Naročnina Dnevna lidnla za državo SHS meseCno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo meseCno 35 Din celote no v Jugoslaviji SO Din. za inozemstvo lOO D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I stolp, pelll-vrsla mali oglasi po 150 ln 2 D.veCfl oglasi nad 43 mm višine po D!n 2-50, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vršilca po IO Din o Pn veCiero g naročilu popual Izide ob 4 zluiraj razen pondel)Ka ln dneva po prazniku Uredništvo le v Kopltarlevl ulici št. 6 111 Kokoplsl se ne vračafo, nefranUIrana pisma se ne snrelemajo * Uredništva lelefon štev. SO, upravnlitva itev. 329 Uprava /e vKopllarlevl ul.št.6 + CeHovnl račun: Cluhl/ana štev. I0.ti.50 In 10.349 xa Inserate. Sara/evošt. 7563, Zaqreb št. 39.011. Prana In Duno/ št. 24.797 Upravna preosnova na Češkoslovaškem. Mlada Češkoslovaška republika je tekom kratkih let svojega obstoja pokazala toliko zmisla za duha novega časa, toliko hrabre pripravljenosti do nacijonalno- in socijalnopo-iitičnih žrtev v prid notranje in zunanje sploš-nosti, toliko politične dalekovidnosti, da si je v mednarodnem svetu po pravici pridobila najcdličnejše mesto. Njena zunanja politika je izredno srečna in trdna; ta politika tvori tudi v našem zunanjepolitičnem proračunu eno naj an2sljive,ših točk. V svoji socljalni zakonodaji prekaša menda vse evropske države, tako da tamkaj sploh ni več socijalno nezavarovanih slojev. V svoji spravi z nemško narodno man šino je pedala izredno močan dokaz svoje politične zrelosti, nato se je ua ljubo slovaškemu delu svojega nareda odpovedala tudi izvedbi centralistične uprave in pravkar predložila parlamentu zakonski načrt o upravni reformi. Vse to priča o resnično širokih in visokih vidikih češkoslovaškega naroda in njegovih državnikov in bi le želeli, da bi tak politični duh končnoveljavno zmagal tudi v naši notranji politiki. Vsekakor načrt o upravni preosnovi države še ne pomenja odločilnega koraka od centralističnega birokratičnega ustroja v ljudsko samrupravo, marveč ostaja nekako na sredi poti. Zato tudi prijatelji avtonomije nikakor niso zadovoljni z njim in boj, ki se bo razvil glede njega v parlamentu, gotovo ne bo ne kratek ne mil. Pri vsem tem pa vendar pomenja znaten odločen korak iz centralizma proti avtonomiji in bo za silo zadovoljil vsaj gospodarsko-socijalne in kulturne potrebe širokih ljudskih slojev in narodnih delov. Namesto v 22 županij, ki jih predvideva Češkoslovaška ustava, se razdeli republika v štiri velike upravne oblasti ali dežele, in to: v C e š k o s sedežem v Pragi, v Moravsko-61 e s k o s sedežem v Brnu, v Slovaško s sedežem v Bratislavi in v P o d k a r p a t s k o R u s i j o s sedežem v Munkaču. Deželni uradi bedo imeli tiste pravice, ki so doslej pripadale deželnim političnim upravam v takoime-novanih zgodovinskih deželah. Načelnik bo vsekakor državni uradnik in podrejen notranjemu ministru. Imel bo pravico imenovati uradn ke v deželni in okrožni upravi, v kolikor to ni pridržano vladi odnosno predsedni-niku republike. Vsaka dežela bo imela svoj deželni za-stop in deželni odbor. Deželni zastopi bodo šteli: češki 96, moravsko-šlezki 54, slovaški 51 in podkarpatskoruski 18 članov. Dve tretjini bo volilo prebivalstvo po splošni in enaki volivni pravici, eno tretjino, in to strokovnjake, imenuje vlada. Volitve se bodo vršile vsa-k h šest let. Deželno skupščino sklicuje deželni predsednik, ki je ob enem predsednik skupščine, vsaj enkrat četrtletno, razen tega vselej, če zahtevajo potrebe. Seje skupščine bodo javne. V njen delokrog spada skrb za človekoljubne, zdravstvene, socijalne, gospodarske, prometne in kulturne interese. Deželna skupščina voli iz svoje srede dvanajst članov in ravno toliko namestnikov v deželni odbor, izvzemši Podkarpatsko Rusijo, ki voli le šest deželnih odbornikov. Zakonodajnih pravic deželni zastopi po sedan em načrtu ne bodo imeli, pač pa bodo smeli izdajati predpise k zakonom in pa statute za ustanove svojega delokroga; dalje bodo smeli i/dajati predpise za upravljanje občinskega okrožnega in deželnega premoženja ter njihovih podjetij in institucij. Deželni zastop more razpustiti samo notranje ministrstvo, kj je dolžno nato razpisati volitve, in to najkasneje tekom dveh mesecev po razpustu. To bi bil v glavnih potezah ustroj največjih upravnih enot. V tem okviru se potem raz-členja uprava v analogne manjše uprav, enote: okrožja in okraje. Občinska uprava ostane kakor doslej. Kakor tedaj vidimo, predstavlja češkoslovaški upravno-reformni načrt kompromis med cen.ralizmom in avtonomijo. Centralizem se ka e predvsem v tem. da je deželni predsednik državni uradnik, da se v zastope volita le po dve tretjini članov, ostalo tretjino pa imenuje vlada, da deželni zastopi nimajo zakonodajnih pravic. Razen tega vzbuja odpor določba, da je za volitve v samoupravne zastope poira njena starostna doba od 21. na 24. leto, kakor tudi določba, da sc manjši okr: ji družijo. Podkarpatska Rusija se sploh zavaruje proti temu, da bi ta reforma veljala zanjo kot trajna rešitev upravne ureditve, ker ji že ustava zajamčuje populno avtonomijo. Šlezija protestira proti združitvi z Moravsko. Nemški socijalni demokrati zahtevajo popolno narodno avtonomijo po starem socialističnem principu in napovedujejo sedanjemu načrtu n-jostrejši boj. Slovaki so na svojem strankinem kongresu jasno povedali, da smatrajo sedanjo reformo le kot korak na potu h končnemu cilju — resnični avtonomiji. Belgrad, 18. febr. (Izv.) Današnja seja narodne skupščine je bila nekoliko burnej-ša. Pred dnevnim redom je notranji minister odgovarjal na vprašanje poslanca dr. Spahe o aretaciji poslanra Čumoviča cd strani okrajnega glavarja neposredno pred oblastnimi volitvami, torej še za časa Radičevega režima. Predsednik Marko Trifkovič je odgovarjal, da tukaj ni šlo za kršitev poslanske imunitete. O tem je predsednik citiral pisma in poročila, ki jih je notranje nvnistrstvo v tej aferi dobilo od okrajnega glavarja samega. Pri tem čitanju je prišlo do burnih med-klicev s strani Demokratske zajednice, ki je protestirala proti temu, da se minister v takšni zadevi obrača na dotičnega uradnika, ki je sam kriv inkriminiranega dejanja. Če hoče zvedeti objektivno resnico, ne sme krivca samega navajati kot pričo. Opozicija je proti takšnemu postopanju burno protestirala, češ da je to sramota in škandal, kakšen je to parlament in kakšen je to minister. Nemir in prepir sta trajala dolgo časa. Nemir je tako narastel,- da ni bilo mogoče slišati nobene besede. Vsak je prekričal drugega. Bosanski radikali in muslimani so se med seboj sprli. Predsednik je prekinil sejo. Po kratkem odmoru je sejo zopet otvoril. Trifkovič je ponovil ves dogodek ter dejal, da so poslanci z njegovim odgovorom lahko zadovoljni. Odgovor notranjega ministra so oni dobili že pred 20 dnevi, pa niso smatrali za potrebno, da bi proti temu nastopili. Šele danes so spoznali, da odgovor ni zadosten. Če bi poslanci ne bili z odgovorom notranjega ministra zadovoljni, bi se bili vsekakor proti temu pritožil takoj. Nato daje besedo poslancu Čumoviču, da dogodek ojvše. Poslanec Ču-dovič opiše dogodek, da je bil aretiran in takoj izpuščen. O tem smo že svoječasno pisali. Belgrad, 18. februarja. (Izv.) Anketni odbor je imel popoldne sejo, na katero niso prišli člani Demokratske zajednice. Proti koncu seje sta prišla dva namestnika, katerima delo anketnega odbora ni znano. Zem-ljoradnik Vujičič je sprožil vprašanje, kaj bo z njegovo interpelacijo glede zlorab pri zgradbi raznih železniških prog, ki se nahaja pred anketnim odborom. Predlaga, naj se sklepa o tem, ali pride ta interpelacija v razpravo, ker so demokratski poslanci svoje podpise naknadno umaknili, in sicer radi tega, ker gre za odgovornost neke njihove osebe. Na pred- Na delu pa so na drugi strani seveda tudi pristaši strogega centralizma, ki jim gre sedanji načrt že mnogo predaleč. Kljub vsem tem velikim nasprotjem je pa gotovo, da bo politična zrelost zmagala tod in tam in da se bo vladni načrt z večjimi ali manjšimi izpremembami sprejel. S tem bo Češkoslovaška republika razvezala nove plodne sile v svoj procvit. Naj bi nam bila tudi v tem v zgled in vzpodbudo! Nato je odgovarjal notranji minister, ki je izjavil, da je prejel poročilo o dogodku od poveljnika celokupnega orožništva. Po njegovem mnenju ne gre za kršitev imunitete. Ker pa opozicija s tem njegovim odgovorom in z dosedanjim rezultatom preiskave ni zadovoljna izjavlja, da bo še danes poslal v Zvornik posebnega odposlanca notranjega ministrstva. Opozicija je ta odgovor sprejela z velikim zadovoljstvom. Nato je zopet odgovarjal notranji minister Boža Maksimovič na vprašanje poslanca Kujundžiča o aretaciji uglednega demokrata Borisavljeviča. Na podlagi aktov dokaže, da je bila aretacija zakonita in na temelju zakonskih predpisov. Poslanec Kujundžič se z odgovorom ne zadovolji in pravi, da je Borisavljevič ugledna oseba in da se ne bi smel aretirati. Šele okrog 12 je skupščina prešla na nadaljevanje razprave. Ob minimalnem zanimanju opozicije je govoril poslanec Spaho, ki je ostro kritiziral proračun, predvsem s tehnične strani. Govoril je o krizi parlamentarizma. Če parlament ne dela, ne delajo niti odbori. Uprava je skrajno slaba. Nobenega izgleda ni, da' bi se zboljšala. Predloženi proračun se ne bo realiziral. Finančna kriza je velika. Finančno stanje je neurejeno. Ekspoze finančnega ministra ima mnogo pomanjkljivosti. S takšnim ekspozejem se po Spahovem mnenju proračun ne more braniti. Preveliki so osebni in tudi materialni izdatki. Misli, da so se dohodki določili previsoko in nereelno in da jih ne bo mogoče dobiti, ker so se davki določili v tako veliki vsoti, da jih ne bo mogoče izterjati. Po Spahovem govoru se je seja zaključila. Prihodnja bo jutri. Na dnevni red pride nadaljevanje proračunske razprave. Govoril ho hrv. federalist poslanec dr. Ladislav Polič. log poslancev Hodžarja in Bankovica je an-kebii odbor soglasno sklenil, da se bo tudi o tej interpelaciji razpravljalo. Narodna skupščina je interpelacijo oddala ank. odboru po-pobioma v redu. Radi tega mora odbor poverjeno nui nalogo izvršiti. Naknadna umaknitev podpisov je brez pomena. Nato se je nadaljevala razprava o Nilmgu (dr. Žerjav), Pričelo se je s čitanjem spisov ministrstva za šume in rude. Torej ni še »svršeno« v anketnem odboru, kakor je »Jutro« pred kratkim z velikimi črkami zabavalo bralce. Prihodnja seja bo jutri. Na dnevni red pride dr. Žerjavov Nihag. Seja ministrskepa sveta. PRVI KREDIT ZA OBLASTNE SKUPŠČINE. - POGAJANJA ZA NAJETJE POSOJILA ZA MELIORACIJSKA DELA. — POGAJANJA ZA TRGOVINSKO POGODBO S ČEŠKO-SLOVAŠKO. Belgrad, 18. febr. (Izv.) Ministrski svet, je imel nocoj sejo, ua kateri je sprejel pravilnik o budžetirauju oblastnih skupščin. Pravilnik odreja tehnično budžetiranje in ekspli-cira glavna dolčila tozadevnega zakona o oblastnih samoupravah, v kolikor se tičejo finančne strani poslovanja in delovanja oblastnih skupščin. Ministrski svet je po poročilu notranjega ministra določil iu sprejel kredit 10 milj. Din. Ta znesek je določen kot kredit za sledeče oblastne sku, ščine: obe slovenski, hrvatske, hosansko iu dalmatinske oblasti. Kredit se bo razdelil po posebnem ključu z ozirom ua velikost oblasti. Minister za izenačenje zakonov Vasa Jovanovič je poročal še o poslednjih nesprejetih členih zakona o centralni upravi. Minister za kmetijstvo dr. Franc Kulovec je poročal o poteku pogajanj za najetje velikega posojila za melioracijska dela. Po razpravi o nekaterih tekočih resornih zadevah je minisrtski svet sklenil, da se pogajanja za trgovinsko pogodbo med našo državo in Češkoslovaško prično 25. fo-bruarja. Oblastne skupščine. Belgrad, 18. febr. (Izv.) Radi bližnjega sestanka oblastnih skupščin so se te dni vršila pogajanja med zastopniki političnih skupin za sodelovanje poslancev v posameznih oblastnih skupščinah. Predvsem so se vršila pogajanja med bosanskimi strankami; med bosanskimi radikali in muslimani na eni,strani ter radičevci, muslimani in zemljoradniki na drugi strani. Med radikali in muslimani so se pogajanja razbila. Pogajanja med radičevci, zemljoradniki in muslimani pa so privedla do uspešnega rezultata. Zasigurano je sodelovanje teh treh političnih strank v vseh oblastnih skupščinah v Bosni. v Zagreb, 18. februarja (Izv.) Kakor se. doznava, bo predsednik oblastne skupščine v Zagrebu dr. Maček, predsednik oblastnega od. bora pa Stjepan Radič. Člani odbora bodo dr. Krnjevič, Košutič, Predavec. Od 8 članov odbora bo Radičevo sorodstvo zastopano kar po 5 članih. v Novi Sad. 18. februarja (Izv.) Z ozirom jia vesti, da je ministrstvo za notranja dela določilo, da se bodo seje oblastne skupščine, vršile v Somboru, so politični krogi sklenili, da bodo bojkotirali vso delo oblastnih skupščin. Dr. Gosar upošteva vse želje in prošnje Pokojninskega zavoda za nameščence. Belgrad, 18. februarja. (Izv.) Načelnika delegacij delodajalcev in nameščcnccv Pokojninskega zavoda v Ljubljani ing. Milan Šukljc in Lojze Vrtovec sta danes intervenirala pri ministru za socialno politiko dr. Gosarju radi raznih aktualnih potreb Pokojninskega zavoda. Med Pokojninskim zavodom in ministrom za socialno politiko dr. Andrejem Gosarjem jc prišlo do popolnega soglasja. Ponovni odgovor na Pribičevičeve klevete. Belgrad, 18. februarja (Izv.) V današnji »Politiki« odgovarja Svetozar Pribičevič posl. Hodžarju in vztraja ua svojem stališču tako glede anketnega odbora, kakor tudi glede tega, da so SLS in vse »klerikalne« stranke odvisne od škofov in Vatikana. Z ozirom na to je poslanec H o d ž a r dal sledečo izjavo: »Gospod Svetozar Pribičevič me v svojem včerajšnjem odgovoru zopet vprašuje, zakaj so vse opozicinalne stranke v anketneni odboru glasovale za blažji Popovičev predlog. Nato odgovarjam, da je celemu svetu, ki so mu znane afere SDS, povsem jasno, zakaj je SDS glasovala za blažji Popovičev predlog. Zakaj pa so druge opozicionalne stranke glasovale za Popovičev predlog, to naj Pribičevič blagovoli sam vprašati. Jaz nisem njegov sluga. G. Pribičevič ne govori resnice, ko pravi, da je Sl^S izključno odvisna od škofa dr. Jegliča. SLS ni niti odvisna, še manj izključno odvisna od škofa dr. Jegliča. Enako je tudi prazna izmišljotina, da ima v rokah tisk in strankino organizacijo. Tukaj povem še fo, da ni SLS dobila niti ene tiskarne ua tak način, kakor demokratska stranka Bambergovo tiskarno v Ljubljani. Kako nepoučen je g. Pribičevič o razmerah v Sloveniji, četudi govori z velikim glasom, se vidi iz tega, da večina Slovenije niti ne stoji pod jurisdikcijo dr. Jegliča. Istotako je Pribičevič nezadostno poučen o »Action française«. To ni stranka, nego pokret, četudi je eden od glavnih voditeljev tega pokrela narodni poslanec. Samo fantazija govori iz Pribičeviča, da so vse »klerikalne-' stranke na svetu v zvezi z Vatikanom in škofi. To kratkomalo ni resnica. Vsaj to bomo najbrže bolje vedeli od Pribičeviča. Absolutno nelogično je, in to je gotovo zopet sama Pribi-čevičeva izmišljotina, da mu je katerikoli nadškof izjavil, da je katoličanom prepovedano čitati demokratski tisk. Distingviram : Če je brezbožno, je prepovedano, če ni brezbožno, ni prepovedano. Pa tudi to lahko rečem, da je koristno zabrauiti tisk, ki tako brezbožno mal-tretira resnice, kakor g. Pribičevič. ITALIJANSKA KONKURENCA. v Split, 18. februarja (Izv.) Proizvajalci vina iz severne Dalmacije se pritožujejo radi konkurence italijanskega vina, katerega tiho-, tapijo iz Zadra. Izjava albanskega zunanjega ministra. Pariz, 18. febr. »Petit Parisien objavlja pogovor svojega sotrudnika /. albanskim poslanikom v Parizu Elias begom Brionijem, ki je bil nedavno imenovan za albanskega zunanjega min stra. M nister je izjavil, da je Albaniji predvsem na tem, da ohrani svojo neodvisnost. Albanija hoče ohraniti prijateljske zveze s sosedi in je pripravljena, da sklene z Jugoslavijo pakt dobrega sosedstva in spoštovanja sedanjega stanja. VSI SPORI V DEMOKRATSKEM KLUBU PORAVNANI. Belgrad, 18. febr. (Izv.) Danes popoldne se. je vršila seja demokratskega kluba, nc ka'ori je poslunec dr. Miloš Radosavljević precital pismo, v katerem se opravičuje radi nastopa proti dr. Voji Marinkoviču. Demokratski klub je nato ugotovil, da to nismo zadostuje, dn so nasprotja med dr. Vojo Ma-rinkovičem in dr. Milošem Radosavljevičem poravnajo. Zato misli, da ^o vsi spori \ demokratskem klubu poravnani Dr. Voja Marinkovič seji ni prisostvoval. Burna seja narodne skupščine. NAPAD OPOZICIJE NA MINISTRA BO/O MAKSIMOVIČA. Strah samostojnih demokratov pred raznimi aferami. Velska zmaga kantonske vojske. Sangaj, 18. februarja. (Izv.) Šangajska armada generala