ŠOLSKI PRIJATEL.
Izhaja vsak torek na pol poli in velja na leto 2 fl. 12 kr. po pošti, 1 fl. 36 kr. brez pošte.
Čislo 2.	v torek 10. januarja 1854. III. tečaj.
Tonček v šoli.
Sedaj ima slovenski učitel saj to ročno, da lahko vidi, kako mu gre učence nar nižjega razreda podučevati. Vzame v roko, preden v šolo gre, „šo!s. prijatelj-a" leta 1853 in pogleda, kaj in kako bo dones učil pervence pervega tečaja (pervotečajarje, učence, ki pervo leto u šolo hodijo), zraven pa tudi, kaj ima med tem, ko se on s pcrvotečajarji peča, drugotečajarjem opraviti dati, da ne bojo rok križem deržali in zlati čas v šoli tratili alj pa nepokoj delali in druge motili.
Pretečeno leto smo posebno pervotečajarje pred očmi imeli, letos se bomo pečali s drugotečajarji, kaj in kako se bojo ti učili. Prav pa vender preobširno in predolgočasno bi bilo, vselej tudi opomniti in pokazati, kaj so med tem, ko učitel drugotečajarje uči, pervotečajarji delali: skerben in moder učitel bo sam lahko vidil, in najdel v „šoIs. prijatel-u" minulega leta. Le tole pristaviti se nam potrebno zdi:
a)	pervotečajarji ne smejo nikolj v šoli sedeti, brez da bi kcj opraviti ne imeli;
b)	ako pisaje brati učiš, naj pišejo in ponavlajo pismenko, ki so sejo učili, se ve, da sčasom tudi slovke in besede;
c)	ako pisaje brati ne učiš, naj ponavlavci s unimi učenci ponavlajo. kar si jih ti novega učil in kar prej znajo;
d)	ako imaš pri roci podobe (posebno priporočimo podobe sv. zgodovine starega in novega zakona, podobe rastlin in žival), naj jih jim ponavlavci kažejo in razjasnujejo;
e)	ako že kej rajtati znajo alj številke pisati, naj tudi to delajo in ponavlajo.
Že enkrat rečemo: v šoli le lenčariti ne! — Drugotečajarji imajo v začetem uku dalje postopati, toraj napredovati razun ker-šanskega nauka, ki ga gg. katehetom in učiteljem s dobro in mirno vestjo prepustimo, v pisanji, branji in rajtanji: pisati, brati in rajtati, se bode toraj Tonček kot drugotečajar dalje učil.
Kar pisanje zadene, naj drugotecajarji pišejo tisti čas, ki se učitel s drugimi razredi peča. Kako pa ima pri pisanji dalje postopati, najde učitel v „šoIs. prijatel-u" leta 1853. Glavno pra-pravilo je: Ne toliko lepo, kakor timveč urno in pravilno pisali; zato vaditi, vaditi, da roka gladko teče.
Kar branje tiče, se je treba ^abecednika" deržati in po stopnjah dalej koračiti, ki so tam zaznamovane. Nar večjo skerb mora učitel pri pervencih na to obračati, da jih navadi, pravilno in urno brati; zato sopet vaditi! Ni treba vse besede v „abe-cedniku" cepiti in na dolgo in široko razjasnovati, temuč dosti je, ako učenci vsako besedo po otročje zastopijo, da saj nič ne berejo, česar bi ne zastopili. Če bi učitel preveč razldadoval in po visoko dociroval, bi mu časa zmanjkalo, učence urno in pravilno brati učiti. Po tem bi se moglo zgoditi, da bi učenci vse na široko razjasniti, brati pa nič ne znali: pravilno in urno brati je pri pervencih poglavitna reč.
Mi pa cel abecednik ne moremo prebrati in pretresovali, zato bomo le nektere čisla in odstavke izvolili in pokazili, kako bi se učitel imel pri branji obnašati: Skerben in moder učitel bo dalej že sam najdel.
Pri rajtanji bomo pa dalje stopali po navodu čast. šolskega svctovavca g. Rudmaša, in se pri rajtanji nar več mudili. —
Ktera šola je dobra šola?
Dobra šola je tista, kjer je dober poduk. Dober poduk je tam, kjer ima učenik dobro serce. Dobro serce je pa tisto, ki je napolnjeno in pregreto v ljubezni do Boga in do mladine. Tacih sere potrebujemo v šolah zgoraj in spodaj. Iz tacih se izhaja blagor in sreča mladini in celemu človeštvu.
Miloljub.
Konec francozkega kralja Ljudevita XVI.
(Konec.)
