TELEFON: 4687 OOfcTLANDT. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3,187». TELEFON: 2876 CORTLANDT. NO. 105. — &TEV. 105. NEW YORK, SATURDAY, MAY 4, 1918. — SOBOTA. 4. MAJA, 1918. VOLUME XXVI. — LETNIK XXVI. PROKLAMACIJA, -OOO DRŽAVA NEW YORK, Izvrševalni urad. -ooo- True translation tiled with the Port master at New York. N. T. uu May •!. niustt-r at New Turk, N. Y. on April 27. 6. 1017. Ysuk dan imamo liadaljiio poročilu o junaštvu naših >f a meriš k ill čet onstran morja. Vsak dan narašča številu onib. ki so doprinesli največjo žrtev za stvar svobode. Ameriški Rdeči Križ bo napel vse sile. da olirani pri življenju one, ki so bili težko ranjeni. Denar, ki je dospel v blagajno v prvi kampanji za vojni sklad, je ž«4 skoraj izčrpan. Patriotism narod Združenih držav je zdaj pozvan, naj dvigne drugi vojni sklad na sto miljonov dolarjev. Predsednik Združenih držav je določil dobo od 20. do 27. maja za povzdigo tega fonda iz katerega se bo podpiralo delovanje Rdečega Križa tukaj in onstran oceana. Delovanje Ameriškega Rdečega Križa 111 več poskus. Rekord, ki ga jc dosegel Ameriški Rdeči Križ, je časten rekord. Predsednik naroda je njegov predsednik. Razen njemu je poverjeno vodstvo tudi našim najiz-kušenejšim in najbolj zaupnim državljanom. Prideljen je ^ladi in njegov denar nadzira vlada. Država New York je pozvana, naj nabere toliko kolikor je zanjo predpisano. Jaz sem prepričan, da ta poziv ne bo brezuspešen. Ta slučaj je naš slučaj. Ta slučaj zahteva takojšnjega in vstrajnega delovanja. Charles S. Whitman, governer. --000 Avstrija pred revolucijo. V AVSTRIJI S£ KUHA. — ZA REVOLUCIJO MANJ KA SAMO VODITELJEV. — LJUDSKE MASE UMI RAJO LAKOTE. — SLOVANSKI VOJAKI SO PRI PRAVLJENI BOJEVATI SE PROTI STARIM SVO JIM GOSPODARJEM. Skupina avstralskih vojSikbv, ki je je VsUvik svojfeift jtetav&fljti v New Yorku. ZACS LISTENING TO MAYOR. HV ADDR.ESS AT CITY HALL .......' r ^ ' • ' ' : -000- May -i, Trne translation filed with the postmaster at New York. N. Y. ou 1918. as required by 1 he Act of October 8. 1917 London, 3. maja. — Poročevalec lista "Daily Mail" piše iz Anmemasse v Franciji, da je nek mož, ki je ravnokar prišel iz Avstrije v majhno mesto na švicarski meji in katerega izpovedbe so vjretne, rekel, da Avstriji preti revolucija, da pa primanjkuje za tako gibanje odločnih in 4 sposobnih voditejev. O tem je govoril sledeče: — Ni nikakih sredstev, da bi se lačne in srdite mase same organizirale v učinkovite skupine. Poleg tega pa se prebivalstvo boji nemške kazni, ki ga bo zadela, ko bo Lu-dendorff dosegel na zapadu toliko zaželjeno zmago. Mir z Ukrajino je za sedaj razpršil vse revolucionarne načrte. Toda ukrajinski mir ni. kakor se je pričakovalo, napolnil avstrijskih želodcev. Avstrijski narodi še vedno trpe veliko pomanjkanje. Telo in dušo drže skupaj s krompirjem peso in raznimi drugimi stvarmi, toda dosledno vlada povsodi velika ne-volja zaradi pičit* hrane, ki je tudi vzrok mnogih bolezni. Dunaj sam je na robu lakote ter živi iz rok v usta. — Toda domneva se, da imajo živilski špekulanti še dovolj zalog. Dva ali tridnevna stavka na železnicah bi zadostovala, da mesto ne bi imelo kaj jesti. Nobene katastrofe se vlada ne boji bolj kot železniške stavke. Kar se tiče Jugoslovanov, nova politika Združenih držav. Italije in entente, dasiravno se je zavlekla, že nosi sadove. Novica, da so zavezniške države priznale neodvisno jugoslovansko državo, je že, dasi samo šepeta je dosegla slovanske vojake na laški fronti. Ako Nemčija ne doseže na zapadnem bojišču gotove zmage, tedaj se bodo v Avstriji dogodile čudne stvari. — &e en Verdun, pa naj pomeni za Nemčijo kar hoče, pomeni za Avstrijo — obup in revolucijo. Avstrijsko prebivalstvo je blazno od lakote. Iz nekega drugega vira pa prihajajo vesti, da se je 20 tisoč vojakov, katere so vjeli Italjani, ko so se bojevali ]>od avstrijskim poveljstvom, prostovoljno priglasilo, da se obrnejo proti svojim prejšnjmi gospodarjem in dejansko že organizirajo svoje skupine v laški armadi. Te čete so rumunskega pokoljenja. Njih položaj je enak onemu čeških čet. katere so se pred kratkim pridružile laški armadi. Situacija avstrijskega kabineta je drugi vir bojazni dvojne monarhije. Avstrija dolži Ogrsko, da je dobila vse zaloge, ki so prišle iz Ukrajine. Vsak narod je sovražen drugemu. Ogrski listi vedno priobčajo najbolj ostre ob-dolžitve proti Avstriji; dunajsko časopisje pa je ravnota-ko srdito, četudi inalobolj diplomatično po izrazih. Begunci, ki prihajajo v Švico, pripovedujejo, da še 1 med Slovenci, Hrvati in Srbi vrši plebiscit, ki ima za cilj zvezo s Srbi in Črnogorci v svobodnih državah. Po celi dvojni monarhiji se razširjajo narodnostni nemiri Vojna poročila. Francozi zmagujejo. — Strahoviti artilerijski dvoboji. — V kratkem se bo začela nova ofenziva. True translation filed with the poet lnaslor at New York. N. Y. ou May 4, 1918, as required by tlic Act of October 6, 1917. London, Anglija, 3. maja. — Pripravljalno artilerijsko obstreljevanje na bojiščih pri Lys v Flandriji je danes strahovito naraslo, V Fikardiji, jugovzhodno od Am i en sil, so si priborili Francozi nekaj važnega ozemlja v vročeni infanterijskem boju. Posledica vročih lokalnih napadov. ki so se vršili včeraj pozno zvečer so Francozi zelo poškodovali ali pa celo razrušili nemške pozicije zapadno od reke Avre. Francozi so vprizorili napad na eni in četrt milje dolgi fronti med Castellom in Haillesom ter zavzeli važen hrib št. 82 in gozd. ki meji na reko Avre. V tem uspešnem napadu so vjeli Francozi 100 nemških vojakov med katerimi so se nahajali štirje častniki. Francozi sa napredovali neposredno južno od Villers-Breton-neux v bližini Momimenta. katerega so bili Nemci zopet zavzeli dne 26. aprila. se poroča iz K rakova Listu * * Neue Zfirieher Zeitune". je stavka v naj več jib ruskih premoga rekih, poljih okraju Dombrova največja in najresnejša, med vsemi izgredi, odkjir je Avstrija osvojila Poljsko. Stavka se je pričela dne 5. aprila ter se je razširila na vse rove v tem okrožju. Avstrija je izdala mnogo ostrih odredb, toda zaman in je konečno vstavila ves osebni promet v to ozemlje. Amsterdam, Nizozemsko, 'S. ana-ju. — Neprijetno bodočnost za vse narode v ozemljih, katera so zavzeli Nemci, razkriva nek . članek, ki je ravnokar izšel v nemških listih in ki svetuje, da se naj i?'-ženejo vse narodnosti, da napravi jo prostor za nemške koloniste. Nemčija' \ pravi ta članek, ':je bila prisiljena, da je pomičiLa cele države, kakor bi to bili gradovi, zgrajeni iz lepenke in d« je tekla kri iz miljon ran. Ako to pomislimo, poiem ni pregrešno ali pa nemoralno, ako preženemo Poljake iz ozemlja srtare Rusije, tako da pripravimo v tem ozemlja novo domovino za nemške begunce, ki so prišli iz vseh delov sveta. To vprašanje nima stika z moralo. To je samo političen iii ekonomičen problem. To ni vprašanje 'Kaj bokno storili z narodi zavetih ozemelj?', temveč 'Kako bomo razvrstili te dežele, da bodo kar najibolje služile interesom Nemči-je\ Zi.lo pa naj bo to poglavitna misel pri reorganizaciji osvojenih dežel, j >a uaj se nahajajo -kjer- kdt."L . vT-p- pi___Iz zakladniškega departments ooo- True translation filed with the postmaster at New York. N. Y. uu ilay 1, IMS, as required by the Ad of October & 1917. Narodne organizacije, katerih članstvo sestoji večinoma iz ljudi, ki niso bili rojeni v Ameriki, so naložile svoj denar v veliki množini v bonde Tretjega Posojilu Svobode. Državna zakladnica je dobila danes sledečo brzojavko: — Narodni izvrševalni odbor Prve Katoliške Slovaške Možke Unije je na svoji seji v Scranton, Pa. sklenil naložit $il00.000 družbinega denarja v bonde Tretjega Posojila Svobode. Mihael Bosak, (podpis), Narodna Hrvatska Zajednica je na seji svojega izvr-še value ga odbora sklenila naložiti $130,000 svojega premoženja v bonde Tretjega Posojila Svobode. Tako je obvestil državno zakladnico Josip Marolinič, vrhovni predsednik te organizacije. -ooo — Vojna sila Amerike. B|—ooo » KONCEM LETA BO IMELA AMERIKA. 2 MILJONA VOJAKOV V FRANCIJI. — LETNI STROŠKI ZA VZ DRŽA VANJE AMERIŠKE VOJSKE ZNAŠAJO 15 MILJARD DOLARJEV. — ARTILERUA BO VELJALA 4 MILJARDE. — GRADITI MORAJO DVE NAPRAVI. — NEMŠKA SILA ZNAŠA OSEM MILJONOV MOŽ. -ooo- _iz D The largest Slovenian daily 0 |IL < in the United States:- ill H isned erkry day except Sanaa}« m III and Legal Holidays. Ill (H SO,OOO Readers gj H Največji slovenski dnevnik Bi jlt < ▼ Zediqjenih drŽavah > (II lil Velja za vse leto • •. $3.50 B ]|[ Za pol leta......$2.00 [ji GLAS NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki. f Trne translation filed witli the nnatmaster at New York. N*. Y. ou May t, 1918 as required by tlie Act ot Oct^N r 6, 1017. j Washington, D. C., 3. maja. — Hišni odbor za voja-j ške zadeve je danes pričel s podrobnim razpravljanjem o , dodatni cenitvi za vojaški proračun. Vojni tajnik in izvršujoči šef generalnega štaba, general March, sta pregledala posamezne točke z odborom, 3 Proračun bo v nek? j dneh objavljen. L. Vojaški odbor je mnenja, da bo vojaški proračun, skupno z dodatnimi zahtevami, znašal za tekoče fiskalno A j leto 20 miljard dolarjev, letno vzdrzavanje vojske pa se bo j gibalo med 20 in 15 miljardami. j I Ker se je vojni deartment odočil naglo pošiljati voja-jštvo v Francijo, se bo tukajšnje vojaško vežbanje skraj-i šalo. V maju se bo spravilo preko morja dvakrat toliko a o-jaštva kot v aprilu in število bo z vsakim mesecem rastlo. L> Člani odbora so mnenja, da bo imela Amerika koncem leta 2 miljona mož v Franciji in vsako vežbališče bo na-_ polnjeno do svoje meje. Polovica vojaštva bo onstran mor--! ja, p redno bo konec poletja. Vojni kredit bo razdeljen, kakor sledi: Generalni kvartirmojster 5 miljard; artilerija l: pijo-u ilirski oddelek 1; plača vojakom 3; zdravniški kor 1 in zra-koplovstvo 1 miljardo. Danes se nadaljuje debata o neomejeni sili mož, kakor l je zahteval predsednik. Predsednik odbora Dent je rekel, J da bo nasprotoval neomejeni sili. J — Mislim, da moramo imeti določeno mejo, — je re-a kel. — To lahko storimo, ne da bi ovirali vojni depart- * lnent ali pa pripravljanje dežele. Sem za veliko armado, " toda sem mnenja, da mora kongres določiti mejo. — : Da bo pa administracija ostala pri svoji zahtevi, se je videlo pri današnjih razpravah. Posebno velika važnost se polaga na naglo izdelova-u nje artilerijske opreme. Uradniki imajo že načrt za U. S. " Steel Corporation, da zgradi dve napravi pod pogojem, j da posveti celo svoje delo artileriji ter obrne vse sile v to i- svrho. Tej korporaciji se bo vnaprej izplačal gotov znesek, da bo obvarovana škode v slučaju, da vojna nagloma pre-a nelia. Naprave bodo zgrajene blizu morja. 