Sun-Čuan-Fanga je doïivela pred Hangčavom katastrofalen poraz Umikajoče se čete se v popolnem kaosu vale proti severu in Šangaju. Predstraže kantonske armade so že dospele v llangčav, kjer jih je prebivalstvo sprejelo 7. nepopisnim navdušenjem. Mestni načelnik je izdal stroge odredbe v varstvo tujcev. V taboru maršala Sun-Čuan-Fanga so izgubili glavo in je komaj verjetno, da bi se mogel maršal braniti v zadnjih postojankah pred Šangajem. V Sangaj so dospela nova angleška oja-čenja. Amerika je poslala v Šangaj 1300 mornarjev, ki dospejo na cilj 24. t. m. v London, 18. febr. (Izv.) »Daily Mail« poroča iz Šangaja, da je pričakovati vsak čas zavzetja Hang-čana po kantonskih četah. Maršal Sun se je s svojimi četami umaknil proti severu kljub temu, da šleje njegova armada 8000 mož, to je trikrat več kot kantonske čete. Vendar med njegovo armado ni discipline in veliko nezadovoljstvo radi nerednega izplačevanja zaslužka. v London, 18. febr. (Izv.) Čele Sun-čuan-fanga so izpraznile mesto Nigpo in dospele v Šanghaj. vHankau, 18. febr. (Izv.) Danes je dospel zopet nov bataljon angleškega vojaštva v Šanghaj. Baldvvin proti socialistom. v London, 18. febr. (Izv.) Ministrski predsednik Baldwin se je izjavil v nekem pismu z ozirom na zadržanje nekaterih socialističnih voditeljev glede zadnjih dogodkov v vzhodni Aziji, da je to nov dokaz za popolno nesposobnost v vladi. Če bi bilo po intencijah teh oseb, bi mi morali prepustiti vse premoženje Angležev, življenje žen in otrok podivjanim tolpam, ki so polne sovraštva proti Angležem. K Gospodarska moč Nemčije. Newyork, 18. febr. Henry Robinson, predsednik First Natii nalbanke v Los Angeles in eotrudnik pri Dawesovem načrtu, je poslal narodnemu svetu za zunanjo trgovino poročilo o vprašanju: Ali more Nemčija vzdržati svoja reparac jska plačila? Robinson to vprašanje brezpogojno potrjuje. Nemčija je pred vojno n nogo več i dajala za svoje vojaštvo nego znašajo sedaj reparacijska plačila. Letni dohod1! Nemčije vnašajo približno 14 milijard ali več nego dvajsetkrat loliko kakor reparacije. Če bi vsak nemški delavec delal po dve uri na tedon vej nogo doslej, bi bile samo s tem reparacije krite. Berlin, 18. febr. Mesera januarja so -znašali državni dohodki na davkih 763 in pol milijona državnih mark, to je za 22 miljonov več nrgo v do e'anjem rekordnem mesccu: oktobra 1926. Od t. aprila 1926 do 1. februarja t. 1. so znašali davčni dohidki 6056 milijonov, relolotni dihodki pa so proračunani na 6685 milijonov mark. Iz, tega :e razvidno, da se tekoče računsko leto zaključi z znatnim preostankom. Nemški državni proračun za 1. 1927. Berlin, 18. febr. Finančni m nister dr. KoMer je pedal v parlamentu poročilo k proračunu za 1. 1927. Primai je, da je finančni uspeh tekočega računskega leta zelo ugoden, zato pa je zelo temno slikal položaj za 1. 1927. Reparari:ska bremena se zvišajo za 400 milijonov. Celol upni stroški so proračunaifi na okroglo 8 m l ard mark v rednem in na pol mil jarde v i rednem proračunu. Ravnotežje da se bo dalo komaj vzdržati. Za bolgarsko-makedon-sko-jugoslevansko zajednko. Pariz, 18. februarja. (Izv.) »La Volonté« je te dni priobčila članek bivšega bolgarskega poslanika v Belgradu Todoreva. Todorov razpravlja o problemu zedinjenja vseh južnih Slovanov in pravi, da bi morala bolgarska vlada voditi politiko srbsko-bolgarskega zedinjenja. Makedonska politika ima danes v Bolgariji dejansko lc malo pristašev. Italija skuša izkoristiti makedonsko politiko v svojo korist, da bi komplicirala razmere na Balkrnu in si odprla pot v Vardar-sko dolino. Odtod njeno prizadevanje za sklenitev italo-bolgarskega pakta. Ako Bolgarija odbije rimska vabila in se vrne k narodni politiki, se ni treba bati za mir na Balkanu. Bolgarija je sestavni del slovanskega bloka od Reke do Črnega morja. Bolgarsko-makeden-sko-jugoslovanska zajednica je ostvarljiva, a bodoča balkanska zajednica bo temelj za uresničenje evropskih združenih držav. Anglija ш ûusïia. London, 18. febr. Listi poročajo, da vlada v zadn em ministrskem svetu ni sprejela ni-kakih sklepov o kaki izpremembi svoje politike nasproti Rusiji. Churchill je na nekem konservativnem shodu izjavil, da ruska vlada ne štedi z izzivanji. Vsa dežela bi bila zadovoljna, ako bi se ruska delegacija pOmetla iz Anglije. Ako vlada tega ne stori, je to znamenje. da je to zadevo vsestransko pretresla in pri tem upoštevala splošne interese dežele in svetovnega miru. Komunistični proces ¥ Rukarcšt, 18. febr. Pred vojnim sodiščem v Jašu se je te dni otvorila razprava proti sedanjemu sovjetskemu poslaniku v Parizu dr. Pekovskemu*in proti voditeljima romunskih komunistov Dobrodžanu Gereju in Pavlu Bužoru. Obtoženi so, da so 1. 1918. nameravali atentat na kralja Ferdinanda in da so hoteli prevreči državni red. _ ŽELEZ NIČ A RS KI STR A.f K V MEHIKI, v Mehiko, 18. febr. (Izv.) Pogajanja mod zastopniki železničarjev in državnih železnic bo |>ot' ! la brezuspešno, tako da je danes pričakovati proglasitve železničaiske stavue. Fašiftovska grožnja naši državi. v Postojna, 18. februarja. (Izv.) Iz Trsta poročajo, da se je danes vršilo slovesno imenovanje novega fašistovskega vodstva za tržaško pokrajino v Verdijevi palači. Novo vodstvo je imenoval glavni tajnik Turratti. Novi predsednik Carducci je imel slavnostni govor, v katerem je izrekel tudi mnogo groženj na račun kraljevine SHS. Koncem svojega govora je izjavil, da je italijanski narod najbolj discipliniran, najbolj kompakten in politično edin. »In kadar se dvigne 40 milijonov, pravzaprav 50 milijonov z onimi, ki so izven domovine, pod ženialnim, rekel bi skoro božanskim vodstvom (Mussolini!), kdo se nam more še ustavljati? Morda bomo že jutri poklicani, da razširimo naše meje, ki so danes že pretesne za uaš narod. Ta zahteva je naša nujna človeška in življenjska potreba. Tovariši Trža-čani! Vam je dana plemenita naloga. Vi ste fašisti v obmejni pokrajini, za kalero prebiva narod, ki morda nikdar ni ljubil našega naroda (silen aplavz). Vi ste straža Italije. Bodite vedno pripravljeni г orožjem v roki dati svoje najdražje zanjo!« Škoda po potresu. v Moslar, 18. februarja (fzv.) Po poročilih komisij, ki so pregledovale in ocenjevale škodo, povzročeno po zadnjem potresu, škoda nikakor ne bo presegala vsote 3 milijonov dinarjev. Najbolj oškodovane so siromašne rodbine, katerih slabo zgrajene hiše so po potresu največ trpele in morajo sedaj stanovati ua prostem. Panika, katero je povzročil potres, še sedaj ni zapustila prebivalstva. V Ljubinju je vsled poškodb, dobljenih ob potresu umrla ena oseba. Na Popovem polju se je dogodil zanimiv zemeljski pojav. Na mestu, kjer se je pogreznil precejšen kompleks zemlje, se je sedaj pojavila voda in zalila kotlino. v Split, 18. februarja (Izv.) V Dalmaciji vlada veliko nezadovoljstvo radi pretiranih poročil o škodi .katero je povzročil zadnji potres. Škoda izdaleko ni tako velika, kakor so jo namenoma opisali gotovi poročevalci. NajveC so pri tem sodelovali ital janski poročevalci, ki so potom svojih agencij predvsem na Dunaju in v Nemčiji poročali pretirano, hoteč s tem odvzeti turistični promet na dalmatinski obali v korist Italije. ČEŠKOSLOVAŠKA PRIZNA SOVJETSKO RUSIJO. Praga, 18. febr. »Role« je zvedel od enega najodličnejših parlamentarcev, da bo češkoslovaška vlada tekom prihodnjih tednov priznala sovjetsko vlado in uvedla z njo redne dipl matične odnešaje. MEDNARODNO ZRAKOPLOVSTVO. v Dunaj 18. febr. (Izv.) Danes se je pričelo ua Dunaju zborovanje mednarodne zra-koplovne zveze, katero je otvoril minister Schiirf. Zastopanih je 28 različnih držav, ki so članice te mednarodne zveze. Zastopano je tudi Društvo narodov in mednarodna trgovska zbornica. PREDSEDNIK VLADNE KOMISIJE ZA SAARSKO OZEMLJE ODSTOPIL. v Ženeva, 18. febr. (Izv.) Tajnik Društva narodov je prejel obvestilo, da je predsednik vladne komisije za saarsko ozemlje odstopil ' in se zahvalil za eventuelno novo izvolitev. OBNOVITEV POLJSKO NEMŠKIH POGAJANJ. v Varšava, 18. febr. (Izv.) Vlada je sklenila nadaljevati pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe z Nemčijo. VIHAR V AMERIKI, v New Orléans, 18. febr. (Izv.) O velikem viharju, ki je divjal na ozemlju med j Luisianno in Missouri je bilo mrtvih 33 oseb, število poškodovanih je zelo veliko in škoda ogromna. Bolgarija zahteva znižanje repnrneij. Sofija, 18. febr. Tukajšnji listi poročajo, da jc bolgarska vlada poslala Društvu narodov spomenico, v kateri zahteva spričo svoje gospodarske krize, da se ji znižajo reparacije. ■ 1,'azon lega zahteva, da sme obnoviti narodno ' vojsko na podlagi vojske obveznosti. Borba SDS. Nepobitni dokaz, ki smo ga o krivdi SDS na delavskem davku podali s tem, da smo priobčili zakon o davku na ročno delo, podpisan od samega ministra dr. Gregorja Žerjava, to je »Jutru« zaprlo sapo. Utajiti tega dejstva ne more. In ga tudi ne taji. Zato, nas pa zafrkuje, ker smo ta zakon objavili v. cirilici. Ponatisnili smo ga pač tako, kakor je izšel v originalu v »Službenih Novinah« z vsemi podpisi tedanjih ministrov PP-vlade, med njimi g. Žerjava, sedanjega tako toplega prijatelja delavstva in gromovnika proti davku na ročno delo. Ko pa bi bili mi reproducirali ta službeni dokument v latinici, bi se bilo »Jutro« ravno tako ob to obregnilo in nas gotovo po stari navadi zraven še naliru'ilo, kakor nas je žc tolikrat, da je to averzija proti cirilici, separatizem, protidržavnost, rimstvo, klerikalizem in vse tiste grozote, ki jih našteva »Jutrov« leksikon o klerikalcih. Sicer pa ne razumemo, kaj ima Zerjavovo glasilo naenkrat proti cirilici. Ali je to vse iz jeze na radikale, ker so obrnili SDS-arski družbi hrbet? Torej, da je minister Gregor Žerjav uzakonil davek na delavske žuljave roke, te resnice njegovo glasilo več ne more spraviti iz. sveta, kar ga prav nič ne moti dalje trdili, da je tega davka kriva SLS, da pa se j-.- SDS, najbolje pa poslanca dr. Žerjav in Demetrovič, od prvopočetka borila proti davku na ročno delo in dokler jc bil dr. Žerjav minister, mu je tudi uspelo preprečiti vpeljavo davka, ki se je mogel uvesti šele po njegovem odstopu. To je vse v »Jutru« dobesedno tako natisnjeno. In celo z mastnimi črkami. Je res neverjetno to, ampak kdor nam ne verjame, da »Jutro« res tako piše, ta naj se sam prepriča. Mi smo sploh že priporočali branje »Jutra« zlasti v tem času, ko je SLS na vladi, ker bo le naši stvari v korist, če razsodni in resni slovenski svet vidi, kakih nesramnih laži je vse zmožno »Jutro«, s kakimi nečednimi metodami liujska proti SLS, skratka: da se dodobra spozna vsa ta propadla politična morala SDS-arskega tabora. A da vidimo, kako se je dr. Žerjav »boril« proti davku na ročno delo in »sprečava!« njegovo uvedbo, kakor to pripoveduje »Jutro«. Torej od prvopočetka je bil vpeljan davek na ročno delo z zakonom, podpisanim tudi od ministra Žerjava, nato pa se je začel ta isti minister Žerjav boriti proti temu davku s tem, da je predložil memorandum z vsemi načelnimi in formalnimi pomisleki proti razširjenju srbijanskega davka na ročno delo, Prej pa vseh teh pomislekov ni imel, ko je mirno sprejel ta davek. Ampak so imeli te pomisleke samo naši poslanci, ki so se v narodni skupščini z vso odločnostjo borili in glasovali proti temu davku. G. minister Žerjav pa se je boril tako, da je najprvo ta davek pomagal z zakonom vpeljati, nato pa je prišel s svojimi pomisleki proti tej vpeljavi. Torej prav po tisti medvedovski: operi mi kožuh, a glej, da me ne zmočiš. A še eno izvemo iz »Jutrove« pripovedke, kako se je minister Žerjav boril proti delavskemu davku, potem ko ga je vpeljal, namreč to, da je bil tudi pravilnik o pobiranju tega -davka izdelan že pod PP-vlado (ki se jej je naravno s tem davkom zelo mudilo), in jc izšel dan po podpisu ukaza za novo vlado RR. Torej je tudi ta pravilnik, na podlagi katerega se zdaj davek na ročno delo pobira, delo vlade, v kateri je sedel kot minister dr. Žerjav in imel svoje pomisleke proti temu pobiranju. Srce, kaj hočeš več? In tako se je SDS od prvopočetka borila za delavca. Borila se je zanj s tem, da ga je proglašala za državi nevarnega in ga postavljala pod izjemne zakone, razpuščala njegove organizacije, razpuščala občinske odbore, kjer Si je bil delavec priboril večino, pošiljala nadenj Orjuno z justifikacijami in inkvizicijami, ga pritisnila z davkom na njegove žulje, z eno besedo: borila se je za delavca, kakor se je borila za kmeta, za trgovca, za uradnika, za vse stanove in vse slovensko ljudstvo. Borila se je zanj s tem, da je etablirala v Sloveniji najhujšo strahovlado, kar jih je naš narod kdaj doživel, da je navalila na Slovenijo vsa tista težka bremena, ki so nas gospodarsko tako izmozgala, da je pomagala provajati na Slovenskem centralistični "režim do skrajnosti in naravnost do ekscesa — a da je vsak protest proti temu proglašala za protidržaven čin, da je ščitila in branila to neusmiljeno davčno prakso, ki se izvaja na Slovenskem, da je sabotirala protestne shode proti davkom, bojkotirala enotno davčno fronto itd. Od prvopočetka pa do danes, vedno in povsod se je SDS borila za interese Slovenije in slovenskega ljudstva. Borila se je kakor volk, kadar zadavi ovco. Si tacuisses ... Gospod Svelozar Pribičevič je kakor vsa esdeesarska inteligenca zelo slabo poučen o zadevah katoliškega sveta. V svoji znani izjavi je dejal med drugim, da je papež obsodil politiko Action française, oziroma gospoda Charla Maurrasa, »ker ni kazal dovolj servil-nosli do visokega klera«. Ravno narobe je res, gospod Pribičevič! Papež Pij XI. Action : française, v kolikor zasleduje politične cilje, sploh ni obsodil. Papež je kakor vsi njegovi I predniki pri lej priliki ouelovano izjavil, da se v to reč nič ne vtika in da smejo katoličani biti demokrati ali roja! isti, dasi st simpatije Vatikana na strani demokracije. Francoski katoličani so z ozirom na taka izključno politična vprašanja popolnoma svobodni. Action française, oziroma Mavrras jc obsojen zgolj radi svojih nazorov glede vere in morale, ki so nolorični. Maurras ni katoličan po dogmatičneni prepričanju niti po svoji etiki, nego se zavzema za katolicizem zgolj kot kulturno silo, ici je največjega pomenu za narodno L » i t Francije. Papež od Maurrasa ni zahteval nikoli nobene »senilnosti do kle-ra ali Cerkve«, ampak nasprotno — Maurras kaže v svojih spisih večkrat še preveliko, čiste tiezaželjeno »servilnosU v lom oziru, ki ne vzbuja simpatij, zato ker je iskana, da bi Cerkev in kler služila nacionalističnim ciljem rojalizma. Takih poklonov, kot jih je delal Vatikanu ateist g Maurras, ni delni noben katoliški pisatelj! Gospod Pribičevič je tedaj v svoji popolni nepoučenosti baš v tem ustrelil kapitalnega kozla. Neresnično je sevecis ludi, da » Vatikan vodi vse katoliške stranke na svetu«. Neštete so slovesno izjave svete Stolice, da z.a politiko katoliških strank ne nosi absolutno nobene odgovornosti in da se v njihovo politiko niti najmenj ne vtika. Baš Pij XI. sloji dosledno in strogo na leni stališču. Cela zgodovina S lis ne pozna enega samega slučaja, da bi bil Vatikan sam ali pc kom drugem z ozirom na njeno politiko dal kakšno bodisi še tako indirektno navodilo nili nasveta ne! Pribičevič vprašuje, zakaj da SLS zastopa v javnosti pri vsaki priliki stališče škofov? SLS je zastopala in zastopa svobodo vere in Cerkve po zahtevi svojega demokratičnega programa, gospod Pribičevič: to je pa velika razlika! Sploh se je g. Pribičevič s to svojo atako na SLS temeljito bla-miral, ker zajema vso svojo vednost o njej očividno le iz »Jutra«. Hujskanje proti katoliški duhovščini. »Cerkvene dajatve se pobirajo od ljud-stva v ogromnih zneskih... Tu se vrše neza-koniiosii velikanskega olisega na stroške ljudska ... Oblast ne vidi izsiljevanj ob priliki pogrebov, kjer se zahtevajo stokratni zneski štolnin... Bera postaja neznosno breme, ki jo pa tudi duhovnik poštenjak mora občutiti kot sramoto... Samostani v Sloveniji se mno-že kakor gobe po dežju Jezuitov in vseh mogočih klerikov brezposelnikov je z asli v Ljubljani od dne do dne več. Kdor pozna malo zgodovino, bo vedel kam pelje la kloštrska povodenj...