©ne podporne jednote > m, »roda, 30. avgust« (Aug. ») 1922. STEV.—NUMBER 203. c*H f PRO GLASILO SLOVENSKE N LETO—TEAR XV. S^SS* T^TSStttt tt^V&JT-g* pobotati se z vlado. Ako Hsardinf ros nsois rov« na sntraoitn«n polju, bodo rudarji ponudili spravo. "kdo bo kopal prkmoof " vprašujejo rudarji Pfailsdelpbis, Ps. — Odborniki rudsrsk« orgsnizscije na "polju trdega premoga ao pripravljeni skleniti zadovoljivo pogodbo z vlsdo, sko Hardingova administracija po zaključku v kongresu r«s vzame premogovnike. John L. Lewiz, predsednik orgsnizsei-je, je izjavil, d« se konferenca z zastopniki vlade lahko vrii vsak *SS. Lewis pravi dale, da operatorji ns polju trdega premoga nimajo semena doseči spravo. Ns konferenci, ki se je rszblls 22. avgusts, se niso brigali 'sa nobeno drugo stvsr kskor za razsodišče, kztere-gs rudsrji nikdsr ne spre j ms jo. Konferenco so Izrabili za svojo sgitaeijo za razsodišče od prvega do zadnjega dne. Drugi rudarski voditelji se ne zanimajo dosti za vesti iz Waah-ingtona o zasežbi rudnikov. "Kdo bo dela! v rudnikih, sko jih vzame vlada T" je vpraial E-nock Williams, tsjnik distrikta št. 1. John Gsllsgker iz Wilkes Bsrra js dejsl, da rudarji se ne vrnejo ne delo, dokler ne bo pod pissna zadovoljiva pogodba, ps nej jo podpišejo operatorji ali predstavniki vlsde. 8enetor Peppcr in drugi podporniki stsre republikanske gsr de v Penneylvaniji delujejo pro li -aseŽbi in prsvijo, ds ni po trebns. Pepper neprestano leta od Leurisa do Warrinerja, voditelja operatorjev, in staš» dosegi mir, PITTSBURSKI OPERATORJI PODPISALI CLE-VELANDSKO POGODBO. fSO i mm^tmmtm* " , [' Pittsburg, Ps. — Premogsmki operstorji, orgsnisirsni pri Free-port Thick Vein Coal Operator«' Assoeistion, so na svojem seetsn ku v pondeljek izvolili odbor, ki ims nslogo konferirsti s zastopniki rudarsko orgsnizscije in podpi ssti ilcveiandsko pogodbo. V tej organizaciji operatorjev jo dvanajst družb, ki predstsvljajo Šest miljonov ton letne produkoije pre mog« v zspsdni Pennsylvsnlji. rake, ki bi merili autfsoeežbo tre- rov- ki vei« Argonsut, tods ta rov mogovnikov. Wssbington, D. C. — Hsrdin-govs administ racija ne bo zasegle sntrseitnih premogovnikov niti ieleznic. V uradnih krogih' se poredno muzsjo, Če kdo omeni vlsdno obratovanje. Uradniki, ki eo v ožjih stikih s predsednikom, prsvijo, ds Hsrding ups ns po-rsvnsvo stavke ns polju trdegs premogs ie ta teden. Tsjnik zs delo Dsvis je odšel v Philsdelphi-jo, kjer bo skuisl približati operatorje in voditelje rudarske organizacije. Nekaj čudnega ss bi morslo »goditi, ds se bi Hsrding odločil za zssežbo rudnikov sli železnic. Trgovinski tsnik Hoover in ju-etžčni tajnik Dsugherty sts tudi mnenja, ds bi bils "gospodar-eka napaka", če ae bi vlada lotila operiraajs premogovnikov ift Želeni«, isvzemši v slnčsju skrsj-ne perslize železniškega promets ln skrsjnegs pomanjkanja kuriva. - " .• V kongresu se zdsj prepirsjo o rakonib, ki imsjo preprečiti podražitev premoga. Tozsdevne predloge se gibljejo zelo počasi in najbrž bodo Uko okleščene in a-mendirsne, predno postanejo zakon, ds ns bod« mogle dosti škoditi profitarjem. dorro mu je ODGOVORIL. Boston, Mass. — Ooverner Cos jr razpisal tisoč dolarjev nagrade ** tistega, ki naznani ljudi, kateri poškodujejo železniško lastnina Robert Hcnderson, tsjnik tukajšnje lokalne centralno želez ""■srak« organizacije, je t«koj odpi««l governerju in g« opozoril ns dejstvo, da as j nastopi pro-železniški« uradnikom, ki poti I j« jo na pol vlake s pokvsrjeno ' premo. Pismo js bilo jsvno, tods •lišati šs ni, da governer pod vsa me korak« proti železniškim nrnd »ikom, ki na takšen način uniču j*x> železniško oprem«. < hiengn ki obot*-«: V fotHek "»talno in ble O TEM STAR JUT Mednarodno meai, da ao. Washington, D. 0. — (F|der. Press.) — Poročilo o stanja niške opreme, ki ga ima ptdalt incddrJataa trgovska komiai; s julij bo isdsisno ns podlagi \ ora-čil ljudi, ki so zasedli meata tav-karjev, in zaradi tega ne n oren biti pravilno, odgovarja M< i rodno druitvo strojnikov na pro* pagando železniških rsvnatRjrv o dobri železniški opremi. Mednarodno društvo strojnikov je isdslo buletin in njšfo« predsednik Johuson podaja svoje mnenje v imenu članstva o leles-niški opremi! On prs^i, da porot čilo ne bo dosti vredno sa mesec julij, ker bo izdelano ns poročil neizkušenih preglodovai-cev parnih lcotlcv. Na tisoče Isku-šenih pregledovelce v parnih kotlov je ssstsvkslo, njihmsO pa zavzeli nezmožni ljudje. Na* stavljeni so eolo toki, ki na ločiti zlomljenega stslnefs vi ska od zdrsvegs, ali ki ne veto, [daj GENERALNA PROTEST-I NA STAVKA NA FRANCOSKEM. Pariz, 29. avg. — Splošna federacija delavskih unij ju porvsla vs« organizirano delavstvo v Pranicji na štiriindvajseturni ge ueralni protestni štrajk proti po tiijSnju atsvkujočih delsvcev v Mavru. Stavku prične danes sju-trsj. Vlada j« takoj mobilizirala vso policijo in v«č polkov vojs-itvs. Močni vojsškl kordoni so zm strašili tovarn« v večjih industrij skih središčih. V Hevre, 29. avg. — 8cm so dospeli nadaljnl trije polki vojsštvs, ki j« zasedlo strategične postojan ke v mestu in pristsnišču. Atevilo v llavru jo nsrsstlo na 4U,00(). k»a< yi BtflMlt' Uetlnurodnegu je zaprt z debelo stono b konkre ta in skupina delavcev jo na delu eno miljo pod zemljo, da preseke steno in doseže rudarje na drugi strsni, sko so še živi. V pondeljek zvečer se jc rszncals vsst, da je omenjeni predor essut, rudniški superintendent ps prsvi, ds to nI ros. Istočssno so ns delu gssilei, ki stoje v vspenjači in spuščsjo vodo v rove, v ksterih gori les. Mehks peščena prst je ravno tako nevar na kot ogenj, ker ee lomi in grosi zasuti jsmič, ko sgori stebrovje. Meti nesrečnimi rudarji, ki so ostali pod zemljo, je 42 oienjenib. Ob ustju jame ae odigravajo navadni, src« pretresajoči prizori. Velike mnoiica žena in otrok stoji tamkaj objokanih OČI in čaka in čaka ... Pridušeno ihtenje sprem Ija povelja načelnikov, ki nadzorujejo rešilno moitvn. Laatniki rudnika so dsli postaviti ograjo Iz debelih vrvi okrog ustjs, da drlo proč plsksjoče sorodnike rudar jev. Argonaut, eden največjih zlatih radnikov v Kaliforniji, jo star 25 let. To je š« drugI poiar v Um rudniku po kratkem času. Zadnjič ni bilo človeških žrtev, toda jamo so mslonc ssHll z vodo, ki je MIs pred kratkim isscaaaa na povrij«. DELAVSKI PRITISK JE PO- Wsshington. D. O. (Pederalod Press.) Administracija j« odložila subven^no predlogo do zim-ftkega zasedanja. Ta fakt se sanira kot ddavska smaga In kot zmaga organiziranih farmarjev v Kur m ur* k rtu narodnem •vetu. Ameriška ddavsks federacija hi mornarska strokoma organlaa-elj« «U vprisorili velik« kampanja proti snbvcnčni predlogi, kajti kasno je bilo, da ae koče nstva riti as nar-dov« t peške velik ae-nopol privatnih parobrodnlh Inte-mrov poleg is Ml tndi rssbki < rgsnis«eij« organ isad j«, a« je ravnokar rratt »lomov e rene« evi np>jebib m«nmr-st rakov nik >i—b«rjj In j ne pred ogo ki j i obet o j njegov« nji s kladivom, kolikor dojo. Petdeset psdzorpikov, deljeni biroju ra prog parnih kotlov, pa Še v 90 časih ne smorejo svojega kskšrn jo sdaj položaj, Johnson, ko je tjoolo dolut Is vsega statistične* terjala, ki so gs prejeli v strojnikov, so pronsšli, ds i« bilo t juliju progledsnib 3^O0Jokomo tiv, ko bi imelo vendar Mti, pre-gledanih dvajset tisoč lokomotiv, ako se vssme za podlag« poročilo vrhovnega kotl«r*kega pregledni ka Pack« za leti 1920 in 1921. Ako s« pregled« ssmo sedem odstitkov ds so ss pohsbljrae in ta službo nesposobne lokomotivo pomnožil« najmanj ss sedemkrat, sko ss vpoŠt«va polog I« slabo delo, ki ga sdaj isvršs stavkokazi. Johnson iajsvlja, da so prejeli is zanesljivih virov poročlls, da so bile odstavi j no lokomotive so-pst p3stavljoae v službo, ne da bi bile popravljene. On povdsrja, da komaj čakajd, kdaj sagteda beli dan poročilo Asiesniikih predsednikov, v katerem bodo delsli propagando. Johnson nagiaša, da strojniki sshtovsjo, da oe vrši pregledovanj« pravilno. Kajti dokler m to n« izvrši ,ni potujoše občinstvo v srno na i«!«saieah. Johnson dalj« pravi, da naj stsvksrji n« poslušajo preveč govoric o miru, ampak aaj pomnoše svoje sls v kovne strale On meni, ako hočejo tramglsvi vzhodni železniški ravnatelji, da se boj isvojuje do odločilnega konca, tedaj js treba pokazati, da tudi med del«vri al omkljlveev. tiledr raznih rnasfralb, o kste-rib porošsjo dnovniki, pa pravi da no bil« t« vmmtrelbe v delsvnšpsh ali ps raj iel«snišk« ograje, kamor stavkarji a« morejo priti, ako bi tudi hoteli Iti. On pravi, da otav-kerjl niso odgovorni m take ras-strelbe. t' , Johnson a« omenja, lishino za-vzem«jo Stavkarji glede preda«-d nlkovega predloga, da vlada pra-ameriškib ielesnie. Kajti boj stavkarjev js akrnjea prati privatni avtokraeiji, ki «e opira skupnemu pogajanju. John že Železniški delavski mnoR se Ze omika. koOe ZAMENJATI S "PBAVICNO IN PRIMERNO MBSDO " HL — Nikakor ie ni določeno, ako ss bo ielesniški de lovski odbor pošel s vprašanjem "ihrljsnsks masds", ho bo rsz-previjal o peticiji delavcev, ss je šuia na koleau lokomotive ^InOnih departmentnih, v kateri voza omajana, pa naj tolčejo) po]deuvei suvajo, da ee jim pri sna mezdne lestvica, ki je bils 1 veljavi takoj po sklenjenem pre jn. ' v» sostops W. J. Lsuek, organisaeije delavcev, I ' prt šelesniških vzd.