'J Danes se je povedalo odboru, da ima zdaj dežela v r> taboriščih 1,885,CKX> mož, od teh je 1,765,000 navadnih vo-i jakov in 120 tisoč častnikov. Ceni se da bomo do 1. julija imeli 2,298,000 mož in [) 130,000 častnikov. To pomeni toliko kot dvomesečni na-raščaj zsl pol miljona mož. | V nekaj dneh bo izdan poziv za dodatnih 250 tisoč mož. Po načrtih Provost maršala generala Crowderja bo - v juniju vpoklicanih še 150 tisoč mož. e. Nek član odbora je mnenja, da ima Nemčija sistem o zakopov in za dobavo 30 milj za svojo bojno črto, ki je r dolga 425 milj z 8 miljoni mož. To znaša enega moža na .. en jard, 13 mož v eni vrsti. Rekel je, da so zavezniki določili število svojega vo- * jaštva, da se bo moglo meriti s sovražnikom in meriti s tako silo, da bo sovražnik moral odnehati in če bo treba se tri ali Štiri 1*1» _______ mteta (neilotukljivost) na Rnmu. Nenitrija ni nu o}jetova.no ziUit^-vo niske«ra saiaaiije^a ministra dovolila, da 4>i šio v zavzeto oztviu-lje 300,000 he^nncev, ki so se zb fali na meji. I'i IrkutsUa v .Sibiriji se poroča, da je Kitajska zahtevala nekaj ozemlja blizu Čite. Sibirski sov,H»t! je pri kitajski vladi zaradi tejra' protestiini. I Glede priznanja boljše viške vlade po zaveznikih piše boljše vi . žki list. •* Izvestja" : ! Priznanje sovjetove vlade po zaveznikih bi takoj poima^ralo tr-š. irovskemu zblizanju Rudije z A-meriko, Anglijo in Kraneijo. pt> sebnu kai- se tiee opreme rdfx-e armade. finaneirauja dežele, skupnega delovanja ter rešitve vprašanj mednarodne politike. Vse to. bi pomenilo velik udaree za nemški militarizem iii nemško pojmovanje o Rret'ivalei v zavzetem ozemlju hi neprestano zaplenjt vanje živeža igriva veliko jezo in pogosto pride do ljutih si)opadov. V neki vasi v kijevskem okraju so se prebi-j valei s strojnimi in navadnimi puškami 3 dni vstavljali Nemcem; podlegli so šele. ko so Ncmci porabili oklopne avtomobile. V gubemiji Minsk so Nemci po-4 lovili vse -sposobue osebe po cestah in v njihovih domovih ter so jih v odprtih železniških vozovih! odpeljali v Nemčijo. Kdor je poskusil pobegniti, jo bil vatli-1 jen. I'reb'valei so se v velikem strahu poskrili. 1'liee po vseli mestih so t»borožena taborišča. . po katerih so nastavljene straže s strojnimi puškami. Objestno besedilo brest litovske luirurnie pogodbe je povzročilo že mnogo razpora in protestov. Določila glede ruskih bojnih ladij. da se ali prepeljejo v ruska pristanišča, ali pa razorožijo, si Nemci mziagajo na ta način, da ne smejo zapustiti pristanišč in ne križariti v nevtralnih vodah. Zunanji minister Čičerin je p rot: takemu razlaganju protestiral ter je predlagal, da se imenuje komisija, ki bo razsodila spor. Ta predlog je Nemčija sprejela in komisija se bo sešla v Berlinu. Obenem pa je tudi Čičerin zahteval jamstvo za črno morske brodovje. katerega zavzetje še m bilo potrjeno, da se ji dovoli mm-' Vzrok, da je šel cesar Karol na konferenco z nemškim cesarjem, da se "razgovori o zelo važnih zadevali", leži v velikem pomanjkanju med narodi. Zaradi te politične zmešnjave bo Avstrija prisiljena pričeti separatna mirovna gibanja, navzlic temu, kako stališče zavzame Nemčija. V zvezi s tem smatrajo obisk princa Sixta na dvoru kralja Alfonza v diplomatičnih krogili za veliko važnost. Cesar Karol se zelo boji zedinje-nja jugoslovanskih in laških vojnih ciljev. To je zunanja nevarnost, katera, ako se združi z notranjimi zmešnjavami, ki so že izven kontrole, sili cesarja Karola v smeri novega mirovnega gibanja, ki ima namen sporazum z — Italijo. — O položaju v Avstriji se je izrazil nek odličen Jugoslovan v Londonu^da je položaj skrajno slab, bodisi v ekonomičnem ali pa političnem oziru, ter se z vsakim trenutkom še slabša. Nemir med narodom sme zavzeti tako stališče, na katerem bi v mirnem času prišlo do prelivanja krvi. V Pragi se je zbralo več kot 10 tisoč čeških narodn jakov, ki so se izrekli solidarnim s češkim in- jugoslovanskim gibanjem. Prisegli so. da se bodo borili, dokler se ne doseže neodvisnost češke, slovaške in jugoslovanske države. Kdaj bomo prišli tjakaj? Trne translation filed wtth the postmaster at New York. N. Y. on 1918, as required by the Act of October 6. 1917. Nemčija jc hotela Belgijo in je hotela se one ostanke Danske, katerih še ni ukradla. Preko severne Francije je hotela širok pas zemlje, najlepše industrijalne in rudarske province Francije. Želela je pristanišča ob Kanalu, Dunkirk, Calais in Boulogne. Na iztočni strani je želela Poljsko ter rusko obal ob Baltiku. Želela je Lit vinsko in Ukrajino ter severno obal Črnega morja. Na južni strani je hotela Avstrijo in Ogrsko, balkanske države in Grško. Na to je bila železna peta že na Turčiji, od Carigrada pa do Perzijskega zaliva. Povsem naravno bi Egipt ter afriška obal Sredozemskima morja sledila, — kar bi tvorilo ostanke, katere bi pobrala Nemčija pozneje. To hi bilo približno vse, kar si je Nemčija želela kot pričetek. To bi nekako zadostovalo, dokler bi ne bila pripravi je na za naslednji pohod svetovne brigantaže. Kaj pa je dobila Nemčija od vsega tega ? Dobila je Belgijo, da pričnemo z njo. Vzela si je severne province Francije, dočim je njen naval na pristanišča ob Kanalu, na Dunkirk, Calais in Boulogne zasedaj vstavljen. Izprenienila je Avstrijo in Ogrsko v ponižnega psa, ki sledi s tresočim se in mahajajočim repom svojemu gospodarju. v 4 -j* Dobila je Poljsko in rusko baltiško obal, s Finsko za nameček. Severna obal Črnega morja se nahaja že v dosežni razdalji. Od Carigrada južno in jušno-iztočno je dobila Turčijo, prav kot je dobila Avstrijo in Ogrsko prav do redko posejanih črt, katere je raztegnila Anglija preko Palestine in Mezopotamije. ' To je približno stanje nagromadenja hunskega plena kot so stvari sedaj. Sedaj se počasi pripravlja, da prične, govoriti o miru. Če se ji posreči priboriti si svojo krvavo pot do kanalskih pristanišč, bo popolnoma pripravljena govoriti o miru. Če pride tjakaj ali če se ji predstavi dejstvo, da za sedaj ne more priti tja, potem se lahko oziramo za tropo belokrilih mirovnih golobov, katere se bo spustilo izza barbarskih čet. Nato bo prišla mobilizacija vseh tatinsko organiziranih načrtov boljševiške mirovne propagande, tu pri nas ter povsod v domovih naših sobojevnikov za civilizacijo. Zadnji obupni korak za nagli mir vspričo izjalovljene zmage, bo naslednje hunsko gibauje obupen boj za mir, dočim bodo roke Nemčije še polne plena. Medtem pa se l>o stvar vršila še naprej. Že vsaj začasno je barbar vstavljen. O generalu Foehu bomo še slišali. Mogoče bomo še priča prerenetjivega udarca na lice Huna, ki ga bo vr^el nazaj ali se ga pa bo držalo tam, kjer je, dokler ne pridemo tjakaj mi, da napravimo konec. Dokler ne pridemo mi tja! Mi moramo priti tja. Vse je odvisno od tega. Mi moramo priti tja in sicer brez izgube enega trenutka in z vso silo našega lOO.OOO.OOOskega naroda. Brez dvoma se žurimo sedaj kot se moremo, vendar l>a se moramo še bolj požuriti. Vsaka misel, vsaka unča sile vsakega Amerikanca, tnožkega. ženske ali otroka se mora od sedaj naprej osredotočiti le v enem namenu — da pridemo namreč tjakaj. Vsak dolar, ki gre za nakup Libetry obveznic, vsak cent, ki gre za vojnovarčevalne znamke, pripomore, da pridemo tjakaj. V isti meri pa ovira vsak, ki ne preliva svojih dolarjev prav tako prostodušno kot pričakujemo od naših vojakov, da bodo prelivali svojo kri, našo pot, po kateri hočemo priti tjakaj. V isti meri pa tudi pomaga Humi, da bo prišel on — tjakaj... Calumet, Mich, i Cenjeno uredništvo "Glasa Naroda*': V vašem listu priobčeni! oglas "Slovenski javnosti v Anic-' riki v razsocfcbo'' je zbudil med nagimi Caltiiuet.eam velikansko seukaeijo. Reči moramo, da obsojajo vsi razsodni rojaki z velikim ojrorčenjein jednutlu ukrep, s katerim so suspendirali radi enega duhovna, oziroma patra brez ljubezni do bližnjega, okoli šestdeset družin iz svojega okrilja ter jih tako oropali opravičene podpore. Takšna je krščanska ljubezen. Taka je duhovniška trma, taka verska zagrizenost. Zakrinkani jezu-itje! To so sadovi hujskanja m ščuva lij a fanatičnega in obnorele-'ga newyorskega patra, ki misli, da se mora prav vse Slovenstvo pokoriti njegovim besedam. Vodstvo KSKJ. se je dalo naščuvati in nabujskati po pisanju največje nesreče med ameriškimi Slovenci. S tem svojim korakom pa je po kazalo, čigavo orodje je sedaj ta druga največja slovenska podporna organizaciji te si obenem za dalo jako usoden udarec. Ameriški Hlovenci bodo Lzpregledali. Odprle se jim bodo Oči ter utegne se zgoditi, da bodo po cele trume zapuščale to jednoto in vstopale1 v druge podporne organizacije, ki so pravičnejše in demokratične. lai to razmišljajo dtemes naši rojaki na Calumetu. Uverjen sem, da bo to razmišljanje rodilo dobre sadove, zakaj, naši IjiK^jc bodo prišli do prepričanja in zaključka, da je verska napetost in zagrizenost največja nesreča med nami. Dokaj slovenskih Calismetča-uov je že prišlo do tega spoznanja vsled društvenih raz>prtij, ki jih je povzročil verski fanatizem in domišljavost nekaterih verskih hujskače v na Calumetu. Vidite, to je bilo tako-le. Nekdo je začel rovati proti Sflovensko-Hrvatski Zvezi, ki ima svoj sedež na Calumetu in se docela zaveda svojih dolžnosti do svojega članstva ter ne ln'ara imeti ,prav nič z verskimi zadevami. Saj prav dobro ve zvezino vodstvo, da so razne nepotrebne homatije povsod, kjerkoli se hoče ta ali oni duhovnik polastiti vodstva dotične organizacije. In tistemu TaJiatičncmu elementu se je deloma tudi posrečila črna nakana. Zasejal se je med dru-štvensFkc, ki so spadali pod okrilje Slovensko Hrvatske Zveze prepir in navsezadnje dosegel tudi razdor. Par društev se je v celoti odcepilo od pravkar imenovane zveze, društvo sv. Jožefa pa se je razcepilo na dvoje. Sicer je mislil vodja vseh uskokov in ske-bov, da dobi celo društvo sv. Jožefa na svojo roko. Ali v teh računih se je pošteaio vrezal. Preko sto članov starega društva je o-stalo zvesto svoji zvezi ter ni hotelo ničesar slišati o kakšni 4'katoliški' ' dru/Jbi. Seve je bilo tudi dokaj takih, ki so se dali speljati na led. In tako so vstanovili novo društvo sv. Jožefa ter vstopili v •nanovo vstanovljeno družbo. Šli so iz bogate in dobro založene pa varne hiše v reven, siromašen in nevaren hlev prenapetih pobož-njakov. In takoj za tem odceipljeiijem se je začela in vnela dolgotrajna tožba za oslovo senco. Novo iii staro dru5tvo sv. Jožefa sta si skočili v lase za ime in premoženje. Lahko bi se bili pogovorili in pobotali rzlepa, brez vsakršnih stroškov. Ali prenapeti verski petelini so si .mislili: "Ime in denar izgubimo tako iu tako. Rajši vidimo, da ga dobe advokatje, kakor pa da bi ostal zvestim članom starega sr. Jožefa." Da so potem zanetili pravdo, so 7 ali te vali vse: ime, društveni denar, hišno opravo, rsnake, uniformo, društvene zastave. Člani, ki so ostali avesti svojemu društvu ter svoji zvezi in ki se niso dali potegniti gotovim fana tienhn in domišljavim elementom za nos, so se odločno uprili tem osa'bnim in pretiranim zahtevam, nakar je prišlo do pravde, ki je požrla že skoro ves društveni denar, a izida še danes ni. Še danes visi. Še daaies nI sodnik izrekel svoje odločilne besede. Izneverjem člani lahko, dobe samo to, kar bi bili dosegli brez pravde in stroškov. Dajo si lahko novo ime, kupijo si novo uniformo, nove znake in zastave, če hočejo. Staro ime ostane pri zvestih članih. Stari Jožef je imel okoki 1500 dolarjev t gotovini, ki jih je posodil cerkvi. Odtlej je Da dinar nara. •tel preko 1700 dgftujer. In, Hud- je oazji, sKoro eela ta svota priue naxli verskega fanatizma in časti-hlepnosti posameznih Cementov advokatom v roke. Fanatikom se ni izjalovila umazana nakana. Denarja ne bo deležen noben dru-štvenik. Pograbili ga bodo advokatje. In to so tudi 'želeli tisti, ki ob vsaki priliki povdarjajo svojo vero, obenem pa gledajo, kako bi oškodovali svojega bližnjega. To je, mislim, podoben slučaj oneurn pri Kranjski Slovenski Katoliški Jednoti. Tamkaj so mnogo družin oropali podpore radi enega frančiškanskega patra, tu je speljal tmti en sam element na sto in sto ljudi v enak položaj, zakaj, nova organizacija ni doslej še in-korporirana, vsled česar ne bo -dr žava bran H a družbmih članov, ka dar bi utegnilo priti do tožbe radi te aT; one posnrrtnine. In tako so družbini člani odvisni od volj svojih pobožnjaških matadorjev. Kakšna pta je tista volja, nam je vsem prav dobro znano. Pa nikar ne ipi^ite, da imamo Caimetčanje posla samo s