« Te stavke smo prepisali tz včerajšnjega »Jutra« Iz prav tistega »Jutra«, ki je že neštetokrat poudarjalo, da se bori le proli politiki, da mu je cerkev sicer mila in vera draga. Sedaj je lo »Jutro« smatralo, da je prav, če udari po duhovnikih in njihovih dohodkih. Brez ozira na vse laži in zlobna podtikanja ter zavijanja odgovarjamo: Duhovniki si niso nikdar želeli sedanjega stanja, ker je tako. da velika večina katoliške duhovščine v naši državi trpi pomanjkanje in dobesedno strada. Danes ne trpe več pomanjkanja le kaplani, brez sredstev je tudi velika večina župnikov Katoličani se prav nič ne potegujemo ne za biro. ne za državne dajatve. Puslile nas, dajte katoliški cerkvi popolno avtonomijo, da sama upravlja s svojim premoženjem, in bodo verniki sami vzdrževali svoje duhovnike, pa dajte mir tistim, ki hočejo nositi bremena in dajalve z.a cerkev. To je danes v naši državi nemogoče in še dolgo ne bo mogoče. Zalo samo zloba, kakršna je mogoča pri »Jutru«, na eni strani agitira za ukinjenje bire in drugih dajatev, na drugi strani pa zahteva podržavljenje cerkve. Da, podržavljenje je cilj vseh sovražnikov cerkve! Da bi bil duhovnik podrejen muslimanskemu, pravoslavnemu, židovskemu in drugim prosvetnim ministrom, to bi 'bilo najhujše orožje vsega našega framasonstvn proti katoliški cerkvi. Dokler pa bo v naši državi skoro polovico vseh državljanov katoliške veroizpovedi, se bo vse hujskanje, vsi napadi na svobodo cerkve razbili na enodušnem odporu ljudstva. >Jutru« smo hvaležni, da je zopet enkrat razkrilo svojo barvo in pozivamo vse katoličane. ki poznajo našo trpečo in nad vse požrtvovalno duhovščino, da izbacnejo ta lisi za vedno iz svoje družbe! Д Cerkvene dajatve, pravi »Jutro« v j prvem odstavku, da segajo ljudstvu globoko v ■ žep. Ugotavlj amo, da vse cerkvene dajatve in vsa bira po vojski ne znese še toliko kot samo ! dva poloma jutrovske družbe pri Jadranski in Slavonski banki. Samo v teh dveh slučajih je slovensko ljudstvo plačalo več kot vsa lela na račun cerkvenih dajatev. Д Nezakonitosti velikanskega obsega vidi »Jutro« pri vplačevanju in uporabi cerkvenih taks in poziva oblast, da nastopi. Ne po-\ živa pa obla-ti, da stopi na prste onim, ki so zakrivili polom Slavenske banke. Д Duševno nasilstvo pravi »Jutro«, da vganjajo duhovniki pri pobiranju prispevkov za zvonove. Kakšne vrste nasilstvo pa /pn uganjati jutrovska družba, je imel slovenski narod priliko na svoji koži "Viititi za časa jugoiašistovskega PP režima. Pariški listi o novi jugoslovanski viadi. ajournai des Débats»; z dne 16. t. m. pri-občuje dopis svojega belgrajskega dopisnika A. Mousseta o novi jugoslovanski vladi. Uvodoma podaju g. Mousset kratko zgodovino dosedanjih Uzunovičevih kabinetov in sestavo petega, uato pa nadaljuje: »Po formaciji petega Uzunovičevega kabineta je dobil g. Kadić zadnje posvarilo. G. Radić ,ki je orkan pred svojimi hrvatskimi volivci, je v Belgradu zelo majhen dečko. Čim izgubi stik s >svoj:mi ljudmi«, se da oštevati ali vleči za ušesa, o prvi priliki pa potem zopet sipa proleste brez mere in konca. Nobena stranka ne more biti nikdar golova, ako ga sprejme v svojo igro. To izkušnjo je napravila tudi radikalna stranka. Prelom je postal neizogiben in se je izvršil. Za radikalno-hrvatsko-seljačko koalicijo jo 1. februarja sledila radikalno-ljudska koalicija. Trije člani dr. Koroščeve skupine so vstopili v kabinet, ki obsega 12 radikalov in 2 generala. Trenotno ni v njem nobenega Hrvata; g. Nikič, načelnik radičevili disidentov ni mogel sprejeti pogojev, ki so se mu stavili za sodelovanje. Toda politika srbsko-hrvatskega sporazuma ostane v glavnih potezah nedotaknjena. Naj bodo Radičevi prijatelji v vladi ali v opozociji, odnošaji med Srbi in Hrvati ostanejo v isti črti. Duh sporazuma jo važen in ne usoda stranke, ki ga je slučajno podpisala. In od tega ne nameravajo odstopiti niti v Belgradu niti v Zagrebu. Nova vlada razpolaga z večino približno 17 glasov. Sklenila je delati za gospodarsko povzdigo dežele in njeil načelnik, g. Uzunovič, je dal v tem zmislu energično in določno izjavo. Pozornost je vzbudila ta izjava zlasti v točki, v kateri je podčrtal vladni namen, da se »razdržavijo*" velika podjetja javne koristi in zgrade odnosno izpopolnijo nove železn;ške zveze in pristanišča bodisi s pomočjo koncesij bodisi z najetjem posojila. Komercializacija uprave se bo izvrš'la povsod, kjer bo to dovoljeval državni interes. Dasi politični položaj ni brezpogojno trden, vendar dovoljuje radikalno-ljudski koaliciji, da aktivno sodeluje s parlamentom. Opo-zic ja je sicer številčno zelo močna, a nedostaje ji homogenosti.« Končno meni dopisnik, da je smatrati navzočnost slovenskih ministrov na vladi kot utiranje poti široki koncentraciji, o kateri se že tako dolgo govori, ne da bi se mogla uresničiti. Pri bratih Čehih in Slovakih. Praga, 16. februarja. Naša parlamentarna delegacija deluje vsak dan v češki zbornici (parlamentu). Ple-numn predsedujeta predsednik poslanske zbornice M a i y p e t r in predsednik senata «dovec dr. H r u b a n. Ekonomski sekciji predseduje inž. Jan Č e r n y, poslanec iz Kraljevega gradca (po poklicu kmet). Kulturni se ciji načeluje dr. U h 1 i f- Od delegatov Jugoslovanskega kluba je poslanec Že bo t član ekonomske, a Š t r ci n kulturne sekcije. Od vsakega parlamenta je v sekcijah po 10 Slan-v. Razprave so vrlo zanimive. Referati čeho-slovaških delegatov in naših so strokovni in obširni. Osobito važni so referati ekonomske komisije. Podrobnosti zaupnih razprav, ki so podlaga za bodoče trgovinske pogodbe med Jugos'avijo in Čeboslovaško, bodo opisane v celokupnem poročilu komisije. Naša jugoslovanska delegacija ima glavni cilj, da pripravi vse potrebno, da bo trgovinska p godba med obema državama kolikor mogoče ugodna za našo državo. Po statistiki je Jugoslavi a, kar se tiče trgovinske bilance, napram Čehoslovaški močno pasivna, Ceho-slovaška je uvažala v našo državo v zadnjih treh letih povprečno 18 do 20 odstotkov vsega, kar mi potrebujemo iz tujine. J u g o s I a v i j a pa je v tem času i z -vozila v Čehoslovaško samo 8 do 9 odstotkov, kar pr trebil je ta država. Čebo-slovaška kupuje živino, pšenico, mast, tobak, vino in druge surovine večinoma v drugih državah (Amerika, Ital ja. Madžarska, Francoska, Bolgarska i. dr.). Naša delegacija se trudi, da bi prijateljsko Čehoslovaško pridobila za to. da bi te predmete kupovala,večinoma pri nas. Odkrito moram povedati, da so Cehi naklonjeni tej naši glavni zahtevi. Naša komisija rdelu'e podrobne predloge, kateri bodo podPga-komisiji, ki bo v bližnjem času izdelala načrt trgovinsko-ekonomske pogodbe med kraljevino SHS in Čehoslovaško republiko. V imenu čehoslovaške ekonomske komisije je pedal obširno poročilo poslanec inž. Č e r n y.' Referent je naglasil, da ima čeho-slovaška v Jugoslaviji v industriji investiranega kredita od 200—300milj. čK. Pripravljena pa je dati na razpolago še enkrat toliko, ako bi dobila zagotovilo, da bi vlada kraljev. SHS š'a ustanavljanju novih podetij na roko. Čem y je osobito poudaril, da komplicirana a d mi n i s t r a c i j a v SHS preprečuje razvoj industrije, osobito v Sloveniji. Za našo delegacijo so poročali poslanci: dr. Š e č e r o v , dr. R a d o n j i č, Pavle Radič, dr. Jan k o v i č, dr. Stojadi novič in dr. Boh m en. Poslanec Zebot je stavil predlog, da se naj po trgovinski pogodbi z znižano carino in železniškim tar fom omogoči uvoz naše živine, sadja, vina in drugih kmet-skih pridelkov iz Jugoslavije v Čehoslovaško. Poleg tega je stavil Že bo t tudi predlog, da naj ČeŠkit svoj tranzit za jadranska pristanišča in Italijo vodi edino po južni žtleznici preko Maribora, Ljubljane in Zagreba. Ekoir mska komisija bo dokončala svoje delo v petek 18. februarja. Nato bo plénum sprejel oziroma redigiral predloge in resolucije cbeh komisij. Ves materijal bo podlaga za trgovinsko pogodbo med obema prijateljskima državama. * • » Ožja komisija naše delegacije, v kateri so po en član vseh parlamentarnih grup (za Jugosl. klub posl. Zelxit) je dne 15. februarja bila sprejeta v posebni avdijenci pri ministrskem predsedniku Svehli iu zunanjem ministru B e n e š u. Švehla je poudaril v svojem govoru, da so ga vezale že od nekdaj prijateljske vezi z dr. K o r o š c e in , dr. Krekom in drugimi jugosl. voditelji. Izjavil je, da bo storil on vse, da se bo šlo pri pogodbah s kraljevino SHS našim zahtevam na roko. B e n e š je v enournem govoru tolmačil naši delegaciji svoje nazore in cilje glede zunanje politike. Njegova izvajanja glede zvez posameznih držav z Rusijo in glede agresivne politike Italije so bila nad vse zanimiva. Danes popoldne ob 4 bo cela jugosl. parlamentarna delegacija sprejeta v gradu od predsednika republike Masaryka. • * * Naša pcsianca Zebot in Štrcin sta takoj pri dohodu v Prago stopila v stik z kluboma čehoslovaške ljudske (lidove) in slovaške ljudske (ludove) stranke. Udeležila sta se sej klubov 15. februarja. Sprejem je bil zelo prisrčen. Češka ljudska stranka ima 31 poslancev. Načelnik kluba je minister dr. Š r a m e k. 1 Njegov referat priobčujemo med gospodarstvom. Slovaška ljudska stranka ima 23 poslancev. Torej vseh skupaj 51. Klubu slovaške ljudske stranke načeluje župnik Hlinka. Minister Sramek je v svojem govoru poudarjal velike zasluge Slovencev za razvoj in napredek čehoslovaške ljudske stranke. Napredovanje bratske SLS je navdušilo tudi katoliške Čehe. Vi ste najmočnejši v Sloveniji, a mi smo najmočnejši v Cehoslovaški. Pozdravite mi dr. Korošca in vse Slovence!« Poslanec Š tre in je govoril o potrebi ožje zveze med SLS in češko ozir. slovaško ljudsko stranko. Na Velehradu hočemo letos to bratsko vez potrdili in utrditi. I f Anton Cok. | Iz Trsta smo prejeli 18. t. m. ob 12. uri brzojavno vest, da je lam tega dne umrl č. g. Anton Čok, kaplan pri Novem sv. Antonu. Pogreb bo v soboto ob 15. uri. * Vest o smrti g. Antona Čoka je njegove mnogoštevilne prijatelje po celi slovenski zemlji globoko pretresla. Dasi je že dolgo let bolehal na nadležni kronični bolezni, ischiasu, se ni nihče nadejal, da bi ga smrt že tako hitro pokosila. Naš nepozabni Tonček, kakor smo mu pravili sošolci, je bil rojen 10. januarja 1878 v Lonjeru nad Trstom od veleugledne slovenske okoliške družine. Oče je bil dolgo vrsto let župan. Izšolal se je rajni Anton v Trstu, v semenišče pa je stopil v Gorici, in bil za mašnika posvečen 3. avgusta 1902. Bil je izredno živahen, vedno vesel, krepak in rdeče-ličen in Bog vedi, kje si je nakopal bolezen. Kljub svoji temperamentnosti je bil zelo preudaren in jako praktičen; odlikoval ga je posebno močno razvit čut za pravico. V tem oziru je bil trd kot skala. Bil je izreden častilec rajnega dr. Kreka in se še v Gorici na-vzel njegovih idej, radi česar je pod nekoliko konzervativnim vodstvom v tainošnjem semenišču semtertja imel kaj preslišati — usoda, ki ga jc v večji izmeri zasledovala tudi v poznejšem življenju. Prožet krščanskosocialnih idej je bil rajni obenem kremenit narodnjak, kakor je take rodila samo Nabergojeva tržaška okolica. Nikoli ne pozabim, kako pogumno nas je mlajše podpiral Tonček kot četrto-letnik semenišča, ko smo se s spomenico na škola dr. Nagla in vso duhovščino tržaške škofije postavili za ohranitev slovanskega bogoslužja. To pod našim strogim dr. Gabrijel-čičem pač ni bila šala! Pa naju je imel nepozabni rajni ravnatelj vseeno zelo rad in rajni kardinal tudi dasi je Tonček dobil z vsemi nami vred jako ostro posvarilo, ko je stal ravno pred pno sv. mašo. Zato pa nisem bil do-takrat še nikoli tako vesel, ko takrat, ko sem v vroči avgustovski nedelji na Katinari novo-mašniku "Tončku asistiral kot subdijakon. Že na svojem prvem službenem mestu, pri sv. Ivanu pri Trstu je začel Anton delati za krščansko izobrazilo, pri tem pa po Krekovem načelu zaoral najprej v gospodarsko ledino. Ustanovil je posojilnico in hranilnico, ki jo je dolgo vrsto let vodil in ki se je pozneje preselila v Trst, postavši močan zavod, ki je veliko koristil našemu življu v Trstu in okolici. Njegovo je tudi gospodarsko konzum-no društvo pri sv. Ivanu, ki si je postavilo lep Dom poleg cerkve. Za dr. Ukmarjem in za dr. Tulom je bil Čok se lahko reče prvi krščansko socialni delavec na Tržaškem iu naj- Na čast jugosl. delegacije se jc vršila sinoči v slavnostni dvorani mestnega doma slavnostna seja obč. sveta. Župan dr. Baxa je v slavnostnem govoru poudar.l, da zlata Pra-ga vedno z iskreno radostjo sprejema brate z juga. Odgovoril mu ju naš delegat dr. Janko-vič. V narodnem gledališču se je nato vršila slavnostna predstava slavnoznane Smetanovo »L.,ubuška -. Pražani nas povsod sprejemajo prijateljsko bratsko. Julri obiščemo Pl/.enj, a v soboto Kraljevski gradeč. Nedeljo ponoči se vračamo preko Dunaja in Maribora v Jugoslavijo. Fr. Z. bolj praktičen med njimi; kar nas pa je bilo pregorečih, nas je kot dober poznavalec razmer in previden taktik ter osebno najljubez-nivejši značaj večkrat miril in krotil, da se nismo predaleč zaleteli v »tržaške prvake«. Predvsem ga je v njegovih prizadevanjih podpiral g. kanonik Kosec, bivši lonjerski župnik. Odlično je rajni sodeloval pri ustanovitvi Katoliškega tiskovnega društva v Trstu, ki je izdajalo »Zarjo,-, pri kateri je mnogo sodeloval. Skupno s svojim prijateljem, urednikom >Zarje«, Cenčičem, tudi bivšim goriškim se-meniščnikoin, je ustanovit 1. 1908 Slovensko krščansko-socialno zvezo za Trst in Istro. Kakor vsak, ki zastavi plug v doslej še neobdelano zemljo, je imel marsikaj pretrpeti, kar ga pa ni čisto nič zagrenilo; utehe je našel v svojem globokem religioznem čustvu. Od sv. Ivana je prišel kot. kaplan k Novemu Sv. Antonu v Trst, kjer je ostal do smrti. Medlem se je razvila tudi njegova bolezen, ki ga je tako mučila, da je po prevratu utihnil in se s političnega polja popolnoma umaknil. Živel je zgolj cerkvi. Kot krasen značaj je bil v vseh krogih, od Slovencev in Italijanov enako spoštovan; osebnega nasprot-nika gotovo ni imel nikoli nobenega. Prijatelji Ti pa kličemo: Dragi Tonček, počivaj v miru v predragi domači zemlji! F. T. • » • K stanovanjski bedi v Mariboru Akoravno jo razveseljivo, da se po ustanovitvah novih industrij gospodarstvo v naši državi vedno bolj razvija, pa ima v vladajočih okoliščinah ustanovitev novih podjetij zelo neprijetno posledico, da se poveča stanovanjska kriza, kar se čuti posebno močno v našem mestu. Skoro vse industrije in to še posebno tokstii. na, ki sc močno razvija, je odvisna od inozemskih strokovno šolanih moči (preddclavcev, mojstrov), ki se vselijo s svojimi družinami. Med podjetji je pa dovolj takih, ki pri novih zgradbah ne poskrbijo za stanovanja teti inozemcev in se s tem vsestranska stanovanjska beda samo poveča. Temu pa se lahko odpomore in sicer tako. da se koncesije in dovoljenja za zidanje, novih tovarn jiodelijo te s pogojem, da se podjetniki za-veiejo, da zidajo za inozemske delavne moči lastna stanovanju. Samo potem bi imela gradbena akcija mestne občine zažetjen viden uspeh. Лко pa se bo pod takimi okolnostmi naprej zidalo, bo stanovanjska beda z zidanjem vred samo naraščala in ni potem izgleda, da bi se razmere izboljšale. Stekel človek. V četrtek popoldne so pripeljali v Maribor iz občine Lormanje pri àt. Lenartu v Slov. goricah nekega posestnika, ki je obolel na steklini. Okrog božiča ga jc ogrizel pes, o katerem nihče ni sumil, da je bil stekel. Posestnik se za rano ni brigal ter se je sama zacelila. Pred 14 dnevi pa je obolel na čudni bolezni. Pričela ga je boleti glava, izgubljal je zavest, bolel ga je celi život. Znaki Kaj se godi đoma Neka? pripomb k krizi naše srednje šole. Najprej to-le. Knjižico, ki jo povzdignila glas slovenskega naroda v kritičnem momentu, ko sc pripravlja nov srednješolski zakon, tako mogočno, da so ga Culi daleč preko mej Slovenije, je napisal — upokojenec, in sicer upokojenec proti svoji volji, ki bi bil lahko še daljo služil in — čigar nadaljnja služba bi države ne veljala niti pare več nego njegov pokoj. Ko se je poleti 1920 izvedelo o Westrovi upokojitvi, je marsikoga, ki ga bole napake, ki jih dela naša vlada, obšla mučna misel: Ali se to nc pravi norčevati se iz davkoplačevalcev, če država ob cusu, ko ji kruto primanjkuje kvalificiranih moči za srednješolsko službo, pošilja v pokoj ljudi, ki so ie sposobni za službo in ki bi še radi služili, radi služili za ieto ceno kot »počivajo:? Co bi to delala država s preobilimi dohodki, bi Človek to še razumel. Čc pa to dola država, ki pobira od beraško plačanega uredništva prisilne prispevke za vpoplavljence«, ne da bi mogla ali hotela povedati, kdaj bodo »poplavljenck s temi prispevki odškodovanj za svojo izgubo premoženja, potem si pa res človek ntktkor ne more razložiti le nepojmljive darež-ljivosli države nasproti osebi, ki ni za upokojenje nikdar prosila. Človek skoro želi, da bi ne bilo res. da se vsaka krivica maščuje... tudi krivica, ki se ileln davkoplačevalcem z razsipanjem državnega denarju. Krivica se je pa seveda delala samo davkoplačevalcem in šolski upravi, kajti nadzornik Wester je za svojo osebo lahko zadovoljen, da mu ni treba delati za izboljšanje šolske uprave ob času, ko so tozadevni predlogi večkrat našli na merodajnih mestih le malo odziva. No, Wester ne počivam. Če bi bilo šc treba dokaza, kako neumestno jc bilo, da so ga upokojili, bi Wester lahko pokazal kar svojo knjižico, ki jo je napisal v prvem polletju svojega -pokoja'. Sredi debate smo, katero je sprožil — in tudi želel sprožiti — pisatelj s svojo knjižico. Dotika se v njej vseh vprašanj, ki se tičejo stanja srednje šole iu potreb njene reforme. V naslednjem se hočemo ozreti samo na nekaj točk v knjigi in dostaviti k njim par opazk, bodisi, da hočemo na kako mesto posebej opozoriti, bodisi da želimo izraziti mnenje, ki se v malenkostih loči od pisateljevega stališča. Saj uči izkušnja, da človek tem bolj želi slišati,pripombe k svojemu delu, čim več truda je vanjo vložil. Neque enim nlli patieutius reprehenduntur, quam qui maxime laudari mereutur. (Plinius.) 