-vsiaih depertmentih. Poleg nje« jMl zaatopa še E. P. Orable, omenjene orgaaizaci. Lsuek Izjavlja, da mors Ielesniški 4elM|7 odbor sprejeti princip "šivljrnske mezde",, kar le taka mea& krije iivljenakt potrebščine človeka. Orabl« povdarja, da so delav«; npiilR organizacije ostali na delu, dasir«\ no so odglasovsll sa amerika do oskrbnik bankrotirane nem0je? Anglaii la Pranoosi, ki se ae morsjo zediniti, kUbejo aa pomoš ameriške baaklrje. PRANOUA SE VEDRO ZAHTB Fm* KONTROLO NAD rukbom. ■" lA>ndon, t9. svg. ~ Is Pariss jo prišla veet, da se bodo Anglefti ln Kraneosl zediulll glede odikod-ninskega vprašanja, ako kateri Američan prevsame oakrbnlštvo bankrotirane Nemčije. Govori ae ds bi bil ameriški finančni mag-nat Vanderlip dobrodošel oskrbnik. la Berllns poročijo, da je nemška vlada baje sadovoljna s tem nsčrtom. Anglešks vlsda ne ve ničoesr o tem. Ameriška vlada šo tti bila uradno vprašana iu najmanjšega snsmenjs nI, da hi h ploh sprejele, ako dobi ponudbo. Vsnderlip, ki se mudi v Londonu, tudi pravi, ds gani nihče vprašal, duvoriee o ameriškem Mkrbništvu eo pognal nemško marko sa nekaj pik navsgor včeraj aa Ion-donsv borzi. . Pariz, 29. avg. Ententa si nspeaja moigene, kako bi rollls odškodninsko krizo no tak način, ds bi bili ssdovoljni Angleil ia Francozi. Keparaeljaks komisija šo ni rešila vproisiijs. Angleški delegst Bradburjr išče formulo, ns podlagi katere bi Francija dobila zahtevaae garancije v obliki nemških državnih gosdov in premoga v Ruhru, toda brez politično kontrole. Francija ie vedno vztraja, da mora imeti popolno kontrolo nad Ruhrom. Belgijci so sugestlrali drugi način rešitve. NemMje naj dobi moratorij so preostalo dobo tskošo-ga leta, todo plačUo vaote 150 miljonov' slutili psrk, kisapadt letos, mora garantirati s tem, ds prsnoNe 210 miljonov zlatih mark ia ovojega rezerv nege saklsds v drftaval banki v bsako Anglije Angleži in lUUJsui oe strinjojo s ter;i. tode Krsnoozl is niso odgo vorili. Hradbur^ je ps Istuhtol ie drugI način rešitve.* Zamislil si je "oskrbništvo Nemčije", ki naj bo v rokah smeriške komisije. Komi* sijs ns jims oblast koatrols nad nemškimi finsnesmi, vpostavi valuto s novimi krediti In ss pogodi s sovesniki glsds odškodnine. Nemški ministrski predsednik Wirth j« mends zadovoljen s tem načrtom. Hrsdlmr/ pravi, da sa lo ni trehe ssnkeij« od smsriške vlade, kajti ameriški finančniki lahko prevssmejo t« nalogo na njihovo Individualno odgovornost. , Jutri pridejo v Psris zastopniki nemške vl«de In rssprsve m bodo nailsljcvsle. | Nemški finsnčnl minister H«hroev mezde ns aro, kajti jasno ja,] 2up«n Couzens in Ford Izjav-da dela vee ns more Isksjsti, ako Ijsts, da premog a« primsnjkuj«. j zasluži. ^upsn prsvi, ds sM«to lahko Med tem ko s« vrše pogsjsnjs; raide v krii»/ea poloiaj. ako bi železniškim delavakim od- j tm.persturs podls neprišakovs po ielesniški BMgnstj« ao, oli on a« bo kupil premogs. iščejo novs sporna vprašanja. doal«r se zahteva od tri d« pet Tako iz js vi js John O. W«bl*r. dolarje* prof it« pri Ioni. zastopnik vsbodnik železniških j Med Fordovimi uslužbenci ni ■Mgnetov, da ao delavci, sspos- opazili rszbnrj«aj«, akoravno j« Ijeni pri vsdrtevslaik jepartaMa-|lAjovU, de sopre svoje tovarne s tik ^aafavkoU na deset vzkodaih ~ KUKLUKSIV OKLAHOMI NAPOVEDALI BOJ DELAVSKEMU KAN. DIDATU. Oklahoma Clty, Okla. ^ (Koti. 1'reaa).—Kuklukaklsnovei v Okls« borni so napovedali ljut politični boj J. G. Waltouu, kandidatu fsrmsrsko-delsvsk« lige zs gover« norja, ki je bil pred kratkim no« miniran na listini demekrstsks stranke. Našemijeuoi so dobili ii Oeorgftje tri kukluksovske misijo, nsrjs, ki bodo potuegsli terorisi-rati volllee. Mod temi je tudi pro-testaatovskl pastor A. C, Parker. vrste teks11 VELIKA TEKSTILNA TVRDKA I JI SPBBJBLA UNUSKR poooje. Mogoče je, da^sdaj^Hj^t — Panlflo Mills korporscijs, ki pripsda med največje tekstilno tvrdke, n« jo podsls. V javni Isjsvl vsbi osem tisoč dslsvoov, da se vrnejo ns ds« lo na podlagi mesdno lestvice, ki bils v veljavi pred 27. marcem ali preden so tekstilni baroni naznanili 20 c dstotno znižanje mer.de. Odborniki orgsnizscije tekstil, nih delsvcsv so priporočili, da ee ponudba sprejme. Tako ponudbs je bils podsns io pred enim tednom aa gotovo vr» sto delaveev ln ki je bile vel jev* na lo ss petdeoet odstotkov de* lovcev, katero «0 pa delsvtd od« klonili. Na ia način so prisili tek. itllae borono, da priznajo ensks j»ogoj« sa vss (lelaves. Prav lshko M je lo zmaga delsv-vseeno js trsba počaksti, kako bodo priznana rasne delsvsk« strokovne organizacije, ki so IHlo zapletene v ta boj. Med etavkeril in ljudstvom poste ji mnenje, «sjsnjs znvle^i novo sporno vpraieaje, kot so to storili pri šelesniških d«l«>rdl « prav te« m«. 10. septembrom, oko ns dobi pre ssofs po pošteni ceni. TELJI SO PBlRU V ZADNJEM ~()d dveh sjntraj ao Imeli ssstavkati usluJkenei aa eeotal fteleanlci Clko#«, Aurora la Klgia. V zadnjem trenotku je Mlo mdužl#ene»ei priznanih tri povišanje na ara. Vlako-••obje j« prejsmals po #7 •čutov ao aro, dosdaj najprej bo prejemalo po tov. POMOČ V SKRAJNI SILL Ravan« Raka. * W«iter Hfn. Ion, ki je vodil letelo "Hampaja Oorrele'Izje vi js, sko bi bili »a* kali še eno uro ns pomoč, da hI jih pošrli morski volkovi, Bils jo šs ao!, ko so akušali doseči Fort OH Prinee. Pilot je videl liti ia mielil je, de je svetilnik. Ko s« je spostll doli ns vodo, ga js zmotil« tems In priletel js tsko ne-rodno, ds js lupins letsla dobila luknje, Pflčeli so dsjsti snameuje ia la!, katero js smslrsl za svetilnik. je pribsjsla s smsrlškega križsrjs "IT. S. S. Doaver". Tem se nejprvo smstrsli letslo ss zvss* dni atrinek, o ko so posvetili nenj a ovojim lorkometom, so apoznall svojo zmoto. Okoli letele ee je nabralo vclU ko morskih volkov. Mrešo je bila, de eo bili oslepljeni s žerkometom. sko bi šsksll Še eao nre na HHtOV, meni ffemillon, bi jih po« žrli morski volkovi, ki eo bllt ta* ko predrzai, da «« c«lo sledili po* ksbljenem« letalo, ko so gs f brit* li v Cianntsnamo. združrnjr m a- — O *lrnŠ«uja mehiških k sss#rišklh iclesalAsr-skih orgsniso«ij bodo rasprov* IjoR, ko «• I« predmet Izrofi f ** razprav« orgsnlao«iii mehiških brzejsva.b ^tr/niAkih ualnlken-oev. Tako iijsvljs Isaac Ort It, Ujnik orran.ieeij* mehtškik brzejovatk Hmami _-1 - roeeatns smerišks". Ssstojl iz enega trgovos s lesom in cnogs ssmegs rudarja, ki ps dels v rovu s pozimi, dočim Je poletu ns svoji farmi. Imena vsloporotaikov ao Sodnik Hartwell,'ki Je dal navodila veleporoti, je rekel med drugim, da ae morajo preiskoval-si ozirati ns dve strsni sfere. Ubitih js bUs IS stsvkokssov in gardistov Ur trije unijaki rudarji; veleporotniki ee morajo pobrigati za krivce, ki so povzročili smrt stsvksrjev ravnotako kakor ss trives, ki ao ubili aUvkoksss. Premogovniška družba Je lahko odgovorna ss smrt stsvksrjev. Ob šssu, ko js sodnik govoril voleporotnikom, js bils aodns dvo rana polno roportorjov kspitali-stičhlh listov ia advokatov, ki ss-stopsjo trgovsko sbornieo, opere torje In rasns kapitalističns orgs nisscijs. Rudsrjsv ni bilo, ksr do-tssujs, da is domsčinl ns usnlms-o ss prooee. Rudarako organizacijo pkiseljfo delo sb NO ZSVRiUJE V OKRAJU EEomru, s. d. E. Kerr, ki js isjsvil, ds orgs-nisscijs as bo stsvlls najmanjših zaprek prelaksvi, paš pa bo pomagala priti atvari do dna. Nasprotniki pričakujejo, ds bo obtoženih kskih 200 oseb. Akardsao, S. D. (D. N. Service, štabni poročevalca). — Prisilno dalo ss bar prsktišao izvršuje v okraju Broums. To Je dol gonje, da ostanejo mezde niske. Poljaki delavci, ki iščejo dolo ob šasa šatve ia mlatve, morajo delati sa mssdo, ki so Jo določili, če ao, Jik pa okrsjne oblasti dsportirajo. O tem dejetva ae pootoji prav nobena tajnost "Aberdeen Journal " poroča s dno 18. avgusta o nekem dogodku: "Deputijska šerifa Ooorgo Smith in Boj Shaffer sta bila danes ajutraj odposlana v Weet-port, ker je došls pritožbo, ds so člsni L W. W., prejemajoči 45 centov as uro, zaztavkali ia zahtevajo 50 centov. Tako poatsjsjo nadlega. "Pet in štiridsaot centov ns liro Je mezds, ki eo jo farmarji po-stsvili as mlatvo. Deputijsks šerifa sta prejela nalog, da ti ljudje sspuate občino, sko nočejo doleti ss določeno meado. Pravijo, ds ne bodo plačali po petdeast bankirja! Iefntor 114 nro'" petdeset centov na uro, izjavUs-jo, ds so jim šelesnišks družbe ponujsls po ssdsmdssot centov as aro, prosto hrsno in stanovanje, a oni so ponudbo odklonili . Šerif Elliot in deputij Bd Olau potujeta po okraju in izganjata "nezaželjene", kar pomeni dalav-se, ki nočejo delati sa 40 centov mezde ns uro. Peljsls sta se v avtomobilu v razne tabore, v katerih taborijo ti dslsvei, ko gredo od dels do dels. "Vaškemu je bils dana priliks, ds gre delati", prsvi "Aberdeen Journsl", sli Ss js odklonil, so gs gnsli proti aeverju In ven is države." Chsrlee Johnson, lri prsbivs Mizo Oolumbije, petnajst milj severno od tukaj, je aodavao pozval Glauva, da epodl delsvee is mssts, ki nočejo dslsti as dolo-čeno mezdo. Johnson Jo bil anj-brž priailjen storiti ksj tsksfS, kajti delavei ao gs pustili, ksr Je delavcem dal ss hnm nardljlvs DL — Odvetniki in Strokovnjaki svetovalci šelezni-šarskik orgsaisssij »javljajo. ds ae bo prav niš pomagalo, ako riadna uprava prsvssaM le dal žslesnic, kot svetuje Hardiag Lokomotive as vask šelosniesk so tsko israbljsas, ds bodo awrs-li dslsti v dalavaioak aočiadaa, da ee vrnejo sspst v normalne razmera. V delavnicah pod prod lagaao vladno kontrolo no bod< mogli delati aH isvršsvsti popra- rm pop draške, ki ae trdovratno upirajo sporazumu. |"Voč ko sto mil Jono v ur deU je potrebaik, preden ae bo opremo nahsjsls v tekem stanju, kot Je bila prod prvim aprilom", ia-javlja MeOrstk, podpredsednik želemiškogs departmenta y Ameriški dela veki federaciji. "Ena sedmina selo poksbljenih lokomo- r1 , lige. Njegovo nslogs, js, ds v pri hodnjem lotu skliče konfereneo zastopnikov vask mednarodnih nnij v Ameriški delsvski federe-siji; nsmen konferenco Je, demonstrirati idejo indnstrijslnega uni antaaa. Izvoljen jo bil tudi uredniki odbor, Id bo ursjovsl rssne potrebne tiakovine za propsgsa-do. Polje delovsaja js rsadeljeno na Štiri aokeljo: vzhodno, sapad-ao, centralno in kanadsko. Dele fatje ao aprejeU ponudbo A mer« Ške unije aa eivilae avobodščlne v Kew Yorku, da bo pomagala ss« fovafjati Foaterja ia druge, U ao bili aretlraai zadnje dal vsled abeurdnih obtožb "kriminalnega ..... Ukaliama". Protestni ehodi ee 0 vršili v vaeh mestih, kjer Ima Iaobraševalna liga avoje podružnice, proti aretaciji Foaterja Karla, Brotrderja In drugih. — F ater ja v svojem govoru, ko Je poro>sl o gibanju ia uspehih lige .v minulem letu, dejslt "Dana in ja konferenca je nov In telo važen mejnik v taktiki radikalnih de levoev na industrijakem polju Amerike. Sentlascnt aa sssslgaml rsnjt unij Js vedno večji v Član atvu Strokovnih unij." Foater Je jriel sa zgled Železniško delavec, med katerimi Ja devet unij aa dolu, eedem unij pa aa štrajka. "To Je zločinska neumnost, ki ae bo bridke sssščevaU nad delavei Delajte, kar hočete, toda nikdar M rasdvajajte deUvekih vrst," Ja rekel Foeter. Razne v PROPITARJEV NIMAMO, KAJNE? KobUloe Iro polja v Mali AMJl