Leto XVI. V Celju, dne 12 februarja 1MM>. 1. ^sß Štev. 18- DOMOVINA OreMMro j« v Šchillerjevi cesti St. 3. — Dopise bla- • «ovolite fnuikirati. rokopisi sh? ne vračajo. Izhaja trikrat na teden, vsak ponfteljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron. pol leta 6 kron. 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več. kolikor znaša poštulua. namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upraToiŠtvu. plačuje s« vnaprej. Za inserate se plačtjje 1 krono temeljne pristojbine ter od vsake peti t-vrst« po 20 vinarjev za vsakokrat; za večje inserate in mnogokrat.no inserii-auje znaten popti-rt. Celjska posojilnica 1881—1906. Dtif 9. februarja 1881. se je vršil zaupni shod za ustanovitev posojilnice v Celja, katerega so se udeležili na poziv g. M. Vošnjaka takratni narodni boriici, izmed katerih še dandanes žive gg. dr. Sernec, dr. FiKpič in dr. Juro lirašovec. V oči gl ed pritisku od vladne strani, vzlasti od strani okrožnega sodišča, se je ta denarni zavod od leta do leta vedno bolj razvijal in je zgradil 1. 1897. ognjišče celjskim ^Slovencem „Narodni dom" : kakega po-nena je, „Narodni dom" za celjske Slovence, ve vsak spodnještajerski ^Slovenec, kažejo pa nam tudi onemogli zbrnhi jeze naših nasprotnikov o iznih prilikah. Ustanovitev posojilnice v Celju je bila važnega pomena ne le na gospodarskem polju, ker je nešteto kmetij rešila propada, važnega pomena vzlasti, • ker je vzgleduo delovanje celjske posojilnice napotilo rodoljube širom slovenske zemlje, da so začeli artajMvljeti povsod posojilnice, ampak tndi iz t-ega vzroka, ker se je šele z ■ßosojilnieo položil temelj narodnemu življn v Celju. Velikanski napredek in moč tega zavoda nam kažejo podatki, »riobčeni v letopisu za 1. 1904. Po-»jilniea je imela koncem leta 1904. 081 udov, prometa 13,390.219 K ti v, Rezervnega zaklada 314.651 K 14 v, «stega dobička 21.473 K 88 v, od katerega se je uporabilo 5340 K v dobrodelne, v prvi vrsti narodne namene. Številke dovolj jasno govore! Celjska posojilnica lahko s ponosom gleda na prvo četrtstoletje svo- jega delovanja nazaj. Zasluge, katere si je pridobila za gospodarski, kulturni in narodni napredek spodnještajerski h in osobito cel jskih Slovencev, so neprecenljive. Bila je pospešiteljica in vodnica vseh drugih posojilnic in nji se imamo zahvaliti, da stoji slovensko po-sojilništvo na tako veliki stopinji. S hvaležnim srcem pa se ob tej velepo-membni obletnici spominjamo onih mož. kateri so knmovali celjski posojilnici in in katerih zasluga je. da se je spodn ještajerski Slovenec osvobodil od nemškega kapitala in si zbral toliko lastnega narodnega kapitala iter tako uničil mogočni izrek narodnih nasprotnikov, da sta kapital in raznmništvo na Spodnjem Štajerskem nemška in morata nemška ostati. Posojilnica sama pa bo najlepše-proslavila svoj jubilej, ako žrtvuje par tisočakov v svrho ustanov za revne slovenske dijake. Tihi odpor v naših občinah. Po časopisih čitamo večkrat vesela poročila, kako je zdaj ta, zdaj ona občina sklenila, da ne bode več sprejemala nemških dopisov, kar kaže. da se začenjajo občine sicer zavedati pravic svojega jezika, a še vendar ne poznajo prave poti. kako te pravice doseči. Ta poročila se med bralci ne morejo drugače razumeti, nego samo tako, da bodo občine vsako nemško pismo, ki jim pride od uradov, ali zavrnile nerešeno ali ga vrgle v „koš". Da bi se tudi nemški dopisi občanov, oziroma državljanov ali uradov drugih dežel na ta način prezirali, si ne moremo niti misliti; kajti nasprotovalo bi občinskim in državljanskim pravicam sploh. Vsako ha občinski urad došlo pismo, pisano v jeziku, ki je v deželi »v navadi, se mora sprejeti, to se pravi, se meta zapisati v opravilni zapisnik, a ni ga treba kot takega razumeti in rešiti. :0 V Avstriji ni zakona, ki bi določeval. da bi morali slovenski župani znati, in razumeti tudi nemški jezik, oni niso dolžni verjeti nobenemu zasebnemu tolmaču, temveč imajo kot načelniki avtonomne korporacije (samostojnega zastopstva) vso pravico. Vsak dopis na lastne oči precitati. Radi tega so dolžni državni uradi s slovenskimi občinami dopisovati v slovenskem jeziku. Vkljub temu ravnajo naši politični, sodni, davkarski in drugi uradniki ravne» nasprotno, češ. Slovenci so mutci. oi g jih treba bati in torej pometajo še iiinrej brez skrbi s slovenskimi Kako se naj torej obnašaj!» župani nasproti tem nasilnežem ? Gotovo ne po onem izreku suženjstva: „Če te kdo udari na levo lice. mu nastavi še. desno". *) Tukaj pripomnimo, da so vsi „e. kr." ovadi d o 1 žil i dopisovati slovenskim občinam v slovenskem jeziku, da torej nemške dopise od c. kr. uradov občine lahko takoj vrnejo /. zahtevo, da se jim v pošlje slovenski dopis, pač pa se nanaša v članku razmotrivano na dopise od avtonomnih uradov (deželni odbor, deželni zavodi, nemški občinski uradi .itd.) S (Kini se uaj ravna po v članku opisanem receptu. Op. uredil. temveč po bolj umestnem izreku, ki pravi: „Klin s klinom!