tožbami in prerekanji Kaj šel Zadnjič smo mislili prirediti sijajen patri jo tiče n shod v prid tretjemu posojilu svobode. Gotovo bi ibila to velikanska manifestacija našega in hrvatskega naroda na Calumetu, da bi bili Kanjo tudi tisti, ki so si nsa umeten in prekanjen način pridobili nezasležen vpliv men celo i/. Wash i n gt ona ; mnogo jih jc tudi rz raznih coloradskih mest. Dasiravno leži mesto 7UOO čevljev nad morjem, vendar v začetku maja. vlada žo cvetoča pomlad. Sploh tukajšnja zima ni nikdar huda. Matija Pogorclec. Ely, Minn. Marija Sašek je šla 21. aprila bolnišnico: boluje ke dalje časa. Ana Xusan je bila operirana j slepiču. Zdaj se nahaja v svojem stanovanju na potu okrevanja. * ■t . j .. - . Gleuwood Sp^f. 107 mijj Pri spahneoiu !n zdrobljenju da je dne 1 o. apiila umrl po tri-j Krog tega je ve« toplih m zdravil- -^-:--=—i— letni -mučni rolezni moj mož An-;nih vrelcev. Vsako leto sc prihaja vdnmtte ukoj ■ Pj m9idr>. vrelci. V to votlino se hodijo zdravit ljudje v naravno toploto, ki bil iz Lipe pri Jelšanali na Primorskem. Vzrok njegove smiti je pljučnica. Tukaj zapušča mene žalujočo ženo hi dva liedorastla otroka, eden je star 9 let, drugi pa 1 mesec; zapušča tudi enega brata. V Ameriki je imel več sorodnikov iu prijateljev. Bil je član društva Matere Božje Kar-melske št. 100 JSKJ., katero ga j? spremilo k večnemu počitku in mu darovalo lep venec. Lahka ti 'bodi žemljica in v miru počivaj! Meni siromašni ženi so darovali sledeči: Po $5: Framk Solgatič, .Jolin Sdinčie, John Vidali, Frank Valenčič, John Tuhtan, Tony Tur-kovič, Joseph Iskra ki Anton Uj-čič; po $3: Josepli Simčtč in Mat. Turkovič: po $2: Tony Sankovie, John Kalčič, Joseph Žsonba, Fr. liur'ovie, Geo. Surina, Anton 13er-netič in Tony Jovanovič; po $1: Andrew Surina in Jo«. Tokhar. Skupaj $62. Zahvaljujem se vsem darovalcem in vsem tistim, kateri so se vdeiežiK pogreba ter so pokojnega sprem H i k veeuemu počitku. Ana Simoič, žalujoča žena. Joliet, m. Poslovil sem se iz Michigana, kakor tudi od svojih sapee-lai'jev in som prišel v Joliet. \z tukajšnje naselbine ne morem »e mnogo pisati, kakor to, da je dne 20 aprila odšlo iz tukajšnjega mesta 117 fantov k vojakom. Med njimi je seveda tudi nekaj Slovencev, katerih imen pa ne* priobčim. — Vreme je nekam čudno in se vedno izpreminja. Bral sem nek dopis, v katerem nek rojak kritfflira pečiarje in njfhoro delovanje. OmeoM je, da je piuel k iMlre— pqOprjo, ki H; ' -r v 35e. ■ v lekamkh in naravnost od F. AD. R1CHTER * CO. prihaja iz zemlje. Mesto samo lc-14-80 Washington Street, New York. M. v. CENIK KNJIG katere ima v zalogi SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt SU New York, N. Y* PODONK KNJIGE: Ahnov nemSko-angL tolmač veaan sJtO Hitri raCanar (nemiko-angL> resm --.M Poljedelstvo t—.56 Sadjereja r pogovorh f^j2S Bclilmpffov nemdko-aloT. slow 9U29 \ ZABAVNE DV KAZNI DKCQI KNJIGI: Hlpnotisem Doli m oroijem f—JBO Dre falolgrl: MčarU]eva JEenltev" In "Trije ženini i—3& Mealja 2 ireskt »-.60 Pod Bobom 81. VeGernfee »—.80 Postrežba bolnikom F-.S0 Sodjalna denokradja 6.19 Trtna ni la trtoreja mM Umna ilrlnoreja »—.BO ▼eim alovenako-uglelki totea« 12.00 Trojka Vojna na Balkana 18 aren. 14» E^odovtna c. kr. polpolka It IT • Bilkami mM Poleg ta aavercolli knjig Imamo al Iftva iTMtaL ... MmnOUšm » grlitM* Življenje na avstrijskem dvora ali smrt cesarjevima Budotta eaufI RAZGLEDNICI: NewyorSke, božične, rellkoaoflM In novoletne komad po «—.01 ducat E3.21 Album mesta New York s krasnimi slitsml sa£9 ZEMLJEVIDI f Avstro-Italljanska vojna mapa f—21 Avstro-ograld, veliki vsaaa f^.BO OeU svet mali f=».10 Celi svet veliki ^.29 Evrope veaaa Vojna stenska mapa ft.00 Vojni atlas t^j§ Zeml>ridl: Ala« Azla. Celo, Cel. Itd. po f->JS Združenih držav mali »-.10 Združenih držav veliki rMf Združenih držav mapa, aa drugI strani pa celi svet fS.M 9a 9» nekaj ranevistnlh tstlsov pe sa . rimu uidfal M m mH* ■__■___ NARODA'" SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Slovaaian Daily.) Owned and published by tbp {• corporation.) fr Bni! ^ - Fit AX K SAKSEB, President _LOUIS BEXEDIK. Treaaurer. r Place of Business of the Corporation and addresses of above officers: ° Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. T. 1 ...... " ■■ ■■"■ ——— i i ........- ' n Za cclo leto velja list za Ameriko Za celo leto za mesto New York $5.00 Sl In Canado................... $3.50 Za jk>1 leta za mesto New York.. 3.00 Za pol leta.................... 2.00 Za četrt leta za mesto New York 1^0 ^ Za četrt leta .................. 1.00 Za inozemstvo za celo leto...... 6.00 ° "GLAS NARODA" izhaja vsak dan fzvzensi nedelj in praznikov. r, "G L A S N A K O © A" r ("Voice of the People") ^ Issued every day except Sundays and Holidays Subscription yearly |3.50. ^ Advertlseawnt ea niwiwa. j. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne prlobčujejo. ^ Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. • r< spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam findl prejšnje blvaliSče , _naznanL da hitreje najtiemo naslovnika.__s "t? L A S NABOB ; 82 Cortlandt St.._ New York City. G Telefon :_2B76 Oc^tlandt. T ■ 1,1 I I I ■ I I m I II ?iT ....... ■ ■ i II —s Dopisi GLAS NARODA. 4." MAJA. 1918. Proti obči slabosti — {TSfiJI SLOVmSD DMEVKIK V ZDK. agtg^^, ^ ^ Ameriški ekonomski interesi na Daljnem Iztoka t PlfiE M. A. OUDIK. True irmnaiatloo filed with tbe post master at New York, X. Y. on May 4, 101JJ, as required by tlie Act of October 6, 1917. — Mi smatramo svoje interese v Paeifienem mot-Ju sedaj prav tako velike kot so oni katerekoli drujre sile in določene za neomejen razvoj. Tako je govoril veliki državni tajnik John Hay v navdušujo čem nagovoru pred newvorsko trgovsko zbornico dne 19. novembra 1901. — John Ilay je zahteval, da moramo ojačiti svoje stališče na inozemskih tržiščih ter stalno ..skušati raztegniti svoje trgovske interese v vseh smereh in to kljub temu, ali boljše rečeno ravno raditega, Ker smo odločno miroljuben narod. Z ozirom na vse to je uvede! on pogajanja za veliko število medsebojnih pogodb, v medsebnojno korist nas samih ter drugili prizadetih dežel. Iz tega vzroka je tudi ustanovil našo zastavo in našo avtoriteto v južnih morjih ter priskrbel Združenim dTŽavam najlepše pristanišče v onem delu sveta. V tem duhu je dobil tudi podporo drugih velikih narodov za svojo takrat novo doktrino glede Azije. - Ispešno smo skušali, — je rekel, — dovesti(vse velike sile >'I,'o združenja v priznanju splošnega principa enakosti trgovskega "dostopa in prilike na tržiščih Orijenta. Katera pa so bila tržišča, katera je omenil Hav in kakšni so bili interesi, katere je vedno zastopal ta najboljši tip ameriškega državnika? Jasno je, da so bila tržišča, katera je imel on v mislih, v glavnem ona velike, nerazvite Kitajske. V dobro organiziranih deželah, kojih suverene pravice obstajajo brez ugovora so trgovske prilike na razpolago po eeli deželi vsem narodom pod istimi pogoji. Mogoče je najti izjeme v tem zadnjem pogledu, katere je treba pripisovati medsebojnim carinskim dogovorom. Rusijo se istotako lahko navede kot izjemo, ko je, oslabljena vsled vojne z Japonsko, bila prisiljena stopiti v trgovsko zvezo z Nemčijo, katera zveza je bila posebno blagodejna za slednjo. Ponavadi pa je slab ali majhen narod, nahajajoč se v posesti naravnih virov ali strategične važnosti, kojega postave in prostost akcije sta podvržena več ali mauj zunanjemu vmešavanju, ponavadi v trgovski prilog enega ali drugega izmed velikih narodov. Tako je bila na primer Japonska skozi kratko dobo, ki je sledila otvorjenju te dežele, podvržena neprimernemu postopanju v zadevah izmenjaluih vrednosti zlata in srebra ter je vsled tega skozi dolgo dobo trpela ponižanja izven-teritorij al nost i. Japonska, junaška, organizirana in dozorela, pa se je že pred dolgim časom oti'esla zadnjega .sledu tujega vmešavanja * a * Kitajska, globoko intelektualna in marljiva ter še vedno v posesti vseh pritiklin velike, dasiravno zastarele civilizacije; Kitajska, vir, iz katerega so privrele umetnosti, literature in modroslovja iztočne Azije in nič manj bogata danes kot je bila pred stoletji, ni v stanu postaviti se po robu uplivom modernega sveta, kajti ona je tlaba in razorganizirana. Briga velikih trgovskih narodov je sedaj, kako bi mogli na najboljši način izrabiti ta položaj. Mi iz Združenih držav imamo slično brigo, vendar pa se razli-knj emo od ostalih sil z ozirom na naše trgovske in politične odnoša-je s Kitajsko. Soglasno z zgodovino smo vedno pravično postopali s tem narodom ter nismo nikdar neprimerno izrabili njega slabosti. Naši trgovski odnošaji s Kitajsko segajo nazaj nekako 125 let, oni z Japonsko pa komaj GO let. V normalnih časih je bila naša trgovina z Japonsko še enkrat tako velika kot. ona s Kitajsko. Razlika med obema je vedno rasla, kajti naši eksporti v Kitajsko so stalno padali od leta 11K)7, dočim so se oni na Japousko stalno večali. Eno pojasnilo zato dejtvo je najti v sredstvih, potom katerih vršimo svojo eksportno trgovino. Pri uspešni prodaji naših izdelkov in produktov se ponavadi poslužujemo dežel z visoko razvilo lnudstrialno organizacijo. Velik del izvoza izdelanih predmetov je posledica nikakih posebnih naporov od strani naših eksporterjev. Še nikdar ni vladala tako velika potreba z o/irom na bistroumne in previdne državnike ter z ozirom na proSvitljeno javno vednost glede svetovne politike kot v sedanji krizi naše dežele. Dokler ne bo naš narod vajen msliti v mednarodnem smislu, se bo ameriške inte-reese večkrat potisnilo na strau za domnevane večje pridobitve v kaki drugi in manj materijalni smeri. Razveirtega pa bi moralo obstajati. - poleg širšega javnega zanimanja za mednarodne zadeve, — tesnejše sodelovanje med našimi administratorji in narodom ali vsaj onimi med našimi državljani, ki so strokovnjaki v teh zadevah. — Vsled tega ni preveč zahtevati, naj se naši trgovci posvetijo študiju svetovne politike in svetovne ekonomije v namenu, da si pridobijo zdrava naziranja glede vseh vprašanj, notarnjih in zunanjih, ki uplivajo na naše interese v inozemstvu. V naslednjem inora delo »poznati, v kako nepričakovanem obsejru je njega dobrobit, odvisen »hI stalnega in trajnega odtakanja vseh produktov njega naporov, kar je mogoče zagotoviti le potoni razširite zunanje trgovine. Ko-nečno pa naj bi vlada Združenih držav, sledeča vzgledu vseh drugili velikih trgovskih narodov, radovoljno pritegnila one svojih državljanov,. ki so vsli d njh posebnega znanja in izkušenj usposobljeni ijati nasvete izvedencev glede kompliciranih vprašanj, tikajočih ■ našega mednarodnega razmerja. Priznanje Poljske. True translation flle«l with the posi master at New York. N Y uu May 1. 1913, as required by tbe Act of October 6, 1917. Rim. Italija. 1. uiaja. — Vati-J. Poročilo pravi, dit je treba, ker (kap na;:!erava priznati političuo'je bila ruska oblast na Polj-formai-iju Poljske pod nemšk«; ^krin odpravljena, poslati tja pa-iia.lvla.lo ter )>• > odposlan k«»t ;«]•<>- j pr'ževt.