežo raznih trgovskih in industrijskih podjetij, ki pa niso nikjer nastopala pod svojo firmo. Rovak j c povsod nastopal kot organizator formalno neodvisnih delniških družb.
Sovjetsko poročilo imenoma navaja 19 velikih tvrdk, ki so na zunaj izglodale španske, ki pa so bile podrejene Rovaku in financirane po delniški (tudi nemški) družbi SOFINDUS, in preko katerih je prihajala Nemčija do španskih sirovin. To je bil samo en nemški koncern. Poleg njega je bilo še mnogo drugih, katerim je bilo podrejeno mnogo podjetij v" Španiji. — Ogromno je torej Franco plačal Hitlerju na račun Španije. — Do-bavke družbe Hisma v Nemčijo za vsoto 130 milijonov mark so šle na račun dolgov Francove Španije za nemško orožje.
Inozemski kapital v Španiji ne more na podlagi sedanjega španskega zakona imeti v rokah več kot 40% imetja rudarskih industrijskih podjetij. Za Nemce to ne velja. Nemci uživajo v Španiji vse pravice eksteritorialnosti.
V decembru 1938 se je španska vlada obvezala priznati pravice Rovak-Sofin-dusa na rudarsko industrijo. Ustanovljena je bila vrsta rudarskih industrijskih družb, nri katerih jo bila odločilna udeležba nemškega kapitala.
Rovak je pozneje razvil svoje delovanje tudi nr. Portugalskem.
Frankovci tajijo danes z vso silo, da obstojajo tajne špansko-nemške pogodbe. Zdaj so prišli na dan natančni dokumenti, da take pogodbe obstojajo.
Francova Španija je postala očetnjava nemškega kapitala. In takšna je še dandanes,
Na mirovni konferenci v Parizu je v češkoslovaški delegaciji tudi predstavnik če-škoslovašKih sindikatov.
Soglasnost in enotnost Velikih narodov
—	jamstvo miru. Podpredsednik francoske vlaae in generalni sekretar Komunistične partije Francije, Maurice Thorez je v govoru v Rouenu razložil stališče Komunistične partije o vprašanju zunanje politike. Govoreč o gospodarskem položaju Francije je dejal, da bodo francoske potrebe po premogu krite, čim ji bodo priznali pravice do ruhrskega premoga, kateri pripada Franclji na osnovi reparacij. Glede vprašanja o zvišanju plač je poudaril, da je treba znižati cene,-* 1 ker se sicer položaj ne bo izboljšal.
—	Pri govoru o francoskih pravicah do reparacij in varnosti, je naglasil, da je pravilna rešitev problema Nemčije odvisna od soglasnosti velikih narodov, katerih enotnost bo zagotovila mir in preprečila ponovno agresijo. — Thorez je izrazil upanje, da- bo mirovna konferenca doprinesla k miru, apeliral je k enotnosti in pozval delavski razred, da se združi v enotni Partiji.
Sovjetska zveza je Madžarski olajšala re-paracijske obveznosti. Sovjetska vlada je ugodila prošnji Madžarske, da se bodo reparacije, ki jih mora plačati Madžarska Sovjetski zvezi, v prvih letih zmanjšale, pozneje pa postopno večale iz leta v leto. Na ta način se bo Madžarska- gospodarsko dvignila, da bo lahko popolnoma izpolnila svoje obveznosti do SZ. — Predsednik madžarske vlade Ferenzc Nagy je izrazil Sovjetski zvezi hvaležnost za njeno razumevanje in pripravljenost, s katero je olajšalo usodo Madžarske, ki se bori z velikimi težavami.
V zvezjj s prošnjo Albani.jp za sprejem v organizacijo Združenih narodov, je dobil predsednik Enver Hotiza od namestnika generalnega sekretarja Združenih narodov brzojavko, v kateri poziva albansko vlado, naj imenuje svojega zastopnika v New Torku. Enver Hodža je odgovoril, da Albanija z zadovoljstvom sprejema ta poziv.
Načrt o prisilnem delu za brezposelne v Bolgariji. Bolgarski minister za notranje zadeve je predložil vladi v odobritev načrt o prisilni zaposlitvi oseb, ki nimajo določenega poklica, so pa sposobne za delo. Denar si služijo na lahek način, posedajo po kavarnah in izzivajo nezadovoljstvo prt ostalih državljanih-. Vlada Domovinske fronte v času skrajnih naporov za odpra^ vo gospodarskih težkoč ne more tolerirati ljudi, ki so delazmožni, pa rajši žive kot brezposelni.
Komunistična partija Anglije je izdala manifest, v katerem ostro obsoja- laburistično politiko v Grčiji. in obtožuje Calda-risovo diktatorsko vlado, da mori "antifašiste in preganja člane sindikatov. V manifestu je naglašeno, da je taka politika v Grčiji možna samo zaradi podpore laburistične vlade. „
Predsednikoma enotne' socialistične partije Nemčije, Orpttettohlu in Piecku so britanske okupacijske oblasti prepovedale v bodoče obiskovati zapadno nemško zono. Pred kratkim sta namreč prepotovala angleško zasedbeno zono, kjer sta. imela na ororomzacij Komuntett«-ue partije več govorov.
Primer angleškega oskrbovanja. Francove armade je sporazum med neko angleško in špansko tvrdko; na podlagi tega sporazuma se bodo v Španiji proizvajala motorna kolesa »Norton«. Na ta način bo Franco opremil svojo armado, z najmodernejšimi motornimi kolesi, s katerimi razpolaga tudi angleška vojska.
VzrokJ stanovanjske krize v Trstu. V Trst se je pritepel cvet vojnih zločincev m kolaboracionistov, ki jim gredo zavezniške oblasti pri iskanju stanovanj zelo na roko. Posledica tega je, da Tržačani ne morejo dobiti stanovanj.
Vodstvo delavske stranke v Švici jp poslalo zveznemu svetu resolucijo, v kateri zahteva, da se vlada odreče svoji nevtral-. hosti in naredi potrebne korake za sprejem Švice v organizacijo Združenih narodovi
Delavci in nameščenci vseh poklicev v Kalkuti so proglasili enodnevno stavko v znak solidarnosti s 50.000 stavkajočimi indijskimi delavci in nameščenci PTT.
Balkan in Podonavje ne smeta biti več teritorij za ekspanzijo nemškega imperializma, piše neki poljski list v zvezi z mirovno konferenco in pravi, da likvidacija fa-šzma ni samo notranja zadeva Poljske in ostalih Združenih narodov, temveč je to problem, ki je v tesni zvezi z denacifikacijo Nemčije in prav tako glede Italije. Poljska se je borila proti vsemu fašističnemu bloku, zato ima danes pravico, da sodeluje pri določanju pogojev mirovnih pogodb z Italijo in Madžarsko.
Bivši predsednik madžarske skupščine obsojen na smrt. Tass poroča, da je ljudsko sodišče v Budimpešti obsodilo /ha smrt bivšega predsednika parlamenta, Andr asa Tašnagyja.
Zvišanje produkcije premoga na Poljskem. Produkcija premoga v mesecu juliju znaša na Poljskem 4,858.053 ton, s čimer so izpolnili državni načrt za 100% in prekoračili normo, ki je prej znašala 4 milijone ton mesečno.
\ zhodna Nemčija ima pogoje za demokratični razvoj, član Centralnega komiteta enotne socialistične partije Nemčije, Maks Fechncr je govoril v Munehenu in dejal, da so v vzhodni nemški coni osredotočili vse napore za zagotovitev resnično demokratičnega razvoja ter da bi lahko mirno gledali v bodočnost, če bi tudi v ostali Nemčiji dali ljudstvu pravico pri delu za obnovo.
Zaradi inflacije in dviganja cen v Združenih državah Amerike bo Anglija na osnovi posojila kupovala v Ameriki le najnujnejše blago; britanski strokovnjaki razpravljajo o tem, da bi dolarsko posojilo uporabili za nabavo blaga na švedskem, Belgiji in Kanadi.
Iranska vlada protestira zaradi koncentriranja angleških čet na južni meji Irana. Iranska vlada je izflala komunike, v katerem v imenu Ustanovne listine Združenih narodov in anglo-iranske-sovjetske pogodbe protestira proti kopičenju angleške vojske na svojih južnih metali. Angleži to opravičujejo češ, da morajo »vzdrževati red«-Iranci protestirajo proti vmešavanju v notranje zadeve svoje države in neki list vprašuje, če sta prišla Attlee in Bevin na oblast s pomočjo britanskih poedincev, 1-i nosijo na svojih glavah »krono iz nafte in katerih prestol je iz kosti kolonialnih narodov.	I


O nekaterih pomanjkljivostih v delovanju naših delavskih
zaupnikov
Frezidij Ljudske skupščine FLRJ je te dni i"d:)l novi izpopolnjeni zakon o delavskih zaupnikih. Ta izpopolnjeni zakon je nov dokaz, kako pazljivo zasleduje na. 6a najvišja zakonodajna oblast praktični učinek svojih zakonov, jih izpopolni in prilagodi novi odgovarjajoči stopnji našega gospodarskega in političnega razvoja kakor hitro so za to podani potrebni pogoji.
V prihodnji številki »Delavske enotnosti« bomo objavil; pojasnilo o razlikah med obema prejšnjih!,a zakonoma in novem prečiščenem besedilu zakona o delavskih zaupnikih. V tem članku po hočemo razpravljati o nekaterih nedostatkih v delovanju naših zaupnikov.
Predvsem moramo poudariti, da se nekateri naši delavski zaupniki ne zavedajo dovolj globoko odgovornih nalog, ki so jim zaupane in tudi ne znajo ceniti dovolj visoko svobodo delovanja, ki jo imajo delavski zaupniki v naši ljudski republiki.
Treba se je ozreti nekoliko .nazaj v preteklost in sc zavedati, da je to prvikrat v zgod divini našega delavskega razreda, da delavski zaupniki vršijo svoje naloge popolnoma svobodno in brez bojazni, da izgubijo službo, če svojo nalogo izvršujejo v duhu jn smernicah zakona o delavskih zaupnikih. To srvobodo bomo znali ceniti pravilno le takrat, če sc spomnimo, kakšnemu pritisku s strani podjetnikov in njihove protjljudske oblasti so bili delav-
povečeti produktivnost dela z uvajanjem akorda. To bj istočasno zadovoljilo delav. oe, ker bi jim dalo večjo možnost zaslužka. Prav na tem področju so nekateri zaupniki stilno površni in pomanjkljivi. Namesto, da bi bili skupaj z odborom sindikalne podružnice desna roka vodstva tovarne pri uvajanju akordnega dela, določevanju tarifnih postavk, namesto, da bi skrbno proučevali storilnost pri delu, dajali pobudo za pravočasno nagrajevanje najboljših delavcev, stojijo ob strani kakor da ni to ena njihovih najbolj važnih nalog. Kako naj se v našem tarifnem si. stemu odpravijo nedostatki, la jih delavci marsikje upravičeno kritizirajo, če delav. »ki zaupniki, ki so za to izvoljeni, ne skrbijo dovolj, da hi vsak delavec dobil prav tako plačo, kakršna mu po njegovi pridnosti j n sposobnosti pripada, kar pa j p mogoče uvesti samo z uvajanjem množičnega akordnega delu ? I
S tem pa ne mislim oddaljevati delav. »kih zaupnikov od drugih nalog, ki jih delavski zaupnik ne sme zanemarjati.
Blnoge naše tovarne so zgrajene čisto po kapitalističnih metodah. Podjetniki so stremeli za tem, da bi tovarno hitro zgra-
dili in še bolj hitro stlačili delavstvo vanjo, da bi čim prej prišli do dobička. Zato so te tovarne v higijenskem oziru skrajno pomanjkljive. Nekatere sc sploh ne bodo dale urediti tako, da bi odgovarjale sodobnemu skrbstvu za zdravje delavcev. Marsikateri nedostatek pa hi se dal odpraviti, če bodo delavski zaupniki sami dovolj, iniciativni in če bodo tudi v delavstvu znali vzbujati potrebno iniciativo.
Naši delavski zaupniki morajo biti vzgojitelji delavstva, zato se morajo najprvo sami učiti. Skrbno proučevanje direktjv. nili člankov v našem časopisju, poučnih knjig in brošur, predvsem pa zakonov in uredb, ki jih izdaja naša vlada, hkrati pa takojšnje uporabljanje teoretičnih, strokovnih in političhh navodil v praksi — to je sredstvo, ki bo .vsakemu zaupniku, kateri se ga ho posluževal, omogočilo, da bo kos' svojim nalogam.
Kar velja za političnega aktivista, sindikalnega funkcionarja, velja tudi za delavskega zaupnika: njegovo delo je vredno le toliko, kolikor z njim rioprinaša k dviganji! gospodarskega stanja delovnega ljudstva in kolikor s svojim strokovnim in političnim znanjem, s svojimi izkušnjami vzgaja sebe in svojo okolico — gradi nove kadre!
Takega zaupnika bodo cenili in spoštovali delavci in nameščenci, takemu zaupniku bo 'tudi ljudska oblast dala vse priznanje.	„	■
Tomo Brejc,
minister.za- delo LVS
ski zaupniki izpostavljeni v bivši Jugoslaviji.
V tej bivšj Jugoslaviji, v kateri so gospodarili zagrizeni sovražniki delavskega razreda, je obstojalo izvajanje zakona o zaščiti delavskih zaupnikov samo na papirju. Ta zakon so podjetniki brutalno iz. igrelvali in ga Izvajali samo toliko, v kolikor so jih v to p; 1 silile organizirane množine delavcev in nameščencev. Vendar pa tudi to podjetnike ni prav nič motilo, da ne bi tudi delavskih zaupnikov imeli na seznamu svoje »črne .liste« in jih, kakor hitro se jim je ponudila prilika, odpuščali od dela brez- ozira na zakon in na njihove nepreskrbljene družine. Po podatkih, ki sem jih lansko leti) našel v arhivih bivše Delavske zbornice v Ljubljani. je bilo v oktobru 1936 v Sloveniji 37 odpuščenih delavskih zaupnikov, kateri so tavali sem in tja in niso nikjer moglj najti dela samo zato, ker ko pravilno in odločno zastopali interese delavskega razreda.