-4 Odklanjati nemške dopise se ne priporoča, kajti to bi pomenilo, se ura-dovanju zoperstavljati in bi,izpostavilo župana nevarnosti, da se mu radi tega naloži denarna globa, -r Upravuo in državno sodišče je že večkrat razsodilo, da pomeni odklonitev dopisa, pisanega v deželi navadnem jeziku, prestopek člena NIN. državnega osnovnega zakona z dne 21. decembra 1867. I. drž. zak. »tev. 142: Ta razsodba velja sicer le za dopise občanov, državljanov in avtonomnih uradov, a ne za dopise državnih uradov, vendar si jo hočejo državni uradi tolmačiti na korist nemščini iti torej strašijo ž njo one. ki se dajo strašiti. Ako bi mi Slovenci ta nazor tudi z ozirom na nemške občane ali urade drugih dežel uresničili, potem hi s tem priznali tudi Nemcem pravico, naj zavračajo vse naše slovenske dopise. Ker naši uradi nočejo z nami v našem jeziku dopisovati, hočemo jih k temu prisiliti potom pasivne resi- s te n e. e aii p« aaše « tihim odporom po sledečih pravilih: 1, Vsako došlo nemško pismo zapiši v opravilni zapisnik. 2. Na vsak nemški dopis državnega ali deželnega urada zapiši brez ozira na to. ali nmeš nemški ali ne: „Ravnateljstvu pomožnih uradov c. kr. namestnije v Gradcu s prošnjo, naj se pričujoči dopis preloži na slovenščino ter se potem Semkaj vrne." LISTEK. Blagor v vrtu cvetočih breskev. Čudna povest. ČeAki napisal Julius Zeyer. (Dalje.) Pred to hišo postavijo sužnji palankin, In ostal sem končno sam; vsi, sužnji, deklice in godci so zginili. Iz palankina je zazvenel sladki, sanjavi pritajeni glas Mingejin: „Pri cilja sva. Pri paviljonu sva, ki se imenuje .Blagor v vrtu cvetočih breskev'". Vzel sem ključ in odprl palankin. [Nekaj kakor blesk belih žarkov mi je dio v naročje — Mingeja, zagaljena i pajčolan. Nesel sem jo v paviljon. Stopila sva v majhno sobo, ki se mi Mela prevlečena z blagom, tkanim iz nitij breskvinih cvetov in iz zmrzle rose. Sedemkrat sva se poklonila ognjišču, na katerem je gorel miren, bledo modrikast ogenj. Potem sem ji I snel pajčolan. Oblečena je bila v belo I svilo, posuto z breskvinimi cvetovi. njeni lasje so bili ovenčani z • istim cvetjem. Na mizici je stala sre- brna kupa z vinom. Skupno sva jo izpila. „Zdaj sem tvoja, moj soprog." je šepetala Mingeja in pokleknila pred menoj. Pritisnil sem jo na svoje srce. „O ti blagor v vrtu cvetočih breskev!" sem vzkliknil. Več nisem mogel reči. Skozi odprta okna so svetile zvezde na najino srečo, in veja cvetoče breskve, ki je rastla skozi okno v sobo. je zatrepetala kakor da naju blagoslavlja, ko sem nesel Mingejo za svilnat zastor, ki naju je skrival tudi pred zvezdami. Sama, sama sva hotela biti, brez teh večnih, svetlih svedokov. ki so videli že toliko blagra —- in toliko plakanja. Ko se je svitalo jutro, me je zbudil dež žgočih solza, tekočih na moje obličje iz Mingejinih očij. „Čas je, da odideš," pravi ihteč. „Zakaj me podiš od sebe? Pri tebi ostanem ali pa pojdi ti z menoj. Naj izve za najin blagor in srečo celi svet." Mingeja prebledi kakor smrt. Posuši si solze in pravi slovesno: „Če ti je drago moje življenje, če tvoja ljubezen ni laž, te rotim pri najinem blagru, naj moje ime v družbi človeški nikdar ne pride preko tvojih ustnic. Nikdo na širnem svetu ne sme o na-' jini sreči niti slutiti. Ne vprašaj, zakaj se skrivam. Izveš to nekoč, a med tem mi zaupaj. Ako spregovoriš, pa umrjeni. in Lgubiš. me na veke.? .Toda kako morem brez tebe živeti?" „Vrni se domov. Kadarkoli se ti ponoči posreči izmuzniti se. pridi k meni' Vedno, vsak večer te bom pričakovala, in zjutraj se vedno zopet posloviš od mene." Ubogal sem. Mingeja me je peljala od paviljona „Blagor v vrtu cvetočih breskev" k hiši. kjer sem se preoblekel v svojo obleko, in potem me je spremila do vrtnih vrat, skozi katera me je včeraj spustila Tatarka. Pri vratih mi je dala skrinjico iz dragocenega lesa. okrašeno z zlatom in posejano z biseri. Kakor v sanjah sem korakal domov. Mandarinu Panju sem rekel, da sem bil do jutra pri očetu, in rad je verjel. Novo življenje se je pričelo za me, polno blagra in prekipevajoče sreče. Skoro vsako noč sem se ukradel iz mandarinove hiše ter hitel k paviljonu „Blagor v vrtu cvetočih breskev". Mingeja me je vselej pričakovala pri vratih. Bila sva potem sknpaj do jutra, opajalo naju je razkošje, godba in poezija. Takih pesmij, kakoršne je prepevala ona. nisem slišal nikdar. Njene pesmi in godba so imele na sebi neki posebni nenavadni izraz, odlikovala jih je vse nekaka mogočnost in svobod-, nost. Nekoč mi jo dala seboj rekopise. da bi jih prečital: bili so zažolteli in pisani s staro, neobičajno pisavo. Prihajali so iz zbirke Mingejinih prednikov. Take dragocenosti, ki mi jih je včasih darovala, niso bile znamenite samo vsled svoje vrednosti, ampak tudi vsled starodavnosti, ki se je zrcalila v njih. V skrinjici, katero mi je dala v spomin na prvo noč, sem našel prekrasen, velik kamen neizmerne vrednosti. Bila je to nekaka minijaturna gora iz žoltih kristalov, polna zvitih jam in votlin. Včasih so stopale iz teh jam nekake vonjejoče pare in se kopičile v oblake, v katerih so se tvorile iz žarkov, lijočih se iz kristalov, majhne mavrice. Na vznožju gore so bila krasno izdelana breskvina drevesa s cvetjem iz srebra in rubinov. (Dalje prihodnjič.) To ravnateljstvo ti bode nemški dopis na slovensko prestavljenega zopet vrnilo, a nobena oblast ti ne bode mogla očitati, da si se uradovanju uprl in da si kriv prestopka prej imenovanega člena XIX. ter te ne bode moglo „razveseliti" z globo. Nasprotniku si izbil orožje iz rok! Ako se bodo vse naše občine po-prijele tega tihega odpora, bodemo lahko že v prvem letn doseeii velikanske uspehe, namreč: 1. Vsi taki akti bodo po daljši mnditvi dospeli nazaj k političnim uradom kot vl.aki z zamudo, ki jim bodo delali največje neprilike. Župana ne bodo mogli kaznovati, ker ni bil On, temveč nemški dopis kriv zamude. 