«ra zastopnika, ki bo v krat-isioUkt delejrat Mj»r. Ratti. kem odpotoval na svoje mesto. uničenje ali omejitev tujega tekmovanja in izdelovanja. Amerika pa ni predstavljena po svetu z nalaganjem kapitala, hi bi bilo primerno njenemu bogastvu. Problem naše zunanje trgovine je najti zadostno število tipičnih Amerikancev. ki bi bili voljni živeti izven Združenih držav ter si izbrati za svoj življenjski poklic pospeševanje naše eksportne trgovine. Posledica tega je, da so ameriške kolonije v zunanjih deželah majhne po številu ter da se stalno menjajo, da pa so kljub temu uspešne pri razvoju tržišč za naše produkte. Japonska je vredno zastopana po bankirjih, trgovcih iu podjetnikih v številnih deželah,-a do sedanje vojne, ki je prinesla Japonski brezprimerno prosperiteto, je bila Japonska ovirana vsled pomanjkanja kapitala. Skozi večje število let ji bo tudi manjkalo izurjenih špecijalistov v mehaničnih ni inžinirskili stf'okah v primeri z drugimi veliimi trgovskimi narodi. Kapital je ena največjih potreb Kitajske. S pomočjo kapitala se lahko izvede najbolj kričeče potrebe kot naprimer razvoj gotovih elementarnih virov kot rudarstva in poljedelstva. Gradi se lahko že leznice, ki bodo odprle obširne nedostopne in rodovitne pokrajine in ki bodo potom zveze med oddaljenimi deli republike Stabilizirale vlado. Konečno izvede lahko kapital potoni posojil na banke reorganizacijo novčnega sistema, kar bo olajšalo trgovske in industri-ne operacije. Ker so vsa ta podjetja narodna v značaju, bi pričakovali, da bo vlada, kar je tudi že storila, podpirala in pogosto tudi vodila finančne transakcije svojih rojakov. To je v soglasju z modernim na-ziranjem o mogočni državi, ki predstavlja skupino mož, vršeč i h trgovino na način, da se z najmanjšimi napori doseže največji ekonomski učinek. Ker pa je vlada države izraz države -same, se mora tudi vdeleževati teh transakcij. Nemška vlada je storila vse to z isto uspešnostjo, katero je pokazala v svojih vojaških napravah, kojih edini cilj je bil, — kot vidimo to sedaj. — pridobiti zase ekonomsko nadvlado sveta. * * * Amerika uživa danes na Kitajskem sloves, da je bolj radodarna z obljubami kot. pa z dejanji. V vsakem delu dežele, katerega sem obiskal, sem našel povprečnega Ktajca, tako trgovca kot uradnika, v dvojnem druševnem razpoloženju. Prvič je vsaki kazal največjo prijaznost do Amerike in Amerikancev in drugič je vedno pričako j val nekaj dokazov medsebojnih interesov in prijateljstva. Pričakoval je ustanovitve in kooperacije ameriških trgovskih Interesov v širšem obsegu: čakal je na izpolnjen je obljub glede investiranja kapitala v podjetja, služeča javnemu blagru in obljub guele kooperativnega razvoja rudnikov in drugih naravnih virov. 1'pal je poleg tejra doseči razveu moralne podpore Združenih držav, katero je že imel. tudi finančno podporo, katero so Združene države dovolile v veliki meri ostalim zaveznikom in katero potrebuje Kitajska. da postane uspešna sovdeležnica v vojni. Njen optimizem je zadel na pogosta razočaranja. Kljub temu pa je važno pripomniti, da so Združene države bolj j uot katerakoli druga dežela v posesti dobre volje Kitajske, kar predstavlja zelo dragocen trgovski kapital in katerega bi drugi narodi prav gotovo izrabili, če bi jim bil na razpolago. Vrednost te do-[bre volje za ameriške izdelovalce in eksporterje se bo boljše spozna-io, kadar bodo vršili trgovino s Kitajsko, ki bo boljše odgovarjala bre/.pr-mernim prilikam Amerike v oni deželi in tudi pričakovanjem kitajskega naroda. V preteklih desetih letih je bilo opaziti tendenco, da se opusti politiko, tikajočo se razširjenja na zunanje trgovine kot jo je zagovarjal John Hay. To politiko se je smatralo kot da ima dandanes nekako premočan okus za ameriški jezik. Ta politika ima za predpogoj odločno ekonomsko stališče v naših mednarodnih zadevah; ona zahteva od Združenih držav, da vzdrže svojo strategično pozicijo na otokih v Južnem morju, na Filipinih in na Daljnjem iztoku in konečno je osnovni princip te politike, naj ameriška vlada pospešuje in protežira legitimna ameriška podjetja v inozemstvu z vsemi mogo čimi sredtsvi. * * * Ne smemo biti .slepi vspričo dejstva, da je pritisk ekonomske potrebe vzrok skoro vseh vojn. Sedanja vojna ne tvori pri tem ni-icake izjeme. Pospešena od Nemčije je v pričakovanju, da bo mogoče raztegniti njene trgovske prilike, se je razvila v blazen in obupen boj od strani Nemčije za stališče. — politično, vojaško ni teritori-jaino, — ki bo s prihodom miru omogočilo lastnrku tega stališča o- S t at i stike mednarodne trgovine so v glavnem zanimive in dragocene, ker nudijo sredstva primerjanja trgovine različnih dežel ter kažejo njih od nosni uspeh na inozemskih tržiščih. Statistike svetovne trgovske izmenjave, izražene v težah ter njih odgovarjajočih vrednosti v denarju, pa ne- pripovedujejo še cele povesti. Opaziti je namreč izmenjavo stvari, katerih ni najti v Statistikah in ki v najvišji meri ugodno uplivajo na izmeujav« priRhiktov in izdelkov med narodi. V mislili imamo eksport kapitala, ljudi iu strokovne izurjenosti. Tržišča dežel, ko jih naravni viri čakajo razvoja, je lahko mogoče uspešno izrabiti s pomočjo teh sredstev. Anglija ni varčevala s svojim kapitalom ali žeuijem pri zgraditvi drugih narodov ter je tem potom postala sama velika. Skozi več kot eno stoletje so njeni najboljši možje . odhajali, da kolonizirajo prekomrske dežele ter se nastanijo v velikih središčih trgovine in v I velikih pionirskih ozemljih. Nemčija je prišla takoj za Anglijo pri uporabi kapitala v ti«. | Aih deželah, ponavadi izposojenega ter pri izseljevanju strokovno! * ur jenih rojakov. j Uporabljalo se je različne dvomljive metoda kojih namen je bilo ■ y .C , .' ;! ' - . * ' ' .. krepiti svoj opri jem na celi svet. Vse vojskujoče se države, razven Združenih držav, se bore v namenu, da si ali ustvarijo ali pa da obdirže zase svoje mesto na eko-noskeni solneu. V Združenih državah prevladuje nagnenje, da se potisne na stran vse probleme, razven bistveno važnega, kako namreč izvoje-vati zmago v vojni. Zabredli bomo v zadrege, če ne napravimo inventarja glede naših ekonomskih in idustrijalnih. glede poljedelskih in mineralnih virov. Zadela pa nas bo nesreča, -če neprimerno dolgo odlašamo s potrebnimi konstruktivnimi odredbami za izboljšanje našega ekonomskega stališča. Gotovo je, da bo pri mirovni mizi igralo glavno ulogo poznavanje natančnega stanja naših virov in onih naših zaveznikov ter posest močno utrjene ekonomske pozicije. Vse to nam bo pomagalo zagotoviti si boljši mir za nas same in za svet, v katerem je naša ulo-ga ona voditelja demokratičnih narodov. Vzdržanje relativnih trgovskih prilik po končani vojni v, a narode kot so obstajali pred pričetkoin vojne, bo mogoče pripomoglo k zaviačenju bodoče vojne s 'tem, da se bo odstranilo enega glavnih vzrokov vojn. V sedanjem času pa vlada po sveta kruta sila in ni-kdo ne more reči, kako dolgo bo še trajala njena vlada....... < OPOLNOČI bo priložnost za nakup Liberty Bonda MINILA Ako daste danes vladi svojo podporo, ji s tem daste priliko, da vas bo jutri ščitila. Kupite danes svoje Liberty Bonde! Liberty Loan Committee Second Federal Reserve District 120 Broadway New York. I To je eden izmed mnogih oglasov, katere je prispevala Liberty Loan družba trgovskih bank in trustnih družb v mestu New York. Dobra straža. Sosed prijatelju: "Zakaj pa ne greš po noči nikdar ven brez tvoje žene V" Prijatelj : "Veš, sedaj je zelo nevarno hoditi po noči po mestu. Ako pa imam seboj svojo staro sem popolnoma varen; saj si jo že videl 1" Vojni Atlas. • gS&jK Izšel je najpopolnejši Vojni Atlas, ki vsebuje zelo natančno razvidne raznovrstne mape v velikosti 20x27, kakor zapaduo fronto, Evropo, Malo Azijo, eeli svet z vodnimi črtami, evropsko vodovje označeno z blokadami. Zedinjeue države z vojaškimi vežbališči iu kampami ter zastave Zaveznih držav. Naše rojake bo gotovo najbolj zanimal zemljevid italijanske fronte na katerem so s pravimi slovenskimi imeni označeni vsi kraji, kjer se je vršila tako strahovita bitka. Na karti so označena vsa mesta in skoraj vse slovenske vasi, ležeče zapado od Ljubljane. Vse je slikano v barvah. Cena je le 30 centov, dokler zaloga ne poide. , ^ . rtvut _ ____ GLAS NARODA, 4. MAJA. 191«. POSLEDICE POTRESA V HEMET, C AL. Številni naših izdelovalcev so odvisni glede prodaje svojih izdelkov od tujih agencij, nad katerimi izvajajo kaj malo ali pa sploh nobene kontrole ter tudi od svetovnih razmer, glede katerih so kaj malo informirani. Na Kitajskem in v drugih deželah, ki so bogate v k poljedelskem oziru ali pa v posesti surovin, katerih potrebujejo iu-lustrialni narodi, se pretvarjajo trgovska tekmovanja posameznih tvrdk pogosto v tekmovanja meti trgovskimi narodi samimi. Kaka angleška tvrdka ima lahko na prodaj kompletno vrsto ameriških izdelkov v Londonu, .vendar pa je manj vrjetno, da bo vršila isti posel na isti način tudi v Šanghaju. Našli bomo v skoro vsakem slučaju, da bodo inozemske trgovske hiše vedno rajše prodajale blago svojih lastnih rojakov na takih inozemskih fžiščih. Iz predidočega -.ledi. tla je treba v namenu, da se doseže najboljše rezultate, pri trgovskem .sLikn s Kitajsko ter razvoju tržišč te dežele za ameriško blago, uporabiti metode in sredstva, ki so bistveno ameriška. Naše rojake je treba imenovati krajevnim agentom kjerkoli mogoče in če je trgovina dosti velika, da se pokrije stroške, naj se ustanovi prodajne urade s podružnicami z ozirom na glavne eksportne predmete. Dve najbolj uspešni trgovski podjetji na Kitajskem sta last Amerikancev. Eno teh podjetij dobavlja razsvetljevalni petrolej, drugo pa predmet razkošja ali potrebe, kot pač kdo sodi cigarete, ("ena ene cigarete je le majhen del centa, ter je vsled tega cigareta dostopna za vsakega človeku. Ta zadnja trgovina je dosegla svoje iwpeh potom stalnega iti obširnega agitiranja po obširnem ozemlju in potom ustanovljenja večjega števila tvornic. Ti dve podjetji sta monunn ntalni. to je z ozirom na organizacijo, inicijativo. prodajo in opremo ter sta brez tekmeca v prodaji na drobno na kitajskem trgu. Zgodovina teh zavodov ter par drugih ameriških podjetjih na Kitajskem nudi dokaz, da še vedno živi podjetni duh ameriških trgovcev iz pričetka devetnajstega stoletja. — Druga stran slike pa je. da primanjkuje ameriških tvrdk, ki bi imele duha in podjetnost podjetij, ki širijo dandanes tradicije naše prvotne trgovine z Daljnim iztokom. Ameriške ladje so bile prav tako številne kot one drugih narodov v kitajskih vodah pred sto in več leti in ameriški izdelki so si m'koč delili tržišča z izdelki, izgo-tovljenimi v Angliji. ■lir S- v-sp^ GLAS NARODA. 4. MAJA. 1918. Slovenska-HrvatskaZveza ▼ Združenih Državah Ameriških iti CanadL Ustanovljena 1. januarja 1903 v Calumet, Michigan. Inkorporirana 11. junija 1906 v državi Mich. GLAVNI ODBOB: Predsednik: FRANK GRfXiOftlCH, Bor 29. Dod«evllle, Mich. Podpredsednik: UKORU E KOTZE, 115 Grant Avenue, EveletU, Mlim. Prvi tajnik; ANTON UE&HEE, Borgo Block, Calumet, Midi. Zapisnikar: MATH IAS OZANICH, Seventh Street, Calumet, Mich. Blagajnik: VINCENT ARB ANAS, First National Bank, Calumet, ' NADZORNI ODBOB: I nadzornik: ANTON UERZ1N, Eveleth, Minn. U uadsorulk: JOHN B. MALNAR, Calumet, Mich, ii .M.i/^.raik PAUL SHALTZ, Seventh St. Calumet, Mlcfa. POROTNI ODBOB: 1 porotnik: MATH. ZGONC, Box 423 E!y, Minn II. porotnik: VILJEM MIHELlC), Calumet, Mich. III. porotnik: FRANK LEVSTIK, Box 103, Aurora, Mlm- POMOŽNI ODBOB: JOHN KAMBICH, 417 Osceola St., Laurium Mich LUKAS STEFAN EC, Calumet, Midi. MARKO JOTICH, Calumet, Mich. VRHOVNI ZDRAVNIK: DR. JOHN S STEFANEZ, 208*4 First Avenue, Milwaukee, Wis. ODVETNIK: ANTHONY LUCAS, Calumet, Mich. Opomba.