Mimogrede naj omenim, da so nejcateri teh podjetnikov takoj pa osvoboditvi naenkrat postali »velike dobričine« in nad vse »socialno.« čuteči ljudje. Našli šo sc Posamezni delavci, Id*so temu prilizovanju nasedli, večina pa- je te manevre spregledala, jim dala razumeti, da delavski razred Slovenije ni iri ne bo pozabil strahotnega zatiranja delavcev pred vojno in tudi ne »črnili list«, ki so sc jih podjetniki pred vojno v boju proti delavskemu razredu s tako vnemo posluževali.
Vrednost naše svobode bo v zavesti naših zaupnikov le še porastla, če se malo ozrejo v Trst,-kjer imdo lahko ugotovili, teko zavezniška vojna uprava postopoma jemlje delavstvu vse s tako velikimi žrtvami priborjene pravice, ali pa v današnjo Grčijo, v kateri so monarhofašisti tekom letošnjega leta več delavskih zaupnikov jn sindikalnih funkcionarjev ubili.
Zaupniki, ki se bodo gornjih dejstev za-Ivedali, bodo gotovo bolj vestnj v izpolnjevanju. svojih dolžnosti. Na žalost mora. mo priznati, da imamo v vrstah naših zaupnikov še nekaj takih, ki se v izvajanju svojih zaupniških poslov ravnajo »še kar po starem«, kakor da imajo pred seboj T mrl); današnjih upravnikov tovarn predvojne kapitaliste, ne pa odgovorne vodi. telje obratov, ki so naša skupna obeeljud-ska I mo vi na. Ti, na našo srečo redki zaupniki mislijo v svoji kratkovidnosti, da dobro zastopajo interese delavcev in nameščencev, če stalno zahtevajo od uprav-' nike. večje plače in pri tem ne vprašajo, če se je povečanje plač primerno dvignila 1 tudi produkcija.
Vsem tem zaupnikom, ki Se ne razumejo, kako se v naši državi pravilno zastopa interese delavcev in nameščencev, je treba .brez ovinkov povedati tole:
Še o naših udarnikih
V naši pravilno delavske tisti z a u nH silami D j e p r o tl u skrbi za izdelkov, litev de
n a j h <►] j rabo s i r o
ljudski državi zastopa interes g a razreda samo p n i k , ki se z v s e-b o r i z a poveča-k c i j e in istočasno boljšo kvaliteto smotrno razde, lovnih sil, kar racionalno up o-v 1 n it tl.
Zakaj ?
Ko je takoj po osvobojenju maršal Tito pozval vse delovno ljudstvo naše države, naJ napne vse sile, da obnovi, kar je bilo porušenega, so se našli ljudje,’ k; SP' j m je spričo ogromnih ruševin in bede, ki jo je povzročil okupator, lotevala malodušnost, češ, kako bodo ljudje delali ob slabi lira. ni, pomanjkanju oblek, obutve itd. Tu in tam so to malodušnost izkoriščali ekonomisti, znani škodljive; interesov delavskega razreda, njim so se pridružili razni ne. poboljšljivi nergači. Ogromna večina de. lavnega ljudstva. v» Jugoslavije jih pa ni poslušala, temveč je sledila pozivu svo. je ga maršala in prav v tem je' naša src. ča. število obnovljenih tovarn in obratov se naglo dviga. Produkcija raste z vsakim dnem, istočasno pa ljudska oblast skrbi za pravilno razdelitev produktov in se trudi, da bi znižala cene vsem tistim Potrebščinam, ki jih ljudstvo najbolj potrebuje. Treba je samo primerjati količino hrane, ki jo dobijo delavci v Avstriji, Gr. člji In drugih deželah s količino, ki jo dobimo mi, pa nam bo takoj jasno, koliko jo pri nas boljše. In če bomo v bodoče produkcijo še v večji meri zvišali, bomo morda že v kratkem lahko napravili nov Pomeben korak naprej v izboljšanju življenjskih pogojev našemu delovnemu ljud. stvu. Da je to odvisno v prvi vrsti od nas samih, se morajo prav naši zaupnik; najgloblje zavedati.
Proučevanje delovnih odnosov po naših
\ urnah in obratih v zadnjih dveh mesecih nam, je pokazalo, koliko bi se še dalo
akih, prijateljskih ali drugih nagibov, temveč zgolj iz objektivnega gledanja naporov in stvarnih uspehov.
V duhu pravice in uredbe je, da je udarnik nekaj nadpovprečnega. Samo s posebnim naporom in uspehom, kar naj ocenjuje posebna komisija v podjetju, se mora doseči ta naslov. Tudi tekom narodno osvobodilne borbe ni mogel vsakdo dobiti odlikovanja, temveč le oni, ki se je posebej izkazal. Udarniki so torej najzaslužnejši borci gospodarske borbe, ki je še vedno težka in nujna.
Samo vodstvo podjetja in predstavniki zaposlenih imajo pravico proglašati udarnike. Vsako proglasitev sporočijo okrajnemu LO, kamor je ministrstvo dela poslalo udarniške izkaznice. Tam bodo tudi dobili nakaznico za dodatno oskrbo udarnikov. Torej je Glavni odbor ESZDN za Slovenijo izdal samo začasne izkaznice udarnikov, katere je sedaj treba zamenjati s pravo izkaznico.
Vsa podjetja, oziroma podnižnice so tudi dobile vprašalne pole za udarnike, ki naj jih izpolnijo za vse proglašene udarnike po uredbi ter naj preko svojega - tajništva pošljejo Glavnemu odboru ESZDN. Kadrovski oddelek bo vodil registracijo vseh udarnikov ter po možnosti upošteval vse tam navedene želje udarnikov, tako glede zdravljenja, političnih in strokovnih tečajev kakor tudi glede izletov in ekskurzij. Zaradi tega naj ho vprašalna pola točno izpolnjena v vseh točkah in podpisana. Te podatke bo Glavni odbor zahteval od posameznih tajništev Zveze. Potrditev udarnika po čl. 2 uredbe ni treba čakati od drugih forumov ter naj se takoj postopa po gornjem, da bo pravica za udarnike in splošni ter številčni pregled nad istimi v Sloveniji.	Rore M.
Ž uredbo Zveznega ministrstva, kdo in kako se proglašajo udarniki kakor
tudi s tolmačenjem, kakšne ugodnosti so njim namenjene, je bilo to vprašanje načelno rešeno.
Pri izvajanju teh smernic pa se do-
gajajo tucji napake. V nekaterih obratih vidimo, da so udarniki, pa jih ni nihče prijavil, niti ocenil. Ponekod zapadajo
v drugo skrajnost: vidijo preveč udarnikov. Udarniki so danes oni naši zavedni delavci, ki so s svojim visoko pozitivnim delom največ doprinesli k temu, da smo iz največjih gospodarskih težav izšli tako zmagoviti, da nam ni bilo treba prodajati tovarn, rudnikov itd. zaradi pomanjkanja in gladu, ter je ogromna njihova zasluga tudi v tem, da je že po enem letu ustvarjalnega in napornega dela naša oblast imela pogoje za uzakonitev dopustov, da je bilo dano v prosto prodajo že mnogo predmetov, ter da jih bo še vedno več, zlasti pa je njihova zasluga, v tem, da cene padajo in tako raste naša realna plača, raste vrednost našega dinarja.
Kadar bodo vodstva podjetij, zaupniki in člani sindikatov imeli te zasluge udarnikov 'vedno in pravilno pred očmi ter -o vseh zaposlenih vodili tozadevni pregled, potem se jim nikdar ne more zgoditi, da bi pravi udarnik bil pozabljen, ali da bi proglasila nekoga zato, ker je to pač moderno, oziroma ker imajo po uredbi pač pravico proglasiti udarnike. Pri njihovem delu jih mora voditi globok čut odgovornega dela pred vsem zaposlenim, čut pravičnosti, kakor tudi hvaležnost do nabolj produktivnih in iznajdljivih delavcev in nameščencev za okrepitev gospodarstva ter splošni na- . predek. Posebno je treba paziti, 'da ne bi kje proglasili udarnikov iz sorodni-
S konference Glavnega odbora ESZDN Jugoslavije
O novembrskem iekmovojju
obnove in načrtne i zgradbe našega goopo-darstva, ne pa kot začasno in časovno ome-jeino akcijo, kj bi imela po svojem zaključku za posledico premor.
Na dosedanje tekmovanje je več ali manj vplivalo tudi pasivno zadržanje posameznih vodilnih gospodarskih organov. Še vedno je birokratsko skrivan načrt oziroma program proizvodnje posameznih podjetij, namesto da b; ga delavci natančno proučili. V marsikaterem podjetju so delavci tekmovali, ne da bi se predhodno seznanili s proizvodnim načrtom. Zaradi tega ni mogla priti do izraza iniciativa delovnih kolektivov. ki navadno zajema tekmovanje. Prav tako se kaže nesposobnost in ne-agilnost gospodarskih organov v . zvezi z reševanjem posameznih- organizacijskih, tehničnih in ostalih problemov in. nezadostna pripravljenost za pravilno in načrtno organiziranje proizvodnje.
Tekmovanje je pokazalo, kako- velike važnosti je to, da funkcionarji redno posečajo teren zaradi prenašanja in brnenj u ve izkušenj in neposredne pomoči od strani sindikalnih funkcionarjev v tekmovanju, v obvladanju in izmenjavi teh iz.-cušenj, ter kakšne važnosti je neposredna povezjva vodilnih organov v tekmovanju, v obvladanju nastajajočih problemov in v odstranjevanju nedostatKov. Slalen obisk terena je nujen . tudi zaradi kontrole in izboljševanja dete rodilnih sindikalnih forumov, >
Pomanjkanje norm in akordnega plačilnega sistema so tudi eden najvažnejših zrakov, da se tekmovanje ni v polni meri razmahnilo. Če bi bile norme uvedene Vr pozitivno vplivale na tekmovamo razpoloženje delavcev, ker dajejo vso možnost povečanega zaslužka. Dosedanji načrt plačevanja pa ,je pokazal le tendenco izenačenja plač. Posebjno nepravilen .iy n-»či-n nagrajevanja. ozirom* plačevanja strokovnjakov v podjetjih, katerih plača je v več'h primerih manjša od povprečne plače delavca.
Vekk nedostatek v tekmovanju je bila pomanjkljiva evidenca in kontrola nad potekom in razvojem tekmovanja. Ni se pravilno razumelo, da je organizirana evidenca jn kontrola potrebna zaradi pravilne izmenjave pridobljenih izkušenj, populariziranja najboljših oossmeznfknv m dela ko tektiva. samokontrole in pravilne orientacije udeležencev in vodilnih organov v tekmovanju. Predvsem »e je po?re*filo individualnih in kolektivnih obvez udeležencev v
Glavni odbor ESZDN Jugoslavije Je 1. avgusta sklical sestanek tajništev centralnih uprav, sindikalnih zvez in predstavnikov glavnih odborov ESZDN — posameznih re-. publik. Točka dnevnega reda je bilo posvetovanje o Novembrskem tekmovanju-
Referat o pomanjkljivostih v dosedanjem in Novembrskem tekmovanju je podal tovariš Zivorad D j uri č,
V	začetku _ referata je tovariš D,jurič prikazal objektivne slabe pogoje, ki ovirajo pravilen razvoj proizvodnje in v zvezi s tem tekmovanje v proizvodnji. To so: pomanjkanje, odnosno slaba kvaliteta surovin, pomožnega in pogonskega materiala ter gorivaizrabljena oprema, stroji, .orodje in potratni tehnični material, dalje zaostalost proizvajalne tehnike, .kj leta oj bila obnav-I.iana; pomanjkanje strokovnih vodilnih kadrov in nesposobnost vodilnih organov v državnih' gospodarskih podjetjih; podedovana neradctralna organizacija celotne proizvodnje, od sirovim pa do končnih produktov, odnosno slaba organizacija proizvodnje in upravljanja podjetij
ORGANIZACIJA TEKMOVANJA
V	pogledu organizacije tekmovanja so se pojavil: goto.vj nedostatki. To so z ene strani organizacijske pomanjkljivosti sindikalnih organizacij samih. Vzroke teh -organizacijskih pomanjkljiv o« ti je iskati v pomanjkanju izkušenj mladega vodečega sindikalnega kadra. Z druge strani pa nam le po-muijkliivosti kaže premajhna povezava osnovnih organizacij z višjimi sindikalnimi forumi. Večkrat je prišlo do znatnih napak zaradj tega, ker višji sindikalni fo-rumi niso dajali potebnih navodil :n obrazloženi za pravilno organizacijo tekmovanja, mladi sindikalni kader pa se ni znašel m ni iskal potrebnih pojašnil od višjih sindikalnih forumov- Velike napake so se 'delale posebno v pogledu evidence in kontrole nad jzvrše-v®nj-rm odlokov in direktiv, ki so jih izdali
• najvišji sindikalni forumi.
Prvomajsko tekmovanje je velika večina delavcev razumela kot kampanjo prehodnega značaja. Smatral; so. da se je treba le za gotovo. dobo potruditi, delati prosto-voljne delovne nadure itd. Znatna krivda za talko razumevanje tekmovanja je sindikalnih funkcionarjih, ki riso znati Liko j v začetku pravilno objasnit: vsebine im »tni-sla tekmovanja. Tekmovanje bj bilo t: -ha razumeti kot nov način dela. pospešen je
proizvodnji, oddelkov, izmen in podjetij v okviru posamezne proizvodne grape. V mnogih primerih so bili načrti tekmovi n.a šablonski in so bili prav za prav le kopije okvirnih načrtov, ki so jih izdali višji sindikalni forumi.
Zanemarjalo se je delo za izboljšanje življenjskega standarda in za dvig kulturne ravni delavcev in nameščencev. Ni se po* • vzelo potrebnih korakov za prvenstveno in pravilno preskrbo onih delavcev, ki aktivn. sodelujejo v proizvodnji z racioniranim blagem.