2. Pri imenovanem ravnateljstvu se bode nakràt nabralo po stotine prestav. Razumeva se sàmoobsebi, da bode moralo to ravnateljstvo zaprositi vlado za znatno pomnožitev svojih uradnikov na državne stroške. Tn bodeta le dva slučaja mogoča. Vlada bode. da se izogne stroškom, ali takoj ukazala vsem svojim uradom, naj dopisujejo z občinami v slovenskem jeziku, ali pa bode v svoji kratkovidnosti res najela mnogo slovenščine in nemščine zmožnih uradnikov. V dragem slučaju pride mnogo več Slovencev do boljšega kruha, obenem pa se bode povišal vladin proračun: hej. kako se bode tu slovenskim državnim poslancem v zvezi z drugimi strankami, ki žele pametnejše razdelitve stroškov državne uprave, ponudil na novo spleten korobač za vladin hrbet, da ga bodo čutili vsi oni. ki so z za-masenimi ušesi slovenskim občinam vsiljevali nemške dopise. Razun Slovanov bodo namreč tudi soci j al ni de-mokratje in razne kmetske stranke vseh narodnosti, ki se doslej niso brigale za jezikovno vprašanje, stopile na stran pritožnjočih se. Slovencev. Iz državnega proračuna se bode takorekoč „čez noč" po zaslugi slovenskih občin izcimilo jezikovno vprašanje. .3. Slovenski državni poslanci, ki se sedaj dozdevajo biti vladi jod volilcev v proso t postavljeni slamnati možje, bodo postali več nego slamnati možje, da bode njihova beseda pri vladi vsaj kaj zalegla. Tihi odpor naših županov, oziroma občin nam ne more ničesar škodovati, pač pa more rositi blagoslov na pravice naše. samo se ga je poprijeti z odločnostjo in vstrajnostjo. Mislimo, da tudi mi smemo postati prebrisani politiki in da smo se že naveličali tistega ošabnega očitanja Nemcev, da smo ,,manj vreden narodi ■ Svetovno-politicni pregled. Državni zbor. Posi. Fresi je interpeliral ministrskega predsednika zaradi odnošajev naše države napram Nemčiji. V interpelaciji se dokazuje iz pravde proti nemškemu državnemu poslancu Kun er tu. da so Nemci na Kitajskem izvršili celo vrsto grozodejstev ter se zahteva, naj se s tako državo ne sklepa zveze, temuč se morajo vsi odnošaji z njo pretrgati. — Po kratki debati se je sprejel zakonski načrt o gledališčnih rentah, na kar se je začela razprava o čekovnem zakonu. Poročal je poslanec dr. Ploj, ki je rekel, da sedanji čekovni promet ne zadošča željam in nazorom pravnih krogov, niti prizadetim. Načrt novega >.akona je izdelal vodja justičnega ministrstva Klein. Po kratki debati je bil tudi ta zakon v drugem in tretjem branju sprejet. — Volilna preosnova utegne štajerskim Slovencem prinesti dva poslanca več, kakor smo jih imeli do ^edaj. Vodi se pa tako, da se naj ' andat celjskega mesta tako rekoč za cene čase ohrani Nemcem in da tudi slovenski Korošci ne dobijo poslanca. Pač pa bi kranjski Slovenci bili na dobrem. Kar pa bi Nemci izgubili na Kranjskem, nadomesti se jim drugod v bogati meri. K Avstriji se pač skrbi vedno in pred vsem za - Nemštvo. — Razpust hrvaškega sabora. V.Zagrebu se z vso odločnostjo glasi, da bo hrvaški sabor v kratkem raz-puščen. Novih volitev pa ne bo pred jesenjo, tako da se bo tudi na Hrvaškem začel dolgotrajen brezparlamen-taren položaj. — Ogrski dogodki. Baje izide že 17. t. m. kraljevo pismo v ogrskem uradnem listu, ki razpušča zbornico. Danes je napovedano zborovanje vseh opozicijonalnih strank z ozirom na posvetovanje o kraljevem sporočilu koalicij. Fejervary. odpotuje zopet na Dunaj. Uradno glasilo noodvisne stranke izjavlja, da o miru ni več govora. Bližnja prihodnjost pokaže, kako se razvijejo dogodki na Ogrskem. — V srbski skupščini je zadnji cas precej viharno, nekateri poslanci hočejo strmoglavi.i vlado. Ker sta bila tudi dne 10. t. ni. navzoča Gruic in Kara Marko vie. je bila zbornica sklepčna. Razpravljala je o trgovinski pogodbi z Nemčijo, ki je bila po daljši debati sprejeta v drugem čitanju z 79 proti 2 glasom. Govorniki so* naglašali. da pogodba ni ugodna za Srbijo. Finančni minister je zagovarjal trgovinsko pogodbo. izjavivši. da je ista bolja liego-li carinski boj. — Ruski dogodki. Ministrstvo za bogočastje namerava ruska vlada ustanoviti za stvari vseh nepravoslavnih veroizpovedanj. K a v-n o p r a v n o s t Ž|i d o v. „Magdeburger Zeitung" javlja iz Petrograda. da je ministrski svet izdelal nov zakon o Židih, ter da ta zakon predloži državni dumi. V tem zakonu, da je zavržen predlog Witte-ja. ki je zahteval ravno- pravnost Židov. — P e t r*o g rk i list „Slovo1' poroča iz Sebastopola. da ,so bili premeščeni na skrajni Vztok vsi oni častniki, ki so prosili, naj bi se kazenska razprava proti poročniku Schmidu vršila javno in naj , bi se mornarjem ugodilo v nekaterih zahtevah. — I z T o k i a poroča „Daily Telegraph", da je prebivalstvo v Mandžuriji vznemirjeno. ker so Rusi v več krajih Poamurja pričeli kopati rudo in premog brez dovoljenja. Železnice med Kirinom in Čančunom bodo zgradili le z angleškim kapitalom. Kitàjska zahteva od Rusije, da ji vrne 5 milijonov taelov, ki so deponirani v rusko-kitajski banki, odstranijo naj se voj. straže z mfcnd-žurske železnice tei' poravna škoda, ki