—Vsa dopisovanja, kakor tudi spremembe Članov lu Članic naj se pofitljajo na glavnega tajnika: Anton Gesbel, Slovenic Croatian Union. Borgo Block, 5th St., Calumet, Mich. Denarne poSiljatve naj se pošiljajo na blagajnika: Vincent Arbanas First National Bank, Calumet, MIcb. Prošnje za novo prlstople člane In Članice naj se pošiljajo na vrhovnem «dravnika: John S. Stefanez, 208% First Ave., Milwaukee, Wis. Ve« pritožbe naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: Math. Zgonc, Box 423, Ely, Minn. TJradno glasilo: GLAS NARODA - ' i ' J, U-J , L. J; u-JTi. J , uj ;tj_?;u J :u J, LJ , v J , gj Izvrstno zdravilo za želodec. Pri zdravljenju Želodca se potrebuje zdTmvilo. ki ne ukrepi le ila zavednost I tega srednjeveškega proletarirata zelo skromna. Njego-j vo duševno obzorje se je večinoma končavalo pri meji — | graščinskega posestva. Dobro se to kaže v onih malih u-| porih, ki so ostali omejeni'le na domači grad in domače-(ga gospodarja. Treba je bilo desetletij, da se je v teh ma-jlis uporih razvilo duševno obzorje nezadovoljnih in da sc I je končno izpoznal sistem, ki je zakrivil socialno bedo in siromaštvo. * * * Gavro Princip True translation filed witt the post master nt New York. N. Y. on May 4, 101$, as required by the Act of October 6, 1917. Umor avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegove morganatične soproge vojvodinje Hohenburg v Sarajevu glavnem mestu Bosne, dne 28. ju ni j a 1914. ki ga je izvršil ravnokar zamrli Gavro Princip, so po rabili nemški militarist! kot pretvezo za svetovno vojno, ki je imela za posledico brezprimerno ve rigo smrti, razdejanja, bolezni in človeškega gorja vsake vrste. Nadvojvodo se je svarilo, naj ne gre v Sarajevo in to radi slabega razpoloženja južnih Slovanov proti avstrijski cesarski družini, a on je trdovratno vstrajal na tem, da obišče »lavno mesto dežele, ki je pripadala dvojni monarhiji edino- Želodčni grenčec (Severn's Stomach Bitters) izvrstno pomagal. Kmalu l*.>te čutili bolje, imeli boste boljši tek. zaprtje bo prešlo, prebava se uredi iu v splošnem bo ukrepčau ves prebavni sistem. Posebno priporočljiva je za stare, slabotne In izdelane ljudi in milo prebavna tonika. Celo zdravi ljudje bi morali včasih vzeti to toniko. Vzeti jo je treba pred jedjo. Naprodaj v lekarnah. Cena 7.Te. in $1.5«. Ak<» jo nima slučajno vaš lekarnar, potem mu naročite, da jo za vas naroči. Ako ihkV t»*va storiti, lKJtein jo vam iK>šljemo mi. ako nam pošljete potrebno svoto. W. F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, IOWA. Deseto glavno zborovanje se prične dne 19- avgusta tega leta v mestu Kveleth. država Minnesota. Poleg pravil in sklepa glavnega odbora se morajo delegatje voliti v mesecu maju. in naznanjeni biti na glavni urad Zveze najpozneje do-ali dne 1~>. junija 1918. Na isti seji se volijo tudi namestniki. Torej vsakemu delegatu se mora voliti namestnik. Pravilno izvoljeni namestnik prevzema mesto delegata v vsakem slučaju, ako se je delegatu liajsibode iz kakoršnegakoli vzroka nemogoče udeležiti konvencije, ter isti postane pravomočni zastopnik društva, z vsemi pravicami iu dolžnostmi. lv<*r ni>o pravila zadosti jasna glede pokritja stroškov, katere iiodo imeli delegati za čas zborovanja, se je zadeva dalj časa pretresala na seji glavnega odbora. Konečno je prišlo do zaključka, da se v tem oziru ravna kakor na prejšnji konvenciji. Torej stroške za vožnjo plačajo društva delegatom za prihodnje zborovanje. Za izgubo časa, dnevnice se bode pa plačalo iz zvezine blagajne kakor bode določila konvencija. Za pokritje stroškov konvencije bode razpisan posebni doklad 50e. v mesen i na j n na vsaeega člana Zveze. Omenjeni doklad mora plačati vsak član iu članica brez izjeme z rednim asesmentoiu v mesecu maju, lieglede za koliko je zavarovan. Od zadnje konvencije so se razmere zelo izpremenile. Stroški Zveze napram veliki draginji so se skoraj podvojile. Glavni odbor je to zelo premišljeno zasledoval tako. da kljub temu vedar ni zahtevalo niti enega posebnega doklada. Zaraditega se upa. da ne bo tudi temu dokladu prigovora od strani članstva. Onemogli člani, kateri želijo predložiti konvenciji kako prošnjo za kako izredno podporo, se tem potom opominjajo, da se strogo ravnajo po pravilih v tem oziru. Vsak naj čita pravila, točko 113. in s«* drži natančno iste. kajti prošnje, katere ne bodo narejene v smislu pravil, se nc bodo upoštevale. I*o zadnjem glavnem zborovanju jc prišlo več protestov od strani članstva na glavni urad Zveze, proti raznim sklepom zadnje konvencije. Torej zdaj je zopet čas za ukrepanje, vsak član lahko izrazi svoje mnenje v glasilu, ali pri društvu kaj bi bilo po njegovem mnenju za dobrobit organizacije. Zaradi tega so prošeni vsi, kateri imajo na srcu ali v mislih kake važne spremembe, da iste objavijo v glasilu, kajti s tem sc da priložnost in čas delegatom in članstvu, da sr lahko nasvet dobro pretrese, ali je isti za dobrobit organizacije ali ne. Doba za razne nasvete konvenciji iu razna ukrepanja v glasilu je določena od dne prvega maja do dne prvega avgusta, to je polne tri mesece. Hrvatski dopisovalci lahko pišejo v hrvatskem glasilu, slovenski pa v slovenskem. Vsak dopisovalec se opominja, da si dobro prebere pravila in o točka 114, predno piše v glasilu. Anton Geshel, gl. tajnik. Reformacija in socialni boji slov. kmetov VI. Kmetski upori, ki so ostali le lokalnega pomena, so sc pričeli pri nas že zgodaj. Tako nam razklada zgodovina, da jc že leta 147(5. začelo opasno vreti med podložnimi kmeti na Koroškem. Naglo se jc širilo gibanje. Kot glavni vzrok se navaja, da gospoda kar nič ni storila za kmetovo obrambo ob turških napadih. Ona sc je zaprla v svoje utrjene gradove in prepustia svoje podlo-žnike usodi. Ko so deželni stanovi naložili občni davk, so sc najprej uprli Ziljčanje. Že dve leti pozneje zagrabijo v met je za orožje. Niso bili agresivni, le braniti so se hoteli. Tako so zatrjevali. Starih časov so se zaželeli in so zato zahtevali, da bodo sami razsojali prepire med družbeniki, zakaj gospoda je — krivična. Tudi župnike so hoteli sami nastavljati in odstav jati. V tej zadnji zahtevi se že kaže vpliv — verske re-ormacije. Kakor že povedano, jc zavladala tedaj v cerkveni upravi velika, brezprimerna korupcija. Zvečine sc jc morala vsaka boljša fara kupiti. Zgodilo sc je tedaj, tla mar-sikak župnik svoje župnije nikdar videl ni, temveč je vlekel samo njene dohodke. Za duševno in religijsko življenje svojili župljanov se seveda tak odsotni župnik ni brigal; saj dostikrat ni umel niti narodovega jezika. Med slovenskim ljudstvom so mnogokrat bivali nem ki in laški duhovniki, ki jih kmet ni maral. Zaraditega so kmetje zahtevali, da se njim prepusti in izroči oblast nad župnijami, da jih podele onemu, ki jih je vreden in je ugleden duhovnik. Tudi so kmetje zahtevali, da duhov 11 i ki priporočajo njihovo kmetsko zvezo z leee. Razmere so bile torej bistveno drugačne, kakor so danes. Pri Beljaku so imeli kmetje svoj prvi in zelo burni zbor. Zanimivo in za njihovo nezavednost značilno pa je bilo dejstvo, da so vabili k pristopu v svojo uporno zvezo tudi — plemstvo, torej stan, proti kateremu je bilo njihovo gibanje namerjeno v prvi vrsti. Večjih posledic to gibanje seve ni imelo. Končalo se je, ko se je nenadno izvršil hud turški napad. le vsled sile močnejšega in vslcd ropa. Prebivalci Bosne so istega plemena ter govore isti jezik kot Srbi. Združiti se hočejo narodnostno s Srbijo. Tako Bošnjaki kot Srbi so se vdeležili zarote in Princip je pozneje priznal, da sc jc dobilo bombe in revolverje iz srbskega arzenala v Kragujevcu, brez vednosti kake višje srbske avtoritete. Zgodaj na dan umora je neki Gabrinovič, eden izmed zarotnikov, vrgel bombo proti avtomobilu nadvojvode. Bomba je ranila šest oseb. Član spremstva nadvojvode so nato prosili slednjega, naj opusti svojo nameravano vožnjo po mestu, a 011 jih ni hotel poslušati. Nekaj časa pozneje je Princip, ki je bil sin nekega sarajevskega hotelirja, ustrelil proti vozu nadvojvode z revolverjem, nabasanim z eksplozivnimi krogi jami ter smrt. no ranil nadvojvodo in njega ženo. Po činu se je nameraval zastrupiti, a se ga je prijelo še predno je mogel izvršiti samomor. Pozneje se je izvedelo, da je imela kraljevska dvojica malo prilike priti živa iz Sarajeva. Morilci so bili razpostavljeni na različnih točkah in dve bombi z urami se je našlo pod mizami, kjer se je hotelo servirati obed nadvojvodi in soprogi. BDne 23. julija je nato Av>tro-Ogrska izročila Srbiji svoj ultimatum, v katerem je zahtevala pravico, da preiskuje ta umor po celi Srbiji s pomočjo avstrijskih u rad ni ko v ter stavila še drug-e o-stre zahteve. Ta ultimatum je pred kratkim dokazalo, ,u predložilo Berlinu v odobrenjc predno se ga jc odposlalo. Srbska vlada se je udala v ultimatum, razen v dveh točkah, glede katerih je stavila predlog, naj se določi glede njih potom razsodišča, S1-Ijena od Nemčije, kot dokazano sedaj, pa je Avstro-Ogrska napovedala vojno, dasiravno bi se bil v zadnjem trenutku grof Bereh-told. avstrijski zunanji minister, zadovoljil "z diplomatieno zmago", če bi " potsdamski militarist! že preje ne odločili, da mora biti drugače in sicer radi nemškega ugleda". Principa in njegove sozarotnike sc je sodilo v Sarajevu. Princip, ki ni bi! še dvajset let star. je ušel smrtni kazni ter bil obsojen na dvajsetletno ječo. Štirje drugi so bili obsojeni' na smrt na veSalih. eden na dosmrtno jct'o, devet drugih pa na večletne zaporne kazni. Nizozemsko-nemški spor je poravnan. True translation filed with the post master at New York. N. Y. on .May I, 1018. as required by tbe Act of October 6. 1917. Haag, Nizozemsko, 2. maja — Xieuve Rotterdains«he Con ran t piše, da so pogajanja z Nemčijo, ki so narastla do gotove napetosti. Kot sc napredovala tolike, da sc j.- do-segla zadovoljiva rešitev za obe stranki. Xa Slovenskem so bili kmetski upori (leta 1503., 1512., 1514.—151G. itd.) v zvezi z velikim gibanjem podložnega kmetstva v tedanji srednji Evropi. Raztezalo se je to gibanje po sosednji Nemčiji in je gnalo svoje visoke valove do hrvaške granice. Pritisk na podložnika je bil v naših krajih še nmogo hujši kakor pa gori na severu. Temu se je pri nas pridruževala še neprestana in neznosna nevarnost turškega razbojništva. ki je imelo svoje glavno taborišče v bližnji Bosni in pa — kulturna zaostalost. — Mesta v južnih avstrijskih provincijah so bila v ne znatnem razvoju, in zaradi tega je zelo pomanjkljivi in neurejeni davčni sistem z vso silo pritiskal 11a kmetski Stan. Zakaj predvsem jo plačevalo davke skoraj izključno veleposestvo in pa samostani. — Skoraj edino bogastvo veleposestnikov in prelatov pa so bili — podložni kmetje. Ti so bili takorekoč temelj tedanje družabne,or ganizacije. Na tem temelju je v bistvu slonelo vse: vse je raslo iz njega. Pokorno je moral nositi kmet bremena, ki jih je bilo vedno več. Zakaj vsako novo državno in deželno breme se je prevalilo na kmeta. In tluH graščak ali pa samostan je zahteval vedno več: strast po Wgastvu je biiirtt>dno Vestno zdravilo dela čudeže. PROTI VLADNIM ŽELEZNICAM Howard Ilaiulin pise v 'Leslie': Naši železniški uslužbenci, ki so delali za privatne korporacijc, so odgovorni za vse iznajdbe iu nove ideje v opremi in obratovanju, katere so dovedle transportaeijsko industrijo do sedanje točke razvoja. Vladno lastovanc železnice niso dale nikdar svetu nekaj novega ali koristnega. Dull, ki je popolnoma različen, je omogočil Ameriki razviti največjo obratno uspešnost in to kljub nižjim tovornim pristojbinam ter nižji kapitalizaciji za miljo. Za to dejstvo je naj,ti več pojasnil. Veliko odtehta brez dvoma zavest. da je treba staviti zmožnost in stvarno proti političnem ;pulu'. Organizirano delo v preteklosti ni rado odobrilo izumitev, s katerimi se je štedilo z deiom, kajti s tem se je zmanjšalo Število ljudi, zaposlenih v dotični Industriji. Da imelo nobenega učinka na njega j stališče. Drugačna ,pa je stvar z vladno lastovanimi industrijami. Izumitve