Komaj da seje danilo, -- to je bilo 21. januarja 1793, — se spravi Ljudjevit na noge in svojega spovednika k sebi pokliče. Pristopil je še k svetej maši, in je prav pobožno molil, in potem sveto resno telo prijel. Med tim, ko se je to godilo, je bilo po Parižkih ulicah vse živo. Bobni so peli, topovi so bili pripeljani, in ljudje mergolijo do turna, kjer je kralj zapert bil. Kralj posluša en čas, in potem reče: „Meni se zde, da se bližajo!" Zdaj je želel od svoje družine še enkrat slovo vzeti, pa spovednik so ga prosili, tega ne storite. »No! pa bodi — je Ljudjcvit zdihnil -— pa kako milo se mi stori, da moram svoje ljudje zapustiti, brez da jih še enkrat vidim!"
Ob devetih so ljudje zmeraj bolj hrupali, ječne vrata se odpro in Satiterre stopi s stražo v izbo, da bi ga odpeljal. „Le eno trohico!" reče kralj, nazaj stopi, na kolena pade, in od spovednika blagoslov dobi. Potem se povzdigne in svojo oporoko (Testament) nekemu vradniku poda. „Zdaj pa le pojdimo" , reče Ljudjevit, in cela truma se vzdigne. Ko je po stopnicah šel, je večkrat po izbah pogledal, v kterih je bila njegova družina zaperta. Potem stopi s spovednikom in s dvema žendarjema v voz, konjki in pešci so voz obstavili. Mesto je bilo neke ure kot mertvo.
Ob desetih se je Ljudjevit XVI. na mesto pripeljal, kjer je že mertvaški oder (padeča sekira, po francozko: guiletina)stal. Več kot 15000 mož — konjkov in pešcov — se je v kolobar zverstilo. Med tim, ko seje kralj peljal, seje ves v molitvo zamislil. Ko je pa čutil, da voz stoji, reče tiho spovedniku: „če se ne motim, smo na pravem mestu!" Kralj z voza stopi, in gre poterpežljivo namorišče (šafot.) Rabeljni ga koj hočejo sleči, Ljudjevit pa jim tega ne dovoli in se sam sleče. Potem so sopet k njemu stopili, da mu bi bili roke na herbet zvezali." Kaj si še ne podstopite? zavpije nejevoljen — storite, kar je vam vkazano, zvezati se pa ne pustim." Že so ga mislili rabeljni po sili zvezati, ko spovednik (Edge\vort) k Ljudjevitu stopi, in ga spomene, kakšne težave in
britkosti je naš odrešenik za nas nedolžno terpel. Zdaj Ljudevit roke pomoli in si pusti jih voljno zvezati, stopi na levo stran morišča, se oberne proti ljudem, in zakliče: „Tiho bobnarji"! Koj nehajo bobnati, in on jeme glasno govoriti: „Francozi! jaz nedolžno umerjem na vsi m tem, česar me obtožite; jaz odpustim vsim, kteri so krivi moje smerti, in prosim Boga, da ta nedolžno prelita kerv čez francozko deže'o ne pride. In ti, nesrečno ljudstvo . . . !" Santerre zapove bobnati. Rabeljni zagrabijo kralja, in ga pelcjo pod padečo sekiro (Fallbeil oder Guillotine). Spovednik poklekne zraven njega rekoč: „Sin svetega Ljudjevita, pojdi v nebeško kraljestvo!" Vtem hipu pade sekira, in glava nedolžnega kralja derdra po mertvaškem odru. Eden iz med rabeljnov je glavo veselo ljudstvu pokazal. Zasliši se od vsih strani upitje: „ŽiviIo ljudstvo! živila svoboda!" Klobuke in kape so ljudje na kviško metali, in množica je prepevaje okrog inert-vaškega odra plesala. Nobeden ni smel očitno po kralju žalovati, gorje mu! divja derhal bi ga bila raztergala. Nedolžna kri Ljude-vita XVI. je pa res prišla čez Francoze; kervavih prekucij in strašnih vojsk na Francozkem ni konca ni kraja.
Jože Eržen.
Božicnica,
i.
2.
Noč vesela res je bila, Kadar Jezus prišel je, Vsaka stvar se veselila, Vse hitelo k njemu je. Šli pastirji so veseli, K jaslicom so vsi hiteli, Tam ponižno pokleknili, Sveto Dete so molili.
Da se grešnih nas usmili, Kar imamo, mu darujmo, Vredno se mu ponižujmo.
Oh na slanici je ležalo Božje Dete — Stvarnik sam,
Je od mraza trepetalo, — Kak nas ljubi, kaže nam.
Pojmo k njemu, ker je mili,
3.
Tudi prišli trije kralji So od daleč k Jezusu, Za Boga so ga spoznali, Darovali lepo mu.
Tudi mi ga počastimo, Cisto mu serce hranimo, Da nas bode zmir vesel, Enkrat pak v nebesa vzel!
Mil o ljub.
Zima in sneg.