so jo Kitajci trpeli vsled vojske. V Sevastopolu se je zgodil atentat na poveljnika č r n o m o r-skega brodovja admiralaCuk-n i n a. V njegovi pisarni je neka doslej neznana dama nanj štirikrat ustrelila in ga t, e ž k o r a n i 1 a. Stražar je n a p a d a 1 k o usmrtil. — Ministrstvo Sonino na Italijanskem je ustanovljeno. Sonino prevzame predsedstvo in notranje zadeve. Gineciardini zunanje zadeve. — Spremembe v Francoskem ministrstvu. Kakor poročajo iz Pariza, ostane sedanji ministrski predsednik Rouvier na svojem mestu tudi potem, ko .novoizvoljeni predsednik Fallieres nastopi predsedstvo republike. Vendar utegne priti do sprememb v ministrstvu. Tako odstopi baje minister notranjih stvari Dubles, ki ga radikalci ne smatrajo za dovolj radikalnega, da bi volil nove zbornične volitve. Na njegovo mesto pa pride sedanji minister za trgovino Tauillot; ministrstvo za trgovino pa prevzame Ruau, doslej minister za poljedelstvo. Drugi ministri obdrže baje svoje listnice še nadalje. — Največja angleška vojna ladja. V navzočnosti kralja Edvarda je bila pred par dnevi spuščena v morje največja vojna ladja, ki je bila doslej grajena. Temu činu so prisostvovali: angleške pomorske oblastni je. nadalje pomorski atašeji Nemčije, Fran-eije, Avstro-Ogrske* Italije in ameriških Združenih družav. — Vojni davek na Japonskem. Kakor javljajo iz Tokija. je japonski državni zbor po burni debati z 222 proti 125 glasom sprejel predlog, da se še nadalje pobira vojni davek, ki je bil uveden tekom zadnje rnsko-japonske vojne. Slovenske notice. Štajersko. Tridesetletnica akad. tehn. društva „Triglava". (Konec.) Koncert s plesom. V sijajno okrašeno dvorano smo prišli čez krasno dekorirane stopnice mimo dično aranžirane blagajne in skozi umetniško dekorirani uhod. Dvorano je dičil posebno na levi strani „Triglavov" prapor v lepem grmiču cvetlic in zelenja, med katerim so bili traki zastave, dokaz zgodovine društva. S koncertom sta nam podala „Triglavov" društveni pevski zbor pod vodstvom g. Serajnika in celjska narodna godba umetniški užitek. Ko se je bila koncertna dvorana spremenila v plesno dvorano, se je za „Tri-glavovim" praporom sredi dvorane zbralo čez sto nekdanjih in sedanjih akademikov, pred katere je stopila gospodična Marta Hrašovčeva in pripela na zastavo trak. dar celjskih Slovenk s sledečim nagovorom: Bodite pozdravljeni v naši sredini, vrli Triglavani! Tridesetletnico svojega obstanka obhajate, tedaj zares velik društveni praznik. Koliko mož raznih stanov že deluje danes med slovenskim narodom, ki so si v vašem društvu utrdili svoj značaj in svojo zavednost! Hvaležni so mu oni hvaležna mu je domovina. V tujini bil si „Triglav" njih dom; tarn so slišali domačo govorico, družila jih je slovanska pesem. navduševali so jih lepi vzori prve mladeniške dobe. Da bi našli še pozni potomci v tebi varno zavetišče! Me Celjanke smo ponosne, da vas smemo pozdraviti na tem mestu. Sprejmite Triglavani majhen dokaz naše naklonjenosti in našega spoštovanja; čuvajte pred vsemi viharji zastavo, na katero pripenjam spominski trak v imenn celjskih Slovenk! — Me vse ti želimo tudi v naprej krepko življenje in ti kličemo: Le naprej slovenski zarod. Le naprej za dragi narod. Le naprej, naprej, mladina. Tebe kliče domovina. Potem so „Triglavani" zapeli geslo, katero je zanje komponiral g. dr. Benjamin Ipavic: Cuj nas, Slovenja Čuj Triglav nas ti Da z dušo in teloni Slovenci smo mi! na kar se je predsednik v vznešenih besedah zahvalil in podaril gospici krasen šopek. Ples je bil sijajen, kakor redko kateri v Celju. Vdeležba je bila ogromna. Ples se je odlikoval posebno po finem nastopu akademikov in ljubkih plesalkah v krasnih toaletah. Četvorke, katere sta aranžirala stari hiši dr. Mayer in di. Mulej, je plesalo radi pomanjkanja prostora samo okoli 80 parov. V odmoru se je razvila dobra zabava v posojilnični dvorani, v „podstrešju za stare hiše" in v čitalničnih dvoranah. Ko se je danilo, se je ples končal. Izlet v Št. Jur. V pondeljek so se odpeljali popoldne ..Triglavani" v Št. Jur, kjer so bili med pokanjem topičev pod zastavami, ki so krasile eeli trg, sijajno sprejeti. V gostilni g. NendJa so priredili Št. .Ittica ni jako lep pevski koncert. Potem ko je tudi „Triglavov"1 pevski zbor zapel nekaj točk. se je razvila med in po plesn jako prijetna zabava, ki je trpela do belega dne. Sijajni sprejem v Št. Jurju nas je čisto presenetil in zabavali smo se v št. Jurju skoraj ravno tako dobro, kakor prejšnji dan v Celju. — Uradna tajnost — in Studentenheim v Celju. Dne 10. t. m. je končal I. tečaj na gimnazija in so dijaki dobili spričevala. Do takrat bi imeli uspehi dijakov biti uradna tajnost. „Grazer Tagblatt" pa prinaša dne 10. m. poročilo: Celje, 9. februarja. (Nemški „Studentenheim"). Uspehi nemških študentenheimovcov itd. . . . Ali se tako čuva uradna tajnost? To bi se naj storilo na naši strani. p« bi bil ogenj v strehi. Sicer pa dovolite. „gospodje" štndentenheimovci. to opomnjo! . — v Tagblattu našteti uspehi niso baš laskavi! Za splošno in enako volilno pravico so se izrekle naslednje občine: Sakušak (pol. okr. Ptuj), Pečke (pol. okr. Maribor). Jelovec - Makole (pol. okr. Maribor). Sv. Ana (pol. okr. Maribor), Stopno (pol. okr. Maribor). Statenberg (pol. okr. Maribor), Lan cova