frlede varčevanja z delom le slabo napredujejo. Ali bi bile zračne zavore še vedno redkost, ne pa splošna prikazen na ameriških železnicah. če bi bile železnice v rokah vlade v času. ko jc prišel ta izum na dan? Ali bi organizacije železničarjev nasprotovala uvedbi te zavore, ker bi ne bilo več treba toliko nje članov za varno gibanje vlakov T Previdne gospodinje intjo doma vedno «no steklenico Dr. RkUtfjtvtga PAIN-EXPELLER t^ttt: »tičala VRINE HOVO horke vino Trinerjeva zdravila uživajo že 30 let nenavadno zaupanje. — In to čisto po pravici, kajti vestnost izdelovatelja dobiva zaupanje in posplošenje pri kupcih. Zdaj je bilo potreba nekoliko zvišati cene. — Mi smo se dolgo časa zoperstavljali naraščanju cen vseh potrebščin ' in razpošiljanja, toda novi vojni davki so nas prisilili nekoliko zvišati cene. — Vsak prijatelj Trinerjevih zdravil bo izprevidel, da mora tudi lekarnar plačati več, če smo mi prisiljeni plačati več in da se temu na noben način ni mogoče izogniti. — Toda izvrstna kakovost in pristnost Trinerjevih zdravil bo v polni meri zadostila vsakega odjemalca. TRIINER-JEV aneriiti Eliiir grenkega visa ima vsled tega tako izvrstne uspehe, ker povzroča, da izgubi bolezen svoje izvore. Devetdeset odstotkov vseh bolezni ima izvor v želodcu. iTrinerjev Ameriški Elixir očisti želodec in odstrani iz črev vse za-Iostale stvari ter strupene substance, ki so izvor uničujočih bacilov, Iter uničujejo redno delovanje črev. V Trinerjevem zdravilu ni nobene (kemikalije, pač pa samo izvrstna grenka zdravilna zelišča in rdeče vino. Pri zaprtju, neprebavi, glavobolu, migreni, nervoznosti, splošni oslabelosti ter pri posebnih želodčnih slabostih, pri premeni življenja žensk ali pri majnarjih in drugih delavcih, ki vdihavajo pline, se bo | vsakdo lahko prepričal o učinkoviti vrednosti tega zdravila. V vseh lekarnah. TRlNERJEV LINIMENT [prodre vedno v pravi sedež bolezni in vsled tega je pri revinatizmu, nevralgiji, revmatičnih boleznih, okorelosti udov itd. njegova pomoč hitra in uspešna. Nadalje je tudi izvrstno sredstvo proti izvin jenju, j napetosti, oteklinam itd. in po vdrgavanju mišic, po kopeli nog od-[ strani vso utrujenost. V vseh lekarnah. TRHIER-JEV ANTIPUBIN je zelo uspešno in pomirjujoče antiseptično sredstvo za splošno notranjo uporabo. Uporablja se za grg-Ijanje, izpiranje ust, izpiranje ran, uljes itd. V vseh lekarnah. Zadnja najvišja odlikovanja podeljena Trinerjevim zdravilom na mednarodnih razstavah: Zlata Svetinja — San Francisco 1915, Grand Prix — Panama -1916. ZaanljiTo rr»dstro z* *trmi« Prt r zvrtat boleč-iuah. prehladu, i*Tittnj«ijii itd. Iciloo prtvi i tiolfBM make sldrs Ke. ičle. » lekaraafc ftusrnurt od P. AO. Rtu lie* * CO. je bila njega^ logika napačna, ni *«-ac wmnif t**w Y«r*. v. JOSEPH TRINER, Manufacturing Chemist, 1333-1343 SO. ASHLAND AYE., CHICAGO, ILI. L. I _____ ________________• Ml^ JTS PADIA TOlSŽA TOMTAM. jg GLAS NARODA. 4. MAJA. lf>18. > -■ Iz glavnega stana nemških princev. SONS OF THE. X. a mM Kako se vdeležujejo bitke največji junaki, sinovi kajzerja. Vase zdravje zahteva snainost in natančno ravnanje pri vseh zdravniških predpisih in nasvetih. Da vam < > bo mogoče odstraniti marsikako bolečino, ki preži od vseh strani na vas kot hud sovražnik, bodite vsled tega vedno pripravljeni. Imejte vedno pri rokah S evera s Antisepsol. To je izvrstno higijenidno in antiseptično sredstvo, ki naj bi se rabilo sleherni dan pri izpiranju ust, pri grgljanju, pri izpiranju ušes, nosa, ali pri antiseptičnem izpiranju ran in otiskov. To zdravilo vam hladi in leči bolestne dele in srbeče izpahke. Navodila so označena na zavitku. Cena 35c. * Na prodaj v vseh lekarnah. W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA Mirnosti se je jima dozdeval kot angel j. Ko sta jela. napolnjevalo ga je to z očrvidno radostjo. Potem si je dal pripovedovati, kako st;. sem dosla. kako se jima je go-dilo iu zaklij sta se sem »podala. Lovni mu je vse podrobno pripovedoval, ne zatajil ničesar, izpovedujoč se. kakor duhovnu. Gospod se je sr-dil. ugovarjal mu, in ko je prišel Lovro do tega. kako je hotel My rieo utopiti, je zaklieal: ''Jaz bi te iz kože odri!" Potem se je obrnil k Marici: Pojdi sem, deklica !" Ko se je ona približala, prijel jo je z obema rokama za glavo ter jo jH)ljubil v čelo. Nato se je za. trenutek zamislil in potem refcel: "Najhujše jo zdaj za vaju nvi-nulo. Tukaj je dober kraj, toda človek se mora ziniti ž njim okoristiti!" Lovro je izvalil nanj oči; ta redki in modri gospod je imenoval Ameriko " dober kraj". ''Da, da. prijatelj", je rekeL opuzrvši Lovretovo z:urmlenjc, "daber kraj' Ko iseni semkaj prišel, nisem imel nič in sedaj imam vendar kos vsakdanjega kruha. Toda vi. ki ste kmetje, imeli bi obdelovati polje in me klatiti .se po svetil. Ako vi odtod odidete, kdo pa tam ostaneTu ste za nič — semkaj priti je lahko, a povrniti se. težavno." Pomolčal je za trenutek in kot sarn zase dodal . "Štirideset let sem že tukaj in ni čudu, da som na domovino ne-J koliko poftfa'bil. Toga toga se mej vendar včasih polastuje — kaj?] Viljem mora iti enkrat tjakaj pogledat. da bo videl, kje se je njegov oče rodil... To jo moj sin", je pravil, pokazovaje na faikta. — ''Viljem, pripelješ .mL sem grudo zemlje, da mi jo stavite v rak vi, pod glavo." | "Yes. Father", odgovoril je! fante angleški. ( "In na praa. Viljem, na prša." "Ves, Father!" Starega gospoda je jel pri teh besedah dim tako močno grrzti v oči, da so sc mu zenice kakor steklo za lesketa le. Potem se je tzačol srditi: 44 Moj fante razume poljski, pa govori raje angleški. To mora že riti. kakor sani k sebi: "Ko bi ju poslal nazaj, stalo bi to mnogo iu — kani bi se obrnila : Prodala sta, kar sta imela;-šla bi beračit. Ako dam deklino v službo. Bog ve. kaj bi se ž njo zgodi- loKer >ta žo tukaj, bo se jiuia treba poprijeti dela. Ako ju pošljem v kakšno naselbino, omoži se deklina na mah. Ko si potem omoženei nekoliko opomorejo ter se hočejo vrniti, vzamejo tudi sta-rega s s« boj." Po tem premišljevanju se je o-brnil naravnost k Lovretu: "Ali ste že slišali o tukajšnjih poljskih naselbinah V* •*Nisem, častiti gospod." "Ljudje! Zakaj ste se sem podali: Za Boga! Zakaj bi potem ne poginjali! V Chicagu je vama (podobnih ljudi blizu dvajset tisoč, v Milwaukee lUvno toliko, v De-troitu mak), v Buffalu tudi malo. Ti delajo po tovarnah, toda kmet se najbolje prilega za polje. Da bi vaju poslal v Radomo, v Illinois.' Tam je za zemljišče že t reka, V Nebraski ustanovljajo nekak Novi Poznanj — pa tja je zopet daleč. Vožnja po železnici tja mnogo sto.ji. K Gospe j Mariji v Texasu je tudi daleč. Do Boro\ Lnc bi bilo najbolje in to tembolj, ker vama za morem dati vozne listke zaetoaij in kar vauia dam na roko, to (»odeta imela za gOSpOdar-StVO." Stari gospod se je zamislil Še globlje. '•Poslušaj, stari", je rekel naglo, "v Arkan^asu ustanovljajo ravnokar novo naselbino Borovi -no. To je krasna -pokrajina in topla ter še skoraj pusta. Tam dobita od vlade l/sistonj IGO akrov boste in tudi nekaj za nagrado od železniške družbe, razumeš? Dam ti nekaj za gospodarstvo in listke za vožnjo, ker to zdnior.mi. Z že- Kanal v Zeebrugge je zablokiran * True translation filed with the posi master at Now York. N. Y. on May I, L91S, as required by the Act ot October 6, 1917. London, Anglija, 2. maja. — Dognano je, kakor pravi neka vplivna mornariška oseba, da je vhod v kanal Zeebrugge še vedno zablokiran. Dasiravno si Nemci na vso moč prizadevajo oviro odstraniti, vendar pri tem delu niso imeli še ni kakega uspeha. Rumunski prostovoljci. True translation filed with the post master at New York. N. Y. on iljy 4, 1918, as required by the Act of October 6, 1917. Pariz, Francija, 2. maja. — 18 tsoč rumunskih prostovoljcev, katere so Italjani vjeli, ko so se borili na avstrijski strani, je prosilo za dovoljenje, da gredo na fronto proti Avstriji. Tej prošnji se je ugodilo in .organiziranje teh čet je že v teku. LISTNICA UREDNIŠTVA. Matija Rant, Saginaw, Mien. — Na tem mestu izjavljamo, da Vaša žena ni v in kak i fcvezi z dopisom i,c Saginaw, Mich. lezuieo potujela d«< mesta Ijritllo Rock, poll-in bo treba potovali /. vozom. Tain se km"i snideta tudi •z drugimi, kateri »pojdejo /. vama. V ostalem dani vama s seboj "karto. Hočem vama pomagati, kršeni vajin brat. toda tvoje hčerko •mi je stokrat bolj žal. neuo tebe, razumeš! Zahvalita Boga. da sta me srečaTa." Njegov glas je postal tu nenavadno mehak. "Poslušaj, dete.", je rekel Marici. "tukaj mas mojo karto, shrani jo sveto! (*e pride nate beda in postaneš-ii zapuščena, brez varstva na svetu, poišči me. Ti si revno, a dobro dekle. Ko bi umrl, Viljem se zate pobrine. Karte ne izgubi! In sedaj pojdita z menoj." W.S.S. WAR SAVINGS STAMPS ISSUED BY THE UNITED STATES GOVERNMENT Rojak:!! ] tako biti. Kar tu-sem pade. to je za prejšnjo domačije izgubljeno. Viljemi Idi in reci sestri, da bomo imeli danes pri obedu in na noč goste.'* Dečko je urno -poskočil. Stari gospod se je zamudil in dalgo molčat,- pertetn je eačel vnovič grivo-* Kupujte vojuo-varčevalue znamke! Nikjer na svetu ne morete boljše, bolj varno iu bolj obrestonosno naložiti svojega denarja kot v tem vladnem podjetju. Č1e ste slučajno v denarni zadregi, lpliko vojno-varčevalno znamko \ vsak hip izmenjate. S kupovanjem teli znamk pomagate sebi, pomagate vladi Združenih držav ter vsem zatiranim narodom k prostosti. Vojno varčevalna znamka stane za mesec april $1.15. Leta 1923 bo vredna $5.00. Kupite j ill laliko na vsaki pošti ter pri glavnih in podrejenih agentih. Oe se vam zdi bolj primerno, pa lahko tudi nam pišete, in ini Vam jih bomo preskrbeli. UREDNIŠTVO "GLAS NAHODA''. ZA KRUHOM POVEST. Poljski spisal H. Sienkiewicx. (Nadaljevanje.) mesto. Na poti sta srečala n.aogo tovornih vozov, namenjenih k prist a j i. N« Water eesti je vladalo živ»i h no gibanje. 12 odpira jočih se hiš so prihajali ljudje, ubirajoči se za svojimi opravki. Pri enih takih vratih *e je prikajal visok. oMvrl .in brkast gospod z malim kiob učkoin. Priiettši ven. ogledšdl se jt nanju iu na njuno nošujo, j zavihal si brke in bilo je videti, da se je njegovo obličje napolnilo z nekakim začudenjem; pa je jel pogledovati ju še skrbljivejše in ljubeznivo se jima nasmehovati. ' Človeško obličje, ljubeznivo se jima nasmehi ja joče, to je bil zanju v New Yorku čudež, nekaka čarobnost, vsled česar sta bila oba ne malo osupnjeua. V tem času pa se je 0111 osiveli gospod k njima približal ter ju vprašal v najčistejši poljščini: "Odkod pa sta, človeka božja, odkodJ" Kakor bi bil grom v uju udaril. Kmet, namesto da bi odgovoril, je 'obledel kakor stena. zadrgetaL ne verujoč ni svojim očem, iiiti svojim ušesom. Marica, ki kc je prva spametovala, je pata staremu go-spodu k nogam, obgemaJa jih z ro- kann.govore'c: i - i "(>d Poznanja sva, častiti gospod ! Od Poznanja!" | "A kaj delata tukaj i "V bedi. gladu in groznem trp 1 jen ju tu živiva, dragi gospod!'' I Marici je zmanjkalo glasu in tudi Lovro je že pal k nogam sta rega gospoda ter počel poljubljat: rob njegove suknje, katere se držeč je menil, d'a drži kes neba v svoji roki. i To je gosjHHi, sam svoj gospod; ta jima ne da od gladu umreti ta s ju ohrani ter ne dopusti, da bi »po- L ginila! j Mladi fantek, ki jo stal tu za t osivelim gospodom, je napel oči. j ljudje so se jeli zastavljati, odpi * rasti vfe»ta iu .gledati, kako človek i pred človekom kleči ter mu po- i ljublja noge. V Ameriki je to ne- -i ,čuvena reč! Toda stari gospod se I je počel na zijake jeziti. (. "To ni vaš business", jim je J [dejal angleški, "idite le za svojim > busmessom (poslom) !" Potem se je obrnil k Lovretu in Marici: "Na ulici ne bomo stali, pojdita z menoj!" j Popeljal ju je do najbližje go- j (stilne, in stopi vsi v posebno sta ni -ico, asaprl sc ž njima in fantom. Iu i j ona sta mu začela k uogam padali, kar ii»a je on, odloeno se bra- i neč, odbijal: , "Skoučajta že ta business, tc i nepotrebne ga, kar je na vama*" "Nima ca." "Tudi denarjev ne?" - "Ne." > "Kaj bodeta delala.'" I "Sama ne znava." Stari gospod, vprašajoč naglo , in nekako osomo, se je naglo obr- - nil k Marici: • "Koliko si stara, deklina!" r "O Oospojni«^ mi bo osemnajst - let." "Ti si pač mnogo izkusila?" i Deklina ni odgovorila, nje od-: i govor je bil globok poklou. i Starega gospoda je počel dim k zopet grizti v oči. e V tem hipu so jiaiu prinesli pi- > va in toplega, mesa. Stari gospod l- ,iu je povabil, naj » brzo postre- žeta in vzameta, pa. ko sta rekla, da si ine drzneta, jc dejid, da sta rt bedasta. Toda kljub mj svoji o- "Sen tebi. deklina! Sen, sen, sen!" In bilo ji je pri tem tako dobro, jasno in pokojno, da je v resniei zaspala. Noč je minula in začelo je svi-tali. Danilo se je. Jambori in elim-niki so jo!i moleti iz sence ter se nekako približevati; Lovro je klečal pri Mari<*i, čez katero je bil sklonjen. j 1'mrla je, isi je mislil oče. Njeno ' šibko telo je ležalo nepremično, oči je imela sklopijene, olx*az je bil bled kakor l>elo platno, miren in odrevenel. Zastonj jo jc stresal1 ^tari za rame, ni se ganola. niti •; očesa ni odprla. Lovretu se je sedaj ^delo, da bo vsled tega tudi po njem, a ko je položil svojo ro- ' ko k njenim ust am, je čutil, da še diha. Njeno srce jc bilo, četudi > slabo: čutil je tudi, da za more 1 skončttti vsak trenutek. Ako bi se iz ^e rane megle porodil krasen < topel dan, ako bi jo solnee ogrelo,' nemara bi se še prebudila, toda ] drugače težko! I, Vodne race so počele kix>žiti 1 nad njo, kakor bi si bile v sknbeli zanjo; nekatere so se vsedale na s najblasje stebre, Jutrajija megia se je polagoma razvlekla pred da- 1 hom zahodnega vetriča; njegova-sapa je bila spomladna, topla, pol- 5 na nežnosti. Potem jc i'-šlo solnee. Njega žarki so padali najprej 11a strop ] poinostja, potem ^e neprestano nižali, da so kouečno stresali svo- j je zlate žarke tudi na mrtvo lice' -Maričino. \'itlelo se je, kakor sc ni zgoij prebudila, nego vzbudila se še mnogo zdra j vejša in svežejša, nego je bida včeraj. (i^ti zrak v priwtaji ji je bih zdra vej ši, nego oni otrovni v izbi. it katere so ju pognali. Prihajala je zopet k življenju, ker usedši sc ua deske, je dejala: "Oče. lačna sem močno!" "Pojdi, hčerka, z menoj k vodi, /nabiti tam najdeva kiaj", jc re-kol stajri. Vstala je brez velikega ti-uda in šla sta. Toda ta dan bi imel biti v njiju usodepolneni življenju nekaka izjema, kajti komaj sta uči-nila nekoliko korakov, zagledala sta blizu sebe 11a pom ost ju zavrt ili med dv oje desk vtaknjen robce. v katerem sta našda ko« ržc-nega krnila in osoljene^a mesa. Dalo. se je to morda razjasniti s tetn, da jc morda kateri delavcev, zaposlenih v ladjetesaklici, shranil »i včeraj ostanek svoje južine. Tamo&nji delavci* i mlaj o to navado, toda Lovro iu Marica sta si to drugače razjasnila. Kdo je položil tja ta živež? Po njiju mnenju gotovo ta, ki skrbi za vsako cvetlico, za vsako ptičico, /a. vsakega čvrčka an mravljica na polju — Bog! Pomolila sta očenaš, se najcia, četudi ni bilo mnogo, ter šla k vodi iai naprej k glavnemu jiris-tani-šču. Tukaj sta pridobila novih močij. Dospevša k carinarnici, sta se obrnila v smeri k Water cesti in Broadwayu. K temu sta potrebovala nekoliko ur počitka, ker je bila pot dcrtgai Potnje sta posedala ua deske ali na prazne ladijske zaboje. Šla sta, ne vedoč sama kam, pa Mariei sc je videlo, da ktmeiffno vendar le prideta r "Nočem, oče, nočem!" je zakli-J cala Marica. "Kaj se \i Boga -ne : bojite? Oče, moj dn«gi. zlati oče! l"sn>Ufte se me! Kaj sem vam sto-', rila* Saj nisem toževala « svoji . revščini, saj sem voljno trjK'la z vami glad in zimo... Oče!" jI Njegovo dihanje je postalo hi-,i trcj*»c, roke so se stisnile kakor j 1 klešče ma pa se je branila siniti * čedalje strastnejc. t rf "L'sniilite se. milost, milost! r "rsmiljenje, usmiljenje!" je 1 klicala presunljivo Marien. j!" V tem hnpii jo je z eno roko nii-l »>iVno potegnil h kraju stavišča, z ( drugo pa jo počel tolči po glavi, 1 ida bi oglušil njen klik. Pa tudi ti kriki niso našli nikjer odmeva; ; samo eden pes je divje zatulil v j daljavi. 1 Deklina je »začutila,* da oslabit je. j Naposled so njene noge zadele na ] prazno, samo roke so se še držale j očeta, toda tudi te so že medlele. 1 Klic na jMmioč je poMajal čedalje 1 tihejši in roke so končno utrgale^ rob suknje ter Marica jj "utibi, i da leti v propast. Is Podši z podlage, se je z rokami j vzela za ilcsko iu obviscla nad vodo. i Kmet se je skionil tja doli in — t groza povedati! — počel ji roke« odtrgovati. t Truma mlslij, kakor četa vihra- I joeili ptic, ji je preletavala glavo, > kakor slike bliskavice: Lipniea. i vodnjak, odhod, burja, litanije, 1 bedii v New Yorku in končno — o. kaj se ž njo godi H Vidi nekak j ogromen brod v polnem produ, na t lijem trume ljudi j in iz te trume * 4se dvoje rok stuza proti nji. Za 1 Wioga! Jakob sam stani stoji. Ja-kmb steza roke iu nad brodom ter 1 mul Jakobom jc Mati Hožja, < smehljajoča se, v veliki svetlobi. < l*ri {»ogledu nanj odriva ona ljudi na bregu: tio*pa najsvetejša! Ja- j kob! Jakob!... i Le trenutek še... Naposled po- 1 v z nese oči gori k očetu: "Oče, tam je Mati Božja, tam 1 je Mati Božja'" | Trenotek še — iu te roke, ki soji jo poprej porivale v vodo, pri-.5 jemljejo sedaj njene ouiedlene j dlani ter jo vlečejo z nekako nad- t človeško močjo navzgor. Ze čuti a z<«pet tla pod nogami, zupet jo objemajo roke: pa to so roke očeta. ne krvnika in .glava ji pada naj očetove prsi. Prebudivši se iz o medle vice, je opa/rtu, da leži mirno p<»leg očeta,, iu čeprav je bila tema, razbrala je, kako čepi sklonjen nad njo ter kako votlo in žalostno ječanje prihaja iz njegovih prsi. "Marica", oglasil se je naposled s solzami pretrgamui glasom, "odpusti mi, odpusti, moje dete!" Deklica je poiskala v temi njegovo roko, pritisnila k nji svoje blede ustnice ter »^asepetala : "Oče, naj vam ljubi Jezus tako odpusti, kakor vam jaz odpuščam!" Iz blede jasne zarje je prilezel čeli nekoliko časa t>a obzorje mesec, jasen, velik, poln in v tem se je vnovič zgodilo nekaj čudovitega. Marica je opazila, kako polc-tajo z meseca celi roji malih aii-geljcev, kakor zlatih čebelic, videla je tudi, kako plavajo v mesečini k nji, maše j o s svojimi perutnicami. se vrte in frfrajo ter pevajo z otročjimi glasovi: "Deklica izmučena, pokoj tebi! Ptičiea uboga, pokoj tebi! Cvetlica polj na. potrpežlji va in tiha, ^pokoj bodi tebi!" T Tako p repe vaje, stresali so nad njo keflihe bel Hi lily ki male srebrne zvončke, ki so evenčaii: polnoina nemogoče je bilo imeti, i malo peč v prostoru za mornarje, j Vse te posameznosti se morajo 'zdeti sedanji generaciji kot velike težkoče. Mi jih nismo smatrali za take temveč smo se ozirali nanje kot povsem naravno potrebne stvari ter smo vršili svojo službo s čim manj mogočnim mrmranjem. Treba je namreč pri tem pripomniti, da so vsi, ki služijo na morju več ali manj vdani mrmranju. Veliko ljudi, ki delajo na kopnem. živi v veliki zmoti da d»aje vlada častnikom njih uniforme ir> njih orožje. V mojih časih so si morali častniki kupovati svojo posteljno opravo in vse toaletne predmete, kajti vlada ni dala na j r azpolago ničesar drugega kot la-djo in ladijsko opremo. I »anašiije iu hrana, katero se da jc ljudem danes, so naravnost iuk-surijozne v primeri 7. onimi pcide-M-t let nazaj. KJE JE DOBIL KOHINUR SVO JE IME? v Življenje v mornarici strica Sama v Državljanski vojni True translation filed with the po»1 master at New York. X. ^yiS as required by the Act of Octob«i 6. 1917. l\ on Slay 4 Ko sc jc pisec tega članka oglasil /.a službo na svoji prvi ladji. 1 S. "Montieello", dne 5. junija j.Stil. je oliNCgali* hrana, katero se jc dajahi vpisanim možem, nasled nje predmete: Trd kruh (pečenec), slano inr*-so, slanina, fižol, moka, kava in čaj, sladkor, .surovo maslo, sir, mn-la^i, jesih, kumarice, suha jabolka, rozine. Svinjino in fižol sc j»« dajalo skozi štiri dni ter slano govedino in moko -ko/i tri dni v tednu. Moko sc j«- stavilo v vreče s posušenimi jabolki ter skuhalo. Ta produkt so ua/ivali ljudje "duff". (Neke vrste žganjci). Kadar se je rabilo mesto posušenih jabolk rozine, se j.> im iiovalo jed "plumduff*'. — Y...i:.ki so to jed kaj radi zavživali / molasi kot s s'adkiiu doclat- KOIII. K-idar so l»iii mornarji v pristanišču se je dajalo sveže goveje me-krouipir in čebulo p<> trikrat na Icfler. — ljudje bi godrnjali, če hi s,. ] ( gosteje dajalo sveže me so — po dvakrat svinjino in fiwl in cnkr»:t slano govedino iu 1110- ko. -- l.Jii'\je s,, uspevali vspri<"o t< hr.ir.c j\ še nikdar ni bilo videti bolj trdnega, junaškega iu ustraj liegji tipa ljudi. K«.lis. rvc s«, bile v oueni ■•jsii malo znane, a v teku dvanajstih tiifv.....v so izdclovalei tako izbolj- š ili njih produkt, da se je uvedlo kouservno meso, paradižnike in posušcj) krompir, kateri pr .imeti so stopili trikrat na teden na me sto klanega mesa. Ljudje sprva niso ljitlili te izpremembe, a so so kmalu privadili nanjo ter bili za-d ovoj j ni. Tako pripravljeni krompir pa se je kmalu izkazal kot izjalovljsnje in vsled fceira ga je vlada črtala 7 jedilnega lista. Vsa hrana jc bila izvrstne kakovosti. Posadka je bila razdeljena v skupine od dvanajst do (petnajst mož, a porcije «0 bile tako velike, da bi se petnajst mož lahko nasitilo z dvanajstimi porcijami O-stale tri porcije se je vsled tejra izpreineuilo v gotov denar m pla čilui mojster je vsaki mesec izplačal zne«ek v gotovini. Racija je bila vredna 25 centov iu vsled tega je bila vrednost treh racij skozi en mesec $22.50 iu ljubic so smeli na ta način dobljeni denar uporabiti kot se jim je ljubilo. Miz za posadko, niso poznali v oneč času. Pet kvadratnih čevljev črno pobarvanega platna se jc pogrnilo po tleh na krovu iu ljudje H so posedli po tem platnu ter zav-|< žili svoj obed. » Posoda je bila iz rirkSL. Whiskey sc je delilo dvakrat na dan. namreč ob osmih zjutraj in o-poldne in sicer med vse vpisane mornarje, ki so bil itako srečni, da | #w» se nah. jali na "grog" seznamu. — Onim. ki niso hoteli piti, je ritiče. Dejanski so si morali kupiti vse. Ker pa so pravila dovoljevala eno racijo na dan za vsako osebo v službi na morju, so iz-premenili častniki racijo in vsakemu se je kreditiralo na mesec v ladijskih knjigah, poleg $1.20 za žganje, dasiravno vsprieo odredb ni bilo dovoljeno častnikom prejemati žganja iz ladijskega skladišča. Častniki si> si kupovali vso svojo pijačo iu slednja je stala pod kontrolo takozvane "vinske mize", kjer so člani dobivali kar so potrebovali, kot se godi to v klubih. ("ustniki, ki so bili abstinenti niso bili ."lani te "vinske mize". Stroški za hrano so bili primerni načinu, po katerem je hotel ži-j veti častniški zbor. Izdatki za J častniško kantino so bili večji \ \ inozemskih postajah, ker je bilo! treba tam prirejati več zabav in j vlada ni zato ničesar odredila razveu za poveljujočega častnika Enega izmed častnikov se je iz bralo za vodjo kantine in vse ases-mene se je plačevalo njemu ob mente. liila je to kaj hvaležna 11a-lotra nalik načelništvu hišnega odbora kakega kluba. Leta 1 sG'J j.