1. Ali jo realka potrebna? Središče knjižice je brezdvomno predmetnik na str. -II. Tam pokaže pisatelj konkretno, česa naj so dijaki tiče in v kakem obsegu. Izjavlja se za tri tipe srednje šole: humanistično gimnazijo (kratko: gimnazijo), realno gimnazijo (licej) in realko. Tu se mi zdi potrebno, da si zopet po-kličem v spomin, kar so rekli pred kakima dvema letoma o realkah vseučitiški profesorji v Nemčiji. V pruskem prosvetnem ministrstvu se je vršilo posvetovanje o novih tipih srednje šole; udeležilo so ga je 25 >»t>uč. profesorjev (meri njimi so bili tudi profesorji s tehnike). Vseh 25 profesorjev je brez ozira nn stroko, ki so jo zastopali, soglašalo v tem, da morajo biti vse sre Inje šole zgrajene ua pouku latinščine iu da naj se realka sploh odpravi kot srednja šola, ki pripravlja za univerzo. Stališče profesorjev na tehniških visokih šo-j lah v Nemčiji nas spominja na znamenito izjavo profesorja matematike na ljubljanski univerzi dr. R. Zupančiča, ki je rekel iz svoje skušnje z. dijaki, ki študirajo na univerzi (ali tehniki) matematiko. so bili absolventi klasičnih gamnazij vedno in povsod neprimerno boljši kakor absolventi realk.t V zvezi s to izjavo nam je šo bolj jasno, zakaj želijo profesorji na tehniških visokih šotah ( v Nemčiji, da bi njihovi slušatelji prihajali z gim-' nazij in ne z realk. Uaz.umeino tudi željo lnarsi-lcakega profesorja na naših realkah, da bi se latinščina poučevala tudi na realkah. Po našem mnenju bi torej zadoščala dva tipa srednje šole: gimnazija in licej Saj imamo mnogo meščanskih šol, ki imajo skoro isti učili načrt kakor sedanja nižja realka (oz. nižja realna gimnazija). Morebiti bi pa sedanji enohii tip srednje šole lahko ostal v bodoče kot realka. i. Ali naj pričnemo s francoščino ali /. nemščino? To vprašanje je. stopilo pri sedanji srednješolski debati v ospredje. Da nc bo nejasnosti: ne gre za to, ali naj se goji samo francoščina ali samo nemščina, ampak za to, kateri jezik naj se prične poučevati j> r c j in naj so goji v večji meri. Upam, da se bo o tem vprašanju izjavil v »Slovencu« šolnik, ki poučuje oba jezika kot glavna predmeta. O nekaterih straneh tega vprašanja j pa lahko sodi človek, tudi če bi se nikdar ne ! bil učil francoščine. Kar se lice namreč praktič-negn pomenit -/.nanjo nemščine in francoščine ima , vsak človek več ali mani izkustva, kateri jezàk mu je bolj jiolreben. In praksa nas uči, da bi človek brez precejšujogu obvladovanja nemščine ue mogel brati uiti vsega Prešerna, da bi ne razumel pri študiju literarne zgodovine cole vrste pisem Prešernovih, Zoisovih i. dr., da bi mu bil nedostopen ne samo Valvasor, ampak da bi prišel v zadrego pri večini zgodovinskih listin iz minulih časov, če prideš kot uradnik med nemški del naših državljanov, ti ne bo večalo no ugleda in no zaupanja prebivalstva, če boš kakor mnogi uradniki v Italiji z ljudmi občeval po tolmaču Da večji trgovci zahtevajo od svojih uslužbencev znanje nemščine in da pri nas nikdo niti ne misli na to, da bi se s trgovske, šole nemščina odpravila, jo znano. Vse to govori tako jasno za praktične potrebo nemščine, da potrebe znanja nemščine nikdo niti ne taji. Na drugi strani je pa seveda tudi resnica da smo bili Slovenci doslej v preveliki meri navezani skoro samo na nemško kulturo in da je za našo lastno kulturo potrebno, da jo oplodimo tudi z večjim stikom z romanskimi jeziki. Morebiti bi se dalo razmerje nemščine in francoščine do naših praktičnih in kulturnih potreb tako izraziti, da bi rekli: nemščina ima za nas predvsem praktičen pomen, francoščina pa predvsem kulturen pomen. (Pri tem seveda niti od oale? nc tajimo kulturnega pomena učenja nemščine.) Nemščino naj se torej tiče predvsem tisti, ki jo bodo praktično rabili, francoščine pa tisti, ki jo rabijo za jioglobilev in osamosvojitev naše kulture. Ti razlogi nas pa privedejo do tega. da je Westrovo stališče, ki ga jo o.:kazal francoščini iu nemščini, v celoti pravilno. Od učencev, ki se vpišejo v I razr., jih morebiti niti polovica ne pride v višjo gimnazijo. Kazidejo se po dovršeni nižii bolezni so bili vedno hujši in pred par dnevi je naravnost zbesnel. šele tedaj so jeli sumiti, da je obolel vsled ugriza steklega psa, kar je zdravnik potrdil ter odred 1 takojšen prevoz v bolnico. Bolnika so zvezanega naložili na voz, ga pripeljali v Maribor, kjer so se ustavili najprej na policiji, ki jih je napotila v boln co. V bolnici niso bolnika sprejeli, ker nimajo za to potrebnih prostorov. Spremljevalci so nato odšli na kolodvor ter ga prepeljali v Celje v Pasteurjev zavod. Med vožnjo in v Mariboru je bil bolnik popolnoma miren, lahko je hodil, vendar se ni več zavedal, kje se nahaja in kaj je z njim. Bolezen je že tako napredovala, da bo pomoč skoraj izključena. Radi malomarnosti je na ta način propadlo zopet eno človeško življenje. Slovenci v Vsi Slovenci morajo iz službe. Prometni minister Ciano je Slovencem v Italiji predobro znan. Lansko leto je ognjeviti Ciano sam obiskal Trst. V veliki dvorani na potši je imel govor. Slovenski uslužbenci so iz ust ministra pričakovali pravične besede. Taka beseda bi bila prav v Trstu, kjer je višje urada štvo predvsem iz maščevalnosti neusmiljeno potiskalo še zadnje slovenske uslužbence na cesto. In kaj je naredil minister Cianc? Udaril je z vso silu po ubogih slovenskih pismonoših. .Gorje še onim, ki še uiso pozabili na Avstrijo]« Tako je govoril m nister I. 1926.1 Pametni so se smejali, predstojniki slovenskih uslužbencev pa so se zadovoljno muzali. M nister je naprtil vse grehe Avstrije na slovenske poštarje. Breme je pretežko 'n od takrat cepne skoro vsak teden kak slovenski pismonoša iz službe. Nedavno je poštni ravnatelj v Vidmu odpustil kar tri pismonoše. Odpuščeni so Kravanja Matija v Bovcu, Bevk Franc v Cerknem in Ferjan-čič Frančiška v Črnem vrhu nad Idrijo. Družinske razmere imenovanih so obupne. Nič boljše razmere ne vladajo na železnici. Znano je, da ie Cjano premestil vse slovenske železničarje v Italijo Skoro polovica se jih je moralo odpovedati službi, ker n so hoteli zapustiti koščkov zemlje, ki so si ga kupili s trdimi prihranki in ga med prostim časom obdelovali. Poslanec Besednjak je ponovno posredoval in prosil ministrstvo, naj pusti na Primorskem vsaj nekatere družine, ki -o se nahajale v kritičnem položaju. Minister je svoje prve obljube pojedel in zagnal slovenske železničarje po vsej Italiji Tudi je odpustil mnogo železničarjev Danes se godijo še hujše krivice. Železnica ne sprejme več slovenskih delavcev. Oni, ki so morali pustiti delo radi vojaščine, se po dovršitvi vojaške službe ne vzamejo več na delo, češ da ne zadostijo predpisom. Od slovenskih delavcev zahteva železniška uprava, da znajo italijanski pisati in čitati. V Trstu se je nedavno vršila preizkušnja. Pri »izpitu«- so seveda padli vsi Slovenci. Par dni pozneje so prejeli odgovor, da jih železniška uprava ne more sprejeti več v službo, »ker ne odgovarjajo zahtevam.« In tudi do odpravnine nimajo pravice. Od slovenskega delavca zahteva g. minister Ciano, da mora znati italijansko pisati. Kaj pa bi nastalo, ako bi minister Ciano stavil enake zahteve železniškim delavcem v Južni Italij', kjer je po uradnih statistikah 67 odstotkov nepismenih? Razbnjnistvo v Istri. Kmet Ive Išič se je napravil navsezgodaj iz Peruškov v Vodiijan z vozom, S seboj je vzel tKKK) lir. da plača blago, ki ga je kupil v neki trgovini v Vôdrijanu. Na cesti, ki pelje iz Krnice v Marčano, ga je okoli pele ure in pol napadla petorioa razbojnikov. Eden ga je udaril po čelu in ga vrgel z voza, drugi so mu med tem izrezali iz jopiča listnico. Razbojniki so nato izginili ; denarjem v bližnjem gozdu. Prebivalstvo je ta rop silno prestrašil, ker se taki napadi v teh krajih še niso pripetili. Cesta v Vodnjan se je smatrala za eno najbolj varnih v Istri. Ta napad dokazuje, da je razbojništvo v Istri gotovo na višku. Dnevne novice k Slov. glasb, društvo »Ljubljana« proizvaja na koncertu v Trbovljah (v nedeljo, dne 20. febr.) izmed novejših zborov Hoch-reiterjevo »Uspavanko« (Pevec, VI., 1926, št. 3,—4.), izmed starejših pa vedno lepo Foersterjevo »Ljubico«, dalje 3 ruske cerkveno zbore od Arhangeljskega, Cujkovskega in Grečauinova, čigar zbor »Voskliknite Gospo-devi« tvori zaključno točko celotnega sporeda. Ruska cerkvena glasba je svet popolnoma zase, izliv globoke vernosti preprostega ruskega naroda. V svojem ustroju je popolnoma priprosta, toda ravno v lej preprostosti pa leži neverjetna moč izraza, ki poslušalca nehote potegne za seboj. Poleg tega so na sporedu zastopani tudi naši starejši in novejši skladatelji. * »Mentot^. Uredništvo je sprejelo 3—4. številko tega izvrstnega dijaškega lista. Vsebina: Sempronij Tiro: Iz dnevnika starega profesorja (nadaljevanje); Jože Pogačnik: Slovo (pesem); S. Kranjec: Pred petsto leti v turškem in tatarskem ujetništvu (konec) ; Trentar: Spomini na dr. Jan. Ev. Kreka; Janko Mlakar: Moja prva zimska tura; prof. D. P.: Rainer Maria Rilke. Dorošenko: V soln-čecu... (pesem); Fran Rndešček: Med Ma-lisori; Emil Fanič: Nihče me ne razume...; Vlad. K. Arzenjev: Za dragocenim korenom; Dorošenko: Pa se bom vrnil... (pesem); E. Rakovec: Astronomske naloge. — Delo najmlajših: Glasovanje o dijaških čepicah.— Naši pomenki. — Mali obzornik. — Važne knjige. — Malo za šalo, malo za res. — Na ovoju: Šah. — List toplo priporočamo dijnkom incU.jakinjam vseh vrst srednjih in sličnih šol. Nudi res dosti zdrave zabave in temeljitega pouka. Naroča se pri upravi v Ljubljani, Miklošičeva c. 7 in stane za dijake Din 30, za druge Din 40 na leto. •k Dva smrtna slučaja v rodb;ni. Včeraj smo poročali, da je umrla v Nimnem pri Rogaški Slatini gospa Katarina Novak, mati zdraviliškega uradnika g. Fr. Novaka v Rog. Slatini. Snoči je pa umrla tašča g. Novaka gospa Marija Škerjanc v Rogaški Slatini. Pogreb gospe Škerjanc bo v nedeljo popoldne ob 3. Hudo preizkušeni rodbini naše iskreno sožalje, pokojnicama pa svetila večna luč! k Na vlaku. Zadnje dni je potovala neka vesela družba, ki se je dobro zabavala v vlaku. Na predlog g. Boliča je ista družba nabrala za nas najbednejše Din 37, katere je soproga imenovanega oddala Podpornemu društvu slepih, Ljuliljana, Wolfova ul. šL 12. Prav prisrčno se zahvaljujemo vsem darovalcem, zlasti pa g. Boliču. ■k Gradbeni inženerji se opozarjajo na razpis ukazne službe vojnega gradbenega in-ženerja-uradnika v poveljstvu vardarske di-vizijske oblasti. Prošnje je vložiti do 1. marca 1927 pri menovanem poveljstvu. Pogoji so na razpolago pri tajniku Združenja jugoslovanskih inženerjev in arhitektov, sekcija Ljubljana. k Jugoslovanski dijaki na nemških univerzah. V letnem semestru 1926 je bilo na univerzah v Nemčiji 7530 inozemcev. Med temi je bilo 253 podanikov kraljevine SHS. Od teh jih je študiralo v Prusiji 125, na Bavarskem 59, na Saksonskem 40, v Wtirtenberski 17, na Badenskem 7, 2 v Hessenu, 2 v Braun-schweigu, 1 v Thiiringenu. Od drugih balkanskih držav je istočasno študiralo v Nemčiji iz Grčije 315, iz Bolgarije 697, iz Romunije 632, iz Madžarske 327, iz Albanije 11. k Posestniki in župani, pozor! Veliki župan ljubljanske oblasti razglaša, da imajo na podlagi zakona sktbeti in vse potrebno ukreniti, da bodo posestniki, oz. zakupniki kulturnih zemljišč očistili vsa sadna in druga grevesa, grmovja (tudi odsekane ali odlomlje-ne veje), plotove, zidane vrtne ograje itd. go- j seničnih gnezd oziroma njenih zapredkov in I jajčec, čim jih opazijo, ter da jih sežgo ali na kakšen drug način uničijo. Nadalje je posvetiti posebno skrb zatiranju krvne uši na jablanah, ki se je v zadnjih letili po vsej oblasti močno razpasla. Krvna uš se pojavlja na jablanah zlatsi v razpokah na deblu in debelejših vejah v velikih naselbinah. Na napadenih deblih in vejah se opaža nekaka bela, bombažu slična prevlaka. Zaradi močnega pojava krvnih uši, ki povzročajo na deblu in vejah otekline in rane, drevo oslabi. Mladice in tanjše veje se zaradi nastalih ran večkrat posuše. Krvno uš zatiramo na ta način, da napadena (okužena) mesta na deblu.in vejah ponovno otremo (drgnemo) s krpami (cunjami), ki jih namočimo v a r b o r i n u (dobavlja ga »Chemotechna« v Ljubljani, Mestni trg 10), v špiritu raztopiti (emulziji) petroleja in mila ali tobačnem izvlečku ild. Nama-r.ana mesta potem po možnosti še namažeino z manj vredno mastjo (koža od slanine), da s tem preprečimo ponovno naselitev uši. Ker se krvna uš večkrat naseli tudi na gornjih ko- i reninah jablan, moramo vsako napadeno drevo plitko odkopati ter uničili krvne uši ludi na koreninah, ako jih tam opazimo. V vseh vrašanjih zatiranja gosenic, krvne uši. 1 akor tudi vseh drugih škodljivcev, se občinski uradi lahko obrnejo na pristojne okrajne kmet referente, kaierih dolžnost je. da jim pri tem pomagajo z nasveti in poukom. Opuščanje dolžnosti, ki jih ta naredbn nalaga županom, se kaznuje z globo od 300 Din. Oni posestniki ozir. najemniki, ki ne bi hoteli imeno-vanih škodljivcev na svojih zemljiščih zati- ; rati, so istotako kaznujejo z globo do 300 Din in bodo razen tega primorani, plačati še stroške za zatiranje, ki se bo v takih primerih izvedlo po občinskem uradu. ic Sedemlotnica smrti dr. Pera Rogulje. Vse hrvatsko katoliško časopisje se te dni spominja obletnice začetnika in največjega moža v hrv. kat. pokretu dr. Pera Rogul e. Mi le že'imo. da bi spomin na to kristalno čisto dušo, na to poosebljeno ljubezen do ka- j tcliškega javnrga dela vselej združevala naše ' brate Hrvate, da bi v njih nikdar nesloga ne zmagala in jim nikoli ne upadel pogum v nadčloveško težkem oranju ledine zlasti v političnem oziru. kr V strojno podčastniško šolo v Kum-boru v Boki kotorski se bo do 1. oktobra t. 1. sprejelo okoli dvesto učencev. Šnla traja dve leti. Učenci se bodo na državne stroške izobrazili za strojnike in elektrotehnike. Pogoji za sprejem se dobe pri okrožnih vojaških poveljstvih in okrajnih glavarstvih. •k Sneg v Zagorju. V dalmatinskem Zagorju je zapadel visok sneg. Vsak promel je prekinjen. ■k Razširjenje zagrebške univerze. Zagrebški listi poročajo, da bo zagrebška medicina v tekočem letu dobila več novih znanstvenih institutov. kr Naseljevanje Dalmatincev. Izseljeniško gibanje na dalmatinskih otokih zavzema vedno večji obseg. Te dni je zopet odpotovalo nad 60 oseb v Južno Ameriko. Silna revščina tira uboge ljudi za zaslužkom v tujini. •k Imenovanje ulic v Zagrebu. V kratkem se bo izvršilo preimenovanje zagrebških ulic. Najlepši trg se bo imenoval po kralju Aleksandru, večina ulic pa bo dobila imena slavnih hrvatskih kraljev. •k Hripa. V osiješki oblasti je nad 8.000 oseb obolelo na hripi. Vse šole so zaprte. kr Samomorilna epidemija se je razpasla v Osjeku kot menda še nikoli. V prvih šestih tednih je bilo v tem razmeroma malem mestu že 'M saiiioumorov in poizkusov Lansko lete jih celo leto ni bilo toliko. To je posledica kina, »šuada« ,n slabih časopisov. k Nogavicc, vezenine in žepne robce kupite najceneje v trgovini Osvald Dobeic, Ljubljana, Pred škofijo 15 in Sv. Jakoba trg 9. it Došla vol.ka izbira krasnih bluz in otroških obleke. — M. Kristofič-BuSar. gimnaziji po raznih praktičnih poklicih. Zelo dosti jih prestopi v strokovne šole, na učiteljišče ali pa gredo k trgovini in obrti. Za vse te pomenja znanje nemšSne vsaj v sedanjih razmerah nekaj, kar jim v njihovem bodočem poklicu več koristi nego znanje francoščine. Kadar govorimo o potrebi, da se omeji pri nas prevelika navezanost na nemško kulturo, ne smemo ene stvari pozabiti: inteligenca, ki bo izšla iz sedanjih realnih gimnazij in realk, bo tak precej obvladovala francoščino, ako kdo ne bo v šoli posebno len; saj se je bo učil 6—7 lçt. Abi-turientje bodo torej lahko nadaljevali študije v Franciji in zasledovali francosko slovstvo, kar mo-roma vsekakor pozdraviti že ko! zdrav protiutež proti dosedanjemu prevelikemu vplivu nemščine. Sicer bo pa, kakor