Tlflie. - Alfred P. Ambroee is Raltimera, ki Je doepel v Tiflls ia Kaaaegnre, poroča o strašni nesreči, ki je sadela Tartarje in Ar-asonee. Kobilice eo Jim požrle vso letino Detroit, MioH. — Farmarji pro dajajo selena Jabolka po $1.20 do $8 buŠelj. Orooeriati ps proda jajo U jabolka po $440 do $6.50 bušelj. Tsko poroča Ust "The Ii-beral", glaailo liberalne etranke Orooeriati ss izgovarjajo, ds so povišaajo esa askrivile stsvke Temu assprotno izjavlja list, da fsrmarji sami pripeljejo Jabolka v mesto aa tovornik avtomobilih ia da nimajo groeeristi prav nobenih troškov aa prevašanjs. podrale sakurjena stanovanja prihodnjo simo. Hišni poeeetmki se bodo isgovarjali aa stavko rudarjev, daairavao ao ee sslolili a pr«mogom, še prodno Jo atsvka pričela. Tokljo, 29. svg. — Kuako-Japonska konefrene« ae otvori A septembra v Čangčunu. Sovjotaka Rusija bo asatopsas, čeprav se koaforenos nominalno vrši med Jeponako ia vahodnoaiblrako republiko. Na konfereaei as bo ras previjalo o prodaji severne polo vieo otoka Ssehslias Japoncem poleg drugih vprašanj. ' k . Vojna na Dublln, SS. avg. — Praske med republičenl In svobodnodržavoi se nadaljujejo v hribih eeverno od Duhllna in Južno od Corka. — Iraka je včeraj pokopala Colllnaa Izvzeasši narodnih čet, ki ao kile ns straži pred ropubllčsni, ao Imeli vsi pristaši proviaoričao vla de prasaik. Pogrebni sprevod jf bil štiri milje dolg in okrog UH) (**) |jadi Jo Šlo ss pogrebom DOBIČKARSTVO S OOM PRED KONORESOM. Washingtos, D. 0- — Predlogo, jih priporočs meddržsvas tr-govska komisija ia ki imsjo namen odpraviti profitarstvo s premogom, so bils predložene zborničnemu in senatnemu odseku v pregled in raspravo. Zbornična predh.^a pride takoj v fssprsvo in bo mogoče še dsnes glssovano o nji Ssnstal- odsek za meddržavno trgovino je sprsjel Cumminsovo predlogo bres zaslišanja, ki js preeej podobna zbornični ' predlogi. tiv potrebuje voš ko tisoč ar človeškega dela sa vssko lokomotivo, ds se tsko poprsvijo, kot ee morsjo popraviti. "Tovorni vosovi se nsksjsjo v rsvno tako rssnem stanju. V normalnih razmsrah Js potrebaik pet ia dvsjset ssiljoaov ur Človs-škega dela vsski meeee, da se prepreči pomsnjksnje vosov ia da as ssstaas tsko šslssaiški promet kot v letu 1918, ko je bila primorsas vlada prsvssti želesni-ee. Učinki stavka ss as vidijo ts-koj, kajti Islssniške družbe ima-jo v prometu ns tisočo vosov, ki bi morsli biti sssasmovsai, ds se popravijo. Učinek stsvks ss vidi v tem, ds ssgtsjs delo ns miljonu voz, ki bi bOl v normalnih rszms-rak popravljeni vlaki mesec. "Pred nsmi js nsjgostejši štiri-mesečai promet v letu. Ako so vrnejo vsi dslsvei as delo in delsjo vsski daa tri ure po delsnustu, tedaj aa bodo učinki atavka izbrisani prod prvim januarjem 1928." " " r ■ H r Iz Budapešte poročajo. kaj vse ao obdavčili Največji dsvek eo kot moderne državo, ki koče jo veliko pridobiti na davku, esvsds določili ns nepotrebna luksurijosne predmete. Med dmgimi naštetimi predme« ee našteli tudi Žepni robec, 0d ka, toregs bo moral noeitelj . davek. — Finančni, siiniater ki smatra eelo žepno ruto u i,^ trebnost je bržkone srssel v zelo primitivnih rszmersh. RAD BI UVEDEL zs mojegs brsts Jernej Petričs, doma is vasi S merjene št. 7, obči ss St. Juri, Slovenljs. Pred 9 leti sva bils akupaj aa Evelcth, Minn. in asdsj ps domnevam, da se na ksia nekje v držsvi Colorsdo. Poročati mu imam aolo vašne stvsri is stsre domovine, torej želim, da mi piše ns nsslov: Anton Petrič, P. O. Bos 698, Chiahoim, Minn. (Adv.) Dr J V Grahek edravnik Uradne 10:00 so: ure zjutraj do 30 popoldne E. Ohio Street. Telefon Cedar 2388 8. PITTSBURO PA ROJAKI V CHICAGU IN OKOLICI POZOR! I Ako bodete narečiU letos GROZDJE, potem ee ebrnite Se mane. Vsamea vsako naročilo malo ali veliko, na tone ali za celo karo. Ceno se smerno nizko. Grozdje preskrbim vsek vrat kakor kdo hoče: Kalifernako, Michlgan ali drugoT Jamčim, da bo dobil vsak dobro grozdje. Za naročila se oglasite osebno ali pa pišite na naslov: FRANK MUBI, 9534 So. Evving Ava., So. Chicago,-111. ROJAK PAJK JE V trgovini nad SS let. aa tisoče dolarjev raspotlje blaga p< rild pa ee al nikdar slišalo da ni vaak dobil polteno blago, od naa enkrat kupi, še kupi. Pošllje bresplačne cenike pe celi Ams rild aa are, alatnina, srebrnina, diamanta, prstana, dalja prave glasm Colnmbla gramofone, aloveaske in v vseh drugih jezikih gramofona]« plošče, saetave. ragalije, kape Os je edini^ravi sastoi Ea sam poakua ia prepričali ee bodete. Kdor ASM> 11 d. pnik v Conemaogh, Pa., aa Columbia SS SAVLA JI POSTAL PAVSL. Waahington, D. 0. - "Ba asm ^oposidji v kongresu ia zuns, njčga, ds ae vlsds poprime kupči jo,"'Je -rekel senator Calder New Torks v četrtek v aenatu. "Obžaloval aem dan, ko bo vlada obratovala ieleznice in rudnika toda čss Jo prišel, ko Jo vprsšsaje vladnega obratovanja, kontrole pHtetniStvs ▼ potrebi postslo nujno, da ss preprešiu bolezen ia mu ... Ako Neir Tprk ns dob kmivs r nekaj tednih, tedaj pride trpljenja aa ljudstvo, kakršnega še al občutilo v mirnem času. Miljonarski karnsval ? Deanvlllu. Desuville, Francija, 29. avg^— V tukajšnjem letovišču ao U ta-den zbrani trije kralji, ena kra-ljiea, perzijski šah, tri indi>kl maharaje in veliko število tov, baronov in markijev. Evrope | navaoči so tudi mlljonsrji la vaeh delov sveta. Kaalna s svojimi kraanimi plesni ml dvorsnsmi In Igralnicami je odprta dan in noč kakor tudi ko-pališša. Dragulji, ki Jih imajo na aebi bogate dame — na sobi isujo več draguljev kot obleko — pred stsvljsjo vrednost miljonov do-arjev. ftpanaki kralj Alfouzo, ki je eden kraljevskih letoviščnikov, je dejal v nedeljo, ko je ogledo val dragulje na golih praih In rokah bogatih dam: "Ko vidim toliko bogaatva, bi akoro bil bolj ševik". Drugi monarh v letovišču jo belgijekl kralj Albert V igralnicah aa daaar padajo miljoai na mlae. V soboto ponoči lo bils miss tako oblošeao a denarjem, da jo padel aa tis svo-lenj bankovcev v vrednosti 10,-000 dolarjev in nihče ga al pogrešal .Vaela ge Jo oprava kazine, ki je Se aaredila dva miljoaa dolar-Jev na odatotkik zaigranega de-narja. Carigrad. 29. avg. — paša Je včeraj ponovil svojimi Četami na postojanke grške armade v okolišu Rmlrne s nekstsrimi uepehl. Atene, 29. ovg. — Ofenaiva tur Ikih nacionalistov ee Jo vaaHrila Undon, 29. avg. — Po aajno vejilh poročilih iz Stoekholma m. Avedl pri spkftnem glasovsaju /adnjo nedelja aa vrgli predlog aa pmMMeije ia prepovedali parla b lakota agrola Aaerbajd jmenta eprejeti aovo točko v sata na veej bojal hii v Anatoliii in A rman i Ja. Veš ko 10,000 vi ki zabranila iadolovanje In pro Najmanj deoet turških dlrizU je ,?.rol!r ,tT*44l,ia- dajanje opojnih pijač VeJina napadlo (Irke. Infaaterijeke ne Ambroea j« videl k^iliee. ki eo mokrih saaft. do adaj okrog pode krije močan toLik a. pomikale v pol miljo široke, tonono gla^v trn. a^vellkem ^i r^rH^m 'MsvSa glasov al ^ proti p«akikšrijl.lprP^vlJeJ. a. Okiosfo, HL — Enajst lat stan Brswor MeOee ss Js kopsl v Mi-chigsnsksm jezeru. Plaval je na je^ro do tri ato Jsrdov dsleč. Tu je omsgal in ae je pričel potaplja ti. Dvs desetletna samorska deč ks ats stala as obrežju, ko je McGee pričel kliesti ns pomoč. Skočila sto v Jeaero la plavala tr ato Jsrdov dale« ia privlekla po-neerečenega dečka ns obrežje, katerega so na to prepeljali t bolnišnico. kssetov jo pooa is Aserbejdšsaa. Francijo prod liga narodov. London, 29. avg. — Anglija toši Francijo in eodiščo Je liga naro dov. To Jo prti alučaj ta vrata v zgodovini. Ker sto obe stranki velesili, Je stvar pomenljiva, ker pokale, koliko moči aplok ima liga narodov, Bpor izvira Is franoooko koloni jo Tunis v severni Afriki. V tej k^oniji Je voš tisoč Maltezov, ki so angleški podsniki Otroci teh icljencev so po angleškem pra-tudi angU ški podaniki. Francija Je pa 8. novembra 1921 objavila predsedniški dekret, ki ss glssi, da so v Tunisu rojeni otroci angle ikih Maltesov francoski podaniki ta vsled toga podrejeni vojaški alašbi v francoski afriški armadi Aagleški poslanik Ja prataatiral rekoč, da Ja Francija prelomila mednarodno pravo ia pogodbe Anglijo, toda fraaeooke oblaeti ao vorile, ds eoebo ,ki so rajone »eookih kolonijah, eo franco aki podaniki Siaovi Malteaov eo so uprli, toda bili so aretirani ia siioau potisnjeni v armado, Tod. telji opora so po bili oboo jeni aa dolgo zaporno kaosa. Anglija Je predlagala, da se stvar predlo« razami^o, toda Francija Je odklonila predlog. Zdaj Je Anglija predložila aadeve igi narodov ia pride aa dnevni red prihodnje seje svete lige pod naslovom "Spor mod Francijo m Velika Britanijo glede nerodnost-nih dekretov, Izdaaih v Tunieu ln Maroku ia njih aplikacije na angleike padanike". — Ta spor Je pov^očfl precej raaburjenje IVAN PAJK, 24 Main St, Conamaugh, Pa. mmmmmmmmmummuammmmmmmžBad^mmmimif, GROZDJE GROZDJE GROZDJE Ako želite en ali več železniških vos svežega grozdja, tedaj ne zamudite, temveč pišite asm tekel aa vsa pojasnila v angleškem ali pa v alovenekem jeziku. Mt prodajamo v raznih količinah in razno grozdje čisto težo bokse prosto. Mi nakladamo kare v našem saloi-nem msgasina in ss posebno pasi na vseko pošljitev. Pišite le dane« Sa ceno na naalov: P. ERLICH 4 COMPANY, SST WkeUsele T.rminal Lo. Aaseles, CaltfenOa. ^., la hitra stre-popolaoma varna. Ur hitro —»s aahafa. Pa twtral*aju vaaktaa i ae autMMUia« Upmnl ta prta—t ---naboj M itrtl. Rabijo „ |» kali. harai Co« U. S. aahaftl IratnU f »trala*. Sala bmm ta Mu, N*i«J«m aa ia slsiesa JaMa. Tri gasBn Žlea"™h lahlu^oSaJam* Nato emnm Um 21 hollbonkim Auto-^Pi MttUnf« laiportirani« piitoUa "Modol ISIS", J« la I7.SS tokkr Jih ae kal v aakaoi. Pol Uit« nam vato ima in analov, la SI« kot aa poMjatraa« «NSfca. rtltolo p* bodot« aUtoli $7.10, kadar m vam Jo oHnoao ... ■ ......