- sprejel kongres po stavo, s katero se jc odpravilo ra cijo žganja ter se je obenem pod strogimi kaznimi zabranilo. da se ne sme spravljati na krov bojnih ladij uikakih opojnih pijač. Postava je postala pravomočna dne 1, septembra 1862 in od onega časa naprej ni bilo nikakih destiliranih pijač na naših bojnih ladjah. Postava se ni tikala vin al? piva in častniki so še nadalje ku povali svoje zaloge za kantino. Mesto žganja sc je dovolilo pet centov na dan vsakemu mornarju na krovu, kar jc znašalo $9.00 na mesec mesto $7.50 poprej. Kmalo zatem ko je pričela po slovati sedanja administracija, jc izdal mornariški tajnik Daniels odredbo, s katero se je odpravilo vse vrste opojnih pijač na ladjah in pričela se jc doba takozvanega trtnega soka. Odredba mornariškega tajnika ni bila potrebna, kajti častniki v službi niso pijanci. Ce so se pojavile kake izjeme, so vojna sodišča kmalo napravila red. Odredba se je direktno tikala vsakega posameznega častnika ter je prav posebno mučna, kadar je treba za-ibavati mornariške častnike drugih dežel na naših ladjah, kajti s tem se vzbuja pri tujcih utis. da častniki pri katerih se mude dotični na obisku, trpe na splošnem alkoholizmu in da se jim ne more za upati steklenice vina. V prvih dneh svoje službe ni bilo nikakih kopališč ali ledenic in na jadrnicah tudi nikake gor-kote. Edini ogenj na krovu je bil v peči, kjer so kuhali hrano. Po- Soglasno z indijsko legendo sc ga zgodovina Kohinurja. slavnega uemanta, katerem ga je 1. 1S41* I »o klonila Iztočil o-indijska družba angleški kraljici Viktoriji, nazaj celih 5000 let. Pozneje je šol de-niant skozi številne roke. a noben dogodek ni tako zanimiv kot oni. v katerem se pripoveduje, kako j je dobil demant svoje ime. Demant se je nahajal v posesti Mohamed šaha, indijskega vladarja, ko je bil slednji poražen od Nadir šaha v osemnajstem stoletju, Zmagovalec, kateremu so povedali, da se skriva demant v tur-banu njegovega nasprotnika, jc pozval slednjega pred sebe ter predlagal, naj oba izmenjata pokrivalo. Turban Mohamed šaha bo razvili ter presenetljivo krasni kamen je prišel tedaj na dan. "Kohinur!" (Gora svetlobe!) jc vsklilenil Nadir šah. S tem je dobil demant svoje ime. Poroča se. da jee tehtal demant sprva 71)2 kara to v, a vsled nato sledečih brušenj se jc zmanjšala 1eža demanta ira 102 in četrtino« karata. Vrednost tegu demanta se coni na najmanj deset miljonov dolarjev. Največji demauit, ki je znan, jc "CuHinaii". katerega >0 našli v južni Afriki ui ki jc tehtal ;>0:if> in tri četrtine karata. Kolonija ga je kupila za >\oto -4750,000 iu ga podarila angh škeuiu kralju Ed vardu. Ko so ga pričeli rezati hi brusiti, se j<- pojavila razpoku t«n* obseg demant.s,- j»> vsled tega /.manjšal 11a 510 in tri četrtine karata. 644 Penn avenae Pittsburgh, Pa. Dr. L0RENZ EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK ŠPECIJALIST MOŠKIH BOLEZKŠ .Moja stroka je zdr&Vljenje akutnih iu kroničnih bolezni. Jaz satu že zdravim uad 23 let ter imam skušnje v vseh boleznih In ker znam slovensko, zatib vas moreui popolnoma razumeti in spoznati vaso bolezen, da vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. Skozi 'Jo let sem pridobil posebno skušnjo pri zdravljenju moških l>olezni. Zato se morete popolnoma zanesti na mene. moja skrb pn je. da vas poopolnoma ozdravim. Ne odlašajte, auipak pridite čiui preje. .laz ozdrav im zastrupljeno kri, uuizulje in lis.' jhj telesu. Im-lezui v grlu. izpadanje las, bolečino v kosteh, stare rane. žlvf-ne bolezni, oslabelost. boJezni v mehurju, ledicali. jetrali in želodcu, rmeuico. revmatizem. katar, zlato žilo. navduho itd. *** Lradne ure s®: V ponedeljkih. sn-dal» in i*-tkih oj «< ur.-zjutraj do 5. popoldan. V torkih, četrtkih in sobotah t*i u. ur.-zjutraj do 8. ure zvečer, ob nedeljah pa r. /jutraj ps-isiljoj* poljubiti aiiieri-kansko zastavo |»ri neki klubovi /abavi na Superior cesti v Clcve-laiulu. Ohio Preje jc govcu'il iie-'•asino o Ameriki in ameriški z-'i-stavi. Po jK>ljubljenju 'zastave je /.bežal skozi okno, toda predno jc <1< c>)>el i>o stopnicah, ki .so napravljene v svrho rešitve v slučaju po->ara. so >ra prijeli možje pravice, ki *o ga izročili zvezinim obiu- StClIl. Istega dne so prijeli ludi dva (Jura, ki sta prišla pred dvema tednoma id Anibrkige. Pa. Nahajala sta se v prepovedanem o-k rož ju. POZOR ROJAKI! NajnspeSnej« mazilo za Senske lase, kakor tudi m možice brke ui brado. Od te ga mazila zra Btejo v 6tih tednih krasni go ■ti ln dolgi las)« kakor tudi mo 3klm krasni brki ln brada ln ne bodo odl>adall ln osiveli. Revmatizem, kosti bol aH trganje v rokah, nogah in * križu, v ogrniti 1neh popolnoma ozdravim, rane ojm kline, bule, ture, kraste ln grlnte, potne noge, kurja očesa, ozebline v par dnevih popolnoma odstranim. Kdor bi moje zdravilo brez uspeha rahli mu jamčim za $5.00. Pišite takoj po cenik, ki ga takoj pošljem zastonj. Krasni žepni KOLEDAR u let« leto 1918, pošljite 4 cente za poStnlno. JAKOB WAHCIC, C7»2 Bonna Ave, Cleveland. Okla. i DELO!! Springfield, 111.: Matija BarhoriS. DELO! Waukegan, I1L in okolica: Math. Ogrin in Frank Petkovšek. [ Pri Charcoal Cherokee, Kans.: Frank Ttežbniik. ! America v Newberrv, Franklin, Kans. In okolica: Frank 1 DELO!!! t!r IMAMO V ZALOGI še nekaj importiranih^pristuli BERGANO brusilnih kamnov 40c. komad s poštnino vred. FRANK SAKSER, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Naši zastopniki. kateri so pooblaščeni pobirati naročnino za dnevnik "Glas Naroda". Naročnina za "(.ilas Naroda" je: za celo leto &I.50. za ]k>1 leta $-.00 in za četrt leta [>a $1.00. Vsak zastopnik izda potrdilo 7.u svoio. Katero je prejel ln jih rojakom priporočamo. San Franeiseo, Cal.: Jakob LovSln. Denver, Colo.: Louis AndolSek in Frank Škrabec. Leadville, Colo.: John Hočevar. Pueblo, Colo.: Peter Culig, John Germ. Frank Janesh ln A. Kochevar. Sal i da, Colo, ln ok(dica: Louis Costello. Somerset, (Mo.: Math. Kernel?. Clinton. Ind.: Lambert Bo! skar. Indianapolis, Ind.: Alois Rudman. Aurora, III.: Jernej B. Verbič. Chicago, HL: Jos. Bostič, Jos. Bllsh ln Frank Jnrjovec. Joliet, III.: Frank Bambich, Frank Lauricb in John Zaletel. La Salle, III.: Matija Kom p. Livingston, I1L: Mih. Clrar. Maseoutah, IU.: Fr. Augustln. Nocomls, 11L In okolica: Math. Galshek. North Chicago, 111. In okolica: Anton Kobal in Math. Ogrin. So. Chicago, I1L: Frank Černe. Leskovic Kansas City, Kans.: Geo. Bajuk ln Peter S<-hneller. Itinso. Kans.: Mike Pencil. Kitzmiiler, Md. in okolica: Frank Vodnplvec. Baltic. Mich.: M. D. J4kovich. Calumet, Mich., in okolica: M. F. Kobe, Martin Bade in Pavd Shaltz. Chisholm, Minn.: Frank Gov2a Jak. Petrlch. Ely. Minn. In okolica: Ivan Goufe, Jos. J. Peshel, Anton Poljanec In Louis M. PeruSek. Eveleth, Minn.: Louis Govže In JurlJ Kitze. Gilbert, Minn, ln okolica: L. Vesel. Hibbing, Minn.: Ivan PouSe. Virginia, Minn.: Frank Hrovatldi. St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. Great Falls, Mont.: Math. TJrlh. Klein. Mont.: Gregor Zobec, Roundum Mont.: Tomai Paulin. Govanda, N. Y.: Karl SterniSa. Little Falls, N. Y.: Frank Gregorka Barberton, O. In okoli«: Math. Kramar. Bridgeport, O.: Michael RoGevar. Collinwood, O.: Math. Slapnik. Cleveland, O.: Frank Sakser, Jakob Debevc, Chas. Karlinger, Frank Meh in Jakob Resnik. Lorain, O. in okolica: Louis Balant In J. Kumše. Niles, O.: Frank KogovSek. Younsstown, O.: Anton KikelJ. Oregon City. Oreg.: M. Justin ln J. Mlsley. Allegheny, Pa.: M. Klarlch. Ambridge, Pa.: Frank Jakfie. Besemer, Pa.: Louis Hribar. Brought on, Pa. In okolica: Anton Tpavec. Bnrdino, Pa. in okolica: John Demšar. Canonshnrg. Pa.: John Kokllch. Conemaugh. Pa.: Ivan Pajk. VId Kovaušt^k. Claridge. Pa.: Anton Jcrlna ln Ant. KozogJov. Export, Pa.: Louis Zupančič. Forest City, Pa. Mat. Kamln In Fr. Leben. Farell, Pa.: Anton Talent in ČIČ. Greensburg. Pa. in okolica: Frank Xova k. Hostetter, Pa. in okolica: Frank /ordan. Imperial, Pa.: Val. Peterncl, box 172. Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja ln -John Polanc. Luzerne, Pi. In okolica: Anton Osolnik. Manor, Pa. In okolica: Fr. Dem Sar, Moon Run. Pa.: Frank Maček in Fr. PodmilSek Pittsburgh, Pa. in okolica: TJ. R. Jakobicb, Z. Jakshe, Klarich Mat., I, Magister. Reaing, Pa. In okolica: Fr. Špehar. South Bethlehem, Penna.: Jernej Koprivsek. Steelton. Pa.: Anton Hren. Turtle Creek, Pa. in okolica: Frank Schifrer. West Newton, Pa.: Josip Jovan. Willock, Pa.: J. Peternel. Murray. Utah in okolica: J. Kastellfi, Black Diamond, Wash.: G. J. Po-renta. Davis, W. Va. in okilica: John Broslch in John Tavžplj. Brosich in John Tavželj. Korenchan. Milwaukee, Wis.: Andrew Fon la Josip Tratnik. Sheboygan, Wis.: Anton He, Joha Stampfel in H. Svetlin. West Allis, Wis.: Anton Demšar la Frank Skok. Rode Springs, Wyo.: Frank Fortuna, A. Justin In Valentin Mardna. Iron Company of v Newberry, Mich., se {potrebuje ^00 drvarjev za delat: drva. Gozd je lep in Se ni bi^ se kan, vse v ravnini. Dobro, /dravo podnebje, stalno delo poleti in po I zhra za več let. Plača od Ulaftre i $2.25. Imamo tudi vrhove za delati, vse* ležeče, vse posekano, ni nobene izjeme, trd ali mehak les. Flač-a se po $2.00 od klaftre. Imeli bomo tudi dovolj dela za beliti. Potrebuje se tudi več delavccv za mesečno plačo za razna dela v go zdu. Za pojasnila se obrnite na našega zastopnika: John Knaus, Murphy Camp, Newberry, Mich VABILO na VELIKO VESELICO, katero priredi diu>.t\u ' Slovenci- in Hrvat š,. 101 SiSPZ. na Uerth St. v Nile*, <.>iiio, v soboto 13. maja t. 1. Začetek ub ti. uri zvi-r.-r. Vstopi"iua za moš!:«- ,"><.» centov. Zeu.skc proste. Na veselico su vljudno vabljena vsa sosedna .društva, kakor tudi di-uy;«t objLiistvu. Za dobro postrežbo, imenitno zabavo in vse drugo bo skrbel Odbor, i 3-6—o) Rojaki naročajte se na "Glas Naro-' 1". največji slovenski dnevnik v Zdr» renih Rad bi izvedel za MATEVŽA KAJZAR, doma nad Skol'jo Loko na Gorenjskem. Mislim, da se nahaja nekje v CJiicagu, 111. Kdo Izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga mi naznani. ali naj se pa .sam oglasi, ker poročati niu imam mekaj važnega. Obenem pa prosim tudi .JOSIPA ŠABECA, da se mi oglasi. — Andrew Založnik, Box 108. Camp 77, Davis, W. Va. (3-6—5) ŽENITNA PONUDBA. Slovenec, star 25 let. z $2000 prihrankov, se želi seznaniti s slovenskim dekletom v svrho ženitbe v starosti od 17 do 24 let. Na denar se ne oziram, pač pa želim dobiti pridno in pošteno dekle. Le resne ponudbe s sliko, katero so na zahtevo vrne, naj se pošiljajo na naslov: Ženin, c/o Glas Naroda. 82 Cortlandt St., New York, N. Y. (24—5) • ZA $900.00 se kupi 50 akrov farmo, hišo. skedenj, les, pridelke, orodje in nekaj oprave. Pišfite po cenik. AVm. A. Wilcox, (2-13—5) Westerly. U. 1. DOGARJE SE POTREBUJE. Dovolj dobrega lesa. Trajno delo, plača zelo dobra. Max Fleischer, 258 Lewis St., Mempliis, Tenn. (8-4—7-5) Dr. Koler 810 VENSKI ZDRAVNIK 838 Peaa Ave., Pittsburgh, Pa Ilad bi izvedel /a svojega brata FRANKA V ALF. NCI C. doma i r. vasi Nadamje >-clo št.' 50 pri St. Petru u;». Krasu. V Ameriki že biva 14 let in som čnL tla. s-j nahaja nekje v Peimsylvaitiji. C.* kdo rojakov ve za njegov naslov, ga prosim, da mi ga naznani. ali če pa sani čita te vr-| stiee, naj sc oglasi na naslov: Jtn; Valeuei«'-, Box 112. Adams-burg. Pa. (3-C—5> LEPA IN ZRAČNA SOBA se odda pri slovenski družini. Naslov : / Alois 1» upnik. 80 naši rojaki naseljeni in je povsod dobro poznan. Upati je, d» mn bodo rojaki ▼ vseh ozirihi pomagali, posebno le, kaf Ima p? krofrfto Us* tok* SLOV. DELAVSKA PODPORNA ZVEZi ^Uatanovijena do« 16. tvpiita " ^wLc^F Inkocporirana 22. aprila 1909 "1908. . ▼ drxavi Pann Sedež: JoHnstown, Pa* GLAVNI URADNIKI: Pradsednllč: IVAN PROSTOR, 1008 Norwood R'