rečeno, prinesel »Slovenec« v kratkem obširnejšo razpravo, ki ne bo utemeljila samo potrebe pouka francoščine, ampak bo opozoif la ludi ua druge jezike, ki naj bi se gojili po naših srednjih šolah; kajti narod mora imeti vsaj po nekaterih izobražencih stk z vsemi evropskmi narodi (Rusi, Angleži I), ako noče biti enostransko informiran. Radi tega naj se tudi ne poučujejo po vseh srednjih šolah v Jugoslaviji isti tuji jeziki. — Glede francoščine bi želeli pripomniti k Westrovi knjigi, naj bi se pričela poučevati ne šele v 5. razredu, ampak že prej. Poleg kulturnih razlogov govori za francoščino pri nas momentano naš politični položaj; zdi se nam, da smo za dolgo dobo navezani na zavezništvo Francije. Ker so baš bridki dogodki zadnjega časa pokazali, da nimamo v svetu baš preveč prijateljev, smo na svoje zaveznike navezani toliko bolj. Ene stvari pa pri tem nikari ne pozabljajmo: politična prijateljstva diktira drža- vam vsakokratni politični položaj in so radi tega . podvržena vsem možnostim. L. 1866. se je Avstrija \ borila z Italijo in Prusijo, pozneje pa je tvorila ž njima trozvezo! Toda naši neposredni sosedje bodo ostali Nemci v vsakem slučaju in v .sakem slu-I čaju bodo tudi Nemci del prebivalstva naše drža-! ve in sicer znaten del. Narava nas je navezala na : Nemce, da moramo živeti ž njimi skupaj, oz. v 1 najbližji soseščini. Tudi danes ne zagrešimo nikakega narodnega izdajstva, če mirno priznamo, da nemški vpliv ni bil samo slab, ampak v marsičem dober, dasi smo se res morebiti baš od obmejnih Nemcev : navzeli nekaterih nazorov, ki niso prinesli Nemcem časti in je ne bodo nam. 3. Dvoje pripomb k predmetniku. Na gimnaziji ima latinščina v 3 in 4. razredu po 6 ur na teden, na licejih pa po 5 ur; v višjih razredih je število ur na obeh tipih enako. Nam bi bolj prijalo, če bi bilo število ur v nižjih razredih enako, dočim se v višjih lahko razlikuje za kako uro. Kajti v nižjih razredih se mora vzeti povsod isto, dočim se v višjih lahko îita nekoliko več strani kakega pisatelja ali nekoliko manj. Za slovnico v nižjih razredih mora učitelj brezpogojno imeti precej časa na razpolago, sicer preveč trpe učenci in učitelj. Verouku bi dodelili v 7. in 8. razredu po 2 uri že radi tega, ker bi ene ure sploh ne dali radi kakemu predmetu. Kajti pri eni tedenski uri učitelj ne ve, ali naj razlaga ali samo sprašuje, da dobi za konference svoje rede. Enourni pouk na teden bi tudi katehetom še bolj otežkočil njih vse prej nego lahko službo. Če je veroučitelj na mestu, bi ga po našem mnenju z zanimanjem poslušal celo učenec, ki bi bil druge vere od vero-učitelja Baš ta predmet posega v premnogo vprašanj praktičnega življenja in znanosti. 4. 0 zunanjih straneh šolske uprave. Odobravamo predlog, naj se zopet uvedejo letna poročila, kakor tudi, da naj plačujejo leni in zan!karni dijaki »šolsko globo«. To bo bolj vplivalo na pridnost in vedenje nego čepice, ki se nam zde nepotrebne. Dijakaa sicer mika, da bi se postavljal z visoko številko na čepici, a baš radi tega bi gledal na tovariše iz nižjega razreda, kakor da bi bila vsak v drugem »činu«. Kar se tiče sprejemnih izpitov za I. razred, bi pa navedli mnenje ravnatelja Milinkoviča v zadnjem Glasniku Profesorskega Društva: >Mi sta-riji, ko j i smo ran (je radili sa djacima koji su polagali prijemni ispit, a tako isto radimo sada sa djacima koji ne polažu prijemni ispit, vrlo dobro smo uvideli i osel ili razliku i rezultate rada sa onakvim i ovakvim djacima. Pa kad je več tu naše dugogodišnje iskustvô, zašto se nebi tirne koristile 1 naše mladje nastavn'Čke generacije?!« Da navežemo ob sklepu nn baš citirane besede! O Westrovi- knjižici so se čuta različna mnenja in se bodo še cula, kakor jo naravno pri delu, ki posega v toliko aktualnih vprašanj. Vsekako pa je hvalevredno, da je mož. ki je bil '28 let s srcem pri šoli. nam podal rezultate svojega izkustva, ne radi lega. da bi se uprli zdravi evoluciji in potrebnemu napredku, ampak da bobo ohranili lo, kar je imela liaa srednja šola doslej dobrega. In imela ip dosti več dobrega, nego so ii reforme zadnjih let priznavale! I. Dolenec III. PREDPUSTNH PRIREDITEV GRAFIKE PUSTNO SOBOTO 26. FEBR. V KAZINI £fnlblfana © Nastopno predavanje dr. Ogrisa. Včeraj zvečer ob 6 je imel v univerzitetni zbornici svoje nastopuo predavanje dr. Albin Ogris, znani slovenski teoretik nacionalne ekonomije, ki je sedaj imenovan /a docenta na ju-ridičui fakulteti. Za predmet svojega nastopnega prçdavanja si je dr. Ogris izbral: »O ren-labilitetnj statistiki delniških družb v Sloveniji ?a leta 1919. do 1. 1925.« Predavanju je prisostvo1 al med drugimi tudi rektor dr. Luk-man ter številni univ. profesorji in akademiki. Caslna je bila udeležba tudi s strani ostalega občinstva, ki je po'.orno sledilo za laika sicer težavn . toda zanimivi in aktualni temi. O Predprodaja vstopnic za Mladinsko akadem'jo je danes v trgovini pri Ničmanu, ju'ri dopoldne od 8 naprej do akadem je ob po) popoldne pa se dobe v Ljudskem domu, I. nadstropje. Ker je povpraševanje /a vstopnice zelo živahno, naj si jo vsak čimpreje preskrbi. O »Veleturist«, veseloigra v treh dejanjih, je dosegla zadnjo nedeljo v Ljudskem odru velik uspeh in je nudila občinstvu obilo zabave. Zato jo Ljudski oder vprizori še enkrat v nedeljo 20. t. m. ob polosmih zvečer. Predprodaja vstopnic danes ves dan v Ljudskem domu v društveni nabavni zadrugi, zvečer od 5. do 7. pa v pisarni Ljudskega odra. O Natečaj za regulacijo Gradaščice prinaša danes »Urodni list«. Glavni odbor za obdelovanje barja v Ljubljani razpisuje pismeni ofertni natečaj za prekop in obrežna zavarovanja potoka Gradaščice med jezom v Kožarjih Načrti, pripomočki in podrobnejši pogoji so na vpogled pri načelniku gradbenega vodstva g. ing. Alojzu Hočevarju, okrajni hi-drotehnični oddelek v županijski )vladni) palači v Ljubljani II. nnstr., soba št. 1, ki daje tudi podrobnejša pojasnila. Pismeni oferli morrjo biti radi nujnosti vloženi do 25. febru. 1927 do 12. ure dopoldne ravnotam. — Glavni odbor zn obdelovanje barja v Ljubljani. © Vodstvo avstrijskega konnlata za od-išlim svetnikom g. Slrautzom ie prevzel 17. t. m. višji rev;drnt in gerent g. Josp S t r a d -n e r, ki ga ob tej priliki Ljubljana z vsemi simpatijami pozdravlja. © Še k članku o ljubljanskem pogorelem gledišču pred 40 leti. Prejeli smo: Po požaru je začel podirati zidane ostanke p< gorišča oddelek prisiljencev iz bivše prisilne delavnice, pri čemer se je zgodila velika nesreča, ki je zahtevala smrlno žrtev mladega delavca Turnhofferja. Nesreča se je zgodila tako-le: Prisiljonec — Zg. Avstrijec — je prosil tova riša Turnhofferja — Korošca — za pitno vo do. Ta mu jo je prinesel na prvi oder, od koder jo je njegov žejni tovariš po vrvi potegnil k sebi. V tem trenotku pa je vrv po-vzročila, da je padla že itak zrahljana opeka rurnhofferju ravno na sence in je ta čez phr Jr izdihnil. To je bil zadnji tragični dogodek v zvezi s starim ljubljanskim pogorelim glediščem, ki je zahteval življenje nemškega delavca. — Očividec. 0 »Ljubljana«. Danes zvečer ob osmih skupna pevska vaja. Zaradi važnosti udeležbi obvezna. — Pevovodja'. © Pat in Patachon prideta jutri v nede Ijo v Rokodelski doni na zabavo prosvetnegi društva pri Sv. Krištofu. Na sporedu je št burka Napoleonov samovar, deklamacije, pet je. kupleti, šaljiva pošta itd. Pri pogrnjeni! mizah. Za'etek ob šestih zvečer. 0 Najmanjši in najmlajši general pri pelje v nedeljo svojo vojsko v Ljubljano. 01 poîstirih se nastani v Ljudskem domu, kje« bo glavno vežbanje njegove vojske. © Alkoholizem. Zdravstvena predavanje prosvetnega odseka Del. zbornice so vzbudila med ljubljanskim delavstvom veliko zanimanje. Tako sc .jo zbralo na zadnjem predavanju g dr. Vrtovca tristo delavcev in delavk. V pondeljek, 21. t. m., priredi ob polosmih zvečer v veliki dvorani Mestnega doma omenjeni odsek predavanje n alkoholizmu. Predaval bo g. oficijal Pahor. Predavanje bodo spremljalo skioptične slike. 0 Smrtna kosa. Dne 17. t. m. je umrl po dolgotrajni mučni bole. ni g. Slavoj G ii rine r, škontisl Mostne hranilnice, bral ge Marije pl. Trnkoczyjeve. 0 Zveza trezno mladine. Danes ob pol-petili se vrši kurz iz alkoholnega vprašanja v Akad. kolegiju za uižješolce. Ob polšeslih pa se vrši kurz iz alkoholnega vprašanja za višje-šolce. Po kurzu druga širša odborova seja. O Strokovna zveza javnih nameščencev v Ljubljani se iskreno zahvaljuje vsem cenj. tvrdkam za darovane dobitke, kakor tudi vsem članom in prijateljem, ki so z navdušenjem sodelovali in pripomogli k naši dobro uspeli veselici, ki se je vršila dne 5. februarja v kleti I. del. konz. društva, Kongresni trg 2. — Odbor. 0 Nezgode v tovarnah. V tovarni papirja v Vevčah se je včeraj ponesrečil delavec Zupančič Anton. Dopoldne, malo pred tO. uro ga je zagrabil stroj ter ga težko poškodoval po glavi in gornjem truplu. Prvo pomoč je nudi ponesrečencu dr. Derč. Druga nesreča se je pripetila včeraj popoldne v tobačni tovarni. Kurjač Anton Hirsch je hotel malo pred 2. uro popoldne zakuriti ter je razsekal desko v trske. Pri sekanju pa je ena trska nesrečno odletela, da se je zadrla Hirschu v stegno. Oba težko ranjena ponesrečenca so prepeljali z avtom rešilue postaje v deželno bolnico. © Vlom. Bančna uradnica, gdč. Anica Zabukovec je prijavila policiji, da je v četrtek vlomil v njeno stanovanje v Stritarjevi ulici neznan vlomilec, ki je odnesel iz njene spalnice več dragocenosti, med temi tudi dvanajst malih briljantov. Vlomilcu so morale biti razmere dobro znane. Pretaknil je vse nezaklenjene predale, zaklenjenih pa se ni dotaknil. Enako je pustil na miru tudi hranil-nično knjižico. Skupna škoda, ki jo trpi Zabu-kovčeva, vnaša 5000 Din. O Pogrešana dijaka. Ze od torka dalje se pogrešata mlada trinajstletna dijaka, gimnazijca Dolžansky Ivan in Lozar Marijan. Dol-žansky je pristojen v Bukarešto, stanoval pa je na Dvornem trgu, Lozar Marijan je doma v Ljubljani v Gosp ski. ulici: Oba dijaka sta za svoja leta dobro ra vila in okroglega obraza. Kam sta po' egn'la n; zn no. 0 H'ida žon«ka. M'ca z 1'ans' e resic ro'i že dali časa hudo ëzo nn svojo sosedo, šest-in'es'de- 1 'n starka M D. V četrtek sla se ob neki t rilikj p šten i sprli, n i ar je Mira peg abila sosed n lonec in ga zagnala v slar-ko. Starka je zbežala v svoje stanovanje, zbe-snola Mica pa za njo. Nastal je silen hrušč in trušč, med katerim se je najbolj razlegal Micin glas: »Se danes mora poginiti, pa čeprav sedim do smrti v arestu!« Dobri sosedje so pomagali starki, da je zbežala pred Mico po lestvi skozi okno. Mica se bo morala zagovarjati radi nevarne grožnje zoper telesno varnost. © Policijsko vesti. Včerajšnja policijska kronika pomeni dogodek zase: policija ne beleži namreč niti ene aretacije, kar se pripeti le vsake kvatre enkrat. — Miha je dolgo časa pokušal, kakšno je Figovčevo vino, končno pa je pričelo poskušati vino njega, če je dovolj močan, kar pa Miha ni'bil. Vino je vrglo Miho s tako silo na tla, da se je znatno ranil na čelu. Morala sta priti kar dva stražnika, da sta ga prenesla v hlev na slamo, kjer je prespal noč ter se nato zjutraj čudil, kje se je neki tako grozno tepel, da je ves krvav. — Gospod Jože nima službe in marsikdo je še danbs nima. Toda gospod Jože ni kar si bodi in si zna pomagati. Gospe K., ki je brez stanovanja, se je predstavil kot zelo uplivna in odločujoča oseba pri stanovanjskem sodišču. Izvabil je od nje 1G2 Din, od njenega moža pa 125 Din. češ, da bo za kolke na prošnjo, stanovanje pa dobi, seveda gotovo; je že pralno, samo odloka še manjka. Odlok bo seveda prispel, namreč v obliki povabila r; 12. Anton Foers'er: Ljubica, mešani zbor; 13. dr. Fr. Kimovec: Ti boš pa doma ostala, s tenorskim samospevom; 14. Arhangeljskij: K Bogo-rodice, ruski cerkveni zbori; 15. Čajkovski: Angel vopi.iaše, ruski cerkveni zbori; 16. črječaninov, Voskliknite Gospodevi, ruski cerkveni zbori. Ali jo to socialno? Podjetnik Hanek je dobil od rudnika dovoljenje, da sme pod nasipi, kamor se iztovarjajo razni jamski odpadki, med katerimi je precej premoga, zbirati ter zbrani premog oddajali po 06 Din za voz s'rankam, kot za bolnjco itd. Zaposlenih ima pri tem delu okoli 30 mladih ljudi, večinoma nepriiaviieinh bolniški blagajni. Ima pri tem delu nameščenega ludi paznika, da to nadzoruje. Ne gre nam v glavo, zakaj se odganja od nasipov ljudi, ki rabilo premog zase, ali če ga proda kdo tu ali tani kakšen koš, da se s leni denarjem preživi? Ali bi ne mogli to vse delati siromašni ljudje in bi se revščina omilila? ф Prijava reilncirnnih vojnih invalidov! Ker je bilo v zadnjem času reducirano po novem invalidskem zakonu več vojnih invalidov, vdov in sirot, bivainčih na področju tukajšnjega Združenja vojnih irvalidov, se tem potom pozivajo vsi reducirane), da se prijavijo najkasneje do 6. marca t 1. pri vods'vu organizacije, ki bo v smislu zakona pod-vzelo potrebne korake, da se neutemeljene reduk- i cije sistirajo. V to svrho bo posloval tajnik organizacije vsako sredo in sobo'o od 4 do 7 zvefer do vključno (i. marca t. 1. v Rostilni Pravdlè. kjer bo spreiemal prijave reducirnnih vojnih žrtev, ter dajal po'rebna pojasnila. Za vojne vdovo. Vse one vojno-invalidske vdove, katere so bile reducirane, se naj zglasijo v dnevih 21., 24., 28. febraurja najkasneje pa do 4. marca pri tajniku invalidske organizacije v gostilni Pravdič na Vodah in to od 4 do 7 zvečer. ф Razširjena obrt. Zlatar G. Koren razširi svojo obrt tudi na vsa podrobna dela Marsikdo ima to ali ono zlato ali srebrno stvar, ki je zlomljena ali drugače nerabna, pri njem se bo pa lahko \ napravila Iz tega porabna stvar. Hrastnilc Za nedeljsko predstavo »Miklove Zale' vlada vedno večje zanimanje kljub temu, da še do danes nismo mogli plnkatirati, ker še nismo dobili lepakov.Zato vabimo občinstvo tem potom, da se predstave, s katero bo gotovo zadovoljno, udeleži. £ašlco Kmetijsko gospodinjski tečaj. V Rimskih toplicah se je otvoril kmetijsko-gospodinjski lečaj, ki bo trajal deset tednov. Udeleženk je 20. Kakor s« že sedaj vidi, vodijo ta tečaj strokovne roke in je pričakovati lepega uspeha. Vrnil se je na svoje službeno mesto težko pričakovani živinozdravnik g. dr Jerina, ki je svoje posle že prevzel. Stanuje tam kot prej. to je v hiši g. Osolina, v bivši >Bobkovi hiši-. Med uradnimi urami pa ga stranke dobe na okrajnem glavarstvu, soba št. 5. Ljubljansko gledišče DRAMA. Začetek ob 20. uri zvečer. Sobota, 19. februarja ob 16: SKOPUH. Dijaška predstava pri znižanih cenah Izven Nedelja ,20. januarje, ob 15: PRI LEPI KRCMA-RICl. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven Ponedeljek, 21 februarja: UGRABLJENE SABINKE Red A Torek, 22. februarja: Zaprto. OPERA. Začetek ob pol 20. uri zvečer. Sobota, 19. februarja: R1GOLETTO. Gostuje Sig- mund Zalewski. Izven. Nodclja, 20. februarja ob 15: CAVALLERIA RU-STICANA-PAGLIACCI Gostuje g. Zalewski. Ljudska predstava po znižanih cenah. Ob pol 20: GROFICA MARICA. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven Ponedeljek, 21. februarja: Zaprto Torek, 22. februarja: FIGAROVA SVATBA. Red B. Mariborsko gledišče Sobo'a, 19. februarja ob 20: BAJKA O VOLKU. Zadnjikrat. Nedelja, 20 februarja ob 15; REVČEK ANDREJ-ČEK. Ljudska predslava. Kuponi. Ob 20 CIGAN RAIiOX. Kuponi; Ponedeljek, 21. februarja: Zapr'o. Torek. 22. fetruarja ob 20: TOVARIŠI. Abonma C. Kuponi. Bajka o volku ni otroška predstava, kakor so mislili mnogi, pa si je radi tega niso šli ogledat. Da se omogoči obisk te izredno dobro uspele igre | tudi onim, ki so jo zamudili, se vprizori še enkrat, in to zadnjič v soboto 19. t. m. CfučtsUi ođer v Ljubljani Nedelja. 20, februarja: VELETURÎST, veseloigra v 3 dejanjih. Začetek ob pol 8 zvečjr. 