Malo se je napravilo za organizacijo delavskih prodajnih zadsug in menz. Preskrba delavcev s tekstilnim blagem, obutvijo itd- ni bila povsod ent-ko organizirana. Na kulturno- mn oži enem sektorju in strokovni izobrazbi delavcev se prav lako m dosti napravilo. V posameznih podjetjih je izostala celo najosnomejša tehnična jn zdravstvena zaščita delavcev pri delu.
Pretirano je bilo forsiranje prostovoljnega dela, ki ni doseglo zadovoljivih rezul tatov. V nekaterih primerih se je pokazalo	...
celo kot nekoristno. Narejeno je bilo skup- dosežen program proizvodnje, čeprav je bil no 5 % prostovoljnih delovnih ur, vendar * * * * v * V tesu_Prvomajskega tekmovanja presežen pa ni bil dosežen poseben delovni efekt. 28 ,	Tekstilna industrija, ki je pre-
-. Bil: so primeri, posebno v nekaterih pod-	8e°-a proizvodni načrt v prvomajskem tek-
jetjih, da se- je s prostovotajimi delovnimi	m ,v. nju za 42 ^ je v zadnjem tromesečju
urami blefiralo. V normalnem delovnem ča-	^ma-i Postavila predvideni program itd.
su so posamezni uradniki zanemarjali svoje	Skratka, v. času Novembrskega tekmovanja
delo, da bi mogli zabeležiti potem čim več	56 n,-° znižali niti stroški proizvodnje, niti.
prostovoljnih delovnih nadur-	ne ^ mora.no zabeležiti ni kake štednje na
Na razvoj tekmovanja je vplivala tudi	materialu in nismo do-segl: povišanja norm.
nezadostna sindikalna in delovna disciplina,	\ Prvomajskem tekmovanju je bilo organi-
kakor premajhna kontrola jn samokontrola	ziran.h 483 strokovnih večernih tečajev, v
v zvezi z 'izvajanjem sprejetih obvez ,n di- Novembrskem pa do sedaj nit; eden. rektiv. Zaradi tega se Večkrat dogaja, da Da- se poživi Novembrsko tekmovanje, so je število neopravičenih izostankov od dela postavljeni sledeči zaključki; zelo veliko. Posamezna podjetja so dosegla 1. brez odlaganja je treba izvesti sklepe celo 25 % izostanek od dela z ozirom na . tretjega plenuma Glavnega odbora in brez-celokupno število zaposlenih.	pogojno izvesti direktive višjih sindikalnih
Na Novembrsko tekmovanje so več ali forumov; -manj vplival: dopusti in nepravilnosti v	2. takoj organizirati Novembrsko tekmo-
zvezi s oroglašanjem udarnikov. V nekem	vanje v vseh podjetjih in ustanovah;
industrijskem podjetju, ki šteje 780 delav-	3. 6 pcmočjo agitacije :n propagande mečev je proglašeno za udarnike 5 tovarišev,	ksimalnb izvesti kampanjo za Novembrsko
med lem ko je v nekem gospodarskem	tekmovanje;
ministrstvu, (ti /.. posluje ' 150 uslužbencev, 4. organizirati dobro evidenco in kontrolo proglašenih za udarnike 15 tovarišev! Prav doseženih rezultatov;
tako so pogosti primeri nepravilnega na-*	S. pristopiti k prevzemanju konkretnih
grajevanja' udarnikov', .izumiteljev, iznajdi-	obvez, ki se bodo izvršile v času tekmo-
teljev in haci-onalizatorjev proizvodnje. Pra- Vanja;
vilrio nagrajevanje za dosežene uspehe bi	6. poskrbeti za pravilno nagrajevanje
dalo pobudo tudi ostal;m delavcem, da vlože	strokovnjakov, udarnikov	in	ostalih	de-
v svoj posel wo svojo sposobnot in trud.	laveev;
Posebno velike napake "so napravljene v po- 7. izvesti akcijo za čim boljšo preskrbo gladu preskrbe udarnikov in z zakasnelim delavcev, organizirati zadruge in menze; izdajanjem udarniških legitimacij- Iz d os e-	8- urediti odnose med podružnicami in
danjeg.a dela v pogledu organizacije Novem- upravami podjetij;
brskega tekmovanja je razvidno, da sindi- 9. uvesti osebno oidgovomost sindikalnih kalne organizacije niso temeljito proučile	funkcionarjev in forumov,	ker	so sindikal-
določb Tretjega plenuma Glavnega odbora,	ne organizacije odgovorni	orgamizatiarji	in
k; se nanašajo na- tekmovanje. Zaradi tega	vodje tekmovanja.
Ob prehodu posredovanja dela v Enotne sindikate
se je lahko zgodilo to, da je v določenem številu podjetij prenehalo k Umovanje, Poročila se v obče ne pošiljajo Samo Zveza PTT je poslala poročilo za mesec (naj. Do sedaj so" poslali direktive v zvezi z izvajanjem Novembrskega tekmovanja samo Zveze: PTT, denarnih, brodarjev ;n Glami odbor za Srbijo. Otale zveze in glavni odbori niso dosedaj izdelal-, - in odposlali ni-kakih tozadevnih direktiv.
PRVOMAJSKO IN NOVEMBRSKO TEKMOVANJE
Na osnovi razpoložljivih m kcutroliranih podatkov gospodarskih ministrstev je ugotovljeno, da je proizvodnja v primeri z zad-nj m tromesečjem nazadovala. V nekaterih osnovnih vejah industrije celo še ni izdelan, program proizvodnje, čeprav so v večini primerov objektivni pogoji ugodnejši kot so bili. v 'prvomajskem tekmovanju.
V rudarski, kovinski, J teni, živilski, gradbeni in. u on jarso-predelovalni industriij ni
Postopek pri razmeščanju zaposlene in razporejanju nezaposlene
(ielOVne Sile (Nadaljevanje)
v.
Vlada Ljudske republike Slovenije je nedavno v našem dnevnem tisku objavila vrstni red javnih del, ki imajo z ozirem na njih važnost in nujnost za skupnost prednostni značaj. Prav tako so objavile vrstni red njihovih javnih del vse vlade ostalih ljudskih republik v državi.
Vsa ta dela, ki se izvajajo v vsej državi po enotnem načrtu, morajo biti izvršena v določenem času ter se morajo tudi krediti, ki jih je za ta dela določila. m-ša ljudska-oblast pravočasno in v celoti uper,vbiti.
Izvajanje tega načrta bodo sindikalne organizacije v najvec-ji meri podprle z akti-vizacijo vse razpoložljive delovne sile ter z njeno načrtno jn- naj smotrnejšo razmestitvijo.
Ugotavljanje poklicev in razmestitev zaposlene delovne sile.
. Krajevni medstrakovni sveti naj organizirajo čim popolnejšo evidenco nad vso delovno silo njihovega posredovalnega delokroga ter vodijo točno statistiko o stanju zaposlene in nezaposlene delovne sile.
Dalje morajo razpolagali s točno evidenco in podatki 0 strokah, vrstah dela, poklicih in kvalifikaciji zaposlene delovne sile, o prirodi in značaju dela, kj ga delavstvo opravlja ter zaposleno delovpo silo razmeščati v skladu s potrebami' državnega go-spodarkega načrta in odredb pristojnih ljudskih oblasti.
Iz tega sledi, da bodo Krajevni med strokovni svet; predlagali ponovno razmestitev vsega nepravilno zaposlenega kvalificiranega delavstva, za katerega ugotovilo, da m zaposleno v njegovi stroki, da ni zaposleno v dovoljni meri m na primernem dolu z ozirom na njegovo kvalifikacijo.
Take razmestitve so na škodo skupnosti in tudi kvalificiranega delavca samega, ki v primeru zanolitve pri manj važnem delu n-ajčešče ne doseže one mezde, ki bi jo imel, ako bi delal v svoji stroki.
Na ta način bomo postopoma popravili vse nepravilne zaposlitve ter usmerjali delavstvo v one stroke za katere je usposobljeno, nikakor pa ne memo ravnodušno gledati zaposlitve kvalificiranega delavstva pri takih delih, ki jih lahko opravljajo priučeni ali pa celo nekvalificirani delavci.
Evidenca potrebe po delovni sili |n razporeditev nezaposlene delovne sile
Drugi pogoj za uspešno posredovanje dela je točna evidenca nezaposlenih delavcev in nameščencev ter vse razpoložljive del mm e sile v obče, kakor tudi aktiviziranje vse delovne sile, ki ni v dovoljni meri zaposlena,
V ta namen moramo nezaposleno delovno silo zbirat: in jo 'pripravljati za potrebe posameznih sektorjev narodnega gospodarstva.
Na osnovi izkazanih potreb bomo po gornjih vidikih razporejali nezaposleno ip. razpoložljivo delovno silo na delo v skladu s potrebami posameznih gospodarskih sektorjev in državnega gospodarskega načrta*
Pri razmeščanju nezaposlene delovne sile moramo upoštevati strokovno kvalifikacijo in vse druge pogoje, ki jih stavljajo ustanove. obrati fo podjetja, ki delovno silo potrebujejo Z izpolnievanjem gornjih nalog bomo v nemi meri dosegli osnovno nalogo posredovanja	v sindikatih, to je na-
črtno in smotrno razmestitev delovne sile tej- izvršili njeno koncentracijo na onih delih, ki so za dvig našega narodnega gospodarstva odloči ne važnosti.
Sodelovanje KMS-ov z upravami podjetij.
S pravilnim vodenjem sindikalnih podružnic in usmerjanjem njihovega dela v podjetjih in ustanovah, predvsem pa s čim pogostejšim stikom funkcionarjev KMS-ov z odgovornim; vodstvi podjetij, bcrno" dosegli eno medsebojno sodelovanje, ki ga doslej marsilde ni bilo. To sodelovanje bo prav posebno važno pri razmeščanju zaposlene delovne sile in pr; razporejanju nezaposlene delovne sile, ki se mora brezpogojno vršiti po predhodnem posvetovanju in v soglasju z vodstvom podjetij, obratov ali ustanov.
.Z vodstvi podjetij jn ustanov’ naj Krajevni medstrdiovni sveti razpravljajo o vseh perečih vprašanjih delavstva ter te probleme skupno rešujejo in sporazumno odpravljajo vse napake in pomanjkljivosti, ki so na škodo delovnega ljudstva.
Z druge strani bodo sindikalne organizacije z odpravljanjem vseh nezdravih pojavov med delavstvom, z utrjevanjem discipline v dela vekih vrstah, z dviganjem zavesti delovnih množic in s trudom za povečanje njihove storilnost: postale gonilna sila vsega delovanja, v kateri bodo vodstva podjetij imela največjo oporo ter se pri svojem delu naslanjala nanje.
Zaposlitev naše delovne sile, ki se vrača iz tujine.
Naša ljudska oblast je s svojimi na-pori za gospodarsko obnovo dežele dobro leto po osvoboditvi ustvarila pogoje ra repatriacijo in zaposlitev našega delovnega ljudstva, ki je bilo vsled težkih političnih in gospodarskih razmer v predaprUski Jugoslaviji prisiljeno na težko pot tekanja dela in kruha v tujini.
Razmah industrije in obsežna javna ter obnovitvena dela so zajela ekoraj vso razpoložljivo delovno silo v naši državi. Kljub skrajni štednii in smotrnemu razmeščanju delovne si.e ni za vsa dela, k: jih izvajamo v naši državi, na razpolago dovolj delovnih rok.
Ta _ primanjkljaj delovne sile se bo z nad a Ijn im porastom vseh delavnosti v zemlji povečal, s čemer postaja potreba po delovni sili vedno večja. Zato je naša ljudska oblast pred kratkim ukrenila vse potrebno za postopno vrnitev delavcev in njihovih družin iz inozemstva v domovino.
Naloga sindikalnih organizacij je, da re-patriirane delavce vključijo v naše delavske Vrste ter jih zaposlijo z ozirom na njihovo strokovno kvalifikacijo in pridobljene izkušnje. Hkrati je naša dolžnost, da poskrbimo za nastanitev repatrtiranih družin ter da tem trpinom damo vse ono, kar smo iim ilolžnj dati jn česar so v tujini zaman iskali.
Mnogo teh tovarišev in tovarišic, ki v tujini niso pozabili, da sc našega rodu in krvi, ne obvladajo danes materinega jezika, kair pa ne more in ne sme biti zapreka in težava za njihovo zaposlitev. Njim morajo 6'ndikalne organizacije posvečati vso potrebno nažnjo in skrb, jih pritegniti v naše sindikate ter začeti med n'im: < kul-tumo-prosvetnim in političnim delom.
(Nadaljevanje sledi.)
POZDRAVLJENI UDARNIKI - JUNAKI DELA!


L

:,V y
1.	POGAČNIK VLADIMIR, vodja kuril, niške delavnice je s svojimi predlogi za izboljšanje dela doprinesel skupnosti materialne koristi; izboljšal je krmil j e na lokomotivah in armaturah ter prihranil s tem na času za popravila, kar je pri transportnih sredstvih, ki morajo služiti številnim obratom, zelo važno.
2.	POGAČAR .JOŽEF je kot rezalec tračnega železa v hladni valjarni prekoračil predvojno normo za 26%.
3.	DELENC TOMAŽ je zaposlen v »peklu« (tako nazivatno livno jamo martinarne) kot jamski pomočnik. Na delovnem mestu, kjer teče železo kot mleko, vrši tov. Delenc svoje odgovorno delo z vzgledno vestnostjo in do-prinaša za skupne kristi.
4.	TUŠAR JANEZ je zaposlen kot zanjkar v žični valjarni. S predlogom in izvedbo kanala za izogib zanjk na progi je preprečil mnogokratni zastoj proge in povzročitev izmečka. S smotrnejšim oskrbovanjerii valjčnih ogrodij ter popravili je precej prihranil na času in materialu.
