Listek.                                                                 639
novo knjižico pod gorenjim naslovom. Pisana je stvarno in temeljito; toda ali se gospod pl. Jaksch sploh da" prepričati, na to smo res radovedni.    Nekoliko več prihodnjič.
Zveza hrvaških pevskih društev je imela minuli mesec v Zagrebu svoj obči zbor, na katerem se je poročalo o dosedanjem delovanji pevske zveze in so se tudi prisodile nagrade, katere je svoje dni razpisal osrednji odbor za nove zbore hrvaške. Prvo darilo (15 cekinov) so zložile dame hrvaške, drugo (ro cekinov) je dal zagrebški župan g. dr. Amruš, in tretje (8 cekinov) je zložila zveza sama. Izmed teh daril sta se prisodili prvi dve našemu rojaku g. Fr. S. Vilharju za zbora ,,Hrvatska domovina" in ,,Nočna pjesma", tretje pa je dobil g. prof. Jos. Eisenhuth. Veseli nas, da hrvaški veščdki priznavajo izredno nadarjenost Vilharjevo, in zato mu čestitamo od srca. — Pohvalno sta bili še omenjeni Vilharjeva ,,Slovensko-hrvatska himna"  in Fleišerjeva  ,,Košutica".
Skupščina je sklenila izdajati svoje glasilo, in sicer vsak mesec ž jedno skladbo ; o prihodnjem zborovanji se je določilo,  da bode  v Brodu ob Savi.
Spomenik Ljudevitu Gaju so odkrili dne 27. m. m. v Gajevem rojstvenem mestu Krapini. V prihodnji številki izpregovorimo nekoliko obširneje o tej lepi slavnosti, zajedno pa opozarjamo že danes čitatelje svoje na spis »Kratka povestnica slovenskega pravopisa«, v katerem bode prihodnjič pisatelj č. g. A. Fekonja poročal o vplivu Gajevem na književnost  slovensko.
Ogenj sv. Elma. Prelepi sij, ki ga o hudem vremeni napravljata zemeljska in zračna elektrika zlasti ob rtastih stvareh, takozvani ogenj sv. Elma — o katerem govori dr. S. Subic v »Lj. Zvonu« 8. zv. — imenujejo Grki Elijev ogenj (J. Jesenko : Občni zemljepis 73.) — Na tem prirodnem pojavu se osnavlja menda tudi ndrodna vera Srbov, da se na dan, kadar se praznuje sveti Ilija, sveti Pantelija, ali Ognjena Marija, vozačem zapalijo osi in kolesa in da jim tedaj grom udarja v voz; zakaj svetci se baje srde" na delavce ob istih praznikih  (»Glas Naroda«,   1874.,  26.).
Dr. Subic tudi omenja povestij, kako si je za p a dni svet mislil svetnike v zraku, zlasti Marijo, naprama Elmovemu ognju, poslednjo namreč kot pomočnico o pomorskih viharjih, prikazujočo se v ognji sv. Elma. — Nekaj podobnega nam pripoveduje zopet ndrodna pesem srbska o prej imenovanih svetcih: »gromovitem« Iliji, »vetrenem« Pan-teliji  in  »ognjeni« Mariji: — Vlahi žanjejo v nedeljo —
»Nad njima se tri oblaka viju.                     A ja vetrom, sveti Pantelija«.
Jedan oblak gromovit Ilija,                           Al' govori ognjena Marija:
Drugi oblak ognjena Marija,                          »Nemo) gromom, gromovit Ilija,
Treci oblak sveti Pantelija.«                         Nemoj  vetrom, sveti Pantelija,
Progovara sveti Pantelija:                              Ni ja ognjem,  ognjena Marija,
»Udri gromom, gromovit Ilija,                      Jer Vlasima Turci ne veruju,
Udri ognjem, ognjena Marija,                       A pšenica težatka ne  čeka,«
—e—o—a. Dr. Jan Peter Jordan. O tem nedavno umršem lužiškem Srbu, bivšem javnem učitelji slovanskega jezika in književnosti na vseučilišči lipskem, naznanja se v »Lj. Zvonu« XI. str. 511 na kratko, da je bil »jako plodovit pisatelj in izdal mimo drugih knjig nemški pisano slovnico gorenjelužiškega jezika« (1841.) in da je leta 1841. priobčil tudi nekoliko (lužiško) srbskih narodnih pesmij pod imenom »Wičazec Petr«. — Spomina vredno je še, da je pokojni Jordan leta 1842. — tedaj bogoslovec v Pragi začel izdajati list »Jutnička« (Juternica), ki pa ni uspel, menda ne zaradi novega, po Smolerji osnovanega pravopisa. Med knjigami Jordanovimi pa se morejo tu imenovati: »Die slawischen Sprach-dialekte in kurzer Grammatik, Chrestomathie und dem nothigen VVorterverzeichniss« 1845,;