ves (pol. okr. Ptuj), Sv. Andraž v Slov. Gor. (pol. okr. Ptnj), Zagorec (pol. okr. Ptuj), Cigonca (pol okr. Maribor), Frankolovo (pol. okr. Celje). Ivanjci (pol. okr. Ljutomer). — Občinski tajaiki in zakon o zavarovanju zasebnih uradnikov, iz raznih krajev so se oglašali občinski tajniki pri slovenskih poslancih, da se tudi nanje ozira v novem zakonu radi zavarovanja za slučaj invaliditele in starosti. Napredni pai-slanci so nameravali v tem z misi u staviti dotične predloge v razpravi, ki se je v petek zaključila. To so pa opustili, ker so dobili od vladnega zastopnika v državnem zboru zagotovilo, da spadajo občinski tajniki vse-kako med one uradnike, za katere je zakon namenjen, tako da bodejo i oni deležni dobrot tega zakona. To je izjavil sekcijski načelnik Wolf, ki je razpravi o tem zakonu v državnem zboru kot vladni zastopnik prisostoval in je gotovo najverodostojnejši razla-gatelj tega zakona. Toliko v pojasnilo in tolažbo občinskim tajnikom. — Zahvala. Slavna posojilnica v Vojniku je blagovolila podariti za uboge otroke naše šole — 24 kron, za kateri dar se ji v imenu revnih otrok najtopleje zahvaljuje. Krajni šolski svet in šolsko vodstvo vLjubečni. 8. febr. 1906. — Slovensko delavsko podporno društvo v Hrastniku izreka tem potom najtoplejšo zahvalo si. predstojništvu užitninske družbe Trbovlje - Dol. za velikodušen dar 200 kron. Odbor*. — Laške novice. Bralno društvo za Laški trg in okolico izvolilo si je na svečnico dne 2. febr. pri svojem 10, rednem občnem zboru sledeči novi odbor. G. Konrad Elsbacher predsednik, g. Štefan Zorko. podpredsednik, gg. Iv. Dobršek, Fr. Drolc, Fr. Furman, Ed. Knkec, Greg. Leben. J. Rebolj, Zdr. Vasle. Bi. Zupane odborniki; Jgg. Mih. Hrastnik, Jož. Stare, Alojfc Šipek. Fr. Stare, Ant. Zupane namestniki; gg. Mirosl. Prizdig. Martin Popole rač. pregi. — Imamo najboljše upanje, da bode novi odbor zastavil vse svoje moči v napredek ' bralnega društva in slovenstva v Laškem trgu in okolici. — Hrvat Wuzdarič, po poklicu mizar, katerega sp tukajšni Slovenci postavili na noge. je postal za zahvalo vodja ; tukajšnjih nemčurskih obrtnikov. Bahato je izjavil, da. kdor nemških vabil k obrtniki veselici ne zna brati, naj I distane doma. Ostali obrtniki, ki se vsi živijo od slovenskega kruha, pa so tem ošabnim besedam navdušeno pritrjevali. No. mi Slovenci verno za neko čudotvorno zdravilo, katero bode maše „tajčfrajndlih" obrtnike v kratkem času ozdravilo njihove velikouemške [bolezni -- ali pa jih ugonobilo. Vse pride ob svojem času na vrsto. — Gostilna pri Plevelu ima precej več dobička od Slovencev kot od : beračev. Tako vsaj trdite gospa in -guspodična. Toda vkljub temu zahajate 5? v nemško družbo, govorite in občujete le nemško. Slovencem pa se rogate. Pri vsem tem pa mislite, da Slovenci morajo njihno gostilno obiskovati. Ne boš Jaka! Časi se bodo spremenili . . . Nadvojvoda Karol, sin nadvojvode Otoua. pride čez nekaj časa na Laško v toplice. Nadvojvoda Karol si je nedavno zlomil na drsališču nogo, a je skoro že ozdravel. — Buče. V pripoznanje mnogih zaslug je izvolila g. župnika Ivana Stajaka občina Buče dne 8. grudna 1905 častnim občanom. — Trg i. ein ber g. Dne 2. febr. t. 1. (na Svečnico) je priredil pred kratkim osnovani moški pevski zbor v gostilni g. Zupančiča predpustno veselice. Vsi gostilniški prostori so bili natlačeno polni. Tudi to pot so nas pose tili ljubi gostje iz bližnjih okolic. Predstavljala sta se dva šaljiva prizora. • Naš vrli Otorepec je imenitno pogodil gred svojo ženo trepetajočega moža. Za njim je nastopil cirkus. Čretnik je bil strog in brezobziren ravnatelj, a njegovi klovni, Berglez. Gobec. Sidlev in Kutoline pa njemu vrli sodrugi. Uspeh vzpetih pesmi nam daje veselo upanje, da se zna iz tega moškega zbora razviti še prav čedno društvo. Z veseljem ga pozdravljamo: saj je -znano, kako blagodejno vpliva Ijnbko petje na narod in ga drami iz duše v-, nega spanja. Po končanem vsporedu se je zasukal mladi svet. V prijetni abavi nam je prehitro potekel čas. Da bi nas kmalu zopet povabil mladi pevski zbor k veseli in prijetni zabavi. Ee doni, slovenska pesem, in vzbujaj narod! — Občina Nadole je sklenila, odslej uradovati le slovensko in sprejemati tudi samo slovenske dopise. Opozarjamo jo pa v njenem interesu na naš današnji Članek ..občinske zadeve". Shod slovenskih žnpanov v Slo t. Bistriei se je vršil dne 11. t. ni Bilo je zbranih nad 50 županov in svetovalcev. Natančno poročilo sledi. — Savinski Sokol. Blagajništvo Savinskega Sokola prosi najvljudneje ree dražestne narodne dame in cenjene gospode, ki nabirajo prispevke za naše društvo na blok. naj mu blagovolijo dosedaj nabrane vsote uposlati. ker bo sestavilo natančno poročilo o gmotnem stanju društva ter je predložilo na izvanrednem občnem zboru, ki se vrši v kratkem. Obenem pa prosi odbor vse dražestne narodne dame in cenjene rodoljube, naj blagovolijo bloke obdržati še v naprej ter nabirati pri- evke ob prilikah veselic ali v veselih I dražbah, da _ bo naš Sokol postal jak is silen ter izvrševal temeljito svojo veliko, lepo nalogo. Nazdar! Blagajništvo. — Spodnji Dravograd. Umrla je dne 9. t. m. po dolgi mučni bolezni gospa Ljudevika Krešnik. žena gostilničarja v „Narodnem domu". N. v. m. p.! 2. svečana svoj letni občni zbor v prostorih g. Rižnerja. Volilo se je večinoma prejšnji odbor! Število udov je narastlo. da nadkriljuje vsa prete-čena leta. Sploh se pa vidi. da zavednost Jurovčanov in bližnjih sosedov, čeprav po malem, pa vendar že sad obeta, da bo sčasoma prebivalstvo tudi tostran Drave proti Novi cerkvi začelo živeti zavednejše narodno življenje ter iskalo svojo rešitev v združenem gospodarskem in narodnem delu. — Društvo je priredilo v hiši g. Gomil-škove gledališko predstavo: „Eno uro doktor". Igralci so izvršili svojo nalogo prav dobro, dasi so nastopili prvikrat. Pripomnimo, da so diletantje imeli le eno skupno vajo. Igri je vsledil srečolov in vrhutega so nas neumorno zabavali spretni hrvatski tamburaši iz Zaboka.