'Prosvetna szvexa Homec. Katol. prosvetno društvo priredi v nedeljo, 20. februarja, ob treh popoldne N. Gogolj: Zcnitev, šaloigra v treh dejanjih. Konec ob šestih. Vrhpolje pri Moravčah. Katol. prosvetno društvo vabi k gledališki predstavi; A. Medved: Stari ln Mladi, ljudska igra v štirih dejanjih. Predstava se vrši v nedeljo, 20. t. m., ob 3. uri popoldne v Društvenem domu. Pred igro nastopi moški in mešani pevski zbor. Gorje. Katol. bralno društvo priredi v nedeljo popoldne po večernicah predavanje o preganjanju kristjanov za časa vladanja Neronovega Predavanje spremljajo skiopti£ne slike. Cerknica. Katol. prosvetno društvo vabi člane in prijatelje na zabavno predavanje o Riben-čanu Urbanu, kako se mu godi po svetu, kadar siiho robo prodaja in o Martinu Krpanu. Predavanje spremljajo številne skioptične slike. Predavanje bo v nedeljo, 20. t. m., po večernicah v Društvenem domu. Gospodarski tečaj v Dolu pri Hrastniku se nadaljuje v nedeljo, 20. t. m., ob 9. uri do 12. ure. Predavanje bo o mapi in zemljiški knjigi. Gospodarski tečaj v Križevcih pri Ljutomeru, ki se je vršil 16. in 17. t. m., je izpadel prav dobro. Udeležilo se ga je nad 100 mož in fantov. Sela pri Kamniku. V društvenem domu bc v nedeljo, 20. t. m., po večernicah versko predavanje s skioptičnimi slikami o Mali Tereziji. Semič. V nedeljo, 20. t. m., bo ob 3. uri popoldne versko kulturno predavanje: Marijino življenje v slikah. Predavanje se vrši v Društveneui domu in bo opremljeno r številnimi skioptičnimi slikami. Knjigoveški tečaj se vrši 6. marca v prostorih Prosvetne zveze. Uljudno vabimo knjižničarje, da Sc tečaja udeleže. Tečaj se prične ob 9. uri dopoldne in traja do 5. ure popoldne. S seboj naj prinese vsakdo knjižico in močno šivanko. Oglase sprejema Prosvetna zveza, Ljubljana. Šiška. V ponedeljek, 21. t. m., predava v društveni dvorani g. prof. Janko Mlakar o Tirolski. Predavanje pojasnujejo skioptične slike. Začetek ob pol osmih zvečer. Orel Raka pri Krškem. V nedeljo, 20. februar!«, popoldne ob 3. uri uprizore fantje in dekleta Orlovskega društva na Raki zan mivo igro, polno komičnih prizorov, »Scapinove zvijače s »Knaj-povim kupletom«. Vse skupaj ne bo trajalo nad eno uro. Zalo vabimo tudi okoličanel Črnomeljska orlovska družina priredi v nedeljo, 20. t. m. IV telovadno akademijo ob osmih zvečer v prostorih g. M. Skubica. Bogat spored bo nud.l občinstvu mnogo zanimanja in veselja. Orel pa zopet pokaže sad svojega dela in truda. Uljudno vabljeni vsi prijatelji orlovske mladine! Bog živi! _ Odbor. Orlovski odsek Ruše priredi v nedeljo, dne 20. t m„ ob 15. uri v prostorih stare šole telovadno akademijo. Spored je zanimiv in pester Na to prireditev, ki je prva te vrste v Rušah, uljudno vabimo vse prijatelje orlovske misli. ICrelsova mladina Zalog pri Ljubljani. Tukajšnja podružnica Krekove mladine Zalog-Sp. Kašelj uprizori v nedeljo, dne 20. februarja, ob 3. uri popoldne v dvorani g. Cirila Požarja v Zalogu vitežko igro »Kapelica na gori« v petih dejanjih. Ker jc igra zelo zanimiva, zato se slavno občinstvo opozarja, da te priložnosti ne zamudi. Opozarjamo tudi na predprodajo vstopnic, ki se vrši že v soboto pri tovarišu Pangeršiču. Čisti dobiček je namenjen za nabavo knjig in ustanovitev knjižnice, K obilni udeležbi vabi odbor. SCnjiffe in revije Dr. Jos. C. Oblak, Hoja na Maturino špico. Grcnko-sladki spomini. Str. 16. Cena 4 Din. V prid društvu prijateljev humanistične gimnazije. — Dr. Jos. Č. Oblak, znani potopisec in »planinski« pisatelj, je objavil pravkar spis posebne vrste: »Hoja na Maturino Špico« kot ponatisk iz zadnje številke »Planinskega Vestnika«. Je to humori-stičen spis, ki ga preveva tisti dobrodušen, vedri humor. Dr. Oblak je bil žc kol gimnazijec napisal črtico, v kateri slika »Odisejo« mladega študenta, ki mora po nevarnih potih prehoditi in preplezati osem let gimnazije, da dospe končno na zaželjeni vrh, na Maturino Špico. Ves ta spis, kakor ga je bil napisal pred 30 leti, je v brošuri na novo objavljen. Kot prolog pa je pisec pridejal svojo »izpoved« o pomembnih vtiskih in doživljajih izza gimnazijskih »let nerodnih« ter v njej na dobrosrčno dovtipen način označil svoje nekdanje profesorje, može, ki jih pozna malone vsa naša inteligenčna generacija iz zadnjih treh do štirih desetletij. Dolga vrsta jih je: dobrodušni razrednik Šorn, vzorni šolnik Virbnik, stroga realista Boršt-ner in Wcster, »zadovoljni Kranjec« Bartl in še drugi vzgojitelji, ki se jih dr. Oblak spominja v zabavno-resni obliki. — Kdor se hoče razvedriti ob teh »grenko-sladkih spominih«, naj ne zamudi si kupiti to knjižico, tem bolf, ker fe čisti dobiček namenjen »Društvu prijateljev humanistične gimnazije«, s čimer se hoče pisatelj na plemenit način oddolžiti svoji nekdanji gimnaziji. Brošura sc dobi v knjigarnah ali pa se naroča naravnost pri pisatelju. Nasznanila Godbeno društvo Vrhnika ima predpustm, prireditev na pustno soboto. 26. februarja t. 1., v »Jantarju«. Začetek ob 7. uri zvečer. Bogati spored s koncertom. Prijatelji godbe uljudno vabljeni Pevsko društvo »Zora« na Ježici priredi danes ob 4. uri popoldne veliko zabavo v Stožicah pri »Urbančku« z zelo pestrim sporedom. Uljudno vabi odbor. V Sori pri Medvodah bo na pustno nedeljo ob treh popoldne burka v treh dejanjih »Scapinove zvijače«. Pridite v obilnem številu. 26. lebr. predpustna prireditev »Godbe Vrh* nika«. Član! organizacije javnih nameščencev, somišljenikov SLS, ki še niso poravnali članarine za 1. 1926., se prosijo, da to store nemudoma potom dne 21. maja 1926 poslane položnice, ali osebno v društveni pisarni ali pa o priliki sej strokovne zveze javnih nameščencev, ki se vrše vsakih štirinajst dni v kleti I. del. kons. društva, Kongresni trg 2, ob 20. zvečer; prihodnja seja bo v soboto, 26. t. m One člane, ki ne bi poravnali članarine do 5. marca t. 1., bi bili primorani črtati. Prosimo in pričakujemo, da se boste odzvali našemu pozivu, ker le v združenem delovanju si bomo iz-vojevaii svoje pravice. — Odbor. Šefa Strokovne zveze Javnih nameščencev v LJubljani jc radi nepričakovanih ovir preložena na prihodnjo soboto, dne 26. t. m. — Tajništvo, Gospodarstvo Za zboljšanja trgovinskih odnošajev med Cehoslovaško in 3ugos5avî]©. (Ekspoze inž. Jana Četnega na seji parlam. jugosl. češkosl. ekonomske komisije.) Na seji parlamentarne jugosl. češkosl. ekonomske komisije, ki se je vršila dno 16. ïebri' M'ja v Pragi, je podal inž. Jan Čemy obširen ekspoze o trgovinskih odnošajih med Češkoslovaško in Jugoslavijo. Uvodoma se spominja inž. Cerny znane rezolucije, ki je bila sprejela koncem preteklega leta ob priliki obiska češkoslovaških parlamentarcev. Trgovinski oduešaji med Češkoslovaško in Jugoslavijo se vedno bolj razvijajo, blagovni promet med obema državama stalno narašča. Tudi češkoslovaški kapital se v vedno večji meri udeležuje v jugoslovanski produkciji. Razvoj trgovinskih odnošajev med obema državama pa je navzlic temu treba še nadalje pospeševati in podpirati. Leta 1925. je Češkoslovaška uvozila iz Jugoslavije za 502.3 milij. č. K, leta 1926. pa za 584 milij. č. K. Uvoz iz Jugoslavije se je torej v preteklem letu dvignil za 16 odstot. Glavni predmeti češkoslovaškega uvoza iz Jugoslavije ao bili v 1. 1926. sledeči ( milij. č. K j : žilo 352.6 (1925 296.9), živina 78 9 (69 1), sadje in zelenjava 33.1 (37.7), rudnine 23.6 (12.2), mast 14.4 (8.0), odpadki 12.4 (21.8). kemični proizvodi 11.4 (12.1), tobak 11.1 (6.6), železo in izdelki iz železa 10.1 (3.0), lan, konoplja, juta 8.2 (7.3), živinski proizvodi 91 (10.5), barve in materijal za strojenje 7.7 (7.5), les, premog 5.0 (3.7), hranila 1.5 (1.2), ostale živali 9.3 (2.2), kovine in navadni izdelki iz njih 0.7 (4.8), volna 0.5 (—), izdelki iz lesa 8.4 (—), pijače 0.7 (1.4), stroji 8.4 (—) itd. Češkoslovaška pa je 1. 1926 izvozila v Jugoslavijo za 963.2 milij. č. K napram 820.1 milij. č. K v 1. 1925. Glavni predmeti češkoslovaškega izvoza v Jugoslavijo pa so bili sledeči (v milij. č. K) : bombaž in bombažno blago 290.0 (312.8), eksplozivne snovi 140 3 (—), volna, volneno blago in predivo 129.7 (138.9), železo in izdelki 114.0 (61.9), usnje ln izdelki'41.7 (37 5), lan, konoplja, juta 33.3 (53.4), sleklo in izdelki 31.9 (32.4), sli. ji in deli 28.9 (21.8), konfekcija 20.6 (28.1), izdelki iz kemičnega materijala 19.4 (20.0), papir in izdelki 11.6 (8.6), sadje in zelenjava 9.7 (12.4), les 6.7 in premog 9.3 (skupaj 18.7), svila in svileno blago 9.2 (6.7), kemikal je 7.6 (5.7), koviDe iu navadni izdelki iz kovine 5.8 (4.8), prevozna sredstva 4.8 (1.4), izdelki iz lesa 4.7 (5.8), kaučuk in izdelki 4.5 (3.5), bane 4.5 (4.5), smola 4.2 (2.7), muzikalni instrum. 3.9 (1.4), sladkor 3.8 (0.S), žito in moko in pecivo 3.8 (14.0), voščeno platno 3.7 (3.6), izdelki iz kamna 3.8 (3.8), električni stroji 3.3 (2.8), hranila 1.5 (1.0), rudnine 1.5 (1.5), literarna in umetniška dela 1.1, (—), masti 0.9 (3.0) itd. Naša trgovina z Češkoslovaško je bila v 1. 1926. pasivna za 379.1 milij. č. K (v letu 1925. za 317.8 milij. č. K). Vzrok temu je dejstvo, da je Češkoslovaška prevzela od bivše Avstroogrske 80 odstot. vseh industrijskih podjetij, dalje je treba upoštevati velik re-eksporl našega blaga iz Avstrije in Ogrske v Češkoslovaško. Tako je n. pr. 1. 1926. uvozila Češkoslovaška iz avstrijskih carine svobodnih skladišč (Zollfreilager) za.262 milij. č. K. tranzitnega blaga. To blago pa je po večini jugoslovanskega izvora. Potrebno jc torej, da se oprostimo od avstrijskega posredništva, za to pa je treba mnogo kapitala in organizatoričnega dela. Predvsem bi bilo Ireba bolje organizirati izvoz naših poljedelskih proizvodov v Češkoslovaško. V tem pogledu je v zadnjem času zabeležiti gotov napredek; uvozile so se že večje množine koruze in pšenice neposredno iz Jugoslavije, vendar je ta neposredni promet glede koruze in pšenice z ozirom na kvantiteto s strani Jugoslavije izvožene, odnosno s strani Češkoslovaške uvožene koruze in pšenice še majhen. Velike važnosti je tudi F. UfEKTHEIM & COMP. KAS5EN- und AUFZUGSFABM AKT ENG'ÎELLSCHAFT WIEN, IV/2., MOMMSENGASSE №: 6 DOBAVLJA: BLAGAJNS jekleno oklopne za vzldavanje varnostne ključavnice domače hranilnike SV) S AL П za osebe, tovore, jedila in akte dvisala za bolnike palernostcr dvigala za opeko preizkuševanje in Z* iJvl-a'a: popnmla d.lgal Glavno zastnp Ivo t» Slovenijo in Hrvatsko D rektor Ing П. Hoesser. Ljubljana, Gledališka ulica 4/IIi. Zi» stalno montai« in revifije Nndmonier Vilim Trager, Zagreb, Guodulićeva 23. Oenera'no *a«'op tvo za Bosno .Montania'. Tehnično komercijalno Poduzeče, Sarajevo. Kralja Petra ulica 9 izvoz tobaka v Češkoslovaško; tudi glede tobaka je upati, da se bodo razmere zboljšale, kajti v preteklem letu je Češkoslovaška uvozila že precejšnje kvantitete jugosl. tobaka (in sicer 2.24 milij kg napram 1.23 inilij. kg v 1. 1925. in 0 35 milij. kg v 1. 1924.). V prvih povojnih letih jc uvoz tobaka iz Jugoslavije zaos/ jal, ker so bile bolgarske, grške itn turške privatne organizacije v trgovskih poslih spretuejše iu so poslovale hitreje kakor naš državni njonopol. Uvoz sadja iz Jugoslavije se stalno dviga. Za večji uvoz gov. živine in konj pa zaenkrat ni izgledov. Kar se tiče svinj, bi bilo potrebno, da se obdrži boljša kvaliteta. Vino naj se uvaža v Češkoslovaško le če ni alkoholiki rano. Za razvoj poljedelstva v Jugoslaviji bi bila potrebna tudi večja vzajemnost glede oplemenjevanja žita, semen iu glede povzdige živinoreje. Govornik navaja dalje podatke o izvozu posameznih predmetov iz Češkoslovaške v Jugoslavijo. Za izvoz tekstilnega blaga, strojev, aparatov električnih naprav bi bilo treba več propagande, kajli udeležba Češkoslovaške pri uvozu teh predmetov ni tolika, kakršna bi morala biti. Da se pospešijo trgovinski odnošaji med Jugoslavijo iu Češkoslovaško, bi bilo potrebno tudi sodelovanje glede prometa in to predvsem na Donavi med Češkosl. donavsko družbo in našo Reino plovitbo odnosno Srbskim brodarskim društvom. Naša rečna mornarica ima ogromen plovni park (94 remorkerjev — 34.000 K. S., 894 šlepov in 37 osebnih pami-kov), ki bi skupno /, Češkosl. donavsko družbo prevzel medsebojni promet na Donavi. To sodelovanje bi bilo potrebno posebno z ozirom na znani aranžma med avstrijskimi, ogrskimi iu bavarskimi paroplovnimi družbami. « * • Lombard na posojila pri postni • hranilnici. Poštna hranilnica daje žc dalj časa posojila na ob-vezn ce 'i'A % vojne škode in sicer dovoljuje taka j posojila posameznikom in denarnim zavodom v neomejenih količinah, v kolikor ima v ta nnineu i dovolj gotovine na lazpolago. Na vsako obveznico , vojne škode v nominalni vrednosti 1000 Din dn ' poštna hranilnica 250 Din lombardnega posojln. Ta posojila se sicer načeloma dovoljujejo samo za dobo 3 mesecev, vendar se lahko vsake Iri i mesece podaljšajo. Za vsako lombardno posojilo zaračuna peštna hranilnica obresti po 7 odstot. in provizijo po odstot. (obresti i» provizija se plačujejo trimesečno v naprej), razen tega pa še kolkov na po lar. post. 19 zakona o taksah. Razen ! na označene obveznice daje poštna hranilnica lom- ! bardna posojila tudi na obveznice 7% drž. inve- ! sticijskega posoj la, vendar to le drž. uradnikom in vpokojencem, vojnim invalidom ter duhovnikom. Na vsako obveznico 7% invest. posojila v nom nalili vrednosti ICO Din se dobi posojilo 30 dinarjev. Ostali pogoji za posojila na te obveznice so isti kakor za lombardna posojila na obvez« ce vojne škode Podrobnejše informacije o teh posojilih daje podružnica poštne hran liiiee v Ljubljani. Izgledi hmeljarstva za I. 1926. Iz pred kratkim objavljenega poročila srednjeevropskega hmeljarskega biroja je razvidno, da je danes od hn-sholetne produkcije v rokah produccntov le ž.? 5640 centov hmelja. Zaloge hmelja, ki se še nahajajo v skladiščih trgovcev, se cenijo na 15—20.CC0 centov, tako da je od lanskoletne produkciie kvalitetnega hmelja na razpolago le še 20—25 000 centov. Z ozirom na letni čas (do nove let nc nas loči še šest mesecev) so te zaloge neobičajno nizke. Do nove letine bodo pivovarne potrebovale, z ozirom na izkušnje zadnjih let, kakih 3C.C00 centov. Ni torej izključeno, da bo pred novo letino primanjkovalo hmelja. Vsekakor pa bodo zaloge ob prlčetku nove sezije popolnoma izčrpane, zato j« pr.ču'kovati, da bodo cene letošnjemu hmelju tudi pri dobri letini ugodne. Seveda bo bodoča hmelj-ska letina ludi odvisna od razvoja dosedaj neznane bolezni peronospore, ki bo radi neobhodno potrebnega škropljenja hmeljske rastline povzročila znatno povečanje produkcijskih stroškov. Ustanovî'.ev zavoda za kont-olo kr ditev v Zagrebu. Te dni je b 1 v Zagrebu us'anovlj n zavod za kontrolo bančnih kreditov, ki bo pod imenom »Kontrolna banka« v kratkem pričel poslovati. Kot irtanovictlji te banke fungirajo Hrvaško-slavonska hipotekama ban'% za vloge z t—3 mesečnim odpovednim rokom. Likv dnost na denarnem tržišču še vedno nar-šča. Privatna e^komptna obrestna mera je padla na 4%% in je torej že t 'A% nižja kakor eskomptna obrestna mera av*tr. Narodne b-nkc. ki je bila tekom januarja in februarji že dvakrat znižana in znnša danes 6% Menični nor'feulle pri avstriiski Narodni banki rapidoo pada. V prvi polovici februarja je dosegel disedai nainižie f tanje 48 mil. šil;ngov in rr'dstavlia sedaj le še 5% celokupnega obtoka bankovcev in žiroterjatev. Dnuнј. Devize: Belgrad 1245, Kodanj 188.05, Milan 30 71, Newyork 708.20, Varšava 78.82. -Valute: dolarji 706, angleški fur.t 34.36. lira 30.64, dinar 12.44, češkoslovaška krona 20.905. Praga. Devjze: Lira 146175, Zagreb 59.19, Pariz 132.05, London 163.20, Newyork 33.61. VREDNOSTNI 1'AI'IR.II Ljubljana 7 odstot. invest. posoj. 86 den., vojna odškodnina 335 bi, zae'avni listi 20—22, kom. zadolžnice 20 - 22, Celjska 195—198, zaklj. 197, Ljublj. kreditna 150 den., Meikantilna 99—100, Praštediona 920 den.. Kred. zavod 170—180, Strojno 85 den., Trbovlje 420 b!., Vevče 120 den , Split 72o den.. S nvbna 55—65, Žešir 104 den. — Blago: Tendenca za les živahnejša, za deželno pridelke čvrsta. Zaključki- les 5 vagonov. Zagreb. 7 odstot. inves'. pos. 86—86.50, vojna odskodnjna 332 —335. Hrv. esk. 104.5, Hipobanka 64.50—65, Jugobanka 103—104, Prastcdioni 927 d0 933, Ljublj. kredi na 150-153, Šečerana 488—505, Slavonija 33—34, Trbovlje 385 —395, Vevče 130 do 150. Dunaj. Don.-eavska-jadr. 89.80, Alpine 49.50, Kranjska industrijska 53.25, TrbovPe 52.1470, Leykam 13.20, Jugobanka 28. Hip. banka 29.10, Avstrijske tvornice za dušik 44.50, Muudus 143. Sporî Rorssa DEN \R Dne 18 februarja. Zagreb. Berlin 13.4895—13.5195 (13.495 do 13.525), Italija 246.01 248.01 (245.33-247.33), London 275.976—276 776 (275.975-276.775), Newvork 56.75- 56.96 (56.75-56.95), Pr ra 168.30-169.10 (168 30 169.10). Dunaj 8.01-8.01 (8.01-8.04), Turih 10.94—10 97 (tO,04 —10.97). Pariz 223 225. Curih. Belrrad 9.13 bi. (9.13 bi ), Budimpešta 90.85 (90.85), Halj'a 22.55 den. (22.44 ''en.), London 25.22 den. (25.223), Newvork 520 hI. (5"0 bl.i. Pariz 20.39 (20.385), Praga 15.40 (15.40), Dunaj Ti.2i> (73.25). Bruseli 72.31 (72.30). SK Ilirije nogometno sekcija. — Trening zn I. moštvo in rezervo so vrši danes, v soboto ob 16. uri ter jutri, v nedeljo ob 14. uri na igrišča. Pridite točno! — Načelnik. Poziv vsem športnikom. 