__iT __y SVEŽE SVEŽE GROZDJE GROZDJE GROZDJE Vsled svojega solidnega in Oa lete v ti trgovini, se priporoč e in postr« Vsled svojega solidnega in poltenega poslovanja za vss pro-leta v ti trgovini, se priporočam vsakomur, Id so zanima to leto sa dobro vrstno grosdjs in postrežbo. Prc*1^«« samo aa "vagone" in pri vsakem naročilu eahtevsm ao 8100.00 depozite sa vsak ŽelesnUkivos, ostalo pe nsj Jamči vala Pri tukajšnji banki kakor hitro jea oddam listine pošiljetvs "BiH of Lading". Grosdje bede srclo okrog prvega septembra, jamčim vsako na-ročbo isviemš stavko ali ako dež pokvari grozdje, pošiljam v rsfrl-gerator vagonih ali pa v bokaeh v ventilator vagonihT P® '50 0° tona, F, O. B. Callf< fornU*"* m Z5aBd#I ,r^0,d,• M2.50Iona, F. O. B. Brsojavite naročila in sa eeno, mogoče bode ceneje.. S. P. S A B I C H, SIJ Callfaraia F«.It Bu,ldi„t, 3aern«io.U, C.Hfaraia ornia. Cali- VAS PODPIS BO tnal tako vrednoat, kakršno oni bosta a svojimi prizadevanji sami ustvarili. Vradnost odvisl največ od vaiofa prizaderanja sistamatično Kraniti. tedenskega zaslužka in lo vla- SKLENITE 5-i. ^ pieabo prtaadavanji. vašimi pašami e H»r» PftOOAJKMO Ufkari. a. ^tm.), ssaefcao te naMJ, mm vaa Ii«i>• KASPAR STATE BANK IS. SI Ut KOVA /OHAVIIA V/UH/UJi JU /uk/iv.Ji v HKu/miiH SEVERA 5 RLOUIATOH Volitve se bližajo. ZBIRANJI PROSTOVOLJNIH PEISPIVROV ZA KONORIS-NO ZAUPANJ O 1922. Vsakdo se še spominja besed Wo-drow WHsona, ki je vzkliknil: Vsem narodom pravieo, vsakemu narodn, kar mu gret Kdo so bili ti trije molje f Ne moremo se vzdržati, ds ne bi po vedeli gole resnioe, četudi je robsts !f Trije previlegirsni internacionalni diplomati, ki eo eedaj po treh letih docela že isropall Evropo. Nobena država v srednji Evropi, ki je bila zapletena v vojno, se ne more konzolidiuti, ena je bolj kot druga od zapadnega kapitalizma Že izčrpana, in v liriih plasteh ljudstva po vseh srednje* evropskih državah se liri revščina cd dne do dne vsled valute, ki jo umetno vzdržuje zapadni kapitalizem. V To je sad Verzajlske diploma cije, kateri je bil duša reprezen-tant ncnasitljivega franooakega kapitalizma, gozpod Clemenceau. Gospodje, ki eo pred tremi leti delili nasodom pravieo, niso vprašali, kateri narod prebiva na južnem JTirolskem, niso vprašali, kateri narod prebiva na Krasu, na Koroškem, v Sleziji itd., temveč vzeli so v roko rdeče svinčnike in začrtali na zemljevidih meje po zvoje; razdvojili so nsrodc v razne potence, tsko, kskor so menili, da bo kapitalizmu najbolj služilo in a tem zbudili novo sov-raŠtvo med narodi. Gospodje naj si zapomnijo 1 Topovi solidaritetc proletarijata se sicer počasi izdelujejo, bodo pa sigurno v Živo zadeli in razdrli umetno napravljene meje na Ver-zajlski mirovni konferenci. Ts-krat tudi pride tisti čas, ko si poda rake delavno ljudstvo vsegs svets. —1"Zarja". Priprta Jediots Slomški Narodni Kakor je razvidno iz zapianiks geje eksekutrve J. B. Z. s dne 11. nugusts t. 1., ki je bil objsvljen v it. 780 "Proletsrcs", ekseku- j tivs radi slabih čssov in pa dejstva, da so že gl. stan in nekatere državne organizacije Socialistične strenke razpozlale našim klubom apel za zbiranje fonda za kongresno kampanjo, ni smatrala umestnim prirejati posebno kam- 1 panjo v to svrho. Te dni pa je dobilo tajništvo J. -B. Z. pismo, ki 1 daje migljaj, naj se s zbiranjem takega fonda prične. To pismo je < tajništvo presenetilo, zlasti ker prihaja iz države, kjer eo naši de-lavci radi raznih štrajkov in no- 1 t ran jih bo je v* v uniji gospodarsko mnogo bolj prizadeti, kakor pa drugod. Pismo prihaja od društva Zvonček" St. 206 S. N. P. J., iz Grose, Kana., in ne potrebuje nobenega drugega komentarja ka- , kor da naj ga vsi člani naših podpornih društev pazno prečifejo in se po njem ravnajo. Pripomnimo nsj še, da je to društvo aktivno pri Izobraževalni akciji J. S. Z. Pismo se glasi: Gross, Kans., 21. aVgusta 1922. i TajniStvu J. 8. Z. j Naše društvo It. 206 SNPJ je na svoji redni seji dne 20. augu-ita soglasno sklenilo, naj vam pošljem $10.00 za volilno kampanjo Socialistične stranke, kateri želi« mo najv' oni poslanik ksk Škandalček, k s« je ponajvečkrat vrtil okolo 1 »k* grofice eli celo navsdne ženske. med vojno, posebno ps po ' 'J"i. je vse socisllstično čeeopis v vrh^mentno pobijalo tsjno di 1 l-me« ij0 .kjer je bila U nsjvol-J" 'lo. ki je povzročile nejveč -'"•j. ljudstvu v drle veh. Nikjer pe zgodovine ne pove o ' '»jni diplomseijl. ki bi ns tsk J"rfidni nsčin delsls. kskor je i lo ns svetovni mirovni kon-'""nci pred tremi leti v Veruj i V • Trije^ »smo trije ljudje so u- I 'Mi skupsj: predsednik Zclinje < r"h držsv Wodrov Wileon, Llojrd < '"•rge in Clemeneeso. Ti trije i »"tje so bili osrelsvstelji eeie 1 > rope, ti trije eo delili pravil- i med narode eeU Evrope. 1 liOl «9 SLUiKINJA ss delo pri msll družini, pršiti ns mslsgs leto in pol starega otroks. Sprejme se mlsdo sli srsdnjs starosti. Ugodna prilika, ds se lshko nauči snglslki jezik. Prednost imajo ons, ki so Isls pred kratkem prišle Is stsrsgs krsjs. Plsčs po dogovoru, oglasite se prh L, Kršen, 2851 W. 22nd St., Chicago, IU, (Adn). , - sploh prevosns sredstva. 8. ds mu pismeno ssjsmčijo, ds mu vsega tsgs ne bodo odvseli ob prvi priliki in 4. ds ss mu ds spsnsžs iz krsljcvc listine, Princ Jurij js ns-lalč ssrsdi tegs prilel v Bclgrsd. Jasno js, ds js ts konflikt nsljub vladi, kskor tudi krslju Alekssn dru. V ponočnem vlaku, ki je vosll is Vsraldlns v Čskovsc, js hotel nskl Wrsnglov čsstnik v vosu IIL rszrčds posiliti nsko žensko vpričo občinstvs. Poklicstl so morali ns pomoč Isndsrmsrljo orol> nilks postaje Oskovss, ki js Wrsnglovcs aretirala tsr gs od« peljsls v zspore. Wrsnglovcs so ukvotUi potem lele, ko se mu ls-bili is rok ssbljo, s kstsro js o-grolsl tudi potniks. Slučsj ss js pripetil 20. julljs. Ministrstvo ss sunsnjs ssdevs js sshtsvsls od Bolgsrsks 2,-600,000 zlatih frsnkov, ki bi jih morsls Bolgsrsks tskoj plsčstl. Ker ss js Bolgsrijs brsnils rstl-fioirsti pogodbo o vojni odlkod* nini, js zsdevo prevzele Zvsss narodov, ki bo odločili tudi v tsm sporu. Nova "obsnana". KI smo doživeli pod "pod svobodnim solncem" že dvs "obokani". Obe sts bili nsperjcnl proti komunistom in izdsni v svrho ob-držsnjs stsregs družabnega reda. Tako se je vsaj uradno utrjevalo, dočim je vedelo vuko dete, ds nc gre našim oblsstnikom ls sa atsri in sedenj! družabni red, ia-pak le mn'ogo bolj za vsdrlsnje sedanjega režima, t; j."Ued^njeg» načina vladanja. Izključno temu "plemenitemu" namenu namreč služi- tudi tretjo, najnovejla "obznana". Tretja "obznana" jemlje na piko zborovalno svobodo. Glede "svobode" sborovsnjs določa ns-mreč predloženi zakonski nsčrt, ki obsegs v 4 poglsvjih 50 psragra-fov, v paragrafu 5. sledeče:- -f "Prepovedani so shodi v svrho msnifestscij proti ustsvnlm obla-stim v držsvi, sli ps ds bi se is-vrtil pritisk ns krsljs, ns vlsdo, na parlament ali pa na drugo n-stenove in organe državne obla-sti, da bi se ti odrekli kskegs svojega ustavnega ali ukonitogs prava, ali pa da bi se relilo kakšno vprašanje, o ksterem odloča pristojno oblast, po želji msnifestsn-tov. Rsvno tako se prepovedsne manifestacije u idesle in oblike vlsdsvinc (n. pr. zs republiko, op. ur.), ki nssprotujejo sedenji obliki vlsdsvinc. Udeležbe pri ms-nifestacijsh, ki so v smislu rsvnO-ksr omenjenill stsvkov prepovedsne, se smstrs kot prestopek proti jsvnemu redu in udslcžeaee bo že uredi udeležbe ume po sebi kaznovan s uporom do 1 leU. Skliestelji prepovedsne msnlfs-stseije se ksznujejo s uporom 1 lete." • Mi, ki smo živeli preti prevrs-tom v Avstriji .smo bili precej ve-jeni reznih policijskih sitnosti in sekstur. Imeli ps smo ssto zbore in shode pp persgrsfu 2 zborpvs-Inegs ukons, kjer u js dsls povedati msrsiksters bridks resni u. Dalje v Avstriji ni bilo prepo-vedsno "msnlfestirsU" u rešitev kakšnega polit ičnegs vprašanja v smislu želje msnifeetsntov. Kdor js IIvsi v čssu borbe u splolno volilno prsvleo ns Dunsju, se gotovo le spominja vsliksnske ms-nifestarije u plolno volilno pravieo. ki jo je bilo priredilo sod-slistično delevstvo In kstere se je ndeležilo nad 260 tisoč ljudi! Vsi ee tudi živo spominjamo msnife itseij u Jngoalsvljo v "prevrst-nl" dobi. Vss to M bUo po sedanjem nameravanem sakonu pr* /ruMApni ' iLlka mm lan ali. liimmin jmmagds | jajmu#jf| TUr|¥ijf( p^Hje nmntvi (^rvpitvi eeleb«*Je ssnslie er$JO» Ml jim povrne normalne ISMIflUi Vfrm£^rm v UHemeH. Kmmriko jo bilo 1. Julija t L odprto. dobro proinje. ** "»jama, eVti'tu m "TRI?.,tS\ PROSVETA W7 "P E O S V E T A" ji 1 . Avmmmm. Ctlmr. lUtMk —p -J^f- ENLIC "THE ENLICHTENMENT" čuvanje »roti d farmarja proti delavca. Owa*J •f A* 11-,,-j. MmtUmd BmmAi f ■ rlrtr D«.. v eMapaJo a. p«. (J-MJa II« p——I d* *ui ja • Im Im ta.no, da aa mm* m nad met* SEVERNA DAKOTA UCl FARMARJE TUDI DRUGJE. Menda ie aiao nikdar t tej de iali ščuvali tako farnsarje proti delavcem, kot ea je to godila ob čaau iepora rudarjev ia žeiesniš-kib delavcev. Ia to Ščuvaaje ae vrši ▼ kapitaliatiŠneai čaaopiaju, ki najbolj glasno kriči, da v tej dc*eli ni razredov, kadar delava! zahtevajo dostojno Življenjake razmere. i Kako značilno je to ščuvanje, naj eluži za primero članek v dnevniku "Minneapolis Journa-lu." Del tega članka ae čita: "Rudarji, ki imajo največjo in najmočnejšo unijo v dešeli odrekajo farmarju premog, da omlati svoje šito, da obratuje ovoje mlekarne in tovarne za konzerviranje pridelka. Oni nočejo kopati premoga, ki je potrebea sa obratovanje vlakov, ki prevešajo far-aurjeve pridelke na trg. Oni n« grožajo farmarja s zimo, polno neprijetnosti, stradanja in prese-bovanja. 14železniški delavci. . . tudi jemljejo farmarju. Odrekajo mn transportacijo njegovih pridal* kov. Zatekajo se k nasilju, in če ae posovejo mirovni uradniki, ds varujejo življenje in lastnino, tedaj odrede stavke iz oimpotijo in nadalje parslisirsjo transportne!