S. Številka.
Trst, v sredo II. januvarija 1899.
Tečaj XXIV.
-IU
Edinost"
izhai* Arakrat na <lan. razun nedelj in praznikov, Ejutrnj in zvečer oh 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih izhaja oh 9. uri zjutraj.
Naročnina znata: Obe izdanji na leto . . . gld. 21 •—
Za samo večerno izdanje . ., 12*_
Za pol leta,četrt leta in na mesec razmerno.
Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročhe brez priložene naročnine ae uprava ne ozira.
Na drobno se prodajajo v Tratu zjut-ranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; pone.leljake zjutranje Sts-vilke po 2 nvč. Izven Trata'po 1 nvč.več.
EDINOST
(Večerno izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon fltv. <t*0.
4 nvč.
V edlnoatl Je moč!
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran G od ni k.
OgUai
se računajo po v rutah v petitu. Za večkratno naročilo a primernim popustom. Poalapa, osmrtnice in javne zahvale, domari oglasi itd je računajo po pogodbi.
Vai dopisi naj m» poAiljajo HifilnUt vu.
Nefrankovani dopiai ae ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in o|jl>i*c sprejemu upnmilAtvo. Naročnino in »iglast* I je plačevati loco Trst.
l'r«dnKl v<i in tlakama se nahajata v ulici ('arintia Stv. 12. I pravnlAtvo, od-> pmvniStvo In »prejemiuij« Inseratov
v ulici Molin piccolo 4tv. .'t, II. nadslr.
Lastnik konsorcij lista „Edinosti".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejie veati.)
Dima,| 10. »Pol. Corr.« piše napram poročilom listov o spremembi poslaništev v AVashing-tonu in na Dunaju, da ol> razmerah, ki so v \vstro-Ogerski, kakor tudi v Zjedinjenih državah merodajne za spremembo, spojeno s tako znatnimi izdatki, je prenaglena vest o dotičnih osebnih kombinacijah.
Dunaj 10. Cesar je danes sprejel v posebno avdijeneo ogerskega ministra grofu Szeehčnyi-a, došlega iz Budimpešte.
Gradec 10. Včeraj se je razlctel plavž št. 2. v Hugo vi topilnici v Zeltwcgu radi poškodovanega temelja z 300 centi železa. Vročina je bila tolika, da je pričela goreti topilnica. Gasilci so udušili ogenj. Govori se, da so ranjeni štirje delavci.
Pariz 10. Ministarski svfet, pod predsedstvom predsednika republike, Faura, je pogledal v brzojavko Drevfusa, v kateri je izpoved Drcyfusa dotičnomu uradniku, kateremu je kasaeijsko sodišče naročilo, naj ga izpraša. Dreyfus zatrja, da ni nikoli nič izpovedal Lebrunu, pač pa, da je vedno zatrjeval svojo nedolžnost in je izrazil preden se je izvršila sodba da izreče javno da je nedolžen in da pride njegova nedolžnost na dan v dveh ali treh letih.
Rim 10. » Agenzia Štefani« objavlja naslednjo noto: Nedavno objavljeni telegram, katerega so pripisovali kapitanu Ciccodecola in po katerem bi Ciccodecola dvomil o Meneliku, je izmišljen popolnoma. Istotako je izmišljena vest, da se je dalo kako povelje, naj se odpošljejo pomočne čete v Eritrejo. Bilo bi umestno, svariti javno menenje pred razši rje vanj em krivih poročil. Vso in sicer resnične informacije se strinjajo v tem, da je dežela lahko pomirjena glede razmer v Eritreji.
Pariz 10. Kasacijski dvor je danes v tajni seji nadaljeval preiskavo radi revizije.
Pariz 10. Komora. Starostni predsednik je otvori 1 sejo z nagovorom, v katerem, je pozval, naj se končajo žalostne in nevarne razprtije in vsi se naj povrnejo k miru v zaupanju do armade. Na to se je pričela volitev predsednika.
Pariz 10. Senat. Starostni predsednik, je otvoril sejo. V svojem nagovoru je omenil obstoječih neugodnih razmer, katerih izvora pa ni iskati v ustavi. Volitev predsedništva bode prihodnji četrtek.
Našim volilcem!
Znano Vam je, da v dveh prejšnjih zasedanjih so nismo udeleževali sej deželnega zbora tržaškega. Znani so Vam tudi uzroki, zakaj smo se bili odločili za politiko abstinence : z nami, Vašimi zakonitimi zastopniki, se je postopalo tako, da je trpela naša in Vaša čast in da je bilo eelo v nevarnosti naše zdravje in življenje. Mi smo se umaknili le sili!
Ker pa so v zadnjem zasedanju poslanci večine — zlasti predsednik »Progressa«, g. Benussi - zatrjevali, da ni res, da bi nam pretila kaka nevarnost in da smo le iz kaprice izstopili iz deželnega zbora, ker je tudi vladni zastopnik pritrdi) Benussiju, izjavivši, da ni bila opravičena naša
abstineneija ter se je v tem smislu poročalo tudi eentralni vladi, a sosebno še zato, ker je bila v nas živa želja, da bi po svoji moči in svoji dolžnosti, spojeni z mandati, pospeševali Vaše gospodarske in kulturelnc koristi, smo se odločili letos, da vstopimo zopet v deželni zbor.
Kaj se je zgodilo z nami takoj v otvoritveni seji, Vam je znano.
Vsled teh nečuvenih dogodkov smo se zopet morali umakniti fizični sili in smo nemudoma brzojavnim potom podali njegovi ekscelenci, gosp. ministerskemu predsedniku grofu Thiinii, znano, v »Edinosti« že priobčeno izjavo. A ker nam je bila na to brzojavko prijavljena želja tukajšnje vlade, da bi se zopet povrnili v deželni zbor, smo v nastopni izjavi označili njegovi ekseelenoi, gospodu namestniku, svoje stališče in svoje gotovo dovolj skromne pogoje, pod katerimi bi mogli zopet iti v deželni zbor:
»Uvažujč nagovarjanje Vaše ekscelence o priliki abstinence ob zasedanju deželnega zbora tržaškega ob pričetku lanskega leta in vsled zatrjevanja od strani slavne vlade in tudi zastopnikov nasprotne stranke, da se jim ni ničesar bati v deželnem zboru, oziroma v mestnem svetu, vstopili so okoli-čanski poslanci v deželni zbor dno 28. pr. m.