'V Ljubljaeni se bo predvajal v prihodnjih dneh. od 19. t. m. dalje najlepši smuški film Sveta gora. Film je izdelala v lanski zimi nemška filmska družba UFA ter je pisala takrat iilniska in športna kritika, da pred stavlja ta film višek vsega, kur se je dosedaj pokazalo na platnu v smuslvem športu in zimski tu-ristiki. Hanns Schneider, ki je sodeloval pri tehničnem delu in krmari tudi sam v filmu, je izbral najlepše pokrajine, v katerih se je moglo pokazali zimski sport in zimsko turistiko v vsej svoji krasoti. Film daleko prekaša slovite filme Bela umetnost ali Čudo smuči. Posebno opozarjamo naše smučarje na sceno v filmu, kjer se predvajajo smuški skoki s Zeillupe. Ker je od poseta takih filmov odvisno prizadevanje zveze, da dobimo polagoma tudi ostale smuške filme, vas pozivamo, du si ogledate ta film in opozorite svoje znance nanj. — Jugoslovanska zimsko-sportna zveza. KAPITAN NEKDAJ IN SEDAJ. V letih, ko so bila imena manager, trener in sekcijski načelnik v našem nogometu Se neznano, je bii za formo moštva itd. odgovoren večinom le en sam mož, kapitan. Vse časti in vsa bremena trenerja in sekcijskega načelnika je nosil on s-m, v nekem oziru tudi časti in bremena managerja; tako je bil on najvplivnejši mož kluba in se je povzpel večkrat tudi do diktatorja, če ni našel pri drugih članih odbora dosti razumevanja. In kaj jo danes kapitan? Oseba brez pomena. Samo enkrat ga vidimo v njegovi vodilni vlogi, tedaj, k« kliče sodnik k izmenjavi prostora, šele takrat izvemo, kdo je kapitan; v prejnjih časih pa niso v klubu nič drug"ga tako natančno Vedeli, kakor da ima lega in ош ga kapitana. llinljivo je, da kapitan ni danes lo, kar je bil prej. Saj so mu vzeli s časom ludi del odgovornosti, ki jo je prej nosil V prejšnjih letih je bil kapitan zmeraj eden najboljših izkušenih igravcev ; nato so se razmere spremenile, v vodstvo kluba so vstopali nekdanji igravci, m ti so se večkrat na sport bolje razumeli kot kapitan sam. Tako jo šlo naprej, oziroma za kapitana nazaj, in sedaj ne pomeni nič. TEŽKOATLETSKI REKORDI. Mednarodna težko-atletska zveza je izdala seznam vseh amaterskih rekordov zaključen s 1. februarjem t. 1., torej čisto nov. Absolutni rekord vseh kategorij v potegu z desnico ima Rigoulo? j-101 kg, 7, levico Caoutte 90 kg; sunek z desnico Hitnenberger 113.5 kg, z levico OtBler 101 kg (takrat je bil še amater); obojeročni poteg H1 goulot 126.5 kg; obojeročni sunek Higoulot 161.5 kg; obo-jerečno tezno Caoutte 137.5 kg. Zadnji rekord se nam zdi najlepši. Profesionalni rekordi so deloma izdatno boljši. na primer Rigoulot obojeročni sunek 171 kg. AVTOMCBILNE RAZSTAVE. Dvestosedemdeseto narodno avtomohilno razstavo so otvori li v New Yorku. Mnogi in zemski razstavljavci in zastopniki so osebno vpisovati vsa narcč la; samo prvi dan iib je bilo za 3.700.00) dolarjev. Glavna skupina razstave je štela 44 fabri-kacijskih znimk za esebne avtomobile. 20 za tovorne itd. Vseh razstavljenih avtmobilov je b lo tristo V tehniškem oziru ni nobene temeljno spremembe. Chevrolet ie razsavil lep in cenen osebni avto Premakljivi žarometi so bili vstavljeni pri mnogih dražjih vozovih, utavni barvi sta modra in zelena. Zaprti voz se zmeraj bolj in boli na-rcči, odprti vozovi bodo izorinili. Dnevni ob'sk razstave je pokazal 25.000 obiskovalcev, znamenje, kakšno pozornost ie razstava zbudila. Lani so v Ameriki prodali 4 500.000 voz. doslej največ. Lotos pravijo, da bodo še več prodali, ker je zlasti za ekspert dobro poskrbljeno. V Budimpešti bodo priredili 7. mednarodno avtomobilno razstavo Posebno privlačnost bo imela zgodovinska razs ava, ki bo razpolagala z velez"ni-mivim domačini in inozemskim materialom. Od inozemskih tvrdk bosta poslala Benz in Daimler najbrž svoje prve avtomobile. DomaČi razstavn'ki so že začeli nabirati stare vozove, tudi inozemske, in bo razstavljen tudi ameriški avtomobil iz leta 1900., z ležečimi cilindri Ta avlo nam priča, da ie bila evropska avtomobilna industrija v onih letih daleč pred ameriško Odrski avtoklub se je obrnil na vse občinstvo, naj vpošlje kolikor liioe če veliko starih zanimivih vzorcev. Trgovski minister je dal razstavnemu vodstvu na razpolacro več tisoč legitimacij za polov'čno vožnjo za obisk .valce razstave, tudi na železnici Donava-Sava-Adria (pre šnji Južni železnici): prav lako Donavska, narobrodna družba itd. Razstavljenim vozovom jamčijo oarske železnice in ladjo prost transport nazaj na dom. TTfberkuloža KOD DËÔËT Poznali beogradski dečji lekar DR. G. BOGIĆ piše: »Naišao sam slučajno na emulzl:u i paslu »VEDOM1N« a upotrebio sam i upotrebijavam te preparate i u svojoj privatnoj p-aksi, te i v>Dečjem Obdanišlu» in u »Dečjoj Staniči« u Beogradu i mogu na svoje zadovoljstvo Ivrditi, da su ti preparati učinili mojim bolesnicima vrlo korisne usluge . . . .« ». . . . Rezimirajuči, mogu da izrečem o ovom preparatu najpovoljniji sud in da ga mogu toplo preporučiti kolegama, naročilo kot slabunjave decc i odraslih, kod rekonvalesccnata, kod inici-jalnih slučajeva tuberkuloze, kao pouzdano sredstvo, koje čc pored ostalih terapeutičnih mera, znatno doprineti da se proces ozdravlienia odnosno oDoravljcnja ubrza.« SmešnicG Klobase. >Nehaj že enkrat s tvojim več-nim žvižganjem k zakliče mesar nekemu dečku, ki je stal pred njegovim razstavnim oknom, .zakaj vedno žvižgaš, tepec.« — >Svo-jega psa sem izgubili« — »Ali misliš, da sem ti ga morda jaz vzel?« — >Tega ravno ne vem. Toda, kadar zažvižgam, se zazibljejo klobaso v oknu! . Požrtvovalna sojtroga. Neka soproga je svojega moža med njegovo boleznijo negovala z največjo skrbnostjo. Ko je mož ozdravel, se ji je zahvaljeval in jo vprašal, odkod je vzela tolikšno požrtvovalnost. Žena mu pa z vso globokostjo svoje duše odgovori: >Ljubi Bog, kdo bi pač dandanes poročil -40 letno vdovo s petimi otroci!« Zamišljenost. Žena vseučiliškega profesorja je porodila dečka. Služkinja prihili javil soprogu v njegov kabinet: ->Gospod profesor, gospod profesor, deček je ...« — Profesor (zatopljen v svojo knjige): >Kaj pa hoče ?-: Zna si pomagat. Soprog: ;>Lepo gospodarstvo. Samo dva para nogavic imam, pa še ta dva sta raztrgana.v — Soproga: »Obuj na vsako nogo po dvoje nogavic. Luknje so na različnih mestih. ' Naše služkinje. Gospodinja: .Zakaj ste zapustili Vašega poslednjega poslodajalca, — Služkinja: ^Oprostite, da Vam ostanem odgovor dolžna. Jaz Vas se tudi nisem vprašala, zakaj vas je moja prednica zapustila. : V hotelu. >Kako ste spali, gospod?« — »Kakor na šahovski deski.« — : Kako to?' — Vso noč so me vznemirjali tekači in konji.« Eszpređ sodišča Nerodna fantovska kupčija za nevesto. — Smrdlj vi ognji na cesti. Stara navada je pri nas, da mora vsak ženin, ki se oženi v drugi vasi in odpelje nevesto na novi dom, dali domačim fantom preiroženju in nevestini doii primerno odkupnino za nevesto. Pri teh pogajanj h pa nastanejo prav pogosto hudi prepiri in večkrat pride še celo do pretepa ali kak.' druge nerodnosti, posebno čc zahtevajo fantje le preveč za odkupnino. Nekaj sličnega se je pripetilo tudi ženinu Ivanu D. iz ljubljanske olcol cc, ki sc je poročil koncem meseca januarja letos. Ko je prišel namreč ženin k j svojemu tastu, pos2stniku Andreju Jenku v Gori-čanah po bališ, ! ia prišla v hišo kot zastopnika domačih fantov Andrej in France Sušnik, v vežo pa je smuknile tudi radovedna žc siva starka, njihova mali Mar ja Suir.ikova. Fanta sti zahtevala za odkupnino neveste kar — 1000 dinarjev! Žo ninu se je zdelo to le malo preveč in ponudi! jc fantom 400 —500 Din odkupnine. S tem pa fantje niso bili zadovoljni in vnel se je končno oster prepir. V tem prepiru so končno fantj; zagrozili žen nu: Čc nc daHe toliko, kolikor zahtevamo vam bomo tako zakuriti, da vam bo vsem smrdelo.« Kljub tej grožnii pa ženin pre'irani zahtevi fantov ni hotel ugodili, ponud'1 pa jim je 500 Din katerih pa objestni fantje ludi n'so hoteli vzeti češ, da jc nevesta Zbivčeva Johana več vredna Ko pa je ženin le vztrajal pri svojem ponudku, st ! je oglasila še stara žena hišnikova, da Johana r. I nič vredna, kaj šc 1000 Din! Fantje ?o svoje pret nje res izpolnili. Ko so nairreć pcijal' bal š skoz Goriče, je zakuril glasom obtožnice France Suš nik na sredi ceste zunaj vasi smrdeč ogenj, n: katerega je nametal slare cunje in cape r-ztrg?n< škarpe in r. petrolejem polito slamo. Ko je priše slučajno mimo delavec v tovarni Goričane, Venec Babn k, ga je vprašal, zakrj kuri ta smrdljiv o^enj Fant mu je odgovoril: .Zato ker Zbivčeva Johan ni bila nikoli nič vredna.^ Seveda je fant dobr vedel, odkod in гакај ta ieia. N-sirehnd se j in odšel dalje svojo pot. Kakih 150 korakov o tega ognja pa je zopet naletel na star' o Marij Sušnikovo, ki je tudi kurila tak smrdbiv ognn Neumno se mu je /delo iu rekel je Starki: »Sra mota je za vas, da kot strra žena i:i mati fantoi šc petuho dajet«!« Žena pa se ie objestno odre zala: »E kaj sai tudi tebe ni clruzcga kot Zbi\ čeva baharija!« Bališ pa so kljub tem smrdljivi) ognieni rrečno prenel-ali na ženinov dom, kjer sledila vesela in živahna svatba. — Kurjači snir< Ijiv h ogniev pr. so «c zagovarjali včeraj ored diščem. Tajili so kolikor so mogii, toda dobili b< do vsi svojo kazen, vendar hoče v to svrho soi nik še točneje ugotoviti, kaj in koliko ie !Ho г, krivil. Oprav ti pa bodo imeli ti nerodneži tu še z okrajnim glavarstvom, k; jc strogo prerov d?lo take zahteve in smejo fantje no stari nava in domačem običaju vzeti le toliko, kolikor ji ženin prnstnvolino da za riiačo. Pa bi b'l šel spat! »Jaz sem stareiS! fant k ti in več pravice imam na vasi. Ta irladi re m rajo nam starejšim umetniki, to je štora fanto i ska navada in naša pravica. Kar si iskal, to našel.« Tako se je odrezal pred senatom vaS I fant Lojze iz ljublj-nske okolice, ki je znan !< i nasilen človek in je bil že trikrat radi tepe kaznovan. Obtožen je bil narrreč, dn je v m j na 16. jan. napadel na vasi tovariša Janeza in podil iz v^si domov. Pri tem na je prišlo do p tepa, v kal erem je poteg-iil Loize svoj krivec j zadal tovarišu več ran po rokah in na gbvi, sreči pa rane niso bile težke. Imel pa je fant v: toliko korajže tudi pred fndniki. da ie pošt povedal cel dogodek, radi česar je dobil sa»"o teden zapora. Pa tudi Janez je odnesel 24 ker je udaril nazaj, mesto bi se pravočasno mirno umaknil. Opisati nam jr danes, kakšni naj bodo i sestavni deli radio-aparata, ki tvorijo njegov sonančni del, to jo tuljava ali svitek in po kond zator, da bodo odgovarjali principu lovv-loss. V. no nam je že iz dosedanjih sestavkov, da pr stavljata ta dva dela lakozvani ni alni krog, ki stoji iz kapacitete kondenzatorja in indukcije ljave, kar povzroča lastno frekvenco. Ako sc ta sonantna frekvenca točno sklada s frekvenco ki antene oddajne postaje, tedaj dobimo prejem. ! pa jc kapacileta kondenzatorja premenljlva, | izvajamo lahko različne lastne frekvence, oziro lahko prejemamo različne oddajne postaje. 1 hočemo vnaprej določiti, kuteio uo'Zino oddaj valov bomo prejemali, nam je rvoznnti višino k denzatorjeve kapacitete in samoindukcije luljr Zato nam služi znana Tlomsonova formula: < žina vala v cm 2л krat kvadratni koren (Len XC. m). Л (3.11) nam je znan, L (ndukcija) MADIO v največji izbiri stalno v zalogi pri FîîANC BAR, LJubljana, Cankarjevo nal»r. 3 Telet. 407 lahko izračunali. Ako imamo tuljavo cilindraste obliko so dobi L = za X p mm;. z = število zavojev luljave, p = premer tuljave. Samoindukcija tuljave z 00 zavoji, navitimi na valj s premerom 80 nun znaša 60' X 80 = 288000 cm. Ce je ta tuljava vključena s kondenzatorjem C = 500 cm, poleni znaša valovna dolžina tega nihalnega kroga V cm = 2 X 3.14 krat kvadr. koren (28ШХ) X 500) -6.28 krat kvadratni koren (144000000) = 6.28 X 12000 — 758G0 cm ali 753 cm. Obstoi tudi formula za točno izračunanje kondenzator,jeve kapacitete, pa je praktično nevporabna. — Toliko le v ponovitev, a danes nam je predvsem opisati, kako naj bo zvita tuljava in kako izdelan kondenzator, da bo povzročal čim manjši upor električni energiji, čim manj zgub in tudi čim manjšo zamolklost prejetih glasov. Seleklivnosl aparata (to je, da ne slišimo več postaj, ki imajo skoro enako dolžino vala obenem) in pa čislost prejema je v zelo veliki meri odvisna od teh dveh sestavnih delov. Tuljava je zvila iz bakrene žice, ki je izolirana. Načinov zavijanja pa je več: znane so posebno eatne tuljave, ki pa se jih vporablja čimdalje manj. obod košare. Drugi zopet zvijajo tuljave ob klinih, zabitih v krogu na pločato desko, izgledajo kakor obod košare. Drugi zopet zvjajo tuljave ob klinih, ki so zabiti v vencu krog valjarja, so kakor dno košare. Največ amaterjev pa jih navija na cilinder, ki je narejen iz kake izolirne mase (trdi gumi, steklo). Nekateri jih puste kar na podlagi, drugi pa jih snamejo iz podlage, ko jih prej nama-žejo s koiodijevim lakom, ali pa na kak drug način napravijo trdne. Glavno je pri tuljavah, da imajo čim manj lastne kapacitete in čim manj upora. Najmanj lastne kapacitete imajo pač le cl-lindraste tuljave z enojnim navojem, ki so izolirane dvakrat z bombažem. Svilena izolacija je slabša. Neprikladna je pri teh tuljavali njih obsežnost. Držati pa se je nam ludi v tem oziru pravila, da naj ne bo premer tuljave manjši, kot njena dolgost. Ako naredimo svilek z 100 zavoji iz žice 0.8 mm debele, katere premer znaša z izolacijo ravno 1 mm, potem dobimo tuljavo dolgo 100 mm. V tem slučaju mora znašati tudi njen premer 10 cm, a njena samoindukcija bo I. — = 100» X 100 = 1 milijon cm. Tutfi je važno, da ne jemljemo pretanke žice. Nikakor naj ne bo tanjša od 0.5 mm, izvzemši pri tuljavah za zelo dolge valove. Standart tuljave, ki so v vsakem oziru lovv-loss so navite iz neizolirane, 2 mm debele in posrebrene žice. Imajo le na par mestih Šibko oporo in razstojišča iz slekla, da se žični ovoji ne dotikajo drug drugega. Take brezhibne tuljave se vporablja pri prejemanju prav kratkih valov, kjer pride vsak upor in vsaka lastna kapaciteta tuli've močno vpošt^v. More pa se jih tudi kupiti za valovne dolžine do fiOO m (Baltic), a stanejo krog 300 Din, kar je pač malo preveč. Vrtilnih kondenaztorjev amater navadno ne dela sam, a je pri nakupu vendar pogosto v zadregi, ker mu trgovec postavi pod nos toliko različnih tipov, sistemov in oblik, da ni čudno, če nevešči začetnik izbere takega, ki pač prija njegovemu okusu ln očem, pa sicer ni prvovrsten, ne v električnem, ne v mehaničnem pogledu. Ravno pri tem predmetu so fabrikanti šli prav posebno na roko onim amaterjem, ki grade radio-aparate v prvi vrsti za oči, a ne za ušesa. — Po obliki imamo tri vrste vrtilnih kondenzatorjev: prvotni, pn že redki, sicer pa včasih prvovrstni so bili oni s polkrožntmi pločami v rotorju. Pri teh se premi-nja kapaciteta postopoma in proporcionalno, nikakor pa ne valovna dolžina, ker je ta komponenta iz kvadratnega korena iz C, kot smo navedli zgoraj. Pri teh kondenzatorjih so postaje s krajšimi valovi v začetku kondenzatorja kar na kupu, dočim so proti koncu one z daljšimi valovi daleč na razen. Vporablja se jih navadno ne več v reso-nančnem delu, pač pa še prav dobro služijo kot reakcijski kondenzatorji. — Drugi so takozvani »Square lavv< kondenzatorji, katerih rotorne ploščo so malo podolgovate in imajo obliko obisti. Na teh so razdeljene oddajne postaje proporcionalno po dolžini oddajnih valov. Še novejši so pi> oni ki imajo rotorne plošče v eno stran močno po tegnjene t. zv. straight line-frequency-kondenza-tôt'ji ; pri teh so postaje razmeroma precej, enako-menio razdeljene na skali kondenzatorja. Kakšnega si bom nabavil začetnik, ki si bom sam sestavil aparat? Prav gotovo zadnjega. Nikar naj pa ta nasvet ne premoti amaterja, ki dobro sliši z drugimi vrstami kondenzatorjev, da bi te odstranil in si kupil nove S . L. F. Pred vsem priporočan, te zadnje zato. ker so navadno tudi v drugih ozt-rih izdelani pravilneje in skrbneje. Kakšna naj tu njih zunanjost? Obod naj bo čim skromneje odmerjen, čim manj navlake, tem boljše. Da so lažji, jih delajo iz aluminija, vendar so oni iz medi v električnem pogledu boljši Rotor naj bo zvezn s pritrdilnim vijakom potom Spiralnega peresa ali žične vrvice. Tudi naj bo v rolorjevem tečaju vijak, da se ga v slučaju obrabe privije, da ne pada rotor kar sam v stator. Stalorjeve plošče naj bodo čim bolj razmaknjene. Ne le. da je pri ploščah, ki so precej narazen kratek stik skoro nemogoč, tudi v drugem oziru so radi tega boljši. Vijak, za zve zo s statorjem naj .bo na obeh koncili kondenzatorja, da so zveze z mrežico čim krajše. Ako so medene ploščice vrh tega še posrebrene, in če ima kondenzator vse zgoraj naštete konStruktivni-prednosti, potem je prvovrsten in ga lahko z mirno vestjo drago plačaš, ker ga poceni žal ne boš dobil. Kot rečeno, je prejem s takimi prvovrstnimi deli mnogo čistejši, aparat je mnogo občutljivejši, — seveda je prednogoj brezHbna antena. Posebno pa se s tem povzdigne selektivnost, ki se more tirali tako daleč, da jo že v škodo kvaliteti prejema. Saj se oni, ki imajo prejemni aparat Neutrodyri pogosto pritožujejo, da slnbo prejemajo visoke valove, kar izhaja ravno