5.	GOLOB MARJANA je zaposlena kot po-spravljalka v gradbenem oddelku. Na tem delovnem področju se norme težje merijo in postavijo. Golobova je z delom dokazala, da se da tudi pri tem delu določiti normo, saj sama opravlja delo, ki sta ga prej vršili dve pospravljalki.
6.	HVALA TVAN je imenovan za udarnika zaradi vestnega in vztrajnega dela. Zaposlen je kot lomilec kamenja v kamnolomu plavžarskega obrata. Pri obnovitvenih delih je sodeloval vzpodbudno in vzgledno ter mnogo pripomogel k hitrejšim izvršitvam strokovnih del.
7.	KALAN RUDOLF, zidarski delovodja v martinarni je s svojimi predlogi racionaliziral vzdrževalne naprave in prekoračil normo za 50%. Domači strokovnjak je pokazal na sektorju dela, ki ga je opravljal inozemec, doslej nevidene uspehe fn velja njegova skupina že dolgo časa za udarno martinarsko skupino. Tovariš Kalan izboljšuje delovne postopke tudi izven svojega delokroga.
8.	KRAPEŽ ALBERT je delovodja oddelka mehanične delavnice. Pri vseh*vzdrževalnih in obnovitevnih delih na delovnih in pogonskih strojih sta njegova sposobnost in udar. nosi odločilni faktor za dosego hitrega in kvalitetnega uspeha. S svojimi predlogi za izboljšanje dela je prihranil na materialu in času nad 25.000 din.
9.	JELOVčAN PETER, ogrejevalec stroj-ne peči za segrevanje ingotov v žični valjarni, je s svojimi predlogi in izvedbami največ pripomogel, da je bilo mogoče vzdržati v obratu strojno peč, za katere popravilo bi bila potrebna predčasna ustavitev obratovanja. '
10.	BENČINA ALOJZ je zaposlen kot ključavničar v konstrukcijski delavnici in vrši dolžnost namestnika damskega mojstra; izboljšal je normo za 40%, v gotovih primerih pa tudi za 62%.
11.	KRISTAN PAVEL je zaposlen kot pre-mikač pri žel. oddelku. S svojo izredno skrbnostjo in marljivostjo presega norme za 33% in je na svojem delovnem mestu vzgled vsem tovarišem.
12.	KRIŽAJ ANTON je zaposlen kot orodni kovač in čistilec litine v sivi livarni. S smotrnim delom je pri čiščenju pražilne gredi za cinkarno v Celju prihranil okrog 30% na delovnem času ter doprinesel s tem stvarno korist, ki ga kvalificira za udarnika. Tov. Križaj je absolvent podkovske šole in vsestransko iniciativen.
13.	CENČEK EDVARD je zaposlen kot namestnik delovodje v mehanični delavnici. Na svojem področju je prekoračil delovne norme za 45% in s tem znatno dvignil dela-zmožnost reparaturne delavnice — od njene ekspeditivnosti so namreč zelo odvisni produktivni obrati.
14.	JURKOVIČ MIRKO, elektrovdrilec mehanične delavnice na Javorniku je s svojo iznajdljivostjo in strokovno sposobnostjo na polju tehnike varjenja prihranil 10% na obrabi dragocenih strojev.
15.	GOLOB VIKTOR, delovodja na Javorniku III. je s svojo iziiadljivostjo izboljšal strojne naprave tako daleč, da je prihranil na raznih delih in napravah nad 10% materiala ter vzpostavil možnost trajnejšega obratovanja posameznih oddelkov.
16.	POGAČAR FRANC, montažni delavec v ‘konstrukcijski delavnici izvršuje vsa montažna dela v največjih višinah. Montažne slike, ki so mnogokrat predmet občudovanja, predstavljajo njegovo, vsem nevarnostim izpostavljeno delovno mesto. Dobre volje se povzpne v višino, dobre volje se vedno vrne med svoje tovariše.
17.	HRIBAR JOŽEF je zaposlen kot valjavec predproge valjarne na Javorniku. V delovnem kolektivu je kljub večjemu številu nepriučenih delavcev pripomogel, da je proga dosegla zadovoljivo proizvodnjo. Njegov
TOV. DERGANC JE POSTAVIL 30 m VISOK DIMNIK V PETIH DNEH
Pred nekaj meseci smo bili v tovarni Tanina v Goričanah prisiljeni popravljati tovarniški dimnik. Dimnik je železen, visok okrog 30 metrov s premerom 57 cm. V dobi okupacije izrabljen do konca, je grozil, da se bo v sredini prelomil in poškodoval stavbe. Odločili smo se, da ga takoj popravimo in smo hoteli že prižeti s postavljanjem lesenega odra. Po nasvetu tov. ing. Ditriha, načelnika oddelka za kontrolo industrijskih naprav na MIR-u, smo poklicali v tovarno tov. Derganca iz Ljubljane, ki se je obvezal, da. bo postavil dimnik brez vsakega odra. Svojo obvezo je tudi dosledno izvršil. Dimnik je bil v treh dneh podrt in v petih dneh nanovo postavljen. Pri delu si je pomagal z lestvami, ki jih je privezal na že postavljeni del dimnika in z osmimi trami, s katerimi je zaščitil streho in po njih spravljal dimnik po posameznih členih na mesto. Na enem tramu, ki ga je privezal na že postavljen del dimnika si je pomagal, da je spravil dele dimnika v višino.
Svoje delo je opravil mojstrsko in vestno tako, da zasluži vse priznanje in pohvalo.
Jeseniški udarniki in izumitelji

Ml
_	■. • C:?;"':"
28
VM	E			smm
osebni doprinos zaradi občutnega pomanjkanja kvalificiranih moči pa je prekoračen za 20%.
18.	ŠMID FRANC, elektrovarilec v konstrukcijski delavnici kaže izredno zanimanje za delo in je za okrog 50% izboljšal postopek varjenja na svojem področju. Na polju vsesplošno uporabljenega varjenja pomeni vsaka izboljšava znaten korak naprej, izboljšanje storitve pa je resnično udarništvo.
19.	ŽEN MAKS, kapular in livar KID je s smotrnim delom dvignil mesečno proizvodnjo kovino-hvarne za 30 do 38%. Važno in natančno delo tega oddelka opravlja iniciativno in kvalitetno. Tovariš Maks je pravi tip veščega, odločnega -in saniostojnega kovinarja, ki je in bo stare norme še dvignil.
20.	ŠIFRER FRANC je kot drugi ogreva-
len pri paketni peči največ pripomogel, da je proga v prvem tromesečju 1946 prekoračila predpisano proizvodnjo za 22%. S strokovnim znanjem je sodeloval tudi pri uvedbi izdelave pločevine, ki se doslej še ni izdelovala v naši državi.	{
21.	STANA JANKO, obratovodja samotne opekarne je izboljšal mlinske naprave tako, da prištedi podjetje na času in materialu nad JJ58.000 din letno. V obratu je izvedel celo vrsto izboljšav, ki so prinesle gospodarske
m socialne koristi ter deluje iniciativno in z uspehom na važnem sektorju proizvodnje ognjevzdržnega materiala. Tovariš Stana je nadomestil inozemske strokovnjake in'vodi obrat z vidno težnjo po izboljšanju kljub temu, da je 100% invalid.
22.	OBLAK STANE, obrtni ključavničar plavžarske skupine je z udarniškim delom pospešil obnovo in doprinesel koristi s prihrankom na času. Tovariš Oblak sicer ni doprinesel kakega določenega predloga za izboljšanje, vendar je vsa dela na svojem področju izvrševal z veliko vnemo in uspehom.
23.	ISKRA FRANC, stružilec valjev je kot kaliberski strugar presegel proizvodnjo za 30%. Njegov uspeh je treba toliko bolj upoštevati zato, ker je tovariš Iskra kovinar -jubilant z nad 50 leti službene dobe. Delo, za katerega sta bila pred vojno potrebna dva strokovnjaka, vrši sam z enim učencem.
24.	GREGORI ANDREJ, orodni ključavničar mehanične delavnice na Savi je po lastni inciativi spremenil gotove delovne priprave in tako pospešil proizvodnjo orodja za 25%. Kdor ve, kaj pomeni dobro orodje in hitra oskrba dobrega orodja v sestavu delavnosti, ki ima dnevno tisoče potreb, za-a ceniti Gregorijev doprinos za skupnost
25.	RIBNIKAR JANEZ, valjavec na težki progi je vložil vso osebno iniciativo in ves trud, da je proga dosegla predpisano proizvodnjo kljub pomanjkanju strokovnih delavcev. S svojim osebnim doprinosom je v teh razmerah presegel normo za 20%.
26.	DRENŠEK VIKTOR, delovodja strugar-ne na Savi, je predlagal in izvedel prenos izdelave kokilnih ušes iz kovačnice na frik-cijsko stiskalnico v mehanični delavnici ter prihranil s spremembo tega delovnega postopka na času in materialu pri istočasni razbremenitvi dveh kvalificiranih delavcev letno 25.000 din.
27.	NAGODE KARL, pomožni elektromoj-ster pri plavžu je' izdelal elektrogrelce za sušenje izolatorjev in brezhibno izvedel popravila na magnetnem žerjavu, kar je prej izvrševala le inozemska tvrdka. — V izdelavi je tudi njegov predlog za uspešnejši način elektrovarjenja kotnega železa.
28.	DOLENC JURIJ, stružilec valjev in obratni zaupnik v strugami je mnogo pripomogel pri konstrukciji brusilnih naprav. — Uspeh ni važen samo zato, ker je omogočeno nemoteno obratovanje, temveč pomeni istočasno osamosvojitev z ozirom na n v oz ra inozemstva.
ESMfr H B8ČK3MA
Pri gradnij proge je delavska mladina prve
V mladinskih delovnih brigadah, la gradijo -progo Brčko—Bauoviei, je tudi lepo^število mladega sindikalnega naraščaja — naše delavske mladine, ki skupno s kmečke mladino jn dijaki iz vse Jugoslavije rešuje tehnične probleme, premaguje vse omare in pridobiva neprecenljive izkušnje, tako da bodo po povratku lahko ti mladinci svojim sindikahrina organizacijam mnoge koristili
Poleg velikega gospodarskega pomena, -ki ga predstavlja za našo državo izgradnjami® proge je prva in najvažnejša naloga vzgoja mladine, ki dela na tej progi. S ciljem, da bo čim prej zgrajena mladinska proga in pridobljeno kar največ izkušenj, mladina naših narodov na gradnji svoje proge medsebojno z vso vnemo tekmuje.
Od inženirjev in strokovnjakov, ki zastavljajo vse svoje znanje in sile za dobro delo in lepe uspehe, se mladina mnogo nauči, saj nam strokovnjaki vsestransko pomagajo tako s tečaji, predavanji, pa tudi z nasveti pri delu samem. Vendar vsi strokovnjaki niso enaki in mladina se brezobzirno bori proti vsem tistim, ki hočejo delati pod geslom »bomo že naredili« in vidijo najrazličnejše zapreke, zaradi katerih se po njihovem mnenju tempo dela ne more povečati. Ti strokovnjaki ne uživajo pri mladini spoštovanja in simpatji ter ne morejo biti ovira, da si 25.000 mladih delavcev na bi postavilo realnih norm, na podlagi katerih sestavljajo svoje obveze ,in organizirajo tekmovanje.
Pri delu samem se že od daleč lahko ugotovi, kakšen je strokovnjak, ki vodi delo na sektorju. Po opravljenem delu takoj spoznaš, kdo se resnično trudi in kdo zaspano vrši svoje delo. Delovne in predane strokovnjake pa mladina visoko ceni in spoštuje, ker ve, da njihovo delo ne teče po zastarelih tirnicah.
Mladina pri razdeljevanju dela že v naprej točno po postavljenih normah preračuna, koliko kubičnih metrov materiala mora pripraviti ena brigada, koliko ena četa. koliko posameznik, da bo v določenem času izvršen usek, nasip ali betonski objekt. Na tak način mladina pazi. da svoje delovne sile ne troši v prazno. Prav zaradi tega se v vseh brigadah posveča posebna skrb in pažnja orodju, ki mora biti vedno v naj-ooljšem stanju, ker je to predpogoj za uspešno delo. Isto velja za tračnice in va-gončke, s katerimi se razvaža material. S tako organiziranim <lelom si mladina na progi zagotavlja uspeh in pohvalo mnogih inženirjev, ki čestokrat poudarjajo, da so naši uspehi izredni in skoraj neverjetni.
S takim delom in organizacijo se med mladino razvija zdravo tekmovanje. Najboljši mladinci dobivajo časten naslov »udarnik«, brigade naziv »udarne«, ali pa so’ pohvaljene. Kakor je v tem zdravem tekmovanju vsa mladina Jugoslavije enotna, tako j« enotna tudi slovenska mladina, saj skupaj vihte krampe in,lopate vajenci iz železniških delavnic in študentje z univerze, rudarji iz Trbovelj in srednješolci, ki še nikoli niso imeli možnosti tako tesnega in iskrenega sodelovanja, kot obstoja danes, ko gradijo svojo progo.
Vsa slovenska mladina dela na progi zelo požrtvevalno, vendar v delu in organizaciji prednjači delavska mladina — mladi sindikalisti. Brigada »Vojka Premrla- iz Julijske krajine, ki je po večini sestavljena iz mladih delavcev, ie 15 dni pred postavljenim rokom zgradila most preko Tinje in zato prejela naziv »udarna«, Tržačani Leban Stanko, Kariž Milka in italijanski delavec Argielli iz tržaške brigade »Pina Tomažiča« so bili pohvaljeni'. II. mariborska brigada, v kateri je 60 mladih vajencev železniških delavnic, je bila že v prvi grupi med pohvaljenimi brigadami. Pred nekaj dnevi je bila pohvaljena tudi II. celjska brigada, ki je sestavljena iz lep.ega števila mladih delavcev iz revirjev in dijakov iz Celja. Od ljubljanskih brigad je med prvimi II. brigada, v kateri je najboljša četa sred-njetehnikov. V tej četi je povprečna storitev mladinca 2.3 kub. metra pripravljenega materiala v 6 urah. še posebej pa se odlikujejo tovariši Povirk, Bore in Zajc iz I. razreda arhitekturantov, ki dnevno prekoračijo svoje obvezo — njihova storitev v 6 urah je 2.80 kub. metrov pripravljenega materiala.