- fimokavzar je gotovo mušil svoje mošgane, da je ekrpueal tako laž, ki naj bi naščuvala far-marje, da eo videli v delsvcih, ki so izkoriščani od tistih privstnlh bianiških interesov kot fsrmsrji, svojo nsjvečje sovrašnike. V teku let eo ae pa napredni farmarji navadili drugače t misliti in a poznali so aa srečo ds ao njih naravni zavezniki deloval Naučili so as raznaieti, če delsvei stavkajo, ne stavkajo prod farmarjem, ampak štrajka-jo, ker jih je do stavks priailila samoobramba proti lskosHiim privatnim bisnlškim intereoom, proti organiziranim kapitalistom, ki iskoriščajo farmarje in dela vaa ns ta način, da rešejo cene polj-akim prodruktom, delavoem ps ponujajo nizko mesdo, ki ne sodo-stuje sa pr shranitev delavske drušine in ki povzroča, ds fsrmsrji svojih pridelkov ne morejo sprsviti v denar po pošteni cent ,00 pričeli razumeti, ds vee bojuje s stavko proti izkoriščevalcem, ki eo do-tudl iskoriščevslei far- Ako b! bilo mogočo organiziranim kapitalistom potlačiti farmarje in delavee tako, da morajo plesati, kakor jim godejo, bi to prav aaneeljivo izvršili. Da ss ksj takega na sgodi tako lahko, kot žele organizirani privstni bisniški lntereoi, so delsvei orgsnizirani. In kadar jih hošejo kapitalistične ails pritisniti k tlom, tedaj sestav-kajo. Stavka ja orošje proti delavskim izkoriščevaloem la ne proti farmarjem. Rudarji niso hoteli pristati na kršenje pogodbe, ko eo premogov-niški podjetniki njim koteU val-liti snišano mesdo. Premogovni* ki podjetniki eo jih na to isprli in rskli, ds so rudorji saatavkali, ds pridobe saae javno mnenje. Železniški delavski odbor jo sni-ial mssdo šelesniškim delsvoem in dslavei se sostavkall, ds se u-hranijo mesdnega snišanja. Ako delsvei manj sasluiijo, pokupijo tudi sunj poljskih pridelkov ln privstni bisniški interesi imajo lepo priliko, da ponudijo fsrmsrjsm take eene ss njih pridelke ,da se ne izplača obdelovanje polja. Ako ao delsvei pošteno plačani so njih pošteno delo, te-dsj lahko pokupijo več poljskih pridelkov. Tako pomnois povpra-i. vanja po poljaklh pridelkih na trgu. Pomnoženo povpraševanje po poljaklh pridelkih na trgu, pa poviša eene poljakim pridelkom. Is tega eledl, da ae delavel, kadar stavkajo ne bojujejo le aa evoje koristi, ampak aa bojujejo tudi ia interese farmarjev. Zdaj pa si oglsjmo privatne bi-zniške interese! Premogovniški podjetniki .so izjavili takoj po končaaem ispo ru rudarjev, da ao zaradi "stav-■ke" iaseU pet in dvajaet miljonoe Hrei politične organizacije ao farmarji bres modi dolarjev izgube. Oospodje peč ni Profeeljonalni političarji jih izrabijo v svojo korist in v|£ korist privatnih blzniških interesov. Zategadelj je v in- li.'daairavno ja bil njih profit vee teresu farmarjev samih, da ne odlašajo a politično ^ i^jjjjj ^^JETJ * niiacijo. Treba je, da gredo povsod na delo ie zdaj, daj^JE. p^^vniSk!?' ^l"* ^od^moruvlianl V jeseni za volitve V poetavodajne pomeni, de hodoma Vesti iz Severne Dakote naznanjajo, da pričqo z obratovanjem prve enote žitnih elevatorjev v Grand Forksu že v zgodnjem oktobru. Farmarji v Severni Dakoti bodo letos posttvili del svojega pridelka na trg potom tržne organizacije, ld eo jo sami organizirali, kajti ta enota žitnih elevatorjev je državna, torej ljudska lastnina. Precejšnji del profita, ld go ga preje prejeli posredovalci in prekupd, žitni špekulantje in železniški magnatje, bo ostal farmarjem. Z drugimi besedami to pomeni, da ae zaslužek za njih trdo delo pomnoži. Ni čudo, da so se privatni bizniški Interni združili In z vsemi sredstvi naskočili Nestrankarsko ligo. Kakor psi na oglodano kost so se vrgli na upravo, katere člani so bili pripadniki Nestrankarske lige. Združenim privatnim biz-niškim Interesom se je sicer posrečilo odpraviti samo začasno to upravo, niso pa mogli prodreti tega, kar je ta uprava izvršila v korist farmarjem. 2ftnl elevatorji, ki so ljudska lastnina, so tukajl Vanje bodo farmarji dovažali svojo pšenico In godilo se jim ne bo, kot se je ugodilo nekemu farmarju, ki je pripeljal voz pšenice v žitni elevator, ld je bil privatna lastnina. Razložil je pšenico In zapeljal na drugo stran ele-vatorja svoj voz, da nanj naloil otrobe, ld jih je potreboval za krmo svoje živine. In ko so mu predložili račun, je moral farmar še nekaj doplačati, da je lahko odpeljal otrobe. Pšenico so namre^fcjMI v nzjntfji r«**»4t farmar je moral prodati, ali se pa vrniti z njo zopet na svoj dom. Ko je bila oviiena administracija Nestrankarske lige, so privatni bizniški Interesi mislili, da bo lahko ovreči vse projekte, ki jih je Itllcijatlrala prejšnja državna administracija. Pa ni šlo. Sedanja uprava, ld je bila Izvoljena s pomočjo obrekovanja voditeljev Nestrankarske lige In z namenom, da se zruši, Jpr so drugI zgradili v Interesu ljudstva ln da se tako zopet napelje voda na mlin privatnih bizniških Interesov, je morala dokončati proti svoji volji, kar je prejšnja administracija pričela. In zakaj Ukor Farmarji v Severni Dakoti so politično organizirani. Privatnim bizniškim interesom je bilo mogoče z nečedno agitacijo odpoklicati prejšnjo administracijo, niso pa mogli prepričati farmarjev, da jim služIjo žltnlce pod privatno bizniško kontrolo bolje, kot pod dtžavno. Takoj po odpoklicu je bilo farmarjem lahko pojasniti, zakaj je bil napad Izvršen na prejšnjo državno administracijo, ker je bila politična organizacija tiste vez, ki je privabila farmarje na politične shode, da so stvarno razpravljali o položaju v državi * , •>. » t} \ ' ;.' Tako se nova administracija ni upala upreti farmarjem in morala je dokončati, kar so njeni nasprotniki začeli. Farmarji v drugih državah morajo slediti Izgledu v Severni Dakoti. Organizirati se morajo politično. Tu ne pomagajo nobeni izgovori. V Oklahomi so se pričeli farmarji že organizirati. Precejšnje gibanje je tudi v Minneeotl, Wisconsinu in v nekaterih drugih državah. To gibanje pa mora postati splošno, da bo imelo uspeh, kakršen je potreben, da se farmarji rešijo is kremljev posredovalcev In prekupcev. Politično organizirani farmarji lahko doeežejo vse, kar je potrebno v njih interesu. Kajti združijo se lahko s politično organiziranimi delavci, da izvolijo v poetavodajne zbore poslance, ki bodo zastopali ljudske koristi. To dejstvo govori, da ao privat ni bizniški intereai naaprotaiki farmarjev. Kadar vsi ali saj pretežna večina farmarjev rasume to resnico, toda j pride zdrnšitev farmarjev in industrijskih dslav-eev proti privatnim bizniškim interesom — proti paraaitičnemu sloju v človeški družbi. In kadar se izvrši ta zdrušitev, tedaj bo izkoriščanje farmarja in delaven v privatne nemene Vrnelu konec. Velebizniški dnevniki vedo, zakaj razdruiujejo farmarja in delavca. Kajti čimbolj sta farmar in delavee razdražena, toliko bolj gre v kloaje pšenica za privatae bi/nihke intereae, ki ne eejpjo, žanjejo, mlatijo,'a vseeno pa spravijo sadove trndapolnega dala. Francoska reakcija ogroža civilizacijo. Franeoeki buržoaziji ae je posrečilo v vojnem Času tako raz-plamteti šovinistične strssti, da je Fraucija dobila tudi najbolj nazadnjaško in sirovo vlado, ki pripravljeni Zbornico. Farmarji! Severna Dakota je pokazala, da ss brez |>olitičn<» organizacije ne doeeiejo uspehi pod jat-rali je uetvarila sedanji položaj v Ev ropi, tako da se lahko reče, da ei vilisaoija viai na niti. ' Videli smo, kako ae je rasbila zadnja londonaka konferenca, na kateri je bila nemška odškodnina glavno vprašanje. In kdor jo pašno opssoval dogodke na tej konferenci, je prišel do zaključka, da je konferenea ponesrečile, ker je bOo etališČe, ki ao ga zavzeli franeoeki zastopniki na tej konferenci, trdosrčno, sirovo, msšče-valno ia ssbično. Ponesrečenje konference je povsročilo razne r*-sns posledice. Nemčija je v položaju, ds ei no more pomagati na noge. Nemški monarhisti so dobili novo nstivo sa podžiganje k nemškemu šovinizmu in sa svojo monarhistično propagando, B-notnost zaveznikov ja projela tako hud udarec, da alejjtnca poka. Ob koncem vojne je vsa buržoazi-ja na svatu simpstifirsia a Fran-cijo, ponesrečena konferenca je povzročilo, da oetane Francija osamljena, kajti sebičnost fran-eoske buršvazije ae je pokaksls v taki luči, da je ostrašila buržo-azijo drugih narodov. Prijateljske vezi med zavezniško buržoazi-jo so pretrgane in netarnoet je tukaj, da se tleča iakra v Evropi zopet spremeni v požar. ' Ako Se to sgodi, edpsdo krivda sa ta požar ns FTsndjo. Ko so zsstopniki nemške republike predložili svojo stvor, je bilo jasno kot beli dan, da ne more plačati določene' odškodnine, kajti če bi imela tudi voljo, da to stori, to-dsj je pet in lestdeeet miljonov nemgcega ljudstva na robu propada. Zastopniki Franeijs se niso osirall na ta dejetva, ampak so sahtevall odškodnino kot Si lok funt mesa. In ksj je aledilof Francoska vlsds ae ja poslužila eredatva, ki bo tvorilo salo teman madež v njeni sgodovini. Nemški državljani niso mogli plačati dsset miljonov dolarjev, ki so si jih isposo-dili pred vojno od francoskih državljanov, in saraA tega se js francoska vlada brutalno maščevala nad tiaoč pet Sto Nemci v Al-sseiji. Izgnala jih js s njih domov in uplenila je njih imetek, čeprav na drugi strani proglaša, da je lastnina sveta reč. Skoraj Štiri leta po sklenjenem miru je Franeija pričeli s novo vojno proti nemškim lenam in otrokom, da naaiti lakomnost svojik bankirjev in denarnih mogotcev. 8 tem činom jo francoska buržoasi-ja pokasala, da je isgubila smoš-nosti svojih prednikov is revolu-eijonarne dobe osemnajstega in devetnajstega stoletja, da je de kadhfala in da je nesmožns izvršiti vladne posle. Dokssi so tukaj, da Nemčija ne more plačati določene odškodnine. Kajti vrednoat marke ja tako padla, da ja marka vredna la Se eno deaetinko centa, ki je bila nekoč vredna Štiri in dvajaet centov. Zavesniki so storili dobro delo, ko so vrgU kajserja in junkeri-sem. Ali oni niso ostali pri tem, ampak bolj brutalen boj ae ja nadaljeval proti republikanski Nemčiji, ki jim ni nikdar storila slepi jena vsled pohlepnosti po večjem bogastva* in tako drvi sa-ma v svojo pogubo. Resnično je, da kogar hočejo bogovi pogubiti, ga udarijo s slepoto. PremUQena propaganda. Velebisniško šssopieje se pod vrše v časi tudi nalogi, da laže de lavcem o delavcih. V takih laieh ja seveda metoda in ima namen pocepiti delavstvo. Tako ae ne davno sagledaii vesti beli dan, ki so pripovedovale ameriškemu de lavatvu, da so britski delavci sa vrgli nov industrijski sistem in so se lspo sprijaznili s kapitalizmom. Dnevnik Chieago Dailj News je izrabil eklep britskege delavskega strokovnega kongresa in konvencije organiziranih britakilr rudarjev, po katerem je bil odklonjen predlog za pridro žitev k moskovski internaoionali. Vest je bila tako isigrana, kakor da eo ee britaki delavci naveličali igrajčkati se z radikalnimi idejami in so se sopet skesani vrnili nazaj v naročje kapitalizma in ga milo prosili odpuščanja. To je največja laž, da ee je brit sko delavstvo pobratilo s kapita-lismom, ker se ni hotelo pridruži ti moskovski internaeijonall. Britako delavstvo je že precej časa združeno s amsterdamsko