— Tako je društvo pokazalo, da se da z združenimi močmi tudi zunaj na vasi kaj prirediti, če se hoče; priznati moramo, da so nas pri tej prireditvi krepko podpirali ptujski in drugi blagi dobrotniki v denarju in dobitkih. Srčna jim hvala! Tiralico je izdalo mariborsko okrožno sodišče proti Ivani Mihelič, rojeni 8. maja 1875 v ptujskem okraju. Imenovana je obtožena, da je odpeljala trinajstletno Marg. Postrak. Ob-dolžena je tudi goljufije. — Zgornja Polskava. Z ozirom na dopis „Zgornja Poljskava v Domovini v Celju, dne SI. januarja 1906 št. 1 H" prosim, sklicujoč se na $ 19 tisk. zakona, da sprejmete sledeči popravek na istem mestu, z istimi črkami kakor sledi: 1. Ni res, da bi bil jaz radi malenkostnega prepira čez noč spremenil svojo barvo in prestopil v nemčurski tabor, s tem izdal nado slovenskega kmeta in čast občine. Res je. da sem vsled očitnih napadov obrnil hrbet brezvestnemu napadalcu, a pri tem ostal zvest svojemu narodu, kateremu bom zastavil tudi zanaprej svoje moči; 2. ni res. da bi bil zatajil svojo narodnost, res je. da sem še vedno isti narodnjak, kakor sem bil poprej; 3. ni res. da sem delal skrivno pod klobukom z najhujšim zagrizencem Hermanom: res je, da je bil g. Herman enkrat pri meni zaradi volitev, a ni dobil od mene nikakih koncesij, ker so se volili v tretjem in drugem razredu sami Slovenci, prvi razred pa je bil itak v rokah nasprotnikov: 4. ni res. da so si izvolili odbornike, katere imajo baje vse na stričkn, da lahko z njimi delajo kar hočejo. Res je, da je 8, torej večina odbornikov Slovencev, ki so tudi meni skazali zaupanje s tem. da so me izvolili za župana; 5. nisem in ne bodem propalica. temveč resnično mož —. Zgornja Poljskava, 7. svečana 1906. Josip Hojnik, župan. Izjava. Podpisani občani, pod katero občino spada tudi Krapje pri Ljutomeru, smo z velikim ogorčenjem izvedeli za dopis št. 3 ptujskega „Štajerca". kjer z nepopisno nesramnostjo in lažnjivostjo blati našega zaslužnega in občepriljubljenega g. Fr. Zacherla, učitelja v Ljutomeru. * - Mi svečano izjavljamo, da je gospod. Zacherl veščak na glasbenem polju in da imamo, odkar je on naš organist, vedno moški, mešani, otroški in ljudski zbor, kateri razveseljuje srca vernikov ne le z izbornim petjem, ampak tudi z veščim spremljevanjem in ljudstvu ustrezujočim igranjem na orgijah, ter da je g. Zacherl učiteljska moč, ka-koršne treba iskati. V obče pa se lahko trdi. da dotični dopis ni izhajal iz kraja, odkoder je naslovljen, ampak da se je ta godlja izkuhala v trgu Ljutomeru. Strašen sainouinor. Pri Sv. Štefanu na Gratkornn se je žena tovarniškega uradnika Birkner ja zaprla v klet. polila svojo obleko s petrolejem in je zažgala. Žena je v strašnih mukah zgorela. — Poverjeništvo „.»Sloveqske matice" v Gradcu naznanja, da so knjige za 1. 1905 že došle in se dobivajo v društvu „Naprej". Jakominigasse 3. 1. Prosi se. da se plača članarina za 1. 1906 takoj pri sprejemu knjig. Kranjsko. Slovensko pevsko in bralno društvo ..Triglav" v Radovljici se tem potom najiskreneje zahvaljuje slavni „Slovenski Matici", odnosno slavnemu odboru iste za blagohotno podarjene knjige v namen javne ljudske knjižnice. katera se snuje tu. Vrednost „Matičnih knjig znaša nad 60 K. Naj bi izgledu slavne „Matice Slovenske" sledili i drugi knjižni zavodi in meceni, prijatelji ljudske prosvete! Darila v ta plemeniti namen je nasloviti na odbor društva „Triglav", darila in čč, gg. darovalce objavimo svoječasno v listih. Za odbor društva . Triglav:" Frauc Dolžan, A. Vengar, predsednik. knjižničar. — „Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani" je imela dne 7 februarja 1906 svojo 168 vodstveno' sejo v dru-žbinih prostorih „Narodnega doma". Začetek ob 3. uri popoldne. Navzočni: Tomo Zupan. Dr. Dragotin vitez Blei-weis-Trsteniški, Aleksander Hudovernik. Luka Svetec. Dr. Ivan Svetina. Ivan Šubic in Anton Žlogar. Svojo odsotnost so opravičili ces. svetnik Ivan Murnik. Anton Porekar in dr. Pavel Turner. — Prvomestnik Tomo Zupan spominja se. otvorivši sejo. nenadne smrti predsednika družbe sv. Mohora v Celovcu, prošta Lamberta Einspieler, ter pozove navzoče, da umrlega voditelja koroških Slovencev in našega pokrovitelja spomin častijo s tem. da se dvignejo raz sedežev. Istotako sklene na njega predlog družba pozdraviti novovoljeiiega višega škofa za Gorico dr. Frana Sedeja. Novi viši škof Sedej je istotako že mnogo let naš pokrovitelj. Z ozirom na prevelik riziko pri eventualnem srečolovu. ki ga je predlagal viši učitelj Srečko Malenšek. se ta prireditev opusti. Med ostalimi točkami je bila