S tem delovnim poletom, ki vlada na mladinski progi, bo mladina nadaljevala tudi v tovarnah, kjer bo izpopolnjevala svoje znanje in storila vse, da bo kos nalogam, ki jih zahteva čim hitrejša gospodarska obnova naše države.
Tudi pri kulturnem, fizkulturnem in po-titično-vzgojnem delu naša mladina ne zaostaja. Poleg izkušenj v organizaciji dela bo tudi politična vzgoja, kulturna delavnost in fizkuitura na mlaidinski progi prinesla z vrnitvijo naše delavske mladine večjega delovnega poleta v sindikalne organizacije. Gradnja mladinske proge je torej za vso mladino Jugoslavije preokretrtica k večji delavnosti in sposobnosti, je šola za naše mladinske in sindikalne kadre. Matija Knap
Tudi v samotni tovarni tekmujemo
V	tovarni nas je zaposlenih 107 delavcev in 5 nameščencev. Tudi, tovarišice imamo v fivoji sredi in sicer 29. Organizirani smo prav vsj 100%.
V	vseh oddelkih tovarne delamo s polno pano, saj smo iz bratske Češke dobili večjo količino surovin, katere so nam nujno potrebne za izdelavo ognjestalnega, visoko odpornega samotnega materiala. V kratkem času se bo pokazal velik napredek v produkciji, tako, da bomo zadovoljili mnoge tovarne, (katerim je naš samotni izdelek težko pogrešDiv.
Na rednih podružničnih sestankih se do dobra pogovorimo o problemih, o nalogah % izboljšanju načinov dela in podobno. Isto” časno pa se seznanjamo s političnim položajem doma in v svetu. Posebno zadnje čase so sestanki polni burnih debat, ko sd odločuje usoda naših bratov v Trstu Julijski krajini.
Naš; uspehi v delu, tovarištvo in enotnost v boju za svobodo in pravice ljudstva naše Primorske, so naše najmočnejše orožje, katerega Skrbno čuvamo on utrjujemo.
BenetSte*
Spoznajmo našo demokratično zakonodajo I ^ Lew Svetek:
Zakon o socialnem zavarovanju -nova pridobitev delovnih množic
Dne 20. julija 1946 je Ljudska skupščina FLRJ sprejela novi zakon o socialnem zavarovanju delavcev, nameščencev in uslužbencev. Ta zakon, ki pomeni pomemben doprinos k izgrajevanju naše delovnopravne zakonodaje, moremo imenovati izredno važno pridobitev širokih delovnih množic tako glede njihovega zavarovanja v raznih primerih nastopa nesposobnosti za delo, kakor tudi glede učvrstitve enotnosti delavskega razreda. Novi zakon namreč izenačuje v pravicah in dolžnostih iz socialnega zavarovanja vse osebe v najemnem delovnem odnosu, tako delavce kakor nameščence in končno tudi vse. državne uslužbence. S tem zakonom je končno odpravljena žalostna dediščina stare Jugoslavije na polju socialnega zavarovanja, ki je služilo 'prav tako .kakor vse ostale delavske ustanove v bivši Jugoslaviji v glavnem kot instrument vladajočih protiljudskih režimov za cepljenje delavskega razreda in za umetno vzdrževanje razrednega antagonizma med delavci in nameščenci na eni strani, ter med obema tema skupinama in državnimi uradniki na drugi, strani.
Nič manj kakor 14 različnih samostojnih nosilcev socialnega zavarovanja je izvajalo socialno zavarovanje za delavce in nameščence v stari Jugoslaviji. Ti nosilci so bili med seboj nezavisni, imeli So svoje posebne statute, svoja posebna pravila, pa tudi uradovali so vsak po svojih posebnih načelih in delili so svojim zavarovancem tudi različne dajatve. Da bi slepili delavski razred in ga prepričali, da ima vendarle glavno besedo pri upravi socialnega zavarovanja, so nekdanji oblastniki ovili to za-, varovanje z nimbusom »avtonomije« in poverili upravo celo paritetnim zastopstvom delodajalcev in zavarovancev, do-cim so sebi seveda pridržali vrhovno nadzorstvo. Kako je ta »pariteta« dejan-,sko izgledala, vedo prav dobro vsi poznavalci našega prejšnjega socialnega zavarovanja, a še prav posebno zavarovanci sami, ki se je še danes spominjajo z grenkobo in ogorčenjem. Seveda je res, da v tedanjih socialnih in gospodarskih pogojih drugače niti ni moglo biti, saJ se v pogojih nebrzdanega kapitaliz-ma vsaka še tako lepo zveneča gesla o svobodi in enakopravnosti morajo slej ali prej izroditi v grobo' izkoriščanje, v neomejeno nadmoč kapitala ih lastnikov proizvajalnih sredstev, torej tudi lastnikov delovne sile delavcev in nameščencev, da o kapitalistični državi sploh ne govorimo. -Nujno je morala torej vzrasti paša nova ljudska država, morala se jg izoblikovati naša nova socialno,gospodarska struktura, da smo mogli dobiti napredno socialno zavarovanja, ki odgovarja interesom delavskega razreda, torej zavarovancev samih.
Naše novo socialno zavarovanje se za-sniva v glavnem na načelih, ki jih je postavil Lenin na Praškem kongresu 1. 1912. Lenin je takrat predložil kot najboljši sistem socialnega zavarovanja državno "zavarovanje, temelječe na naslednjih štirih točkah:
a)	zavarovanje mora zaščititi delavce v vseh primerih izgube delovne sposobnosti, torej za primer bolezni, starosti, invalidnosti, delavke tudi za primer nosečnosti in poroda; prav tako pa tudi po smrti zavarovanca njegovo, vdovo (vdovca) in otroke;
b)	zavarovanje mora zajeti prav vse osebe v najemnem delovnem odnosu, skupno z njihovimi družinami;
c)	zavarovancem se mora nuditi polno nadomestilo njihove mezde, dočim morajo vsi stroški zavarovanja pasti v breme države in delodajalcev;
č) zavarovanje morajo izvajati enotne zavarovalne organizacije, zasnovane na teritorialnem principu in p0 načelu popolne avtonomije zavarovancev.
Vsa ta načela je Sovjetska zveza v celoti uresničila kot država, kjer je socialistični sistem izgrajen v popolnosti. Sla je celo še dalje in je poverila soci-vbio zavarovanje izključno sindikatom, ■claša ljudska država, ki jo obeležuje demokratična oblast najširših delovnih množic, je šele na poti k socializmu in 2ato seveda ni mogla navedenih Leninovih načet izvesti v celoti. Tako vidimo odstope zlasti v tretji točki, kajti naš zakon predvideva zaenkrat, dokler ne bo moglo naše gospodarstvo prevzeti nase v celoti stroškov socialnega zavarovanja, da te stroške nosijo deloma tudi zavarovanci sami. Pač pa je naše socialno zavarovanje — v skladu z novim odnosom delavskega razreda do države — postalo državno zavarovanje, ki ga bo izvajal Dižavni zavod za socialno zavarovanje kot občedržavna ustanova v smislu člena 88 nove usatve. Treba je namreč_ vedeti, da predstavlja naš novi zakon že drugo etapo v razvoju socialnega zavarovanja v naši novi ljudski republiki. Zgoraj omenjena razkosanost Socialnega zavarovanja, in kaos, ki je zavladal v času. okupacije, sta 'namreč narekovala nujnih ukrepov takoj po osvoboditvi celotnega ozemlja .Jugoslavije. Tako smo dobili že 2. maja 1945 zakon o izvajanju socialnega zavarovanja na področju Demokratične Federativne Jugoslavije, ki ga je izdal tedanji zvezni minister za socialno politiko. Ta zakon, ki je imel sicer od vsega začetka Preboden nomen, je vendar pomenil ve-tk naoredek v primeri s preišnjim stanjem, ker ie združil vse prejšnje samostojne nosilce socialnega zavarovanja v
en sam nosilec, Osrednji zavod za socialno zavarovanje in s tem znatno pripomogel k uvedbi novega zavarovanja, ki bo prav tako osredotočeno v enem enotnem nosilcu, Državnem zavodu za socialno zavarovanje. Seveda je bil takrat rešen samo organizacijski del socialnega zavarovanja; nedotaknjena je ostala vsa materialna vsebina zavarova-, nja, ki predstavlja seveda jedro vsakega socialnega zavarovanja. Jasno je seveda, da materialne strani socialnega zavarovanja niti ni bilo mogoče rešiti v prvih dneh, pa tudi ne v prvih mesecih po osvoboditvi; pač pa je danes naša politična in socialna struktura že toliko utrjena, da moremo brez bojazni pristopiti tudi k tako temeljiti reorganizaciji ene najvažnejših socialno - političnih ' ustanov.
Novi zakon o socialnem zavarovanju delavcev, nameščencev in uslužbencev bo stopil v veljavo osmi dan po objavi v Uradnem listu FLRJ. 'Vendar določa v svojih končnih odredbah, da se bo izvajanje socialnega zavarovanja po novem zakonu začelo šele s 1. januarjem 1947, kar je razumljivo spričo bistveno nove formalne in materilane vsebine socialnega zavarovanja, ki jo novi zakon prinaša. S tem dnem bo tudi prenehal veljati zakon o izvajanju socialnega zavarovanja na področju DF.J z dne 2. maja 1945 ter ostali predpisi, ki so urejali to materijo; prav tako bo s tem dnem prešla vsa imovina in vse poslovanje Osrednjega zavoda za socialno zavarovanje na Državni zavod za socialno zavarovanje, ki mora s tem dnem stopiti v življenje.
Novi zakon ima v glaviiem tri dele: v prvem delu postavlja -osnovna načela novega socialnega zavarovanja (prvo poglavje) ter, določa povračila in kazni za kršitelje njegovih odredb (drugo poglavje) ; v drugem delu še bavi z dajatva- * mi iz socialnega zavarovanja ob nastopih raznih . primerov delovne nesposobnosti, dočim obravnava v tretjem delu razne prehodne določbe, ki bodo nujno potrebne za. miren prehod v novi sistem, in končne določbe, ki govdre o pričetku izvajanja novega socialnega zavarovanja, o likvidaciji dosedanjega nosilca in prehodu njegove imovine na Državni zavod za socialno zavarovanje.
Osnovna načela.
Takoj v uvodni določbi ugotavlja zakon pravico delavcev, nameščencev in uslužbencev na državno socialno zavarovanje, ..za, primer boieaii, nosečnosti,.,in. poroda., nesreče pri delu, onemoglosti, starosti "in smrti. Obvezno so v državnem socialnem zavarovanju zavarovane vse osebe, ki so v mezdnem delovnem odnosu zaposlene na področju Federativne ljudske republike Jugoslavije v državnih uradih, v državnih, zadružnih in zasebnih podjetjih, ustanovah, organizacijah in gospodarstvih ah v službi zasebnih oseb. Zavarovanje prične teči z dnevom vstopa v službo in ugasne z dnevom izstopa. Vsakdo more. biti zavarovan samo enkrat istočasiio, na drugi, strani pa more prav tako prejemati za isti primer samo eno vrsto dajatev.
Nosilec državnega socialnega zavarovanja na vsem področju FLRJ je Državni zavod za socialno zavarovanje s svojimi organi, ki so Organizirani na teritorij alni in profesionalni osnovi. V skladu z našo politično in družbeno stvarnostjo se mora socialno zavarova-. nje č™1 bolj približati zavarovancem samim in je zato predvideno, kjer bo le prilika, osnovanje službe socilanega zavarovanja celo pri podjetjih samih. Državni zavod za socialno zavarovanje je ustanova občedržavnega pomena v smislu čl. 88 ustave in stoji pod neposrednim vodstvom in nadzorstvom zveznega ministra za delo. Ministru za delo stoji v pomoč Svet socialnega zavarovanja FLRJ, sestavljen iz predstavnikov Zvezne načrtne komisije, finančnega ministrstva FLRJ, gospodarskih ministrstev, komiteta za ljudsko zdravje pri vladi FLRJ, Enotnih sindikatov delavcev in nameščencev FLRJ in ministrstev za delo ljudskih republik.
Za dajatve iz socialnega zavarovanja jamči država s tem, da zagotovi potrebna sredstva v svojem proračunu. Prispevke za kritje obveznosti plačujejo delodajalci in začasno tudi zavarovanci, dokler se le-ti ne oproste plačevanja. Zavarovanci bodo vsekakor oproščeni plačevanja prispevkov, čim bo naše gospodarstvo toliko močno, da bo moglo prevzeti na- svoje rame celotno breme socialnega zavarovanja.
Prelom s prejšnjim v sistemom glede pravic zavarovancev pomeni določba, da se pravice iz socialnega zavarovanja določajo po količini in teži dela: za več dela in za težja dela slede tudi večje pravice iz zavarovanja. Zakon ustanavlja troje kategorij zaposlitve, ki vplivajo na odmero pravic iz zavarovanja: naj-, težje delo, težko delo in ostala dela; to kategorizacijo bo izvedel zvezni minister za delo. Poleg tega kriterija odloča pri denarnih dajatvah še povprečni dejanski zaslužek zavarovanca v določenem časovnem razdobju pred nastankom pravice na dajatve: to je tako zvana osnova za denarne dajatve. To osnovo pred-• stavi ja za denarne dajatve iz zavarovanja za primer bolezni, nosečnosti in poroda povprečna dnevna mezda, za denarne dajatve iz zavarovanja za primer
nesreče in penzijskega zavarovanja pa povprečna mesečna mezda.