in-ternaeionalo. Z njo je združeno tudi zdaj. Amsterdamska interna eijonala pa vodi boj proti kapita-lističnemu načinu blagovne produkcije in distribucije. Proti tema sistemu ss bojuje z ustanovitvijo zadružnih organizacij in u stanovitvijo delavskih političnih strank, ki so v svoj program spre jele mfr^Ttm kot konte! cilj. Zovoda se Amsterdamska Intorna-cijonala loči od moakovske inter varja takojšnjega preobrata, am pak priporoča konatruktivne metode. Kdor trdi, ds jo briteko delavstvo napravilo prijateljsko zvszo kapitalizmom ali da ljubkuje njim, je velik ignorant, sli ps za nalašč potvarja resnico. Britsko delavstvo v boju proti kapitalizmu ni spremenilo svoje taktike, ampak ravno tako odloč no dela, ds se s konstruktivnimi metodabi spremeni kspitalktični produkcijski sistem v socialističnega, kakor je delalo lani in pr* je. kaj žalega, In ko eo zavezniki vi- deli, ds je tega boja preveč, so se odtegnili ia Frsneijs je ostals o-samljena. Francija je osamljena In če, Francija izvrši svoje grožnje o re-presalijah. tedaj pojde tudi po kostanj Mednarodna de-lavska solidarnost nI prazna pena. Na mednarodnem kongreau radarjev v Frankobrodu v Nemčiji, se je pokazalo, da mednarodna delavska eolidarnoet ni prazna pena, ampak ja etvar, ki poatoji; Zaključil je, da daruje ameriškim rudarjem štiri in Štirideset tisoč dolarjev podpore in sprejel •je resolucijo, v kateri isreke a-meriškim rudarjem brateke pozdrava ln jim obljubi moralno pomoč. No kongresu so bili zastopani rudarji is snSjst držav, ki ao sestopali dva milijona organisi-ranih rudarjev enajst rasličnih narodov. Resolucija aamanasebi pokasu-suje, kako orgaaisirani delavci na drugem delu eveta dobro razumejo boj delavcev, ki eo od njih oddaljeni tisoče milj. Resolucija izjavlja, ds je etsvka izbruhnila, ker se premogovniški podjetniki nieo hoteli pogajati s zaatopniki rudarjev, prodno jo potekla stara pogodba 31. marca 1932, daairav-no ja bilo v atari pogodbi sapiaa-no s črnim na balam, da sa podjetniki morajo udeležiti te konferen-oe, da sa sklene nova pogodba. Prav saneeljivo je v Ameriki veliko delavcev, ki ns vedo, da je bil to vsrok sa etovko. Organizirani evropejeki rudarji so pa dobro vedeli, sakaj so rudarji v A-meriki prenehali delati s prvim aprilom. Ako pomislimo, kako majhna je n rodnost evropakaga denarja, tedaj šo lc razumemo, kaj pomeni za evropejske radarje, da so od ločili, da as ameriškim rudarjem pošlje Štiri in štirideset tisoč do-Isrjev r podporo. Za evropejssko delavstvo ja to velika žrtev, ki pokasuje. da ssednarodna delav-»ka solidarnost poatoji. čeprav okušajo zagovorniki mednarodna kapitalisssa odpraviti s po- 'pVnj.m delavstva,' Meteoriti. V Michiganu ja bilo aretiramk sedemnajst, komunistov. Obtožen so, da ao hoteli strmoglsviti vlado. Kam bodo zaprli teh sedemn*Jht velikanov, pred katerimi j« vlsds v nevarnosti? Ako je vlada ž« tako na slabem, da jo lahko po. ruši sedemnajst ljudi, ali s« vlada ne boji, da porušijo ječo, v kateri so zaprti f e a • Kje jc škaf za solze, ki tečejo tokoma nad ubogo publiko T pu. blika mora plačati stroške stavks samo zato, ker so baroni premoga izgubili bitko 1 Huhuhuhu! Kdo zlodja pa plačuje stroške, kadar delavci izgube atavkof Delavci zavoda. Če so ps kapitalisti tepeni, tedaj ae račun predloži srčksne-mu občinstvu, tistemu misterioz-nemu občinstvu, ki je itak vedno molzna kravica — saj 'občinstvo' v ogromni večini ni nihče drugi kot delavci. « • e a Tisti prerok v Filadelfiji, ki je napovedal uničenje Evrope, js premslo izrazit. Reči bi moral; uničenje stsrega političnega in ekonomskega sistema Evrope. Od nekod se čuje, da bo Franci-ja anektirala Nemčijo, preselila Nemce v Afriko, zamorce pa v Nemčijo. Delo visoke civilizacije bo potem dovršeno. Govorice so zicer govorice ,t*>da danes je ves mogoča. ose Irska — znamenje največje trm gikomedije — to je vaa. o o a Na Bavarekem, ki je po geografiji in kulturi tik Tirolske, ja v*, sica Oberamergau, katera je na glaau po vsem svetu zaradi svojih pasjon&kih iger. Igre so pa po svoji bizniški strani tako bogu-dopadajoče, da ae že sgražs um sveti oče v Rimu. Oberamergavški paajonci so takšni kakor tisti romar, ki je šel na božjo pot, pa je kradel celo pot a a o V čikaŠkem Institutu umetnoitl se je ustrelil lit vinski kipar. Siromak je imel kiparski talent, toda delal je kot trgovski pomočnik zs borih štirinajst' dolarjev na teden, da si je odganjal lakoto. Nje-gove sohe so stalo v izložbah, kupca ni bilo. Naredil je doprsni kip Hardinga in ga poslsl prsdsed-niku — in prejel je kratko sshvsi-no pismo. Socialietožrci bi morali sprejeti novo točko v svoj program, ld je žalibog Se nimajo: Umetnost, ki je danes tako skrbno negovana in tako visoko nsgradena, ima svojega največjega sovražniks v socializmu. e o a Ameriška uradna morala M najlepše zrcali v raznih reguliranjih obleke v javnih kopališčih. Človek ae ne more načaditi preciznosti regulatorjev, ki ima obvarovati kopališčnike pohujšanja. Pod velikim kupom liocmcrstva se pa skrivs širok smeh tistih, ki pro-dajajo obilno kopališčno obleko. Morala je profitonoena. a a a Slikarji, kiparji in dragi umetniki stradsjo in ai jemljejo življenje. Ali strada kak Dsmpseyf Ali sa ustreli kak Babe Ruthf Ne d* nes — v svetem čaau vieoke civili-sscije in smagovite demokracije. Dempsey sune s peetjo tekmece y obras, da ga kri oblije, ga podere na tla in tiaoči tulijo veeolja, v njegov žep pa — kar je glavno — pade pol novega miljončka. Babe Ruth vrže žogo, naredi "home run" in novo tuljenje in novi tiaočaki. Tu je oltar amerižke umetnoeti. Živela pest, živels žoga! Vss drugo nsj crkne. * • a o |Meki stsrokrsjski list piše. ds je že čas, da so stiki med Slovenci v stari domovini in Ameriki take uravnani, da bodo ameriški rojeki prepričani, da velja ljubesen njim, ne pa njihovim dolarjem. Da, da, skrajni čaa je žel e e e - Balkaniziran Colorado je fe vedno t Ameriki. K. T. •• # u . , .. ------* »genj. Izgledi so ta- farmarji plačevati tona premoga ki. sko Franeija razpihs sopet po po višji eenl kot lani. Tono pre jiar v Kvropi. tedaj bo aama naj. Ilavmiski w va. i_ mog. jim bodo podrešili « občutil, k J. To bo p^ - do SI. (Umi ravno bodo radarji de- d »aa činov aedaaje fron^keVu-l—-^5^ - ^ ^ lali za tiete maado kot laaL ' de. Francoska buršoazi^ ^ Pro, LISTNICA UMDIHSTVA. Chieago, DI — Dopisa, v kste-rem se pečata s razmerami, tlečimi se rojskov, ae sme uredništvo priobčiti e podpisom "edea prizadetih". Dovolite popoln H-pis ia dopis bo šsl v list — zdrav! SmHh/ield, Pa. — Spravite Va-šo ssdevo prod društveni porotni odbor. Dokler ai sadeva isrevns na po jed noti nih inštancah, je ae-amestno objavljati v jsvnostL -Peadravl JAVNA govornica. Glasovi članov S. N. P. J, in čitateljov Prosvoto. gin Francisoo, Oal. — Dopisi, ki zadnje čaae prihajajo iz Kali »rnij«, ne pomenijo dragega ne hvalo, laž, prepir in reklamo ^ nekatere trgovinake mole Karsikak rojak po deieli ai ml C, "Sel bom v Kalifornijo, kajti tam v San Franciscu morajo i-Bieti ograje vezane i. mesenimi dobavami, grozdje in oranže ra lejo po strehi in slato pobirajo po ilieab." Re» srečnega se mora »čutiti mr. V. R. Will is Lodija, | poroča, da so ga ptice vodile neke skrivne stsre indijanake oknje, kjer je našel celi galon zlitih cekinov ix leta 1820, 1842 in $49. Čudno, da taka sreča ni do cttla večletnih prospektorjev. Kalifornija je zelo na glasu rs-ji različnih bogatih pridelkov In zdravega podnebja. Zakaj je to-jfj na tiaoče brezpoaelnih v Kali ornijit Ta brezpoaelnost pa ni okalna niti ne državna, temveč mednarodna. Razširjena je povsod. Za velikb armado brezpo »dni h ao odgovorne alabe delav ikc organizacije in nepremišlje Bi dopisovalci raznim listom, ki ivabljsjo delavce is države v dr lavo, ne da bi pri tem poznali zk razmere. To priznavajo tudi tu tajšnji lokalni listi. Zgodovina pretečenih petdeset et nam govori, dš odkar je svet pričel izdelovati in uporsbljati Jame, električne in razne druge it roje, se brezposelnost množi. Delavec je pravo orodje kapitalizma. Ne vposlijo ga, ker ga lju bi jo, pač pa da jim vam je neu trudljivr stroje, ki kupičijo kapi tal in krajšajo delavčevo življe lje. Najslabše je plačan delavec ta njegov trud, njegova delovne are so najdaljše, v slabih delovnih pogojih mora delati, njegova hra-aa in stanovanje sta sa nič in iz obrarba nezadostns. Vzlie temu »a delsvec ob volitvah glasuje za kapitalistične kandidate. Kalifornijski delodajalei kaj radi zaposlujejo ženske, ker ženska delovna moč jih stane mno-fo manj. Zdravi čvrati< možje torej hodijo s kraja v kraj a cula ai na hrbtih kot cigani v stari šomovini. Organizirano delavatvo je rev sokar pričelo boj proti Državni isdustrijski dobrodelni komisiji, it prepreči zniČati plačo 150.000 delavkam od $16 na $15 teden-Ho. Vsak tak boj pa je brezuspešen, dokler ni delavstvo orga lizirano popolnoma, da je odpor udosten proti trdoglavemu kapitalizmu. Denar, to je najgrša stvar na ivetu, ker povzroča toliko zla. De-aar dela poatave, povzroča rope, more in samomore. Kljub temu, ii je povzročeno toliko zlo po de-aarju na svetu, bres njega ni člo *k nič vreden, pa naj bo še toH-fo moder in pošten, to nam dan-»» dan dokazujejo najrazličnejši ifocajL lV San Franciscu bomo imeli le <* mnogo konvencij, s lahke re eem. da bodo nikogar več apre Mi s tolikom pompom. kot ao or-[sm/aeije nekimi Bhrinerjev, ori entalsko framasonakega reda, \ Ijteri organizaciji ao aamo molje ■velikimi trebuhi in denarnimi Nnjani. Meato je potrošilo ti-ra okrajenje mesta pri tej Miki; ljudstvo je kar trumoma M« i* sosednjih mest, ds je na Jotiaoče radovednežev drlo na Mrket ulico, ki ao sijsli na njih •okd s nje parade ob Čaau zboro-(•»ja. Med onimi, ki smo se prejeli na Market ulici in paali CJirbee" wm bil tudi sam, ss kar 1 5« danea od Šalostl boli sr- megnatje pač lahko kriči-k«ko nam je dobro v Kalifor-fJ' njimi ao imeli aborovanje J«»bljeni vojaki. Sremota za 1* tu in Um na Market I J" bil« tedaj razobešena za v« Kakor bi se mestna oblsst "-sls. se jo tedaj skrils. Ni • se vršijo umori, eemo-r> 'n neštete lumperifc, ki se K ' vsakim dnem bolj. Izmed r *slostnlfc slučajev, ki ee to p^io, jih naveden samo par. Mo' brez dele, š tremi otroei ■ »"ta^to in gluho leno je padal priliki, ko je hotel nakra-da fo mt>{ u prl.hrsni ""J* žeae in otrok. Zalotil ge j^ji in s prvim strelom po l*mrt. — John Burke je \ »« gluh. Ukradel j« kladivo H"ds proda in si knpi kaj f""I "di. 