najvažnejša ta, da se je sklenilo v 166. seji za naše svetno šolsko osobje sprejeta pokojninska določila uveljaviti z dnem 1. januarja 1906. Pri tej priliki so se tudi sprejela vsa tozadevna prehodna določila ter so se enotno regulirali prejemki družbinih svetnih vrtnaric, ki bodo imele odslej tudi pravico do petletnic, oziroma do pokojnine. Potem so se dovolile še nekatere podpore in se je sklenilo pododboru za ustanovni in stavbeni sklad zavoda „Učiteljski dom" v Celovcu odstopiti narodni kolek proti polovični prodajni ceni. Ob 6. uri zvečer je zaključil prvomestnik sejo. — Nevarna bolezen. Na Rate-ževem brdu. sodni okraj Ilirska Bistrica, sta se primerila dva slučaja bolezni otrpnenja tilnika (Meningitis ce-rebro spinalis). Oblast je vse potrebno vkrenila. da se bolezen omeji na gori navedena slučaja. Koroško. — „Divji lovec" v Celovcu. »Slovensko društvo v Celovcu priredi v nedeljo 22. marca „Divjega lovca". Precej hud pretep. V gostilni pri Klajžarju v Vasivesl na Koroškem f je pred kratkim pilo več mož, ki so se navlekši pijače, začeli prepirati med seboj. Iz prepira pretep - to je kaj vsakdanjega. Začeli so se pobijati s kozarci Ranjenih je bilo več, med njimi eden, ki je dobil od kozarcev, ki so mu bili razbiti na glavi, štiri luknje v glavo, en prst mu je" bil odbit, pa še' drugače je bil poškodovan, da je moral v bolnico. Tudi gostilničar je bil „prizadet". Sleparéek. 441etni Ivan Znidar iz Prevàlj na Koroškem je zavarovalni agent, a je «svojo službo na vse strani izrabljal in izvabljal ljudem denar, zlasti pa po ŠtajeVskem. Roka pravice ga je. pa našla in agent bo za osleparjenih 273 K sedel sedem mesecev, ki mu jih je naklonilo mariborsko sodišče. — Uboj zaradi igre. Dva železniška delavca v Dobrlivasi na Koroškem. Krepfl in Žitrajc po imenu, sta neko preteklo soboto po izplačilu šla v gostilno in začela kvartati. Žitrajc je Krepila popolnoma oskubil. Krepfl je kot znan pretepač šel domov, a se skril ob cesti, kjer je vedel, da pride Žitrajc. Ko je ta prišel.: se mu je pridružil, in kmalu sta se že kregala in pretepavala. Žitrajc je prvi o pia gal. kajti ko ga je Krepfl vrgel ob kamen, da mu je počila črepinja, je padel v nezavest. Krepfl pa mu je pobral ves denar in odšel. Žitrajc je vsled ran umrl v par dneh, ubijalca in roparja so pa zaprli. Slovanski jng. Velika draginja živeža in perutnine je v Sarajevu, kakor javljajo tamošnje novine. Na trgu se zahteva za par gosk 20 K. — Obletnica S trossm ay erj e v e smrti je bila dne 4. t. m. — Vzor rodoljuba. V Veliki Ki-kindi na Ogrskem na Ogrskem je umrl Srb Gjorke Radak. ki je sporočil 225.000 kron v narodne svrlie. Svoje imetje je razdelil tako-le: Za srbski učiteljski zavod je daroval 40.000 K. za zidanje srbske ženske učiteljske šole v Veliki Kikindi 40.000 K. za podporo srbskih obrtniških hčera pri možitvi 40.000 K za štipendije revnim dijakom 40.000 K. za podporo srbskih svečeniških hčera v Dalmaciji pri možitvi 40.000 K. za „Srbsko Matico" v Novem Sadu 20.0u0 K in srbski poljedelski zadrugi v Veliki Kikindi 5000 K. — Slava takemu požrtvovalnemu rodoljubu! —, Ureditev jezikovnega vprašanja v Dalmaciji. Dne 14. t. m. se sestanejo v Zadru zastopniki hrvatske, srbske in italijanske stranke, da se posvetujejo o končni ureditvi jezikovnega vprašanja v Dalmaciji. Slovanski sever. — Češke vesti. Brnska soci-jalno-demokratična stranka je predlagala v občinskem zastopu, da se izpremeni volilni red v občinski zastop dež. gl. mesta Brna na podlagi splošne in enake volilne pravice. Mesto, ki je tve rilo doslej en sam volilni okraj, na; se razdeli na štiri okraje, vsak okraj naj voli 15 zastopnikov, ki naj se primerno razdele na vse volilske politične stranke. — Predlog je gotovo pravičen in upravičen ali brez potrebne moči in ostane zato tudi brez zaželjenih posledic. Čehi in Poljaki so si pojavili v Bostonu v Sev. Ameriki „Narodni dom", ki je stal 85.000 K. Ob njegovi slavnostni otvoritvi so poslali ameriški Čehi in Slovaki na živeče v domovini spomenico, v kateri jih vzpodbujajo v boju za splošno in enakt volilno pravico. Svetovne vesti. — Japonski špijoni. V Melbournu (Avstralija) so dobili pri dveh Japoncih, ki sta se izdala za trgovca, popolne načrte o utrdbah mesta Sidney». — Zaroka španskega kralja z battenbersko princezinjo Eno se je oficijaJno razglasila v ministrskem svetu. Ministrski predsednik je kralju iskreno čestital > ■-.• i* ■■.:•; , : — 476 ribičev je zmrznilo s svojo ladjo daleč na severu Alaske. Nihče jim ne more priti na pomoč ter brni o morali gladu umreti. Vodja vsta&ev v nemški Afriki Witboi ml., se je baje vdal Nemcem z 11 možmi. — Žensko gibanje na Japonskem. Japonska vlada predloži parlamentu zakonski načrt, da smejo biti ženske članice političnih strank. 30 milijonov zapravil je v 12. letih baron Herman Königswarter na Dunaju. Njegov stari oče Jonas Königswarter je prišpekuliral veliko premoženje, sin tega, Morie, je dobil baronstvo. kakor mnogi bogati judje, ohranil še premoženje in zapustil svojemu sinu Hermanu okroglih 30 milijonov kron. ko je 1. 