Povsem nove so tudi določbe o ocenjevanju nesoposobnosti zavarovanca za delo. V primeru bolezni, nosečnosti in poroda odloča o tem zdravnik Državnega zavoda za socialno zavarovanje ali drugi določeni zdravnik. V primerih nesreče in onemoglosti pa odločajo o nesposobnosti posebne mešane zdravniško-delav-ske komisije, kar znači uvedbo demokratičnosti in hkrati povečanje objektivnosti v postopku za določevanje nesposobnosti in onemoglosti zavarovancev. Te strokovne komisije nastopajo tudi kot druga stopnja v sporih, ki bi nastali v zvezi z ugotavljanjem nesposobnosti za delo v primeru bolezni, nosečnosti ali poroda, dočim so za pritožbe zoper odločitev teh komisij kot prvostopnih instanc predvidene v zakonu tudi višje zdravniško-delavske strokovne komisije.
Prijavo zavarovanca je dolžan izvršiti delodajalec, ki mora tudi voditi predpisane izplačilne sezname in druge razvide o zavarovancih in o njihovem zaslužku. Dospele prispevke mora delodajalec plačati pristojnemu organu Državnega zavoda za socialno zavarovanje, ki vodi o tem kontrolo preko svojih organov. Izplačilni seznami plačilni nalogi, odločbe o plačilu dolžnih prispevkov in izvlečki iz tekočih računov delo-
V gospodarskem procesu ločimo tri glavne in osnovne faze: produkcijo, distribucijo in konzum. V prvi fazi gospodarskega procesa se dobrine ustvarjajo, v drugi fazi se porazdeljujejo med potrošnike, v zadnji in končni pa se dobrine porabljajo, trošijo.
Naša oblast je po osvoboditvi posvetila prvi fazi največjo in glavno pozornost. To je povsem naravno in nujno. Produkcija gospodarskih dobrin je vedno temelj vsega in vsakega gospodarstva; v naši novi državni in družbeni ureditvi pa je postala celo temelj celotne družbene in državne stvarnosti. Ona ni več del ali pa poseben pojav v družbenem življenju, ampak je tako obstojno povezana z njim, da predstavlja njegovo glavno in najbolj bistveno vsebino.
Tudi konzumu ni veljala manjša paž-nja. Tu je zlasti pritiskala šila povojnega pomanjkanja. ,
Nasprotno pa je ostala distribucija na tretjem mestu. 'Distribucijo delimo na medkrajevno in na medosebno. Prvo imenujemo transport, drugo trgovino. Le za zadnjo velja naša pripomba. Medtem ko sta začetek in kraj gospodarskega procesa dobda že v neiki visoki meri socialističen karakter, je ostala distribucija, v glavnem skoraj v celoti 'vklenjena v stare predvojne kapitalistične oblike prehajanja blaga skozi številne roke neproduktivnih elementov. Po ugotovitvah kontrolne komisije je blago cesto prehajalo skozi roke ne le enega, ampak celo več grosistov, preden je prišlo do nadrobne prodaje in s tem v roke potrošnikom. Blago se ni pravilno razdeljevalo, niso se pri tem upoštevale konkretne potrebe ljudstva. V mnogih primerih je blago po mesece dolgo ležalo v skladiščih v škodo potrošnikov in celega gospodarstva-
Kot glavno škodo in nevarnosti takega načina , razdeljevanja moramo ugotoviti' naslednje:
1)	Prepočasno zalaganje trga (kritje potreb) v času največjega pomanjkanja.
2)	Višanje cene z večkratnimi dodatki grosistov in detajUstov za kritje nepotrebne režije in 'za ustanavljanje in izkazovanje ponovnega, čisto neupravičenega dobička.
3)	Nemožnost uspešne kontrole kapitalu'h virov, pa tudi distribucije v ožjem pomenu.
4)	Deljenje kumulacijskih kapitalnih virov na-produkcijske in neštevilne trgovinske, kar je onemogočalo pravilno ugotavljanje rentabilitete, stvarno vrednostno stran gospodarskega udejstvovanja pa postavilo na glavo, ker se je s tem izkazoval porast Vrednosti pri neproduktivnem delu in zmanjševal pri vi-,
dajalcev, ki so opremljeni z izvršilne klavzulo pristojnega organa Državnega zavoda za socialno zavarovanje, so javne izvršilne listine.
Državni zavod za socialno zavarovanje more izterjevati prispevke od delodajalcev z lastnimi izvršilnimi organi. Njegove terjatve imajo v primeru izvršilnega postoppa, stečaja ali poravnave isti vrstni red kakor državne davščine. Terjatve iz naslova neplačanih prispevkov zastarajo v treh letih od konca leta, v katerem dospejo prispevki; ostale terjatve v treh letih od dneva dostave plačilnega naloga. Zastaranje pa se prekine z vsakim aktom, podvzetim v cilju izterjave, če je le dolžnik o tem aktu pravilno obveščen.
Zelo važna Je določba, da se zavarovanci ne morejo odreči pravicam, ki jim gredo po predpisih tega zakona. Ta določba hoče pač kabraniti vsak pritisk s strani nezavednih delodajalcev na zavarovance, da bi s tem izvlekli kakršno koli korist zase. Prav tako se ne morejo zahtevki po tem zakonu niti zastaviti, niti zapleniti, niti kompenzirati, niti prenesti na koga drugega. Izjema je naparvljena za sodno priznane zahtevke iz naslova vzdrževanja, k čemer so zakonodajalca pač navedli moralni in etični razlogi.
To so osnovna načela, na katerih se zasniva naše novo 'socialno zavarovanje.
vovalnostjo. Nadaljnji levji delež je doprineslo z vztrajnim delom, ki je dvignilo produkcijo tako visoko in jo s tem pocenilo kot to nismo pred letom dni niti predvidevali.
Po drugi strani se stroški produkcijske režije tudi absolutno stalno manjšajo z racionalizacijo proizvodnje in vedno boljšo organizacijo podjetij.
Kljub vsemu' temu navedena prizadevanja niso mogla roditi željenih- uspehov prav zaradi vzdrževanja okorelih oblik distribucije. Tako stanje je bilo udarec v obraz ljudskemu hotenju in uničevanje njegovih uspehov-
Govor ministra za industrijo Zvezne vlade in predsednika Gospodarskega sveta tov. Borisa Kidriča v Ljudski skupščini je jasno pokazal, da bo tudi to, do sedaj zanemarjeno področje našega gospodarstva preplavila naša nova družbena stvarnost in ustvarila oblike in načine, ki ji bodo odgovarjali.
Teoretično in praktično je na j važne j-nejsa potrditev teze, da je delo edina osnova vsaki vrednost.!, da se le v delovnem procesu ustvarja in povečuje vrednost. Produkcijsko podjetje mora postati zato temelj naše gospodarske zgradbe. V njem mora cena dob'ti svoj odločilni obraz. Grosisti in detajlisti ne morejo ustvarjati vrednosti in zato tudi ne dobičkov, ker bi bili ti umetni in brezsmiselni. V kolikor so zlasti grosisti sploh potrebni, smejo kriti le svoje najnujnejše režijske stroške. Ves veletr-govski sistem jo treba reducirati na ne--obhodni minimum. Zato bodo mnoge dosedanje funkcije grosistov prevzela’ produkcijska podjetja sama.
S tako ureditvijo bo neposredno odpadla vsa tista škoda, ki smo jo navedli zgoraj. Kot najbolj očividiio bo nastopilo znižanje cen zaradi ukinitve vmesnih stopenj, ki so jih višale; zaradi preprečenja uhajanja kapitalov na nekontrolirana področja pa bo nastopilo kljub znižanju cen povečanje kapitalne akumulacije, ki bo šla odslej naravnost in edmo iz produkcijskih podjetij bodisi v obliki vkalkuliranega dobička, prometnega in luksuznega davka in letnega dobička pri državnih, odnosno dohodnine pri zasebnih podjetjih. Država bo imela zlasti s prometnim in luksuznim davkom v rokah močan regulator splošnega gospodarskega položaja.
Važna bo končno tud," oprostitev strokovnih moči in.njihova prevedba iz neproduktivnih v produkcijska podjetja. To bo pripomoglo k jačanju medsebojnega socialnega zaupanja v naši družbi in učinkovalo pri povečanju in racionaliziranju produkcije, kar je glavna naša naloga.	A. Bajt.
AIg bojmo sg	jji
Nepravilnosti na viškem tramvaju
Sprevodniki, ki vozijo s tramvajem št.. 4 na Vič imajo navado, da pri milarni izstopajo iz tramvaja, popijejo pri »Mikliču« ali »Amerikancu« čašo piva ali kozarec vina, počakajo na vračajoči se tramvajski voz, vstopijo Ln nato spet v redu opravljajo svojo službo. Od milarne do končne postaje na Viču in zopet nazaj do milarne vozi voznik sam brez sprevodnika. Med postajališčem pri milarni in končno postajo je še postajališče pri Ločnikarjevi ulici. Te dni sem se vozil s tramvajem in videl, da j e noseča žena. ki je hotela vstopiti na postajališču pri Ločnikarjevi ulici, padla na tla zato, ker je tramvaj prehitro potegnil. To bi se ne zgodilo, če bi bil v vozu sprevodnik, ki hi najprej ugotovil, da so vsi potniki vstopili in šele nato dal vozniku •znak za odhod. — Taki primeri se ne smejo več ponavljati!
Kdo je kriv, da je bila med sladkor pomešana sol?
2.	avgusta so bile gospodinje v Rožni dolini, ki kupujejo v špecerijski trgovini Smrkolj Ivanke, por. Možina na Cesti XVII zelo ogorčene. Vse brez izjeme so ugotovile, da so v lej trgovini dobile na živilske nakaznice sladkor, v katerem ie bila tudi sol. Kar po vrsti so se vračale v trgovino in zahtevale, da se ugotovi, kdo je temu kriv.
V	dobi, ko smo po prizadevanju nase ljudske oblasti dobro hranjeni, je sladkor izmed vseh živil še najbolj racionirano živilo. Predvsem je nujno potreben dojenčkom in otrokom. Vse obsodbe je vreden oni, ki je zakrivil, da je v vreče' s sladkorjem bila primešana sol. Ta primer je treba preiskati in najstrožje ter eksemplarično kaznovati krivce. Dvojno je mogoče: ali je nekdo vzel sladkor zase in odvzeto količino nadomestil s soljo, ali pa je to namerna sabotaža. — Ljudski in javni tožilec naj skupaj z Na-vodom preiščeta ta primeri
Ali iti škoda, da odpadlo sadje gnije?
V	. vseh ljubljanskih predmestjih imajo upokojenci, državni uslužbenci, delavci in drugi svoje male hišice z vrtovi, na katerih je tudi nekaj sadnih dreves. Vsi lastniki teh malih sadnih vrtov se pritožujejo, da letos sadje nezrelo odpada in to v vse večji utori kot prejšnja leta; sleherno jabolko je črvivo, kljub temu, da so spomladi pred cvetenjem drevje škropili.
V	Rožni dolini imamo sadjarsko društvo. Na to društvo so se spomladi obračali zaradi škropljenja vsi rožnodolski sadjarji. — Toda vse škropljenje ni "pomagalo, zato naj sadjarsko društvo poskrbi, da bo v letošnji jeseni in prihodnji spomladi vsak. gospodar pri škropljenju' pravilno postopal, da bo odpadlo listje sproti zažigal in da ho drevje škropljeno z učinkovitejšimi sredstvi.
Nedozorela jabolka, ki sedaj odpadajo, bi prišla v poštev le za sadjevec, zato bi bilo prav, da bi sadjarsko društvo poskrbelo za stiskalnico, da bi odredilo primeren prostor, kamor bi sp oh določenem času organizirano donašalo sadje. Tako bi odpadlo sadje ne gnilo in se uničevalo zaradi naše malomarnosti.
Ugodnosti dopustnikom
DOPUSTNIKOM 50% POPUST NA ŽELEZNICI
Minister za promet je na predlog ministrstva. za delo odobrilo 50% popust za potovanje tako pri odhodu, kakor pri povratku vsem, ki imajo "plačan letni dopust z veljavnostjo od 10. avgusta. Zato bodo ustanove, odnosno podjetja overovila posebna potrdila, istočasno pa bodo" potrdile tudi sindikalne podružnice. Sindikalne podružnice, ustanove in železniške postaje bodo dobile pravočasno podrobna navodila.
75% POPUST ZA ČLANE SINDIKATOV, KI V SKUPINAH POTUJEJO NA MORJE
Glavni odbor ESZDN Jugoslavije je z ' okrožnico pozval podružnice in Krajevne medstrokovne svete na organiziranje skupinskih potovanj na morje, kjer naj bi dopustniki uživali svoj oddih. Ministrstvo za promet je z odlokom štev. 41.934/46 odobrilo 3000 članom sindikatov v Jugoslaviji 75% popust. Na Slovenijo odpade 500 oseb, članov in članic sindikatov, ki se morejo poslužiti zgoraj navedenega načina. Potrebno je, da Krajevni medstrokovni sveti povsod tam, kjer je dana možnost, organizirajo skupine, ter o tem vsaj 10 dni prej javijo Glavnemu odboru Slovenije, kdaj želijo odpotovati in navedejo število udeležencev. Prijava je nujna zaradi tega, da ne prekoračimo določenega števila. Razumljivo, da pridejo v poštev oni, ki bodo prvi organizirali skupinska potovanja, ki imajo namen uživati dopust na morju, kakor hitro pa bo določeno število doseženo, se popust za nadaljne ukine. Pripominjamo, da popust ne velja za posamezne člane sindikatov. Skupine morajo imeti za to potrebno objavo, ki jo predložijo na. železniški postaji. Popust velja le za skupinska potovanja na morje.
ESZDN J — Glavni odbor Slovenije
llliZŠi!ii@¥ ll©rfe@ za znižanje
cen na trgovinski sektor
ru vrednosti, pri produkciji, pri. deliu samem, kar je pomenilo tudi teoretično absurdno neutemeljenost.
5)	Izgubljanje pomembnega dela kapitala' v roke privatnikov, t, j. odvzem nujno potrebnih kapitalov državnemu gospodarstvu.