Škandalozni dogodki |v tej seji morajo biti Vaši ekscelenci znani. S tem so jim ni samo brutalno onemogočila udeležitev v sejah, temveč se je tudi postavilo v nevarnost cel d njih življenje, o čemer so poslanci obvestili Njegovo ekseeleneo ministra-predsednika.
Z obzirom na Vašo željo, naj bi so zopet udeležili sej deželnega zbora, izjavljajo isti, da smatrajo to ne-le za svojo pravico, temveč cel6 za svojo dolžnost in da ne mislijo tirati abstinenčne politike.
Ker pa se je brutalni demonstraciji galerije pridružila vsa nasprotna deželnozhorska večina ob pasivni asistenciji deželnega glavarja in vladnega zastopnika ter na nezaslišan način zasramovala se silo iztirane poslance, očitaje jim udeležbo kakor provokacijo in ker so tudi javni listi, priznana glasila nasprotne stranke, nekonfiseirano ščuvala in celo žugala, da svoje okoličanske kolege prihodnjič italijanski poslanci »sami ven vržejo«, smatrajo okoličanski poslanci, da jim je ustop zabranjen le vsled fizičnega nasilstva..
Izjavljajo torej, da so pripravljeni vstopiti zopet v deželni, oziroma mestni zbor, čim deželni glavar izjavi v prvi javni seji deželnega zbora, da obžaluje ter obsoja izgrede od 28. pr. m. in da okoličanskim poslancem garantira pod svojo odgovornostjo, da so napadi na njih osebe no ponovijo tor da bode vsem okoličanskim poslnaeem brez izjeme omogočeno izvrševati svoj mandat.
Dokler ne dobijo okoličanski poslanci to izjave in tega zagotovila, smatrajo, da se jim hoče tudi nadalje se silo hraniti pristop v deželni, oziroma mestni zbor in protest njejo /iroti vsem sklepom, storjenim r> teh zastopih v njihovi izsiljeni nenavzoenosti, kakor nezakonitim, ker storjenim od nepopolnega in zato nelegalnega zastopa.
Ta jednoglasni sklep usojam so podpisani priobčiti Vaši ekseelenoi v imenu in po nalogu svojih okoličanskih kolegov ter beležim
odličnim spoštovanjem Vaši ekseelenoi udani Ivan Nabergoj I. r.«
Garancij, zahtevanih v tej izjavi, nismo d o bi 1 i.
Prisiljeni smo torej ostati na stališču, označenem v naših izjavah ter povdarjati, da ni naša krivda, da ne moremo sodelovati na deželnozbor-skih in občinskih sejah. Krivda pada na one, ki so provzročili take neznosne razmere in na one, ki nimajo moči, da bi preprečili tako nasilje, ki je v nečast ustavnim svobodam. V o 1 i 1 c i !
Uverjeui smo, da umete naš težavni položaj ter da odobrujete naš storjeni korak. Mi smo vsikdar pripravljeni — nkljub vsem težkim razmeram —• sodelovati za Vašo in korist občine ter za naša narodna prava, kjer in kolikor nam bode mogoče.
Prosimo Vas le, da ne izgubite vere v samih sebe in svojo bodočnost ter bodite pripravljeni, da tudi v najskrajnejem slučaju dokažete svojo političko zdrelost in narodno mor.
V Trstu, na dan sv. Treh Kraljev 1899. Ivan Nabergoj, Ivan Goriup, Alojz Goriup, Fran Dollenz, Ivan Marija Vatovcc, Fran Kosec.
Politični pregled.
TRST, 11. januvarija 18»!».
Nekaj opasek k izvajanjem Ferjan-
ČiČevim. Prodno napišemo par opazk k izvajanjem Ferjančičevim o politiškem položenju, oziroma o stališču »Slovansko krščansko narodne zveze« do drugih strank večine in vlade, treba, da na kratko omenimo vprašanje, ki je — kakor je menil govornik po vsej pravici — sedaj uajvažneje v monarhiji avstro-ogerski, to je: nagodba z Ogersko. Ako hočemo na kratko označiti stališče govorni-kovo glede tega vprašanja, navesti moramo njega vsklik: »daje boljša kratka sprava, nego clolga pravda!« On sicer ni navdušen za nagodbo, ali vsprejema jo, ker ni slabša od prejšnjih, v nekaterih ozirih celo boljša, in ker je potrebna za stališče države kakor velevlast, a ravno bni Slovenci da potrebujemo močne Avstrijo. Govornik je pov-darjal posebno, da nemška opozicija proti nagodbi ne more biti stvarna, marveč da izvira iz političnih razlogov. Nemški poslanci zastopajo industrijsko najbolj razvito kraje in ti bi trpeli najbolj, ako se no sklene nagodba, ker bi se oteževal izvoz njih industrijskih izdelkov na Ogersko.
Povrnimo so torej sedaj k političnim izvajanjem, da čisto na kratko označimo svoje menenje. Po-vdariti moramo najprej, da nikakor ne bi hoteli vezati rok našim poslancem za bodočnost, zlasti ne dotlej, dokler no dobimo odgovora <>d vlade, katerega pričakuje govornik, čim se snido državni zbor. Ako pa so pokažemo [veče pesimiste, nego je gospod podpredsednik zbornice, storili smo to le na podlagi izkustev iz minolosti.