'I'«mi1jeni' sodnik me »« privoščit od 1 do 6 let sa-" -to da bi ga poslal do. I>obill ao mrtvega bivše f®Joha na Meta in peUff "K "Don't bleme anybodr ,h'» bnt ea pita lista. I went to PROSVETA war and fought fot them and now they are meking e slave of me. I eommitted this act to go out of this world of slavery.—A soldier and a alave." (Ne dolšite nikogar drugega kot kapitaliate. Šal aem na vojno in ae zanje boril, sedaj pa delajo sužnjs iz mene. Izvršil sem ta Čin, da grem s tega suženjskega svet«. — Vojak (sušenj.) Potem pa naj še kdo reče, da v Kaliforniji ni "lnštno". Veliko brezpoeelnih, med njimi tudi dovolj naših fantov, se nahaja ▼ Oa-klandu, Stocktnu iq Sacramentu. Nastanjeni so po železniških vozovih in šotoriščih ter kolnejo čez vse dobrote, a katerimi jih je obdarila bogata Kalifornije. Lepo je v Kaliforniji za one, ki pri-dejo sem na izlet, kdor pride aem iskat delo, se izrazi drugače. Lepi čaai ao tu aa tihotapce, kajti mnogokateri si je napravil preeejšno vsoto denarja, na katerega je bolj ponosen kot oni, ki ai ga je pridobil na pošten način. Če pa jih prime roka postave, se jezijo nad vsem, tega pri tem ne pomislijo, da kdor akoči v vodo, mora tudi znati plavati, aieer je njegov pogin. Oni, ki so torej toliko ponosni, za pridobljeni denar a protipostavnim Činom, naj bodo malo manj ponoani, ker znamo, da si gs prej z delom niso mogli pridobiti in so imeli komsj sa vsakdanje borno življenje. Jc pač res, da mnogi oni, ki Uvijo nepostsvno življenje in njih dela niao čista, imajo navadno denar. Slabe razmere maraikoga pripravijo do tega, da pred čaaom koqča nevredno življenje. Tako je atoril naš zelo znani in miren rojak Frank Hanzich, ki je bil star 41 let in doma iz Spodnje Štajerske. Pogrešali in iakeii amo ga 14 dni brez uspeha, ko pa se je vrnil iz vzhode mr. J. D., ga jc našel v njegovi edbi zadušenega od plina. Nikdo ne more trditi, jeli to nesreča ,ali samomor, ker ranjki ae je večkrat napil strupa "meaečinarjev." Bil je član društva Tabor Slovanov, it 804, katerega člani eo mu priredili primeren pogreb in ga spremili k zadnjemu počitku. Vae boljše bi bUo, ako bi ne bili vmes tudi členi firuštva "Mo-ose", kstero društvo ne plača sa njega nič. Čemu bi se torej mešali vmes. če s tem še nam vse pokvarijo. tu imamo zopet šiv do* kaz, da ao nsša društva najbolje ša za naše ljudi. Čemu bi se m* šali v tuja društva, če pa imamo Slovenci v Ameriki dobro obstoječe jednote in zveze. Oni vaa i majo radi, dokler ste zdravi, ko pa ae enkrat pripeti neareča, ne marajo za vas in se najrajše odstranijo s vsako pomočjo. To vem iz lastne izkušnje. Malo več složnostl pri društvih in dela mesto prsznegs govorje-njs. Ustanovljsjte nova društva in dobite nove člane, pa bo marai-kdo bolj zadovoljen v alučaju nezgode. Vedno aovraštvo, napadanje in oeebnosti je treba za vedno o-puatiti in se oprijeti resnegs dela. Naše življenje bi lahko primerjal aanjam. Ko se ločimo s tega "luštnega" svets, bomo posa-bljeni kot so pozsbljeni nsjbolj ugledni možje. Društvu Tsbor Slovanov št. 304 želim nsjboljši uspeh in složno-sti, ker le v složnostl je moč in napredek. Pokojnemu Franka Hsnzichu naj bo lahka tuja grada. Za one, ki ga klevetajo v grobu, je to največja sramota. Pri tem naj pomislijo, kaj ae lahko agodi s njimi in njihovimi druši-nsrai, predno bo prišel zsdnjl dan tem na svetu, -7- Resnicoljub *u neeel kerto na drugo eejo, da vidimo kdaj je bile oddene aa pošto, ps dopisnice ni prineael, temveč je piaal drug dopia v list. e Olani amo mu prigovarjali ia-leps in mu povedeli, da po kri. viei napada brata tajnika našega društva, pa vzlie temu je rojak Še pisal v Proevato in v dopisu št. 165 pisal, de veak član, ki je ne letni Seji našege društva, ve, kdo je dobil aamo en glaa. Povem mu jaa, kakor eo mu povedeli drugi pri seji nsvaoči člani, da ja i on dobil en glaa in enega aem dobil jas. Brat Anton Jordan je re» kel aa mene, da eem preveč od daljen in rekel sem sam, da ne prevzamem. Tako je isrekel tudi rojak Kruh. Brat Pavlin ee je o* glesil in rekel, da eden mora biti in tako prevael. Razven dveh jo torej dobil vee glasove; član-stvo ga pač aposna, da je sato sposoben. Drugega kendidsta ni bilo. Rojakinja Franeee Demšar je pobirala glaeeve in tudi oznanila, koliko glaaov je dobil te, kaliko oni. Sporočam toliko, a aa sedaj sa dostuje to, kar so mi nsročili bratje, ko je bil navaoč tndi rojak A. Krak. — Martin Jalovec Oevelaad, O. — V sednji šte vilki "Časa" (sa avgust) sem bral Karšetovo oeeno treh naših slovenskih knjig, katerih eaio bili deležni ameriški Slevenei v letošnjem letu, namreč o Zormanovlh Pesmih, o Molekovi prestavi Jim mie Higgins-s in o slovensko-an-gleški slovnici, isdane po K nji ševni Matici 8NPJ. Ne oziral bi ae na to oeeno, katero eo eplsali oni pri " *njlg*. tajaik našege društva brata A. Namesin one izmed najkraaaej Kruhu xe obiekanje bolne sMtre.|šilr liričnih peemi v alovepščini. Brat Kruh ee je ujezil, ker je kerto dobil čes tri dni. oddaljen pa je približno samo ~d*m blokov. Opomnili ssso ge. ne j bi pri sli sugeri r vsak jesikik. "Nje rs ni" o4 Gregorčiče aej bi po Keršetovem mnenj« Zonaea prestavil "Človeka nikar", Id je proti prlneipom organlsaeije. Mnogi eo me še vprašali, če jas vem, katera kompanije je podpl asi* pogodbo in če še lakko fre do delat. Zdi se ml čudno, ko slišim taka vprašanjs. Ns vem, ell se ljudje ras tako lačni dele sli ksj, saj od dele se nI Še nihče zre dil. Le počakati je treba in se dr žeti trdno kot doeedaj, pa boste videli da se bodo omehčali ia pri šil v dvorano k aeji proait, da bi ae vrnili na delo. Stvar je takai Ako boste ponižno hodili okrog beronev in moledovali sa delo, bodo oni ošabni In prezirljivi, če jih pa boste vi presirali, bodo kmslu pričeli drafeče teksti ze Ravno pri nas, adslim, da smo lakko na stavki, saj h ni nikče poročil e premogorovom. da bi ga ae mogel pustiti. Po tovarnah tu so rasiična dela in po eeetak iatotake. Tudi Um ljudje delajo vse svoje iivljeaje in Imajo nekateri dobro, drugi elabšo eksl* steaeo, skajejo pa vseeno vsi kot ss lshajejo premogsrji. Zato rajnki, bodimo previdni in potrpežljivi, solidarni drag s dragim ia dobili bomo vse. Kekor splošno Izglede, j« pogodbe v Clevelandu samo sklenje-nje neksUrsgs premirje med au»-gotal ia delsvstvom, in siser krst-kodobno premirje. Obe streald se misliU dobro ojpomoči do prihod-njega navala, ki je neizogiben in bo prej ali alej prišel. Dollnoet delavstva je, da atopi še pri jesenskih volitvah v ofenzivo ia ai postavi avoje šenoe v zveznih In državnih zbornicah. Sto delavskih /h»topulk/>v. v kongresu bi nem pri prihodnjem nevala mogotoev na delavstvo več pomegelo kekor pa eto milijo »dolarski sklad. Nt kdar ae smemo pozabiti, koga je ščitila sedanja vlada med etavko. Bratje, združimo ee pri pri hodnjlh volitvah, priliks je lepe. sloge potrebne, zlasti v drševlj Prani. Kolikor je meni znano, je le malo okrajev v Penai, de bi I m»le eeeielletičfia delevake ali farnlkraka atrenka svojega keadi deta se zvesn! ell driavai »bor. Povečini ss sti ti dvs stranki združili za prikodnje volitve volitve b mmmmmmmmmm na svojih listah. Ravno tu v Oam-bria eountyju je delavalu strun ka nominlrala svoje kandidate in socialistična stranka jih je.lador sirala. Zato, bratje, delavei ae prodajte avojih glaaov za počen nič. Dosti naših rojakov j« volil-cev v teas okraju in dolžuost njih je, de vspodbujejo še drug« narodnosti k politični akoiji. Delajte u delavske kandidate ne vaaki unijaki aeji in agitirajte aa to stvar. Prirejajte javne politične «hode prod volitvami In povabite /.« govornika delavske kaadida-te. K ahodom povabite tudi delavce druge narodnoati. Os ae bomo na te nečin požurili, je amaga gotovo naša. Tako akoljo je aavselo Slovensko isobrašovslno ia politično društvo v Mozhamu, ki bo priredilo jeven političen ahod dne 8. septembra, to je prvo nedeljo meseca septembra ob drugI uri popoldne. Na tem ahodu tudi govori kandidat sa koagres, ki je na listi delevake atraake. Oa je navaden premogar in dobro posnan med naprednim delavstvom; Imenuje m Fabor V. Me Glooky. Ne bom opisoval ajegovih amošnostl, dčvolj je, da vemo sa ajegov poklic in kogar aanima, bo nedvomno priaoetvoval ahodu. DrugI govornik bo brat Paul Faellera U Altone. Oa je organiutor aa de-lavako in farmarako atranko in kot je meail snsne jako dober govornik. Mogoče ee bo priglasil le ksteri drugI kaadidat, sato na-Še društvo vabi vse rojake is Johnstoiraa ia okoliee, da se shoda udslsžijo.JTo je pafi edina pot, da dobimo malo pojma glede politike. Veak rojak aaj pripelje s teboj tndi delavee druge narodnoati. Vetop je proet sa vsako-ger. Pokažimo torej vsi, da ee savedamo svoje polltičae »oči ia prifcmo dne I. septembre na Shod. Za slovensko isbebraševal-no društvo. — Frank Okuoek, predsednik. , Kam. — Prav na* lo ss ališi vesti is Keaeaea ia še kar je ni aič koristaega sa nss rudsrje. Kakor bi se vse sile osredotočile proti aa«, nekdaj dobro organiairaim kenaašklm rudarjem. Sedaj torej, ko se bodo vsi orgsnizlrsni rudarji vrnili as svoje delo, bomo »i nekdanji Howstovi pristaši še aajdalje bi- čsni, ker ss naa ae ni nič spremenilo. Kakor Ugleda, sa naa le ni dela. Bil sem pri delovodju in ga vprašal, kaj misli glede nas, pa nisem dobil drugega odgovora kot škodoisljen smeh. Kot izgie- pomoč nujno potrebna je bilo sklenjeno, da ee! da glavnemu tajniku naloge, de ptete bretu Mikevs is »klada ia-rodaik podpor evoto $1004X1. katere nej povrne bretom, sa nje-ge v bolezni zalotene zneske v kolikor ma bede to s nakazani svati mogoče,'' ae naj glaei pravilno: "Ker pa je pomoč nujno potrebna, je bilo ekleajeao, da ee de gaavaemu tajniku naloga, de poreče v sadovi brsts Mihevca ne prihodnji eeji glavnega izvrše-valnega odbore ,ter ds aa seji pove, da glavni porotni odbor priporoča, da se brstu Mihsvs pri-d« ns pomoč s kako svoto, ki naj hi se izplačala iz akleda izrednih podpor |a ki bi ne smela presega-. tj znesks $100.00. To ps is razlo-ga, da bi bil brst vsaj deloma v stsnu, povrniti za njega zelolsae svete dotičnfca, ki eo mu stali na etranf In skrbeli ss njegs v čssu njegove bolesni. Ts poprsvek naj vpočtevs tudi br. Mlheve, društvo štev. 89 in vsi prizsdeti.