radi ekstremne selektivnosti dobrega Neutrođjma. No, mi se tega le nikar ne bojmo in skrbimo, dn bo imel naš aparat čim ide-alnejše tuljave in čim popolnejše kondenzatorje. MALI OGLASI Vsaki drobna vrstica l-SO Oln aH vsaka besed. SO por. Nalmanjil og'as 3 ali 5 Mlin. Oglasi nao devet vrstic se računalo više. Za odgovor roam'rfo Na vpraScnla brez znamke ne odgovarjamo ! E V najem oddam event. tudi prodam, pod ugodnimi pogoji POSESTVO na Gorenjskem z vsem inventarjem. Pose- --,------,■ . -, , stvo je obdelano, v do- pekovskemu mojstru pod brem stanju, zraven na ' Ppfioiem soudeležb« POZOR, HIŠNI POSESTNIKU Kateri hišni posestnik na prometnem kraju bi hil voljan, postavili pekarijo razpolago ŽAGA za lesno obrt. - Ponudbe in naslov v upravi it. 1193. PLETILJA strojem 8.60, sprejme delo na dom. - Naslov v upravi »Slovenca« pod: »Gorenjka« St. 1079. KOT UČENKA trgovino išče mesta absolventka 3 mešč. razr. stara 17 let, najraje v Ljubljani ali na Gorenj. Cenj. ponudbe na upravo lista pod: »Učenka« 1110 Meteoro'oSlri 7avod Vreirers?ro nemalo v L;ub"pn dno 18. februarja 1927. Višina barometra 308*8 m Opa'ovnnia l'aro me'e' -1 onlotft 7 C •Ï..I, OjJI r ' 1., i«! In brdnr t m ' h o. flOlt 4—1 Vrsta padavin |š s " 5 Г1»!. nnnrovnlu 1 »mm (to 7 759-3 -2v 87 NNE t'5 8 megleno 4-4 -2-5 1 L|ubljana (dvorec) 8 759-8 -2-4 88 NE Г5 9 1 14 760-2 42 73 NVV (f5 10 21 763-5 0'0 69 SW 5 10 Maribor 759-8 -PO 92 SW 5 10 10 -3 Zagreb 10 Belgrad 8 758-4 1-0 96 mirno' 10 sneg 3-0 5 0 Sarajevo 760-4 -PO 87 miruo 9 0-6 3 Skopl|e 759-5 PO 92 mirno 10 6 -5 1 Dubrovnik 760-0 7-0 81 SVV P5 7 8 6 Split 75У8 6-0 95 ESE 0-5 10 m. zmerno 10 5 Praga / 762 4 -2-0 NW P5 10 7 _2 / Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske. Barometer je reduciran na morsko gladino — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajsko vremensko poročilo za 19 t. m.: spremenljivo, v južnih delih še lepo, temperatura bo še padla. Povpr. barom .višji ko včeraj za 0.1 mm. бШШШет DUHOVNIK v pok. dela zmožen, išče mesta v pomožnem dušnem pa stirstvu ali kaj podob nega. - Ponudbe upravi pod: »Penzijonist 1137«, BLAGAJNIČARKO večletno prakso, znanjem nemškega jezika govoru in pisavi, zmožna vseh pisarniških del ter pripravna za postrežbo strank — želi premeniti mesto Nastop s 1. apr. ali pozneje. Nastop išče Ljubljani ali okolici Ljubljane. - Ponudbe na upravo lista pod šifro: »Pridna in točna« 1177. Vido kuoi PAPIR za zaviianje, čist, po 5 Din za kg pri odjemu vsaj 20 kg, prodaja Jugoslov. tiskarna ▼ Ljubljani. Prodam kompl. garnituro pohištva (barok). Poizve se: Celje, Glavni trg 17, II. nadstr. (proti dvorišču). 1154 Stanovoma ■мнвшжжздн Sobo išče soliden gospod. Ponudbe pod šifro: »Odv. konci-pijent« na upravo lista. 20 vagonov BUKOVIH DRV od 18,— do 20,— Din za 100 kg, franko Zagorje, proda Kmetijska zadruga, Izlake, pri Zagorju ob Savi. 1170 TRGOVINA z delikatesnim blagom in vinotoč, dobro upe-ljana, v centru mesta, ; vsem inventarjem in za logo, pripravno tudi za specerijo, se radi bolezni ugodno proda. Naslov upravi lista pod: 1185. OROŽNIK z večletno službo, vsestransko dobro izobraž., išče radi izstopa službo kot sluga, paznik, nočni čuvaj, vratar, hišnik, ali kot potnik in razpečeva-lec drž. vredn. papirjev pri kaki banki, kot potnik pri kaki tvrdki ali slično. Nastopi lahko že julija t. 1. Naslov pove uprava lista pod šifro: »Zanesljiv« štev. 1152. Stabil. BENCIN-MOTOR 4 HP, v brezhibnem stanju, in lahek, nov VOZ z dero, naprodaj. Cena po dogovoru. — TONE ŠTRUKELJ, Trata, Št, Vid nad Ljubljano, Premožen gosti'~!"ar 30 let star, vdovec brez otrok, se želi v svrho takojšnje ženitve seznaniti z gospodično, izurjeno v gostilniški stroki, staro od 20—30 let. Premoženja mora imeti ca. 103.000 Din. Ponudbe je poslati s fotografijo na upravo pod štev. 1172. V naiem Lep lokal za znižano najemnino ob Aleksandrovi cesti takoj odda POKOJNINSKI ZAVOD V LJUBLJANI. Odda se v najem ali proda takoj pod ugodnimi pogoji posestvo :bhsl0tec lom, 10 tujskih sob, salon, 2 gostiln, sobi, ku hinja, 3 kleli, 1 lcdenica 1 trg. lokal, kegljišče, go spodarsko poslopje, hlevi garaža itd.; velik senčnat sadni in zelenjadni vrt vse ograjeno, na promet kraju na Gorenjskem. — Cenj. ponudbe na upravo »Slovenca» pod značko: »Redka prilika« št. 1080 SOBO ODDAM 1 ali 2 gospodičnama. — Naslov v upravi: it. 1187 Gospodična se sprejme kot SOSTA NOVALKA. - Naslov v upravi lista pod it. 1179. L OCdo proda ? ! skupnem dobičku — po ustmenem dogovoru? — Pismene ponudbe v zaprtem pismu do 28. t. m. na upravo lista pod šilro »Želim napredrk < 1132. Družabnika IŠČEM za dobro idočo novo podjetje za lesno stroko, v zelo prometnem kraju. Potrebni kapital 50.000 Din. - Naslov v upravi lista St. 1195. Orehov les PLOHE, sulic, kupi v vsaki mali količini od 3 do 10 cm debeline, IVAN ČERNE, Ljubljana, Dunajska cesta 28. 1065 KUPUJEM vsakovrst. ZNAMKE, tudi najpriprostejše jugoslovanske v večjih množinah. - Pirhan, Maribor, Gregorčičeva. 1112 JOŽEF MUSAR Šolski drevored in ANTON SLOVŠA Vodnikov trg prodajata prvovrstno MESO 1. vrste . kg Din 17.— 2. vrste . kg Din 14-— Gosji puh ima vedno v zalogi tvrd» ka V. KMET, Sp. Šiika, poleg mitnice. Tel. 375. NOVOSTI svilenih KLOBUKOV od Din 120.— naprej priporoča MODNI SALON Stuchly-Maške Ljubljana, Židovska uL 3 TRGOVSKA PISARNA CELJE — PreSernova 17, se bavi s posredovanjem v trgovskih poravnavah s sigurnim uspehom. 883 Priporoča se tvrdka \.SUŠNIH, železnina Ljubljana, Zaloškn cesta. Çkmpù; T. RABIČ -), Liubljana HS^ H'ORSKftJ KruSno moko In rženo moko ▼edno kvcŽ'», kupite zelo ugodno pri A. VOLh. LJUBLJANA Ucsljeva tOHtn 24. Razpisujemo dobavo železa, vijakov, tračnikov, pločevine, orodja itd. Ponudbe do 3. marca t. L Več pri podpisani. Direkcija državnega rudnika Zabukovca, dne 17. februarja 1927. VABILO na predpustno veselico dne 20. februarja 1927 v gostilni »AMF.RIKA« na Glincah v prid revnih šolarjev občine Vič. Sodeluje Viška godba. Dojpo se je IZGUBILA, I OILQ črno-sive ovčje pasme, ki sliši na ime »Diana*. Pošteni najditelj, ali pa čc bi mi kdo drug vedel dati kako pojasnilo proti nagradi, naj se oglasi v trgovini Cesta r Rožno dolino 36, Ljublj. 2рз sas -ss» m & Jsa jzs tecj Еђ, gsa s«* ввд ^ ^ saj a» e®» g& s \ iUCOSLOVflNSKffl ENJ3Ga3MA V LJUBLJANI: g -——---- 1 FRANCOSKO - SLOïENSXl «IOVH**. a Sestavil dr. Janko Pretnar. Cena vez. Din 70*—. I SLOVENSKO - Ff?A COSKI SLOVA3. fl Sestavil dr. Janko Kotnik. Cena vez. Din 70-—. 7 Î 1 f ШшЖ MHlift 117 Sir H. Rider Haggard: Hči cesarja Monfezume. Zgodovinska povest. Iz angleščine prevel Jo s. Poljanec Ko sem odprl oči, je stalo solnce že visoko na nebu; Otomi je bila vstala z dnevom in ta čas ni bila držala svojih rok križem. Predvsem se ji je posrečilo dobiti primernega živeža in druge obleke, ki je bolj pristojala najinemu dostojanstvu kakor cunje, ki r;va jih imela na sebi. Zbrala je tud:i nekoliko veljakov, ki so ji bili dobri, zvesti in vdani v njeni ne-I sreči; te može je razposlala цо mestu in razglasila, da želi opoldne s stopnic palače nagovorili ljudstvo. I Olomi se je dobro zavedala, da je lažje ganiti ljud-I sivo kakor hladne stare svetovalce. »Ali te bodo prišli poslušat?« sem jo vprašal. »Ne lioj se,« je odgovorila. »Privabila jih bo želja, da bi videli naju, ki sva preživela obleganje, in izvedeli resnico o leni, kar se je zgodilo. Vrh tega jih bo nekaj prišlo, ki se bodo hoteli maščevati nad I nama.« Otomi je imela prav; ko se je dopoldan nagibal I proli poldnevu, sem videl, kako so se prebivalci Mesta smrek zbirali na tisoče, lako da jih je bilo vse črno na prostoru med stopnicami palace in pročeljem piramido. Otomi si je počesala kodraste lase, vplella vanje cvetlice, se ogrnila z blestečim plaščem iz perja, ki jj je padel po bolem oblačilu, si obesila nn prsa tislo prekrasno ovratnico, katero mi je bil dal Guatemok v zakladnici, in so opasala z zlatim pasom. V roko je vzela majhno žezlo iz elienovine, pozlačeno, ki se je z drugim nakitom in znaki dostojanstva na- hajalo v palači. V kljub temu, da je bila utrujena od pota in trpljenja, in je tuga nekoliko omračila njeno lepoto, je bila v tej opravi videti vprav kraljevska. Nato me je dala položita na mojo preprosto nosilnico, in ko je prišla dvanajsta ura, je velela vojakom, ki so me bili nesli čez gore, da me nesejo poleg nje. Tako sva stopila iz prostrane veže palače in se postavila na ploščadi vrh stopnic. Ko sva se prikazala, se je vzdignilo iz tisočerih grl silno vpitje in grozno tulenje, podobno tulenju divjih zveri, kadar gredo na plen. Vpitje je postajalo vedno hujše, tako da je lahko navdalo z grozo tudi naipogumnejšo srce; polagoma sem razbral, kaj je pomenilo. »Ubijte jih!« se je glasilo vpitje. »Izročite laž-njivca Tjulom.« Otomi je stopila na rob ploščadi, vzdignila ebe-novinasto žezlo in mirno obstala; solnce ji je sijalo na dražestni obraz in krasno postavo. Toda množica je še bolj vpila in grozila; hrup je nastajal vedno večji. Enkrat so planili proti njej, kakor da bi jo hoteli raztrgati na kosce, toda pri zadnji stopnici so se umaknili kakor se val umakne od skale; in enkrat je priletela sulica, ki je med n jenim vratom in ramo odletela naprej. Vojaki, ki so me nosili, so bili prepričani, da naju čaka gotova smrt; ker je niso hoteli biti deležni, so postavili mojo nosilnico na tla in se izmuznili v palačo. Toda Otomi se ves čas ni ganila, niti ko jo sulica švignila mimo nje. Dostojanstveno, prezirljivo je stala pred njimi, pravcata kraljica med ženskami, in polagoma je njena veličastna postava in silni pogum toliko učinkoval na množico, da je utihnila. Ko-io nn-posled nastai mir, je izpregovorila z razločnim glasom, katerega je bilo daleč slišati. *Ali sem med mojim otomijskim ljudstvom,« je vprašala pikro, »ali sem se izgubila in morebiti zašla med kak divji tlaskalanski rod? Poslušajte me, oto-mijsko ljudstvo. Imam samo en glas in nikdo se ne more prerekati s celo množico naenkrat. Zberite si govornika, ki bo govoril za vas in obrazložil vase srčne željo.« Nato se je hrušč iznova pričel; nekateri so klicali eno ime, drugi drugo; naposled pa je stopil iz množice nek duhoven in plemenitaš po imenu Mahtla, ki je bil najbolj zagovarjal zvezo s Španci in nasprotoval, da bi poslali pri obleganju Tenoktitlana svojo vojsko na pomoč Guatemoku. Možak ni bil sam; ž njim so stopili naprej štirje glavarji, v katerih sem po opravi spoznal Tlaskalance in Korfezove poslance. Tedaj mi je upadlo srce, kajti ni bilo težko uganiti, po kaj so bili prišli. »Govori, Mahtla,« je rekla Otomi,« slišati moram, na kaj mi je odgovorili; tebe pa, ljudstvo Otomi, prosim, bodi tiho, da boste lahko sodili, ko bo konec tega govorjenja.« Med množico je zavladala popolna tišina; ljudje so se stiskali kakor ovce v staji in napenjali ušesa, da bi čuli Mahtlijeve besede. »Moj govor do tebe, kneginja, in do Tjula, tvojega pregnanega soproga, bo kratek in oster, je začel surovo. »Nedolgo je tega, ko sta prišla semkaj iskat vojsko, ki bi šla na pomoč azteškemu cesarju Kuitlahui v njegovi borbi zoper Tjule, sinxove Kuecalkotla. Dali smo vama tisto vojsko proti želji in volji mnogih izmed nas; pridobila si s svojimi medenimi besedami zbor na svojo stran in mi, ki smo priporočali previdnost in cclo zvezo z belimi inožmi. otroci našega boga, smo bili preglasovani. Odšla si odtod in s teboj je šlo v Tenoktitlan dvajset tisoč vojnikov, cvet našega ljudstva. Kje so sedaj ti vojniki? Jaz ti hočem povedati. g o P < n f P« 5 3 D — I " K ® N 9 4 P « e- tj •t O O c ч 5 0 ° 2" C » P- B S C O c o < сл 2. 94 S: o o O < cr — n n K" B — 0) F pr ë & -O ~ m' ■o 5 » z !» «2 _ F3 ? S 5 8 Q. O B g < O a p < o ? sc p 1 o S Ž e -, 7-, O o 3 2. to O O < • 3 Г* tn OO X-^ * P a X < j? — M s i 3 * o PP o < p 2- 5. ? g-D — I ! ° 90 3 >> -C n ° « B 5 a 8-3 3 p edino to GRIlZtEK ln ADLER zn dom, olirt In lndii4trl.|o v vsrh opremah Istntam švicarski pletilni stroj и«Ш|.1) Prvo drusUo h šn ti posestnike« v liublam naznanja, da ie «tvorilo v Ljub'jani. Salcndrova ulica 6/11. oblastveno dovoljeno PfOîUSîifffc ^ pis^rir?© za posredovanje pri nakupu in predaji liiš in zemljišč, pri oddaji in zamenjavi stanovanj in za prevzetno upravljanja hiš. Za prodajo je zaznamovanih več hiš in vil. Za izvršeno posredovanje se bodo računale nizke pristojbine. Potrebne informacije se dobe ustmeno ali pismeno brezplačno. %e Čl/no fenie/jtfo àfiraxaiti! Vljudno naznanjam, da sem prevzel s 16. t. ni, sscîleaîjrftcïfo CtïSnfâ-vIno vzbuja voljo do jedi, okrepčuje živce, zboljša kri in je rekonvalescentom ln ntalokrvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet. Izboren okus. Nad 10.000 zdraviliških priporočil. Dobi se v vseh lekarnah. Skrbel bodem za najboljšo pijačo in jedačo ter se cenj.potujočemu občinstvu najtopleje priporočam ЛАКСВ BARAGA, restavrater Odbor službujočih farmacevtov in Sa vez, apotekara saradnika javljata vsem svojim članom, da )e preminul po dolgotrajni za.-vratni bolezni njih član Obvaruj e se zlih posledic mraza, vlage, prahu s tem, da rabite pastr/je Pogreb se vrši v nedeljo dne 20. kbr iz Jerncjeve ceste Ljubljana VII. Ohranimo idealnega tovariša v trajnem spominu! najugodnejši kwpëijski trg v Evropi Na prodaj po vseh lekarnah in drogerijah Zah'evajte jih v škatlicah z natiskom imena јаиамаи имчш .................... P o m 1 a d a n s k i velesejem od 6. do 12. marca 1927. 1600 biagovuih skupin iz vseh strok. Zahtevajte podrobna pojasnila in prospekt od Častnega zastopstva STE<5U in DRUGI, Ljubljana Gledališka ulica 8. Telefon «25. VALDA Za številne izraze globokega cožalja, ki smo jih prejeli ob izgubi našega nepozabnega sina, gospoda Ana Ruper roj. Kutny in Roza Kutny javljata tužno vest, da je njih dobra mamica, gospa skupaj ali posamič, dalje bivša kleparska delavnica in šupa, oboje pripravno tudi za SKLADIŠČE, ie oddati v Avg, Toaiažičevi hiši, Dunajska cesta 9. - Zglasiii sc je zaradi pogledanja pri hišnici v tamošnji veži, kjer se dobi tudi nadaljna pojasnila. Najemnina po ponudbi in dogovoru. 1058 za poklonjeno krasno cvetje in vence ter za mnogobrojno č.iščeče spremstvo na njega zadnji poli se vsem, prav vsem prisrčno zahvaljujemo. Ljubljana, dne 18, februarja 1027. v petek 18. febr. po dolgi in mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. - Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto 19- febr. 1.1. ob 2 pop. iz hiše žalosti Karlovska cesta št. 5 na pokopališče pri Sv. Križu. Ljubljana, dne 19. februarja 1927. Šivalni stroji l lzborna konstrukcija In elegantna Izvrš tev Iz lastne to- I vari.o - 15 letna uaraneja - Vezenje se pouiuje pr f nakupu erezplai o. z PISALNI STROJI ADLER - KOLESA iz prvih tovarn. Dur- $ kopp. Sityrla, W .ffenrad'Orožno kolo) - PLETILNI STROJI f vedno v zalogi Posamezni del ko es In š.valn h strojev Z Daje se tudi na obroKe Ceniki frunko in zaston Z IVAN JAX I SIN f Liubljnna, Gosposvetska cesta 2, | Globoko žalujoči ostali, is Ob preuranjeni smrti naše ljubljene in nepozabne soproge matere, stare matere, sestre, tete in tašče, gospe Brez posebnega obvestila, V globoki žalosti naznanjamo, da je naš srčno ljubljeni, dobri soprog, oče, brat, stric in svak, gospod Naša nepozabna, srčno dobra mati oziroma sestra, teta, tašča in stara mati, gospa nam je došlo toliko odkritih izrazov sožalja, da nnm je nemogoče zahvaliti so vsakemu posebej. Zato izrekamo tem polom vsem našo najglobokejšo zahvalo. Posebno pa se čutimo dolžne zahvaliti st častiti duhovščini za zadnja tolažila, gg. zdravnikom dr. H llcrju in dr. Murlu za njiju požrtvovalnost in vsem prijateljem in znancem, ki so spremili našo nepozabno rajnko na zadnjo poti. Obenem se toplo zahvaljujemo vsem za poklonjene krasne vence in cvetje. Vsem še enkrat nafa najtoplejša zahvala. Brežice, dne 18. februarja 1927. skcnt!st Msstrte hranilnice v četrtek dne 17. febr. po kratki, močni bolezni, mirno v Gospodu zaspal. Pogi eb nepozabnega nam po' ojnika bo v ob o to dne 19. febr. 1927 ob 4. uri pop. iz 1-i.5e za'osti, Prešernova ulica stev. 3, na pokopališče pri Sv. Križu. Ljubljana, dne 18. februarja 1927. Katarina Lenessi roj. Pečijm nas je dne 18. t. m. ob 10, previdena s tolažili sv. vere, v 71. letu svoje dobe za vedno ostavila. Pogreb predrage rajnice se bo vršil v nedeljo, dne 20. februarja 1927 ob 16, uri iz mrtvašnice na mestno pokopališče v Pobrežju. — Sv. maša zadušnica bo darovana dne 22. t. m. ob 7, uri v župni cerkvi sv Magdalene v Mariboru. Maribor—-Ljubljana—Trst—Ancona, dne 18. februarja 1927. 2ALUJOĆ1 OSTALI G.'irtner - Gorazd - Trnltoczy ŽALUJOČI OSTALI Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani. Karol Cet Izdajatelj dr. Fi Kulovec. Urednik. Franc Ienetflat