6)	Negodovanje širokih delovnih množic zaradi visokih cen in vzdrževanja neproduktivnih elementov.
V celoti vzeto so bile vse te posameznosti velika ovira za našo gospodarsko osamosvojitev, napredek in dvig življenjskega standarda, delovnega Ijudstva.
Osrednje vprašanje pri vprašanju življenjskega standarda množic je vprašanje cen. V vsem udejstvovanju in hotenju delovnih množic vidimo velike in požrtvovalne napore za pocenitev produkcije in utrditev našega denarja in splošnega gospodarskega stanja. V najbolj neposredni in najbolj kočljivi točki, fiksiranju plač in normiranju storitve je sodelovalo delavstvo e zavestno pqžr'>
Tu bodo naši delavci preživeli svoj dopust
Počitniški dom Enotnih sindikatov v Gtozd-Martnljku se pripravlja, da bo sprejet
člane sindikatov
IZ TRBOVELJ
Otvoritev obratne vajeniške šole v elektrarni
Trbovlje
22. VII. 1946 je bil za vajeniški naraščaj v Trbovljah velik praznik. Otvorje-na je bila že dolgo željena in nujno potrebna delavnica obratne vajeniške šole.
Do sedaj je to nedvomno ena izmed najmodernejše urejenih obratnih vajeniških delavnic in bo nudila našemu naraščaju vse možnosti dobre praktične izobrazbe. Ves sistem dela sloni na ' osebni Iniciativi vajenca samega in izključuje kakršno kolj poniževanje ali neumestno osebno poviševanje od strani drugih. Z ocenitvenimi diagrami, ki so učencem stalno na vpogled, lahko vsakdo oceni resnično vrednost vajenca. Načrt, po katerem mora vsak vajenec opravljati predpisani predmeti, pa ga sili k načrtni izdelavi. Tako se izključuje prazen potek dela in se vajenca prisili k razmišljevanju in delovni 'intenzivnosti, že v zgodnji mladosti se mu na ta način vcepi ono, kar je za bodočega strokovnega delavca potrebno. To, kar smo včasih smatrali kot nepotrebne izdatke, istočasno pa zagovarjali visoke dnevnice in plačila tujim strokovnjakom, se je doseglo danes v zelo kratkem času,
kljub ogromnemu obnovitvenemu delu.
Potrebno je jiilo mnogo volje in nesebičnega dela, da se je v teh težkih časih posvetilo toliko pažnje vzgoji naše mladine. Vodstvo obrata skupno s sindikatom je pokazalo tu višek povezave, kj edina dovede do tako pozitivnih uspehov vzajemnega deia.
V tem pogledu gre velika zahvala generalnemu ravnatelju tovarišu Slokanu, ki je z vso vnemo podprl zamisel in izpeljavo ter s tem dokazal, kako naše vodstvo razume resnične potrebe našega delavstva. Tudi' ministrstvo industrije in rudarstva Slovenije je nudilo šoli vse najpotrebnejše.
Omembe vredno je, da oni, ki so v preteklosti do delavstva zavzemali negativno stališče, skušajo tudi pri tem delu z raznimi »strokovnimi« ocenami doseči enake uspehe kot v stari Jugoslaviji. Toda tu je zmagal borbeni duh nove generacije, ki z uspehi na gospodarskem polju dokazuje, da je upravičena voditi in dajati smernice, da se bo naše ljudstvo rlv "gnilo na tisto višino, ki mu pripada.
Uspešno delo naše najmSajše podružnice
Podružnica zdravstvenih in soc. ustanov ima danes 77 članov, ki so nameščeni v raznih ustanovah (filiala FZSZ, bolnišnica, državna lekarna in zobni atelje). Člani se pridno udeležujemo vseh sestankov in predavanj, ki jih prireja sindikalna podružnica redno vsakih 14 dni. Na sestankih se obravnavajo tekoča politična in gospodarska vprašanja, često pa imamo tudi strokovna ali politična predavanja. Tako smo imeli v zadnjenl času precej takih predavanj. Na rednih strokovnih sestankih vodimo diskusijo in zbiramo ptedloge za izboljšanje ter odpravljanje napak in nedostatkov pri delu. Uvedli smo tudi tedenske sestanke, na katerih razpravljamo o vseh vpra-
šanjih, ki se tičejo socialnega zavarovanja in zdravniške službe; prečiiumo in predi-skutiramo tudi vsak nov zakon. Naše članstvo sodeluje v vseh antifašističnih organizacijah in fizkulturnih društvih.
Da se kljub premajhnemu številu uslužbencev pri vseh ustanovah delo opravlja v redu in pravočasno, je bil večji del uslužbencev primoran opraviti veliko število nadur, pa tudi pri gradnji cest smo sodelovali; tovariši, ki se prostovoljnega dela za popravo cest niso udeležili, so prispevali 985 din.
Do konca junija smo zbrali 1920 din za Tiskovni sklad in razprodali za 1000 din 'srečk - loterije telesno vzgojnega društva v Ljubljani.	Laninšek Franc.
*	•	IZ MARIBORA
Tekstilna tovarna ATAMA obnavlja in tekmuje
Le redko se o naši tovarni kaj sliši, zato smo sklenili, da bruno tudi mi poročali o našem delu.
Stanje naše tovarne takoj po osvoboditvi je bilo dokaj žalosino. Tovarna je bila za obratovanje popolnemu neuporabna. Stavbe same so bile deloma porušene, strehe poškodovane, stroj; pa demolirani in zarjaveli. Nismo se tega ustrašili, temveč smo krepko zavihali rokave. Uspehi našega dela so veliki. Popravljeni so tovarniški objekti, vsi stroj; so že v pogenu, na zemljišču 'za tovarno pa, kjer so bili preje nešteti bembni lijaki, je . urejen lep zelenjadmi vrt, l<; služi skupnosti. Pred tovarno so naša dekleta. uredila cvetlične grede, tako da je veselje vstopiti v tovarno, kjer vlada odličen red, čistoča in delovna disciplina.
Odzvali smo se novoletni poslanici tovariša Tita in pričel;, takoj s tekmovanjem. Dnevno menjavamo tr; prehodne zastavice. Zastavice prehajajo v posest tovarišic, ki tisti dan dosežejo najboljši efekt dela, naj-
lepše izdelano blago in ki imajo čim manj izpadlih delovnih ur. Od 1- januarja' 1946 do danes smo dosegli že zelo lepe uspehe v dvigu produkcije z ozirom na hitro obnovo tovarne.
V	tekmovanju so se pri dvigu produkcije najbolj odlikovale sledeče tovarišice: Potočnik Antonija, Hojnik Marija, Gorjup Marija, Nerat Marija, Polič Zofija, Zorko Martina in Živko Marija.
V	polni, mer; se vsi zavedamo, da imamo poleg, skrb; za stalni dvig produkcije še druge dolžnosti, ki nam jih narekuje novi čas. —Naše politične ure obiskujemo polnoštevilno. Zaslužek naših, prostovoljnih delovnih ur je namenjen za socialno skrbstvo, za RKS in v zadnje mčasu za naše tovariše v Trstu jn julijski krajini, ki se z neomajno voljo bor:jo za naše pravice. Z živim zanimanjem bemo spremljali potek konference v Parizu in zahtevajmo, da se naše upravičene zahteve upoštevajo.
Pri gradnji elektrarne se posveča vsa pažnja varnosti delavcev
Pred Mariborskim otokom gradi državno gradbeno podjetje »Gradis« elektrarno. Pri gradnji so zaposleni delavci iz neposredne okolice Maribora, pa tudi iz oddaljenejših krajev, kot Prekmurja, Medjimurja itd. Ti delavci stanujejo v taborišču, katerega so okupatorji zapustili v zelo zanemarjenem ln nehigieničnem stanju. Podjetje je takoj začelo z urejevanjem in popravljanjem barok. Urejena je že delavska kuhinja, kjer se pripravlja delavcem dobra in zadostna hrana. V delavski edinici je tudi radio z zvočnikom na dvorišču taborišča, tako da ga lahko vsi poslušamo.
Sindikalna podružnica Mariborski otok navaja delavstvo k disciplini tako v taborišču kot pri delu. Opazila je namreč, da so delavci zelo neprevidni pri kombiniranem delu z roko in stroji, saj je bilo v zadnjem času pri gradnji stavbe več nesreč. Vzrok za nesrečo je v večini primerov nepazljivost delavca, deloma pa tudi to, da delavec ne zna pravilno ravnati s strojnimi napravami. Da se delavci vsaj nekoliko eeznanijo z vzroki vsakodnevnih nezgod in načinom kako se jih izognemo, je odbor sindikalne podružnice naprosil zdravnika tovariša dr. Porekarja za predavanje, ki so ee ga delavci polnoštevil noudeležili. Pre-
davatelj je zelo nazorno pojasnil predpise o varnosti na visokih in nizkih zgradbah, nato pa podrobno obrazložil, kakšna je prva pomoč v različnih primerih. Povedal nam je, katera so najenostavnejša in naj-priročnejša sredstva, ki jih ima delavec na zgradbi pri roki in ki služijo kot pripomoček, da lahko takoj, neposredno po nesreči , tovarišu pomaga, dokler ne pride zdravniška pomoč. Dr. Porekar nam je rad obljubil, da bo vsaka dva meseca predaval o higieni, čuvanju zdravja itd., da se bodo na teh predavanjih delavci seznanili z osnovnimi pogoji za zdravje.
Da bo v taborišču red in snaga, je sindikalni odbor iz svoje srede in iz vrst delavcev odredil komisijo, ki bo kontrolirala, da taborišče ne bo zanemarjeno, da se bodo vse nepravilnosti takoj odstranile; pri nepravilnostih, ki ne bi zadevale samo delavcev, pa bo komisija stopila: v stik z merodajnimi faktorji v vodstvu podjetja. — V vsaki baraki taborišča je nabit taboriščni red, katerega se mora držati sleherni prebivalec.
Sindikalna podružnica je poskrbela tudi za to, dsf je skoraj pri vsaki delovni skupini po en delavski* zaupnik, ki ima poleg drugega tudi nalogo, da opozarja delavce »a nevarnosti. Pri tem delu pridno poma-
gajo tudi odborniki sindikalne podružnice n tehnični personal podjetja. Praksa je namreč pokazala, da ne zadoščajo samo napisne deske, ki opozarjajo na nevarnost, ampak je treba delavce neprestano opominjati, posebno še, ker je mnogo tovarišev prvič v življenju pri tem delu in često ne opazijo nevarnosti, ki je v neposredni bližini. •
Še posebno se priporoča vsem funkcionarjem povečana pažnja sedaj, ko je ena grupa delavcev prevzela ■ izkop v skali na akord. V sklopu te,ga dela so tudi lokomotive, . žerjavi in drugi stroji, ki pri neprevidnosti delavca lahko ogrožajo zdravje in
življenje posameznika, pa tudi cele skupine. Sindikalna podružnica pri podjetju dela. na tem, da bi se tudi druga dela po danih možnostih delala na akord, pri čemer se bo pažnja za varnost ljudi pri delu še povečala.
Tovariše delavce, ki gradijo elektrarno, se neprestano navaja na zdravo medsebojno kritiko pri delu, prav tako pa tudi na kritiko v pogledu odpravljanja napak z ozirom na zdravje in varnost posameznika,. Zdravje je velik kapital, zato se stavbni delavci borimo z vsemi močmi in sredstvi, da ga očuvamo v korist sebi in skupnosti.
V. D.
IZ DOBOVE
Obnovitvena zadruga je ®to novila že 215 porušenih hiš
Obnovitveno zadrugo v Dobovi prištevamo med najbolj delovne v Sloveniji. Ta zadruga deluje na področju, ki je zaradi svojega velikega kolodvora močno trpelo po bombardiranju. Do ta.l je bilo porušenih 72 hiš in 185 gospodarskih poslopij, delno poškodovanih pa 255 hiš in 256 gospodarskih poslopij; ostale hiše so bile le razkrite in brez šip.
Zadruga šteje 269 članov in je do sedaj prejela 955.000 din kredita za obnovitvena dela. Obnovila je že 215 hiš in 80 gospodarskih poslopij, v načrtu pa • Ima, da bo do konca letošnjega leta obnovila še 30 hiš in 25 gospodarskih poslopij.
Na do sedaj obnovljenih zgradbah se je delalo 27.731 delovnih ur, od katerih je
pretežna večina prostovoljnih; vrednost storjenega dela znaša 3,468.000 din in 1450 voženj v znesku 361.250 din.
Obnovitvena zadruga tudi nadzoruje delo povsem samostojne mizarske zadruge z 12 pomočniki in 3 vajenci, ki so do sedaj izdelali 212 vrat in 235 oken, popravili 235 vrat _ in 352 oken ter mnogo stanovanjske opreme.
Poleg obnovitvenih del na porušenih zgradbah sodeluje zadruga tudi pri gospodarstvu; za kmetovalce je naročila 50 ton umetnega gnojila, 42 krav in 6 konj. Povsod pomaga po svojih močeh z zavestjo, da je treba istočasno s porušenimi domovi obnavljati in dvigati tudi gospodarstvo.,	A. Kežman,
j IZ BOHINJSKE BISTRICE
Učiteljski tečaj v Boh. Bistrici
V Bohinjski Bistrici se- je vlak ustavil. Izstopili smo izmučeni od dolgega potovanja in vročine. Ugibali smo, kakšen bo le neki naš novi dom. Povedali so nam, da bomo nastanjeni v novi šoli, zato smo z vso svojo prtljago krenili tja. čeprav smo bili utrujeni od vožnje, smo si kaj hitro uredili svoje novo bivališče. Napolnili smo slamnjače, jih pokrili z rjuhami in odejami, očistili in pometli odvisno slamo in naša špartanska ležišča so bila urejena.
Z delom smo začeli takoj. Seveda smo si najprej določili dnevni red, potem pa smo si izvolili svoj odbor. Ko smo opravili to, smo utrujeni legali na pripravljena ležišča in sladko zaspali. Naslednji dan pa se je pričel že redni pouk.