Gospod doktor priznava sam, da naše razmere še vedno »slabo stojč«. Će pa pomislimo h k ratu, da sedanja večina no obstoji od včeraj, ampak od časov Badenijevih sem, da se je ta večina zasnovala proti volji vlade, da torej ni bila že po svojem postanku prisiljena na nikake posebno oziro do vlade; nadalje, da so jej naše zahteve dobro znane, kakor so jej znane prežalostne razmere v naših pokrajinah, da je torej imela dovolj moči in potrebne svobode, tako, da bi bila s primerno energijo že davno lahko prisilila vlado,
ila bi ista ugodila vmj krvavim ]K»treb«m našim: |K>tom se nam ne ume šteti v zlo, ako nismo tako overjeni, kakor je gosp. dr. Ferjančič, o tem, <la : stori sedaj, kar ni storila doslej, a kar bi bila morala storiti tudi v svojo lastno korist. Zakaj ni storila?! I\> tem vprašanju so opravičeni naši dvomi glede veČine.
S«* bolj (»pravičen je nai skepticizem nasproti vladi. Njej so mane nase zahteve iz mnogošte- ; vilnih pogajanj, kakor jej je tudi znano, da bodo Jugoslovani slednjič morali izvajati zanjo neljubih 1 posledic, ako ne pride skoro dejanskih dokazov dobre volje za zboljšanje. Koliko take dobre volje j«1 bilo dosedaj, je povedal dr. Ferjančič sam, pri-pozuavši, dn naše razmere še vedno »slabo stoje«, in je povedala tudi izjava slovenskih deželnih poslancev štajerskih, na katero se je g. poslanec skliceval še posebno, pripisuje jej veliko Jvaž-n os t in naglašujč, da bi tudi Korošci in Primorci imeli poln razlog za slično izjavo.
Gospod poslanec je rekel, da veliko krivde je v tem, da centralna vlada [ni dobro obveščena. To dejstvo je ne razbremenjuje nikakor. Saj priznava g. poslance sam, da ista noče imeti okolo sebe ljudij, ki bi jo prav obveščali. Torej ?! In kolikrati in kakrt prepričevalno se jo opozarjali naši poslanci, da ni prav obveščena o naših razmerah !! Kolikrati so jo rotili, naj se da obvestiti po zanesljivih in nepristranskih ljudeh!! Ali je storila keduj kaj tacega? To kaže, da jej ni nedostajalo sumo poznanja razmer, ampak tudi volje za tako spoznanje!!
O žirom na te skušnje iz minolosti se torej ne moremo pridružiti trdni veri dra. Ferjančiča, da se večina prav gotovo odloči za nas in da tudi od vlade skoro gotovo ne dobimo neugodnega odgovora. Za naše meuenje govori minolost, ako nam pa pokaže bodočnost, da so odpadli razlogi za naš skepticizem, se bomo prisrčno veselili z d.rom Ferjnnčičem vred.
Za slučaj, da vlada ne bi ugodila nnšim zahtevam, stavil nam je gosp. poslanec vprašanji: ali naj porušimo veČino, ali pa naj se oklenemo iste še tesneje, zahtevajo od nje, naj odslovi vlado ? Govornik je odločno za drugo alternativo. Vtem mu pritrjujemo prav odločno, toda s pogojem, da dobe naši poslanci zagotovilo, {da večina nasproti n o v i vladi najde t i s t o energijo, katere smo j) o g r e š a 1 i d o s e d a j p o p o 1 u o in a !
Zaključujemo: mi cenimo v polni meri razlog, da treba vzdržati sedanjo večino, ker bi utegnila priti slabša, ali tudi ta naša večina mora postati za nas brez vsake veljave, ako bi tudi pod njenim gospodarstvom morali trpeti v sedanjih neznosnih razmerah
Proti korespondenčnemu bird. Tudi
splitsko »Jedinstvo« je ponatisnilo naš članek, naperjen proti tendcneijoznemu poročanju korespon-denčnega bird. A napisalo je hkratu nekoliko svojih opazek uvodoma in pridodalo še nekoliko ob zaključku.
ITvodoma pravi, da s tem, kar se je dogodilo v Trstu, je polna vsaka mera in da bi bila dolžnost kompetentnim krogom, da takemu ognjišču odmaknejo svoje simpatije. »Jedinstvo« noče razjašnje-vati smer italijanaške akcije in italijanaških agitacij : ono noče povzdigati več svojega glasu proti irredentizmu. Ne čuti se poklicano v to in niti no doraslo temu. »Raje prepuščamo — tako pravi — italijanskim šarlatanom v Trstu, da sumničijo naš narod z ruskimi rublji. V ono, kar spada v delokrog policije, nočemo posezati, ali ako bi se hotel irredentizem po prevari javnega menenja usiljevati po vsej Istri, Trstu in Gorici — tedaj imamo tudi mi vsaj toliko pravice, da zahtevamo od c. kr. oblasti, naj bodo vsaj nevtralne. Ne kličemo jih na pomoč našim bratom, ne proti irredentizmu, zahtevamo samo to, da se zistem ne meče z vso svojo težo na Hrvate in Slovence in da ne protežira Italijanov. V to ime dajemo popolnoma prav tržaški »Edinosti««.
Slodi potem naš članek, a na zvršetku izvaja »Jedinstvo« :
»Dokler se korespondenčni biro briga za to, da pokriva sramote in da je vedno po konci proti obstanku in časti Slovencev, dotlej se bodo Italijani bnhali junaštvom in irredentizmom.
Sicer pa oni vedo, kaj delajo. Vedoči, da te pokrajine niso italijanske, da so po velikem delu in po številu — naše, pa kriče in groze, da bi
zadušili vsaki napredek naš, da bi na ta način najbrutalnejo silo in zverskimi strastmi proti slovanski večini (»odvrgli |toslednjo svoji manjšini.
V svoji poulični akciji se ne plašijo ničesar, a da bi pokrili golav kulture in svojo nrav, pokrivajo vse s plaščem veiikega italijanskega patri-jotizma, ne taječi o tem, kar žeh{ in po čemer težć.