„Danas ste prišli v šolo jako v medočji rudeče pobarvani, na lasih pa beli," — tako nagovori učitel trop pridših šolarcov. Flo-rianek odgovori: „Nas še pa tudi ni tak ko dones veter bril sem čez polje; dan na dan je merzlejše." Da, da! Hladen je bil koza-persk, hladnej listopad, merzel gruden, in krajši so dnevi merzlcj je. In ravno v tem, da mraz počasi nastopa in rase, se razodeva opet velika modrost in neskončna dobrota Stvarnika.
Slabo bi stalo s našim zdravjem in clo s našim živlenjem, ako bi po vročini hipoma terdi mraz nastal; bolje bi se tudi vbo-gim živalim ne shajalo. Zagotovim, da bi dve tretjini merčesov in tičic naglo počepale. Po ravnanji naj modrejšega Stvarnika je, da toplo'a sčasoma pojenile in mraz počas prikorači, se med tem naš život že po malem vterdi in mraza privadi; neke živali se, ko jeme zima na duri terkati, v toplejše okrajine presele ali v zavet-nih krajih potaknejo, si obilno brešne za zimo preskerbe, in drugim bolj gosta tlaka priraste. — Kako bi nek stalo s našimi verti in polji, ko bi tvegama toplota iz zemlje zginila, mraz pa privihral? Pikrejše rastljine, vinska terta, slabše drevje in posijatie semena bi pozeble in prihodnja vigred bi bila jako žalostna brez cvetja, poletje in jesen brez sadu.
„Postavile mene za Boga, ne boste mraza ne snega imeli", pravi Bernarde. Bi pa tudi mi zadovoljni bili s tvojoj vladoj, ko bi nam toliko prospeha odtegnila, kterega nam mraz in sneg do-neseta? — Mraz odganja škodljive sopuhe in nam zrak čisti. Tudi je našemu zdravju hasljiv, ker bi sicer pri vedni vročini vlažina našega telesa lahko gnjiti začela. V vročih, vlažnih in mokrih straneh sveta nastanejo in morijo tudi po zimi dostikrat nalezljive in smertne bolezni, kojih mi clo nepoznamo. Ko bi mraz sopuhov in zbranih vlažin v višji zrak ne tišal, bi po zimi
vedno deževalo, bi verhino naše zemlje globoko premočilo in okvasilo, in ozimina bi morala zvodeniti.
Tudi sneg je velika dobrota božja. Pod snegom počivajo ostale jesenske in zimske rastljine in setve, sneg jih varje ojstrih vetrov in hudega mraza in jih s svojo skrito toploto greje. Sneg obstoji deloma tudi iz soli, ki jo u sebi ima; sol po tem, ko sneg skopni, na zemlji zastane, se v njo zarine in naše polja rodovit-nejše stori. Snežnica, kolikor je zemlja ne poserka, steče v potoke in studence, jih napolnit, ki so o zimski suši plitvej postali. Še veliko drugega dobrega sneg donese, in tudi vi si kak kratek čas napravili veste.
Zapazite sedaj dobrole, koje nam ljubi Bog deli po zimi in .snegu? Dostikrat pa kratkoviden človek graja in zametujo darove Božje, brez kojih bi slabo obstal ali celo živeti ne mogel.
Božje dela in pota so nezapopadljive, naj se ne prederzne toraj revni človek, prcsodovati jih.
P. Musi.
Bčela in gol obči k.
(Basen.)
Bčela je bila padla v vodico; golobčik to viditi hitro s klju-nam peresce od vejice odterga in ga v vodico spusti. Bčela peresce srečno doseže, se ga varno poprime in z njim iz vodice prigomazi; — rešena je bila gotove srnerti. — Golobčik se zopet na drevo usede. Memo pride neki lovec, golobčika na drevesu zagledavši hitro s puško vanj pomeri, in hoče sprožiti; pa — bčela pribrenči in pik! ga piči na roko. Lovec si roko mane, puška zmajana poči, in vse zernje gre deleč od golobčika; golobčik zdrav in vesel z drevesa zleti. Kdo mu je živlenje otel? — Učite se, ofroci! od živalice hvaležnosti.
A. Praprotnik.
Sraešnica.
Služil je per neki fari, ktere ime mi je odpadlo, stari učitelj že mnogo mnogo let. — Bil je sccr priden in dober možic, al za orglanjeje bil šembrano slabo podkovan. Zmiraj jevcerkvile eno
krožil in pel, toraj je imel fant, ki mu je mehe nategoval, že vse na tanjko prerajtano , kolkokrat mora za vsaki oddelk mehe zagnati. — Stari učitelj vmerje, in nov mlad učitelj nastopi njega mesto. Pervo nedeljo se hoče z orglanjem posebno odrezati, toraj spravi silno dolgo latinsko mašo na dan. BKirieu nima konca ne kraja. ,Gloria" je tudi precej dolgo pomerjena, al naš mehar, kteremu ježe „Kirie" vse predolgo terpelo, svoje stare navade ne misli tako hitro opustiti. Zažene toraj mehe tolkokrat, kakor je per starem učitelju navajen bil, in potem se tebi nič , meni nič mirno vsede. Se ve, da orgle kmalo omolknejo. Ves serdit se učitelj proti meharju oberne in z glavo kima: „Vleči, vleči!" — „„A, kaj bote Vi mene učili, bolj vem, kolko gre sape na eno „Glorio", kakor Vi"", mu merzlo mehar zaverne.