Na videz je dan enak drugemu, vendar pa je toliko zanimivosti v študiju samem, da je prav za prav vsak dan doživetje zase. Vstajanje je spremljano s šalami in smehom. Fizkultura na svežem in hladnem planinskem zraku nas poživi. Po jutranjih telesnih vežbah pride na vrsto pospravljanje in potem zajtrk. Od sedme do osme ure je poglabljanje v učno snov. Dopoldanska predavanja, ki se vrše v štirih urah, hitro minejo. Pri obedu, ki sldi tem predavanjem, je dokaj živahno. Snov pogovorov je dnevna pošta, poročila iz službenih mest, lokalne zanimivosti in svetone novice. Po obedu sledi odmor do 15,30. Po tem času pregledamo še enkrat že obravnavano snov in si medsebojno ob-jasnjujemo nerazumljiva poglavja. Za predelavo snovi, ki se je obravnavala, je odmerjen le kratek čas in je treba s tem pohiteti. Popoldne sledi še tri ure predavanj. Jasno je potem, da debata pri večerji ni posebno živahna, ker smo od celodnevnega študija že precej utrujeni. Na splošno je mnogo živahnejše pri političnih
urah. Obravnavanje dogodkov v svetu in dnevna politična vprašanja in dogodki doma, zahtevajo pri diskusiji izražanje samostojnega vpogleda, ocenjevanja jn mišljenja. Ob deseti uri zvečer je čas za počitek.
Izleti in prireditve ob nedeljah prinašajo razvedrilo v naše vztrajno delo. Do sedaj smo napravili dva izleta, ki nam jih je žal vreme nekoliko pokvarilo. Enega na naše lepo Bohinjsko jezero, drugega pa na črno prst, kjer je bilo megleno in deževno, vendar pa se je megla le toliko dvignila, da smo z vrha videli našo Primorsko. Do sedaj smo priredili dva kulturna večera. Enega v Bohinjski Bistrici, drugega pa v Fužinah. Del čistega dobička smo darovali našim stavkujočim tovarišem v Trstu in Julijski krajini.
Zadnjič smo doživeli veselo presenečenje. Idrijski pevci so mam priredili kratek koncert. Do solz so nas ganile njihove pesmi, kj jih ne bomo nikdar pozabili. Tudi mi smo pozdravili 25. t. m. na Jesenicah našo delegacijo s tovarišem Kardeljem ma čelu, ki je potovala v Pariz in ji predali pismo naših želj in zahtev.
Z ostalimi tečaji te vrste smo v pismeni zvezii, prav tako z delovnimi brigadami v Brčkem in v Pesnici. Na ta način kujemo trdno vez, ki naj druži vso mladino na delovnih področjih širom Jugoslavije.
V lepem medsebojnem odnosu s profesorji in vodjo tečaja nam v delu hitro poteka čas, tako, da stopamo že v drugo polovico tečaja. Kmalu bomo zopet stopili med naše male in njihove starše, obogateni s sistematičnim strokovnim in političnim znanjem jn z zavestjo, da smo v času počitnic svoje obzorje razširili, da na ta način lahko svojim učencem čim več nudimo.
Kocmut Milica
IZ RAKEKA
Uspehi podružnice finančnih uslužbencev
1. julija smo člani podružnice finančnih uslužbencev na Rakeku obhajali prvo obletnico ustanovitve podružnice, ki je ob ustanovitvi štela le 21 članov; v enem letu je to število naraslo na 63, kar dokazuje uspešno delo tako na organizacijskem kot na političnem polju, članstvo naše podružnice sestavljajo davčni, katastrski, finančni in carinski uslužbenci z Rakeka, Postojne, Cerknice, Starega trga, plačil-nic v Planini in Logatcu, tako da je delokrog podružnice precej obširen in so člani tesno povezani s svojim terenom.
Ob obletnici smo pregledali naše dosedanje delo jn ugotovili naslednje uspehe:
Za uspešnejše delo na posameznih ustanovah smo si izdelali tekmovalne načrte; točke teh načrtov smo člani vestno in točno izpolnili ter napravili za hitrejše in popolnejše izvrševanje službe skupno preko 17.000 nadur. — Tudi prostovoljnega dela za obnovo smo se pridno udeleževali, pospravljali smo • ruševine in popravljali ceste, za kar smo porabili okrog 600 ur, poleg tega pa posamezniki pridno poma-
gajo kmetom pri poljskem delu. — Za tiskovni sklad za Primorsko in Koroško smo .zbrali 2000 din, sodelovali smo pri akcijah za osirotele otroke, ranjene partizane in stavkujoče v Trstu. — V okviru podružnice smo za članstvo ustanovili podporni fond in do danes zbrali že 2760 din. Ta fond se bo uporabljal za primer nujne potrebe, nesreče itd. — Za ureditev prostorov Krajevnega medstrokovnega sveta na Rakeku je podružnica zbrala 640 din.
Za izobrazbo članstva pogosto prirejamo strokovne in politične ure ter mesečne množične sestanke, na katerih je udeležba polnoštevilna. Na političnem in ruskem tečaju, ki sta se vršila na Rakeku, kakor tudi na množičnih sestankih v raznih krajih nastopajo naši člani kot predavatelji in pridno sodelujejo pri množičnem političnem delu. — Sindikalna podružnica finančnih uslužbencev na Rakeku bo storila vse, da bo tudi ona doprinesla svoj delež pri delu in naporih za utrditev mlade države.
Josin Rudolf.
IZ PTUJA
Delavci in nameščenci uspešno sodelujejo pri obnovi
Na pobudo Mestnega ljudskega odbora so pričeli z obnovitvenima deli na Ljutomerski cesti, k; je vsled velikega prometa med Prekmurjem, Mariborom, Celjem in Ljubljano zelo obremenjena in zelo slaba. Pri delu so posebno aktivni delavci cestne uprave, mestnih podjetij, ne zaostajajo pa tudi ostale množične organizacije; zlasti žene so požrtvovalne; prihajajo na delo popoldne in vsako minuto smotrno uporabijo. Skupno so izvršili že 40 % predvidenih del. Poleg svojega rednega dela so napravil; 3476 prostovoljnih delovnih ur. Množične organizacije med seboj tekmujejo, katera bo delo napravila prej in boljše.
V načrtu za obnovo je tudi kasarna in »Mladikia«, šola na Pristanu ter mest čez Studenčnico na Bregu, ki še kažejo težke posledice vojne.
Z obnovo stare kasarne bo, mesto pri-
dobilo 24 higienično urejenih družinskih stanovanj, obnova/ »Mladike« pa bo olajšala problem šolskih prostorov.
K obnovitvenemu delu so že pristopili in se delo lepo razvija. Kako dolgo bo trajala ta obnova, zavisl od sodelovanja ljudstva, ker mesto samo še ne razpolaga s tolikšnimi denarnimi sredstvi, da bj vsa obnovitvena dela lahko samostojno krilo.
Prav živahno je tudi kulturno življenje v Ptuju. Prireditve, kulturni večeri, tekme, fizkultura. Vsi ti sektorji so prav zadovoljivo razviti. Nov polet so dobili ob gostovanju ljubljanske drame, ki je 4. julija priredila tvodejansko dramo »Ana Christie«, ki jo je prevedel Oton Župančič. Kako zelo se zanima prebivalstvo Ptuja za dramsko umetnost, je dokazalo s petoo zasedbo gledališča in živahnim odobravanjem.
D delu naših podružnic
Ljubljana. Vajenci Iz Vajeniškega doma se zahvaljujemo sindikalnim podružnicam št. IV. zadruga 1, št. V. zadruga 4 in X. Okršlar usnjarsko predelovalne industrije za pomoč v znesku 2975.75 din. — Z delom bomo dokazali, da smo vredni te podpore.
Mladinski odbor.
Liboje: Rudarji iz Liboj so na svojem množičnem sestanku ustanovili kuL turno-prosvetni' odsek. Izvoljen je predsednik, trije člani podružnice pa so v ožjem odboru dramatskega odseka. Kui-turno-prosvetni odsek si je v prvi vrsti zadal nalogo, da obnovi dvorano z gledališkim odrom, da bi se moglo kultur-no-prosvetno delo uspešno razvijati.
Prva kulturna prireditev, dramatskega odseka je bila 14. julija. Tovariš štular je v uvodnih besedah označil pomen kul-turno-pfosvetnega dela. Dejal je: »Delovni človek mora biti poučen o vseh problemih današnjega časa, da bo lahko kos nalogam, ki jih pred njega postavlja vprašanje uspešne in čim hitrejše gospodarske obnove naše države. Delati Pa moramo prav tako intenzivno na kulturno-umetniškem polju, da bodo imeli naši rudarji, njihove družine in kmečko prebivalstvo okolice po napornem delu zdravo razvedrilo.« V svojih besedah je tovariš omenil še vprašanje Trsta in Julijske krajine in predočil težko borbo tovarišev v Trstu in ostalem Primorju. Vsi navzoči so z medklici in burnim odobravanjem njegovih besed manifestirali naše pravične zahteve.
Po uvodnih besedah tov. štula.rja je nastopil novoosnovani dramatski odsek z enodejankama »Analfabet« in »Soba resnice«. Rudarske sejalke so s svojo pesmijo dvignile vrednost sporeda, številni udeleženci so biii s prireditvijo zadovoljni. Navdušenje gledalcev in igralcev pa je zagotovilo uspehe našega nadaljnjega kulturno-prosvetnega dela.	D. k.
Celje. —• Zivilcj. Naše sindikalno pevsko društvo se je priključilo delavskemu pevskemu zboru »Svoboda« v Celju, ker smo uvideli, da na ta način lahko dosežemo boljše uspehe. Obenem obveščamo vse podružnice živil cev v Celju, da se je Krajevni odbor zveze preselil jz delavske zbornice
—	Razlagova 5, v prostore bivše borze dela
—	Šlandrov trg 6-II — soba št. 40.
L. Kadičenko.
L j u b I j a n a. Podružnica št. 1 brivsko lasuijarskih in hrgijensfkih delavcev. Odzvali smo se pozivu mladinske brigade, ki gradi progo Brčko-Banoviči. 35 članov naše podružnice je ostriglo 400 mladincev in tako v dveh večerih napravilo 60 prostovoljnih delovnih ur.	Jereb Franc.
J
Obvestila:
V	jeseni se bo vršil v Ljubljani kulturni festival, združen s tekmovanjem pevskih zborov in godb, ki bodo imele priliko pokazati doseženo raven. — Godbe bodo tekmovale 7. dvema skladbama, eno obvezno in eno po lastni izbiri:"JU pa ne sme trajati dalj kot deset minut. Kot obvezna skladba je predviden Prinčičev »Venček partizanskih pesmi«, ki se dobi pri avtorju. Kapelniki naj ga pravočasno nabavijo in skrbno naštudirajo. Cena partiture je 120 din.
V	vseh vprašanjih glede tega tekmovanja naj se sindikalne godbe obračajo na naslov: Odbor ljubljanske sindikalne godbe, ■ Ljubljana, Miklošičeva 22 (Dom sindikatov).
Naraplje. Krajevni ljudski odbor in odbor za obnovo šole v Narapljah se najprisrčnej-še zahvaljujeta delavcem in nameščencem tekstilne in oblačilne industrije »Vunateks: v Majšperku za znesek 5000 din, ki so ga poklonili za obnovo šole.
KLO in Obnovitveni odbor Naraplje,
★
IZGUBLJENE ČLANSKE IZKAZNICE
Kot neveljavne se proglašajo naslednje izgubljene sindikalne članske izkaznice: Zveza, zdravstvenih in socialnih ustanov:
Vrlinšek Julija, čl. izkaznica št. 236769, št. zveze 32769,. mr. ph. Kavčič Hinko, čl. izkaznica št. 235288, št. zveze 312S8, Kunst Karol, čl. izkaznica št. 913493, št, zveze 33559.
Zveza grafične industrije:
čennak Ladislav, čl. izkaznica številka 232395, št. zveze 12412, Schumi Aliče, čl. izkaznica št. 231858, št. zveze 11858.
Zveza železniških prevoznih delavcev in nameščencev:
Grjl Janez, čl. izkaznica št. 221096, št. zveze 61096, Kramar Jože, čl. izkaznica št. 274337, št. zveze 72337, Mežan Alojzij, čl. izkaznica št. 274330, št zveze 72330, Amf Anton, čl. izkaznica št. 919217, št. zveze 77710.
Zveza uslužbencev pravosodnih in upravnih ustanov:
članska izkaznica št. 229699, št. zveze 9699 glaseča se na ime dr. Berlic Leon, predsednik okrajnega sodišča v Slov. Konjicah, se proglaša za veljavno.
Z ozirom na objavo v časopisju dne 7. julija o podelitvi blaga naknadno sporočamo, da so na razpolago le metrski ostanki raznega tekstilnega blaga, ki pridejo prvenstveno v poštev za delavstvo v tekstilnih tovarnah.
ESZDNJ - Glavnj odbor za Slovenijo.
Ljubljana. Izšla so »Pravila za stanovanjske zadruge«. Na razpolago so pri Iniciativnem zadružnem odboru za Slovenijo, revizijski oddelek, Ljubljana, Pražakova ul. 11 (pritličje).
VSEM PODRUŽNICAM
Obveščamo, d'a je treba vložiti vloge za zračnice in plašče na Okrajne odbore, cti-sek za preskrbo. Najbolje je, da se vložijo skupne vloge, potrjene od podružnice in podjetja odnosno ustanove, za vse ene, ki zračnice in plašče nujno potrebujejo. Obveščeni smo, da bo v kratkem na razpolago prvo število zračnic in plaščev, a to le za najnujše primere, za naprej pa bo prodaja istih v glavnem zagotovljena.
Izdala Glavni odbor Enotnih strokovnih zve* delavcev ln nameščencev Slovenije. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Miklošičeva 22-11., tel. št. 45-88. Odgovorna urednica: Bašin Boža. — Tiskarna »Slovenskega poročevalca*