1893. umrl, Zdaj je Herman Königswärter na koncu. Koliko je 30 milijonov kron. si prost človek težko misli. Recimo, da je kakih dve sto največjih graščin, kakor jih imamo okoli Celja. — V veliki tovarni orožja v Creuzotn ua Francoskem je požar napravil veliko škodo. Tudi za Bolgarijo naročeni topovi so poškodovani. Kdo je umorjena ženska v Raxengrabnuf Po celotedenskem vsestranskem zasledovanju se je orožništvu posrečilo najti prave sledove glede zagonetnega umora v Raxengrabnu na Gornjem Štajerskem. Umorjena ni Mici Matanš, temuč Marija Mayer, kuharica z Dunaja. Morilki sta sestri Frida in Marija Zeller, in sicer je ena hotelirska sobarica, drnga pa bufetka. Umorjena Mayer je imela 10.000 gld.. zaradi katerih je bila umorjena. Pridelovanje piva se manjša. V dobi 1904—1905 se je skuhalo v Avstriji 79,180.q90 hI piva.' to je za 719.&84 hI manj, nego leto poprej. Vsled tega je država sprejela za 2.636.927 K manj davka. Velikanski štrajk. Rudniški delavci v Ameriki se pripravljajo na štrajk. ki bo kolosalen: takega še ni bilo v Ameriki. Štrajkujočih bo 560.000, razpolagali bodo s fondom 15,000.000 K. Industrija bo imela veliko škodo. Franklin Benjamin, [izna^ditelj strelovoda in osvoboditelj severne Amerike je bil rojen 17. januarja 1706 tedaj pred 200 leti v Bostonu v .Severni Ameriki, kateri so tedaj še gospodovali Angleži. Bil je tiskar in trgovec s papirjem. Ko so se Ameri-kanci začeli braniti angleški vladi, bil je tudi Franklin med onimi, ki so podpisali 4. julija 1776 državni spis o neodvisnosti Amerike. Od tedaj je bil 9 let ameriški poslanik v Parizu, kjer je bil sprejet po d'Alembertu s heksa-metrom: eripuit coelo fulmen sceptrum-qne tyrannis (izdrl je nebu strelo in žezlo tiranom); ki blesti na njegovem nagrobnem spomeniku. Umrl je 17. aprila 1790 in tedajni francoski narodni zbor je za tri dni izrazil se v žalosti. Društveno gibanje. — T bovlje. Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Trbovljah priredi v sredo, dne 14. svečana 1906. „S v e t è e v večer" pri g. Josipu Go-ropevšku ob 7. uri zvečer ua čast starosti družbe sv. Cirila in Metoda, ve-lezaslužnemu g. Luki Sveten. Proizvajale se bodo različne glasbene in pevske točke. Vsi rodoljubi in rodo-Ijubke se vabijo najsrčneje k temu narodno-zabavnemu večeru. Vstopnina prosta. Na veselo svidenje! — Kavinski Sokol v Mozirju priredi I. maškarado v soboto. 17. svečana t„ 1. v zgornjih prostorih hotela „Pri avstr. cesarju". Začetek ob 8. uri zveč. Vstopnina 1 K 20 li. maske in člani 60 h. Nemaskovani plačajo za čepico 40 h globe. Maske dobrodošle! Loterijske številke. Grader, dne .10. jan. 1-906: 22. 49. 86. 32. 41. Dunaj, .. ., ., .. 42, 51. 80, 82. 56. sprejme takoj J. Errath trgovec v MOKRONOGU, Dolenjsko. (121) 5—1 in sicer: mreže, racketi in žoge, je pod ugodnimi pogoji naprodaj. Kje? pove upravništvo ..Domovine". (122) )TnTnT0TpTnTPTQTQToTQTQTttIgl J5čc je mlin s precej zemljišča zraven, posebno gozd. Cena ne previsoka. Prednost imajo oni. kateri se nahajajo ob meji Kranjske. Ponudbe na: (123) g. JURIJ ŠORLI, Rupa pošta Kranj, Kranjsko. ».u.M.WiU.o.UiW.u.t trezen, zanesljiv voznik, dober varuh konj, porabljiv tudi pri gospodarstvu, ki pomožnosti govori tudi nekaj nemški, se išče za takojšnji nastop. Ponudbe na Gra&ßinskö oskrbnistvo ,Ainöd<, (ii5i pošta Vojnik. 0-2 Mrtvo perutnino, surovo maslo kupi v večjih količinah A. S C HAN I L. Dunaj XVII. Hauptstr. 67. Pošt. hr. konto 885.365. (73) 20-10 Cene primerno nizke. Delo solidno in se v teku tedna ugotovi. Lišpa ni treba odstraniti. Za vse v snaženje izročene stvari se jamči. H. VOLK Šoštanj, Štajersko. Kemična pralnica urejena t najnovejšimi »troji na par in elektriko, se priporoča za snaženje vsakovrstnih oblek Itd. Zbiralnica r Celju pri gospodu Josipu Hočevarju krojnäki mo 3—.3 Priprave za valjanje perila (valjarje)? pralne stroje, stroje za izžemanje, omare za led najboljie koti-= itrukcije daje == trgu Šoštanj in njr«H <>ko- dobro izurjen v trgovini mešanega blaga, zmožen slovenskega in nemškega, jezika, (vojaščine prosti imajo prednost), —.-- se sprejme v trgovini mešanega blaga SLAVINEC & ŠELEKER ŠMARTNO PRI LITIJI 9 Kranjsko. 5taM prostori (za vile) nad mestnim parkom, v najlepši legi so ceno na prodaj. Vprašanja pod IN. N. na upravništvo „Domovine". (86) 4—4 Podpisani naznanja slavnemu občinstvu lici. da se je pod imenom ir hiši g. Jak. Špibar v Šoštanju se nahajajoča gostilna, in tpgo vina z mešanim in manntaktmnim blagotn razpustila ter da to gostilno in trgovino od slej naprej pod svojim imenom vodim. V gostilni bodem točil vedno pristna domača vina ter vedno sveže pivo ..Združenih pivovaren Žalec in Laški trg." Dalje skrbel bodem vedno za gor k a, okusna in poceni jedila, katera se bodo odslej naprej tudi predpoldne in opoldne ter zvečer dobivala. Za obilen poset se priporoča (11-2) 3-3 trgovec, Šoštanj. varne pred ognjem in vlomom prodaja v vseh velikostih najboljše izdelane firma, ki obstoji že nad 30 let S. BERGER DUNA! I.. Wipplingerstrasse 29. Vzorci so v rabi in se lahko ogledajo v „Zvezi slov. posojilnic'* v Celju in pri mnogih drugih posojilnicah in hranilnicah v vseh slovenskih pokrajinah. 104-40 sledeče vrste, smrekovega, jelkovega, borovega, bukovega in hrastovega okroglega lesa (hlode) potem hrastove deščice (frize) po dnevni ceni, kakor + tudi gozde pripravljene za posekati. + Ponudbe nasloviti je na Parno žago Deghenghi v Ljubljani Cesta na Rudolfovo železnico št. 47. 'jsarna: Šelenburgove ulice št. 6. (8) 100-38