I. Levičnik.
Listonoša.
Iz Notrajnskega. „S družtvenimi knjigami sim jaz popolnoma zadovoljen, in kar ne poterdim misli nekterih, da bi se le majhne knjižice za „kmete" dajale, ktere enkrat prečitane se proč vržejo. Naš narod potrebuje slovstvenih del, in tudi družtveniki, ki so velik del le mladi kaplani, dandanašnji niso v takih okoljščinah, da bi brez lastne koristi kotli in zamogli svoje pičle dohodke družtvu žrtvovati. Pri nemških družtvih zna to prav biti, kajti je njih slovstvo na vse strani obdelano in ne potrebuje podpora kakega družtva, pri nas bi gotovo ne bilo, saj kako obširniše delo pri nas brez pomoči družtva še belega dne zagledati ne more. Toraj le krepko stopajte po potu, kterega ste nastopili, in vsako leto razveselite družtvenike s slovstvenimi deli, kterih cena vedno ostane."
lz Gorice. »Priložene 3 fl. 36 kr. Vam pošljem kakor ud družtva sv. Mohora, in to za leto 1854, z naj gorečiši željo, da bi to družtvo čedalje več podpore in družbanov dobivalo, vsim nevarnostim kljubovalo in se krepko ohranilo. Šolski prijatel nam je vsim dokaj po volji. — Tudi Stari Urban mitolikajn dopa-de, da moram reči, da mi nobene bukve tako niso dopadle, kakor ta knjiga. Hvala, slava in zahvala za njo gg. bogoslovcom Vašim
tamkej v Gorici! —da bi li vsako leto nam kaj tacega podali! itd." Tako in v enakih izrazih mi piše rečeni Gospod, iz česar spoznate, kako naši duhovniki veči del mislijo o našem blagotvornem družtvu. Malo jih je pač, ki bi bili nasprotnih, ali nam celo sovražnih misel."
Iz Soštajna. O veliko gospej, t. j. 15. velikega serpana J. J. smo našo bukvarnico otvorili. Nabralo seje do sadaj 80 raznih delov, ki i74 zvezkov obsežejo, Razdajalo se je v čitanje 145 zvezkov. Naj bolj se sega po droblincah, zivlenji svetnikov in novicah. Naj gorljivejši bravci so se skazali Martin Melanšek, Jakop Kešpank, kmetovavca in Ulica Lah v službi pri gosp. fajmo-š!ru. Nadjam se, da nam zima dokaj čitavcov bo priklonila, temveč ker nobenega plačila, tud nobene priloge za knige ne terjamo od bravcov.	P. Musi, knižnik.
Družtvo sv. Mohora.
*	„Djanje Svetnikov" še sedaj ni nam došlo, iz Gradca do Celovca že hodi 2—3 mesce. Sedaj saj to vemo , da je res že dokončano, presvitli knjezoškof Slomšek so nam k novemu letu eden lepo vezan iztis poslali; je kej lepa in debela knjiga.
*	Lepo prosimo, da bomo v stanu gg. družtvenikom vse zaporedoma pošiljati, pri novih družtvenikih slednjo pošto in zraven še to pristaviti, alj niso družtvenih knjig morebiti že po kakem odborniku alj knjigarju prejeli. Ce kdo toraj „šols. prijatela" ne dobiva, naj popraša pri nas v odpertcm listu, za kterega ni treba nič plačati. Naj ne bode nikomur pretežko, nekaj verstic napisati, potem pa pojde. Ze imamo nekaj naročnikov, kterim „šols. prijatela" ne moremo pošiljati, ker pošte pristaviti ne vemo.
*	Dalje so pristopili p. n. gospodi: 869. Zupan Jaka, učenec 4. razreda v Ljubi. 870. Sbill Franc, kaplan v Olsnici na Ogerskein . 871. Stnpar Jan. kapi. v Gradu pri Bledu, 872. Perše Jan, učitel v Kropi, 873. Skorjanec Vit. kapi. v Geistbalu, 87i. Ulčnik Ant. fajm, v Morite, 875. Troh i Franc, cksposit v Kastelnuovo, 876. Plohi Ant. učit. u št. Andrašu v slov. gor. 877. Pavšič Luka, učen. III. razr. v Ljubi.