A »Corr. Bureau« jim hiti na pomoč. To je ono, kar mora provzročati neprijeten utis na vsakogar. Mi ne zahtevamo od kompetentnih krogov, ne da bi branili nas, ne da bi nastopali proti Italijanom. Zahtevamo najmanje, kar se more zahtevati, da vsaj oni, ki so v tej borbi med nami in Italijani, in ki so najbolj poklicani v to, ostajajo nevtralni — kajti, aKo tudi ob takih prilikah in ob takih škandalih in sramotnih prizorih v Trstu in drugod doživljamo tudi to, da korespondenčni biro za svoja tendencijozna poročila dobiva obve-ščenja prav od izvestnih krogov, potem pa bi bilo najbolje, da si »Piccolo« nabavi »a<|iiilo« ter tla se sam proglasi tolmačem vladne politike na Primorskem. Lahko je toliko »Piecolu« kolikor »Indipen-dentu« ter vsem italijanašem, bojevati in junačiti se na ta način pod zaščito mogočnežev. Na isti način so se za dobe Lapeno in njemu sličnih bojevali tudi dalmatinski italijanaši. Na jedni strani so se proglašali za mučenike pred vlado, a na drugi strani so si izposoje vali od nje proti nam vse: od prostega orožnika do najvišega svčtnika.
Domače vesti.
Zasluženo počeščenjc. Občina ajdovska je imenovala visokorodnega gospoda grofa Alfreda Co roni nija svojim častnim občinarjem za njega velike zasluge za blaginjo vse dežele. Isto so že poprej storile občine Bovec, Soča, Trenta, Oniče, Sv. Lucija, Cerkno, Sv. Križ, Rifenberg in Me-dana. Tako je prav: vrlemu možu zasluženo priznanje !
Nekoliko primerjanja. Pred nekoliko dnevi smo čitali v ljubljanskih listih o kazenski razpravi vsled tožbe dež. vlade Kranjske proti občinskemu svetovalcu dru. Hudniku radi nekega govora v občinskem svetu, kateri govor je smatrala deželna vlada žaljivim zanjo.
Ker se nam je zdelo, kakor da ta gotovo nenavaden dogodek ni nič kaj posebno vznemiril javnosti ljubljanske, vsiljuje se nam razmišljevanje, kaj bi se bilo zgodilo v Trstu od strani progressovske gosp&de v jednakem slučaju?! Gosp&da v Ljubljani naj razmišljajo in naj napravijo v duhu paralelo ! Bog ve, da-li jim ne bode zvenelo iz te paralele kakor nekako očitanje, to pa tem bolj, ker se nam zdi, da so vsi občinski svetovalci ljubljanski smatrali za reBnico, kar je rekel gosp. dr. Hudnikl
Primerjajmo še nekoliko dalje! V občinskem svetu tržaškem je bilo čuti že vse drugačnih očitanj na adreso vlade, a nikdar še nismo čuli o kaki tožbi od te struni. In zopet rnzmišljujemo o silnem kontrastu, ki ga imamo pred seboj: tu skrajna toleranca in uprav angeljska potrpežljivost vlade, v Ljubljani pa uprav nervozna občutljivost. Seveda bi lahko mislili na to, da v Trstu imamo posla s progressovei, v Ljubljani pa slovenskimi — radikalci. Ali ne — take paralele so preodi-jozue !
Zopet velikanski koncesiji Slovanom!
»Piccolo« je izvedel o tej koncesiji po dolgi poti preko Pulja. To je grozno: poštni uradniki so dobili nalog, da morajo govoriti z strankami v tistem jeziku, v katerem se je predstavila stranka. In če uradnik ne zna tega jezika, pokliče naj katerega svojih tovarišev ali pa, v skrajnem slučaju, katerega od — slug.
To je res nečuveno! Kako se more vendar zahtevati od uradnika, ki je plačan ix žepa vseh davkoplačevalcev, da bi se ponižal toliko, da bi govoril v jeziku svojega — rednika. To že res presega uajprimitivneje pojme — laške pravičnosti !
Druga koncesija bi bila, da se bodo natečaji tukajšnje pomorske vlade razglašali odslej tudi v hrvatskem jeziku. Ali to ni skrajno?! »Piocolu« se zdi kaj tacega naravnost neverjetno! In vendar je res, saj je stalo v uradnem listu črno na belem. Krivica se zdi tem huja, ker se materijal za našo
trgovinsko mornarico nabira iz	slovanskega
življa ! !
Iz IMvaČe nam pišejo: l>ne .'{. tega meseca je umrl tu gospod Anton Magajna v 91 letu svoje dol »c.
Pokojnik je bil jako vrl možak. Bil je do zadnjega čvrst in pri dobrim spominu. Bodi mu zemljica lahka !
Čitateljem »Slovenke«. »Slovenka« je imela iziti že 6. t. m., toda radi preobilega posla v tiskarni, običajnega začetkom leta, ki se pa je,še posebno pomnožilo s preselitvijo »Naše Sloge« v našo tiskarno, — in moramo povdariti, da je ta preselitev prišla prej, nego smo računali — smo se nekoliko zakasnili s prvo številko »Slovenke«. Prosimo torej cenjene čitatelje in čitateljice tega lista, naj nam blagohotno oproste to zamudo, ki je bila res neizogibna. Odslej bode tudi »Slovenka« izhajala redno.
Zn kolesarje. Temeljem privoljenja tukajšnjega mestnega magistrata od 8. t. m. št. 1344/1V naznanja redarstveno vodstvo občinstvu, da je levi drevored na Miramarski cesti, in sicer na črti med železniškim prehodom pod Greto in Barkovljami, na poskušnjo prepuščen kolesarjem v izključno porabo za dobo meseeev januvarjn in februvnrja 1899, izvzemši nedelje in praznike.
Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Rojann u soj a si tem potom zahvaliti se vsem, ki so pripomogli k njeni veselici dne 0. t. m. V prvi vrsti se zahvaljuje si. čitalničnemu odboru za prostore, dalje slav. pevskemu društvu »Zarja«, rojnuskim tamburašem, gg. pevovodjema Kažmu in Vogriču, gg. Šmucu in Prunkir. Isto-tako prisrčna hvala vsem, ki so jej naklonili radodarne doneske.
Hvala iskrena še posebej oni mestni inteligenci, ki nas vselej podpira in se vedno udeležuje naših veselic ter tako povspešujc delovanje za nas neizmerno potrebne družbe. Toda ne moremo si kaj, da ne bi ob tej priložnosti naglašali še enkrat, kar je povedano že v oceni našo veselice, da je število mestne inteligenco, ki kaže zanimanje za j slovenska društva v okolici, zelo pičlo.
Žalostnim srcem moramo pripoznati, da je dokaj resnice v tem, na kar pa se nas je bilo opozorilo že, ko smo naznunili naše veselice: »Ej, mestna gospoda Vas itak ne bode hodila poslušat.« Gospoda slavna, ako ne bode okoličunski naraščaj I navdihnjen slovenskim čutom, kar no bo, ako mu j ne vcepimo tega čuta v nežni mladosti, kar je v j sveto dolžnost v prvi vrsti slovenskim materam, v drugi pa otroškim vrtom in ljudski šoli: bode mesto Trst osamljeno od milega nam slovenskega rodu.
Pravijo, da je ženska pamet kratka, a pazite »nobiles«, da se kdaj no uresniči, česar se mi bojimo. Sovragova roka sega strasfaio po naši zemlji in naših otrocih. Varujmo si prvo in pazimo na vzgojo zadnjih, da se ne bode kdaj tujec krohotal na naših grobovih, podpirajmo torej z vsemi svojimi močmi podružnice družbe sv. Cirila in Metodu, da bo družba zamoglu razširiti svoj delokrog, kajti unSik otrok je še na stotine v laških zavodih, kjer se potujčujejo in prelevljajo v nujhujše nase nasprotnike.
Vsakomur, v čigar žilah se pretaka slovenska kri, je sveta dolžnost pripomoči, da rešimo svojce pred potujeevonjem. Res je, da je naš naroden davek velik, a ni tolik, du bi ga ne mogli zmagovati zlasti razumniki. Pradedje naši so darovali kri za svojce in domovino, mi pa se borimo »z uma svetlim mečem« ter materijaluimi sredstvi proti brezvestnemu, lokavemu sovragu! V tem zmislu bodrimo in spodbujajmo vsakogar in ne jemljimo mu pogumu, osobito, ako vidimo, da je njegova volja dobra, namen plemenit, a moči še pičle.
V Rojunu, dne 9. januvarja 1899.
Za odbor: predsednica.
Za »Božičllieo« nabrala je gospa Tereza Metlikovič 54 K. 20 st. Darovali so: bratje Ri-barid 10 K., g.a Ana Maver (i K., g.u Norberta Ružičku 4 K., gg. Fran Valenčič in I. Perhavec po 3 K., g.a Tereza Urbančič in gg. M. Živic, Jakob Sotlar, Karubaio po 2 K., g. Franjo Košir 2 K. 20 st., g. Marija Poekaj, g. Janko Molovič, g.č Katinka Zupan, g. Kranja Kompare, g. Tereza Metlikovič, g. Marija Skrinjar, g. Hrabroslav V o-
grič, g. Ana Mahnič, g. Marija Kabjan, g. Neža Bevc, g. Ana Babič, g. Tončka Podbersič, g. I. Vatovee, g. Franjo Zitko, er. Anton Žitko po 1 K., g. I. Zelen HO st., Alojzija Petravčič, Marija An-drejčič, Marija Grženič po (»0 s to t., Ana Cotič 40 st. G.a udova Dolinar je darovala 20 parov nogovie in 1 ducent robcev. Prisrčna hvala vsem cen. darovalcem it« darovalkam.
Imenovanje. Finančni minister je imenoval koncipista finančne proknrature v Trstu, dra. Karla Lukcža, adjunktom finančne proknrature istotam.
..Adriatlsehe Post". 1. številka tega lista nam je došla danes s obilico zanimivega berila. Sosebno lep je uvodni članek, v katerem razlaga list svoj namen. Zelo živahno in zanimivo so pisano razne vesti iz vsega Primorja, ki se vse združujejo v ogledalo, v katerem se zrcali vse pogubno delovanje in nastopanje laške klike. Uredništvo in upravništvo sta v tiskarnah gospoda Gabrščeka v Gorici in v Pulju. Ta list priporočamo slovenskemu svetu najtopleje.
Občni /bor bralnega društva v Skopem
bode dne 15. jan. 1898. ob 10. uri pop. Na dnevnem redu bode: 1. Tajnikovo in blagajnikovo poročilo; 2. Kazni predlogi; 3. Volitev novega odbora.
Tržaško podp. in bralno društvo"4 vabi na veliki ples, ki se bode vršil v soboto dne 14. jannvarja 1899. v redutni dvorani gledališča »Po-liteama Rossetti« (uhod Via Chiozza). Ustopnina za osebo 1 krono. Sviral bode orkester c. kr. pešp. 97. Pričetek plesa bode točno ob 9. uri zvečer.
Na obilno udeležbo uljudno vabi
V o d s t v v). Odsek slovenskih pomočnikov v trgovinah z Jestvinailli javlja slav. občinstvo da prirede tudi letos v blag namen svoj veliki ples, in sicer dne f>. februvarja 1899. v redutni dvorani gledališča »Politeama Rossetti«.
Osobito opozarjamo naše trgovinske kroge in poleg istih seveda tudi vse ostale Slovence, naj nikar ne zabijo te slavnosti uprav onega sloja med našim življem, katerega smo zanemarjali vse preveč do današnjih dnij
O d s e k.
Prostovoljno ognjegasuo drnstvo v Sežani imelo bode v nedeljo, to je 15. t. m. svoj letni občni zbor, na katerega uljudno vabi vse svoje društvenike.
lz-pred deželnega sodišča. 18-letni Noe Oblak je dobil včeraj mesec dni ječe radi goljufije. Mladenič je bil v službi plavžev v Škednju in člen okrajne bolniške blagajne. Prijavil se je bolnega in je dobil že 28 gld. podpore. Mej tem pa je izvedela blagajna, da ni bolan in da vleče svojo plačo tudi v tovarni. Zato so ga prijavili oblasti radi goljufije. Ta slučaj bodi v svarilo vsem delavcem, da bodo vedeli, da tako postopanje znači čin goljufije!
Radi žaljenja Njegovega Veličanstva je bil obsojen včeraj 34-letni Anton Cernelli na 15 mesecev ječe.
Ker je izgnan iz Trsta, so ga redarji prijeli dne 18. decembra m. m. Razjaril se je in je v svoji jezi izustil besed, žaljivih za našega vladarja. Zajedno je zmerjal redarjal redarja s »poreo« in »ladro«. Dobil je, kar je zaslužil.
Nevarnega tatu je prijel policijski ofičijal Titz v osebi 20-letnega Ivana Cavalieri, ki je v družbi z Augelijem Grillo in Franom Marsiehem ulomil v več prodajalnic in tam kradel. Deli so ga pod ključ.
Nepošten blagajničar. Blagajničar zastavljalnice v Piranu, Nikolaj Fragiaeomo, je pobegnil včeraj zjutraj, poneverivši znatno svoto denarja. Srečna Italija, zopet dobiš onega »patrijota« več!
Različne vesti.
Osoda pisatelja. V Bukarešto se je ustrelil najstareji rumunski novinar Valentinean. Že l. 1848. se je udeleževal politiških bojev. Leta 1878. so je v vrstah Francozov boril proti Prusom. 30 let je bil urednik »Reforme«. Po padu minister-stva Bratiano propadal jo njegov list od dne do dne, konečno ga je moral zaustaviti in je prišel na bcraško palico. Cešče so predlagali, naj se mu
da državna |x»dpora, toda to se je zavlačevalo * predlogi, a revež je stradal* Konečno se je rešil l>ede s tem, da si je |>ognal k rog I jo skoz glavo.
Narodno gospodarstvo.
Železniško vprašanje tržaško.
Državni poslanec dr. Ferjančič je rekel na shodu volilcev v Skofjiloki, da se to zares jiereče vprašanje ni še rešilo zato, ker so križajo interesi posamičnih pokrajin. Govornik ne pričakuje od druge železniške zveze s Trstom za Kranjsko posebno velikih in neposrednjih koristi; njemu bi bilo ljubše, ako bi se južna železnica primorala, da bi svoje postopanje uravnala veliko ugodneje za nas. Govornik je dokazoval, da tudi danes nismo še tako blizo tej drugi zvezi. Bivši minister za železnice, Guttenberg, je imel sicer že vse pripravljeno, ali obstrukcija je bila kriva, da dotična predloga ni prišla pred parlament. Guttenberg je bil za železnico preko Bohinja, sedanji minister pa se ogreva za pvedelsko. Poslednja črta bi bila velika nesreča za Kranjsko, ker bi bila predaleč od kranjske meje, zlasti pa zato, ker bi dežela Kranjska za dobo mnogo let prišla v zavisnost od južne železnice. Videlo se je že, da je črti predelski zagotovljena zmaga. Toda proti nji se je izrekla večina zbornice brez ozira na stranko. Ta večina se je izrekla za železnico čez Karavanke, ono čez Ture pa bi dopustila le pod |M)goji. Govornik se nadeja, da p rede ls ko železnice ne spravi noben minister več na dnevni red. Toda dr. Ferjančič je pripoznal zajedno, da je označena večina jedina le gledč železnice čez Karavanke; gledč vprašanja pa, kako nnj se ta železnica podaljša do Trsta, gredo menenja nav-skriž celd med kranjskimi poslanci. Večina njih da je. za črto Loka-DivaČa, manjšina pa za črto čez Bohinj.
Po menenju Ferjančičovom je torej črta čez Predel definitivno pokopana. Gospod prvi podpredsednik zbornice je podal to trditev v tako pozitivni obliki, da moramo že misliti, da ima zanesljivo stvarno podlago za tako trditev. Naravno, da mora to zatrdilo provzročiti britko znzočaranjc v taboru onih, ki se potezajo za predelsko črto. Pa tudi oni, ki so za železnico čez Karavanke, ne morejo biti posebno veseli po govoru Ferjnnčiče-vem. Kajti jedro izvajanj njegovih je to: predelsko črte ne bo, a tudi vsi drugi projekti so še jako daleč od svojega uresničenja. Najmanje povoda za veselje pa ima mesto tržaško. Glavni trgovinski emporij države smo, procvit trgovine tega mesta ali propadanje iste je gotovim znakom procvitanja oziroma propadanja svetovne trgovine vse države, je torej kriterij za presojanje, da-li napredujemo ali nazadujemo v izkoriščanju na svetovnem tekmovanju, da-li znamo ali ne znamo z oddajanjem izdelkov naše industrijo v daljne kraje sveta pov-speševati svoje splošno blagostanje!! In vendar se ob takih dejstvih zavlačuje to veliko in za vso državo življensko vprašanje druge železniške zveze s Trstom!! To je žalosten znak neumevnnja velikih lastnih koristi. Tako vitalno vprašanje se zavlačuje, dočim je sever države križem preprečeu in prekrižan železnicami, velikimi in lokalnimi, državnimi in drugimi, ki vspevajo, ker se opirajo na — blagajne države. To je zopet pojav stare resnice in — krivice, da so avstrijski državniki vsikdar videli in poznali le sever države, dočim so bili slepi za potrebe juga, katerega važnost za državo jim je bila in jim je terra ineognita. To kažejo na kričeč način v vseh vprašanjih politiške administracije, a kažejo tudi ob vseli vprašanjih gospodarske nravi.
Naše stališče gledč na železniško vprašanje tržaško je znano. Mi se ne čutimo razočarane, ker se ne bode gradila Črta čez Predel, kakor bi ne bili razočarani, ako bi čuli, da se ne zgradi ona čez Karavanke, ali globoko smo užaljeni, ker moramo čuti, da smo še daleč sploh od vsake druge železniške zvezo notranjih dežel s Trstom in da vidimo pred seboj klasičen eksemplar zgodovinskoslavnih avstrijskih zamud. Interesenti na tej in oni črti pa imajo zopet lep pouk o posledicah njihovemu prepiru!
Larapetovo „Cvetje s polja motalovsteia".
Zatrt je tudi smelo trjenje, da je v raznih znanostih »brezštevilnih resnic«, resnica je temveč, da je več ali manj verojetnih brezštevilnih men en j, in marsikatera »resnica«, ki je kraljevala dolgo časa, umaknila se je včasih na prav skromen, dostikrat celo na nečasten način, tako rekoč čez noč, drugi novejši, kajti človeško znanje ni nič tacega, kar bi bilo stalno za vse veke. Kako čudno dom' veščaku beseda pisateljeva: »Modroslovje je najviša veda« !
modroslovje, čegar premenljivost je, naravnost rečeno kameleonska ! — Sicer pak ima naš pisatelj čudne nazore o tem, kar se danes imenuje modroslovje. On je opisuje kakor »včdo o tistih vprašanjih, kaj, odkod in čemu so vse stvari.« To bi bila tak«) univerzalna znanost, da bi obsezala vednosti vseh stvarij, kar jili šteje ves svet! Takošno vodo so si res domišljevali pred 2f><K) leti; zvršetek te domišljavosti pa je bil, da naposled nobeden modroslovec ni vedel več nobene resnice. Vse znati in vse vedeti je naloga, človeškemu duhu preobsežna, naravnost povedano: blazna misel. Zatč se je sčasoma obseg modroslovja skrČeval in končno skrčil tako, da so prišli mo-droslovci do tužnoga spoznanja Sokrntovega: da nič ne vedo. Ta modrijan je namreč že davno popred izrekel modro besedo: »Samo to vem, da nič ne vem«. Preveč so hoteli imeti; na konci jim pa ni ostalo nič. Tako zvana metafizika, po kateri je na uprav smešen način jezdaril tel modrijanov očak Aristotelj — in tako modroslovje ima naš pisatelj na misli v zgorej povedani definiciji —, je dandanes popolnoma onemogla zmes raznih znanosti), katerih modroslovje ni vzelo iz sebe, temveč iz vseh kotov znanstva. Čemu prikriva pisatelj svojim čitateljem to »resnico«? Ali je no ve? Njegovi spisi modroslovja kažejo, da s svojimi nazori stoji še tam, kjer je učenjaštvo tičalo pred Gallilei-jem, kateri mož je z bakljo svojega mišljenja razsvetlil in vzdramil duhove iz staro-in srednjeveškega znanstvenega mrtvila.
Po definiciji, ki nam jo je podal pisatelj o modroslovji, da ono namreč uči pojem, izvir in svrho »VBeh stvarij« ter da njegov namen meri na »pravo modrost« — bi pričakovali temu primerne razdelitve modroslovja. Ali glej čuda! Kakor bi prihajal pisatelj do nekih četverih »idej« mo-droslovnih, kakor da je definicijo vzel iz ene, razdelitev pa iz kake druge knjižice! Nikakor spoznavanje sveta, nego nekaj čisto flrugačnega prihaja zdaj na vrsto, in to: nekakšna »resnica v pameti«, pa tudi »resnica v vesolj s t v u« kakor prvi del; »dobrota«, t. j%: kakšen namen je določen človeku, kako naj se izpolnjuje in osrečuje«, je drugi del; »pravica« v družbi tretji, in »lepota«, naravna kakor umetna, to je četrti del modroslovja! — Groš temu, ki te štiri ideje spravi pod eno kapo, drugi groš onemu, ki definicijo in razdelitev spravi pod eden logični klobuk! Kje je zveza mej stvarmi in temi idejami? Ali so »ideje« nakrat že postale »stvari« ? Nova
ZALOGA POHIŠTVA
tvrdke
Ataaoflro Levi Minzi ? Ml
Via ltiborgo 21 in Piazza Rosarlo 'i
(Šolsko poslopje).
Zaloga pohištva in tapetarij vseh slogov lastnega izdelka. Bogato skladišče ogledal, vsakovrstnih slik, zimnic in pogrinjal. Na
zahtevauje ilustrovau cenik zastonj in franko. Naročeno blago se stavlja na parnik, ali na železniško postajo, ne da bi za to računi I stroške.
Velika zaloga
solidnega pohištva in tapecarij
od
Viljelma Dalla Torre v Trstu
Trg S. Giovanni hiš. štev. 5 (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese srečo
p* j* svrha te čudno razklane, vsem znanstvenim pojmom današnje modr«»slovske vednosti n>gH-j<KV s«' filozofije: da modroslovje ima voditi do »sreče«. Odkod zdaj ta sreča? In kakšna sreča 1 (Pride še).
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadaje vesti.)
tioriea 11. Govori se, da b-»de deželni zhor razpuščen.
Celovec 11. Poslanec Do »eriiig se je izjavil na nekem shodu za politiko almtinenee. Menil je, da l»i na ta način najprej došel do kakega spora-zu mijenja s Cehi. Shod je izrekel tudi zaupanje, zajedno pa se je izrekel tudi za nadaljevanje obitrukcije.
Praga 11. »Narodni Listv« so izvedeli, da je najviše sodišče izreklo v plenarni seji, da so jezikovne naredbe utemeljeno v zakonih, po katerih sta oba jezika popolnoma jednakopravna v vsem obsežju kraljestva Češkega.
Budimpešta 11. V današnji seji zbornice je opozicija nadaljevala taktiko obstrukeije. Mej sejo bo se zbrali načelniki opozicijskih strank v posvetovanje. Soditi je, da so sklenili, da ne odstopijo od zahteve, naj odstopi HauftV z vsem minister« stvom svojim. Storili so se še drugi sklepi za slučaj, da se ne sklene pogodba med Avstrijo in Ogersko. Ti sklepi da segajo tako daleč, da je težko misliti na to, da bi prišlo do kompromisa med vlado in opozicijskimi strankami.
Londoil 11. Vodstvu mednarodnega gibanja za skrčenje oboroževanja je došlo pismo državnega tajnika Zjedinjenih držav, Gage-a. Da-si ni to •tvar Zjedinjenih držav, da bi v tem zažcljcncni gibanju oprijele inicijativo, vendar meni Gage, da bi Zjedinjene države rade pritrdile vsakemu predlogu, došlemu od katerih velikih vojnih držav, ki bi stremil po tem, da se skrčijo oboroževanja. Lord Northbrough. lord Ashhourne in Karol G rev so pismeno izrazili svojo nado, da se uresviči predlog carja ruskega. G rev je je vsprejel mesto v generalni komisiji za to gibanje.
Bcrollll 11. Sinoči, na predvečer jubileja gardnega polka »Fran Josip«, je bila predstava, uprizorjena pod podčastnikih in vojakih polka. Navzoč je bil avstrijski poslanik Szogvenvi-Marich z družino, potem osobje avstrijskega poslaništva, avstrijske in ogerske kolonije in mnogo dostojanstvenikov. Prirejale so se navdušene ovacije jubi-larju cesarju Franu Josipu.
ZAHVALA.
Kakor običajno vsako leto, tako so tudi letos dične odbornice ženske podružnice sv. Cirila in Metoda od tržaških in okoličanskih rodoljubov nabrale lepo svoto denarja, s katerim so preskrbele obleke in obuvala uhožnim dečkom in deklicam slovenske šole pri sv. Jakobu. Za njihovo trudo-Ijubivost in požrtvovalnost imovitejšega slovenskega razumništva se najiskrenejo zahvaljuje
Vodstvo slovenske šole sv. Cirila in Metoda
pri sv. Jakobu.
„Hotel Nazionale"
▼ Trstu
v ulici Vienna it. 4.
se nahaja v bližini kolodvora juine železnice, priatanifiČ, poštnega in brzo-
Javnega urada ter e popolnoma prenovljen. Sobe se oddajajo po 80 kr. in naprej. -Postrežba najtočneja. Govori se slovenski in hrvatski. Lastnik je dalmatinski Hrvat. Za obilni obisk se priporoča »dani *	Josip lerdarovlć.
Pisarja
•/. lepo pisavo iii veščega slovenskemu in italijanskemu jeziku išee pisarna odvetnika
dra. Gustava Cregorina
v Trstu, Ulica JIoMn Plc colo st. II. 11.
Dr. Rosa Balzam Praško domače mazilo^
za želodec.
iz lekarne B. Fragner-ja v Pragi
je že več kakor !tO let obče znano domače zdravilo, vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se probavljanje krepi in ohrani.
Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več.
je staro najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane Ciste, vnetje in bolečine olajša in hladi.
V pušicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvč. več.
varilo! Vh| deli embalaže nosijo
zraven stoječo, postavno položeno varstveno znamko.
?i*„vs" Lekarna B. Fragner-ja „pri črnem orlu"
Glavna __________ _ _________________ _______ _________________
ogel Spornerjeve ulice
Vsakdanje poštno razpošiljanje. ^^_ Zaloga v lekarnah Avstro « )gerski>, v Trstu v lekarnah : <J. Lurlani, E. Leltenhurtr, P. Prendlnl,N.
Praxmarer.	Rj^
„EDINOST"
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
Izhaja v Trstu dvakrat na dan ru/.iin nedelj in praznikov.

/jutranje izdanje izhaja ob 7. uri zjutraj, večerno pa ob 7. uri zvečer. O ponedeljkih in po praznikih izhaja prvo tedanje o !>. uri predpoludne. — Naročnina znata: Obe izdanji gl. 21*—; samo večerno izdanje gld. 12'—, (poslednje zadostuje za naročnike popolnoma). Posamezne Številke stanejo: Zjutrauje izdanje S kr., večerno 4 kr
V Trstu se razprodaja „Edinost" po tobakarnah v teh le ulicah in trgih:
Piazza Caserma St. 2. — Via Molin piccolo St. 8. — Via S. Michele St. 7. — Ponte della Fabra. — Via Rivo St. 30. — Campo Marzio. — Via delle Poste nuove St. 1. — Via Caserma St. 18. — Via Belvedere St. 21. — Via Ghega St. 2. — Volti di Chiozza St. 1. — Via Stadion St. 1. — Via Acquedotto. — Via Istituto St. IN. — Piazza Barriera. — Via S. Lucia. — Piazza Giuaeppina. V okolici se prodaja:
Na Greti pri gosp. Pogorelcu, v Skednju pri gosp. Antonu Sancin (Drejač) in pri Kv. Ivanu pri gosp. Ani vdovi GaSperSič. — Izven Trsta prodaje se „Kdinost" v Gorici v tobakarni g. Josipa Sclnvarz v Šolski ulici.
Slovenci! Naročajte, podpirajte in širite med rodoljubi to glasilo tržaških Slovencev, katerega program je v prvi vrsti ohranitev in razvitek milega nam slovenskega naroda na tržaškem ozemlji in hramba nam po zakonu zajamčenih pravit*.
Rojaki, uvažujte naše geslo: „V edinosti je moč!"
i