^, . Joka Undenrood. predsrd. RAČUN MSO JEDNOTO IN DRUŠTVI ii unr lili! um....... isae..... ftSVie ti. $4 ti M TTB!-iT S8...3 1114« 4I.N um lit MU 1M si iimi nji 1.6 »I IIU SOM. I >8.1» vsasf ie»if]....... i J14T ..... imi ml iei4e t 44 - (M , Ml 4II.M 11.41 844» 11144 > 841 11.49 II tlgl '.'.'.V,'.,". •4 m ■ II. ! iss.se 44X44 i4.ee i »4.ee iis.ee i.ss ste iee.ee si? "" Vi.ee M* tli H ' M i i:: Zlil*—m»r,rx :::::: "—»i i' ;... .' tum. ise.eei e.ee • 4 1 ee st » t!se «ee ee «:H 1 ' Vie.ee •Sst::::::; »isei »st Je »4t »f ?te.as| nase' set ti et .»r •4 »e lili tu lf.ee., »»•M MM i»»aei. iiae!.. tei.er. lis le . i|Me!. lase INN le e« -------!. "tiisi". SMeL »• ee1 ««ee le m ne se t»« M l«» M 14« M I«« — »»• 4* 441 •• • I M- 114 sei S HM 14*4 asaeL ee ee H4.ee iesae M 4l»-4» 187.14 leeis 14» »4 181M l UM UM ise.ee ViY.ee um ss»ee »•a iie.eej es.ee si.ee is4.ee etee ium 4.71 ie!ei 1 sil 8.14 ise.it 11.41 et.ee «m »t 141 11 »Ml Hl-ft IM4S 244 še iiiee n.ee S5 T. Vtam ni.ee ii.ii iii.ee K8 K&: 14.11 lil 1114» iVi.ee iei.ee ' 44.ee " " eV.ee 4.ss ll.lt 1M1 l.lSi 1.40 S.ll lil UM 1.11 i.ei Ml 7 (.4 IMS 1141 21440 »100 »140 .....ii.oe ttt.ee "" Vi.ee 414» m 4S.ee V III Hi X ■ i4.eaj.. 78.78 »41.te 4S-4I •148 ii.ee 4».l» 44.41 llS4*j II4S 4141 UMI 81441 S84T um t7|.18 tee.ii •n.ie) um 14S.II ium um iOi 12148 84.8» lU41j 14444 Ifil 14141 SS.ISi um 21144 41.48 11.11 nase 88.40 7148 »8.48 SMS 1814» 41.11 11.84 78 1141 1141 114» 11.11 4141 11141 111.11 11.4*1 1141 lie.il 1M4» Sfi 44.14 in.M II H e».ii ii.il iii.li 111.ee i&U 11.14 b«.«0 14.41 M4I 14».V» 141 tl»».S7 41.11 2441 t4.ee i.ii....... 4441 .44 4ee4e •4.ee IMS....... 141 e4i 44 4.11 14» W1 141 iS 4.11 '•41 iUM uM 1114» 44848 , it.ee s s i »3: ......... 1441 ■ 41141 4e.ee ee.ee iti.eo •e.ee | in če kssnovsn bi bil luaalu, češ da simuliram. t ; " f ' ' 'iv Boijeat je sdrsvnikom še vedno velika uganka, prav tako kot laikom. Pravi vsrok jc nsvsdno neznan, rasen pri bolnikik, ki so bili udsrjeni ns glavo in so imeli prebito črepinjo. To zadnjo boijsst imenujemo angleško Jsek-sonian Epilepsy, ker jo je neki dr. Jsekson prvi natančno opissl. Nsvsdno boijeat pe imenujemo idiopethie Epilepajr, to je bož-jast brez znsnega vzroka. ■baamo pa vee vrst božjasti. Vaakega bolnika prime malo drugače, ene manj, druge bolj, ene bolj poredkome, 4ruge pa lahko vaek dan eli še eelo večkrat na daa. Nekatere prične prijemati v detineki dobi, druge pa ko odrastejo; nekatere čes Ista preneha napadati, pri drugih ae. napadi množijo. Imamo tekozven Petit Mel (melo bolezen, freneozki iz- ....... spolni organizem in njega funkcije. Pisee teh vrstic se spominja, raz) in Grend mel (veliko bole- kako je pred leti (pred vojno) dr. Nj »240 184» SM» 4040 »0.0» ::::::: »4» 11148 *»4e es.ee ' lVie ....... ....... ..•Vi., ' 114* . . . 11 ' i4.ee |44l4» — "•I ....... e e ee ee ' sV.ee ....... ....... ....... "iV.ee ....... ....... ...... .M< M4» trariinii WATTHSW ». TUMC. at- tsjalk. zdravniški nasveti. ____ Piše vrh'.' ztiravnik f. «f. Kern. ..,.„, t »\ M » y - * v.- •►#,•» %^šanja in odgovori^ (Opomba: Zdi se mi, da zdravniški nasveti še največ zalešejo če jih podem v zvezi saktuslnimf slučaji, kskršne mi opisujejo kor respondenti. Is osebnih pogovo- r rov in potom piseip sem ispre^rir del, da je te način še najbolj zanimiv za člane in obenem poučen. Dobim pe preveč* pisem, da bi mogel vse priobčiti in nanje odgovoriti v Prosvetk Veliko članov šeli, de, bi jim osebpo odgovarjal, kar mi je. v . večini aluča-jev nemogoče radi ssposlenosti. Veliko vprešenj ee tiče onih in i-stih bolesni;.če dotifinl dopisniki zasledujejo te članke, pogosto dobijo ccigovor pod pismom drugih korespondcutov., J ,; x' , . .j ! "r Vi.ee •"um BoŠjaat. (BpUepej). Vit .,.......... 1, m is.ee lit SMi teaee i« tee.ee MU sts.ee ' 'ee.ee 111 114* se.ee ičee • 4 •• maš* Vaiš »t Hi lss.lt j IM 1» tt»» »ase •Ml. i4i.ae liti« i«» t? 4844M 14- •» laes; iei f» »»et ti t.tel...... ...J iei.ee 1 IO • M 1411 ■tr its ••• ::: lertM atal itiiM....... .....r ....... od ii Člsn piše : Vidim večkret v Proeveti Vi-še naavete o vsskovrstnih boleznih, nsksr se drsnem tudi jiK Vss neksj prositi, bodla! dobrega nasveta, sli js še boljše — pomori. Imsm neko bolezen še leta; po domače so jo imsnovslj boljšat, ksr ps jss ns mislim, d^ js. psč ps mors biti to hud lelod-čni krč. Videl sem še veliko bo£ jsstnih ljudi, ki pa nevedno 2e naprej slutijo, kdej bodo Imeli nepedt nič tekega ai pri ment. Jaz ae vlečem zvečer ali podaevu v postelj zdrav iO nič nodega alu- ....... teč, pe me v najlepčem spanj« I prime ons bolezen. Sam ne vea^ I** kaj se zgodi s menoj, navsočl ml r| I povedo, ds hudo savpijem ia pi»-meje hudo trpim. Ko sem bil mlsd, me je bolezen ns padla bolj pogosto. morda trikrat ell štirikrat ne mesec, tode takrat nisem imel to* liko zs msr, sem drugi dsn »ae-eno delal. Zdaj. ko eem prišel bolj v leta — star srm nad Štiri« deset let me bole sen na pode zen). Mala boijeat pride samo trenutno; oftebe je na primer pri kosilu, se neenkrat zamakne, šli-ea ji pade iz rok, čez par minut ae zdrami, prime za ilico in nadaljuje z jedjo. Bolnik niti ne ve, da je imel naped, rezen če kaj polije ali rezbije na tleh. Pri veliki bošjasti ps nsvsdno bolnik zakrili, pade na tla, postsne moder v obraz, se peni pri ustih, posamezne mišiqe se mu krčijo. Naped. tre je približno deeet minut, po prestanku bolnik ostsne v o-motiei 1 in spi eno ali dve uri. Veled krča ga navsdnp boli nekoliko život, sieer se ps drugače dp-bro počuti. Nekateri epileptiki so bolj slebe pameti, drugi pa nad-kriljujejo normalne ljudi. Trije izmed ne j več jih oseb v svojih strokah eo bili epileptiki: Julij Cezar, Mohamed ia Lord Byron. rr ustanovitelj rimskegs cesarstva, ustanovitelj vere in velik ptanik. Omeniti moram še Napoleona, ki je bil več let vladar Ev- Nekatere napade boijeat parno v spanju, med temi je tudi naš dopisnik, in ti so še nsjbolj srečni, vsaj.nl nevarnosti, da bi se poškodovsli. Veliko epi-leptikov čuti pred nspadom ta-kozvano "suro", to je neksk 0-pomin; nekaterim brenči po ušesih, drugi dobijo nefcp posebno eUbost v želodcu, zopet drugim fip prične biiaketi pred očmi. Tudi ti imajo navadno priliko, ds se jležejo znak na posteljo ali na |ls, da se ne poškodujejo. Nekatere pa napade božjest kot blisk iz nebs, trsŠči jih ns tis, kjerkoli stoje, in se pri tem lahko znatno poškodujejo posebno pri nevarnih strojih. Epileptičen bolnik ne čuti med napadom nikakih bolečin in dostikrat komsj ve, ds gs js nsps-d'*6, edino utrujenost Čuti več ur po nspedu. Ksj storiti zoper bošjsstf Vzrokov zs to bolezen je men da več in so nsm povečini nezns ni, prav slsd tsgs js tudi zdravljenje dostikrat bres trajnega uspehe. Na trgu je vse polno zdravil zoper bošjsst. Večina vsa vsebujejo bromid (Sodium Bromide, Potsssium , Bromide Strontium Bromide). Bromide so rabili le pred sto leti in eo menda sa po-lajšavo in omejitev števila naps-dov še najbolje. V lekarnah se dobi pstentirsn prepsrst Bromo Adonia Seeond, nerojen od T ker Pharmaoal Co. Z njim imel akoro več uspehs .kot z lest-nimi predpisi bromidov. Včasih ss po bromidu napravijo po obre zu in ftlvotu prišči in mozoljei, kar je znemeuje, de je trebe dozo zmanjšeti ali zdravila nekoliko Čese ustsviti. Ts Zdravila bi sevs priporočel pred vsem tsldm, ki trpe ns pogostih nspsdih, rs-eimo vsakih par dni ali eelo večkrat ne den. Nevsdno se Število nspsdov zmanjša in pri ne keterik mlajših popolnoma ustavi. Ne verjamem, če je našemu dopisniku vredno jemsti zdravi-Is. ker gs nspsde le vaških psr me »e cev m to ponoči. Pri dojene kih In otrocih je vredno poskusi ti ribje olje (Cod Liver Oil). Je-»ati ga morajo psr mesecev. Imel sem več slučajev, katerim Jh pomagalo. Umetna solnčns luč Mlako deluje ko ribje olje in hitreje. Imsmo zopet druge bol-illke. pri ksterih nsatane živčni kihe^vsle^slabo delujočih no-Organoterapevtični T lA-se A gajo gorenje zdravila ozdravijo. Kdo ozdravi, kdo ae, ► moremo prerokoveti. Bfiilep-tikom je svetovati, da ee ne ženijo, ker ae pogosto bolezen podeduje po sterših; če ae pe oženijo, naj niasejo otrok, sli vssj ne velikega števila; število epileptikov bi se na ta način omejilo. Porodne kontrola je tukaj upravičene. Književne vesti. Izvor življsnja. Po zdravniških dognanjih • seetevil Antonij Z. Potronij. Izdsl in založU "Glaa Svobode" v Chicsgu, IU. — 180 strani. Mehko vezano. Cena $1-50. Tako se imenuje knjiga, ki je pravkar izšla. Knjiga obdeluje predmet, o katerem vlada v slovenski litersturi še dsnes največja in prava egiptovska Mirko Černič v stari domovini spisal knjišieo podobne, a veliko revnejše in zelo omejene vsebine, ki je pa dvignila precej prahu po predelih gotovih revij. Drogi kulturni nsrodi imsjo bogato književna dela o tem predmetu ne samo za > strokovnjake (zdravnike), marveč tudi za širše čitajoče občinstvo, dočim je med sloven skim ljudstvom — prištejmo zra vem še druge Jugoslovane — še danes nedopustna ignorsnea glede spolnih zsdev. de se dobe zakonski možje in žene — in v kolikem številu! — ki nimajo pojma 0 sistemu in principih spolnega organizma; z drugimi besedami: ne poznsjo svojegs Ustnega tele ss in nsjvsžnejših naravnih zakonov ! Saj ee nijtaditi 1 Šole nem ni dala poduka v tej smeri, starši ps Še msnj. In Vendar je spolns higi jena (pravilno rs vrtanje s spolni mi orgsni in pravilno spolno živ 1 jen je) eden ns j večjih, sko ne glsvnih pogojev zdravja na telesu in umu. Ta knjiga skuša za masi tj to ve liko vrzel in nsloga je dobro rešene. Knjiga je spisana v strogo znsnstvencm duhu. Sestavitelj ai-cer ni zdravnijb toda opiral se je na dela veščih zdravnikov in fiziologov. Jezik in slog sts leps in iz razi, za katere zmo Slovenci s ozi rom na stvsri vedno v stiskah, so dobri. Sestsvitelj je pustil origi nnlne latinske besede .za mnoge dele spolnega organizma. Ali je alovenzka terminologija še vedno tako revna, da nimamo lastnih iz-žarov za to besede f Ali ae jih ere-mujemoT Zakaj jih imajo Angleži, Francozi in Nemci? ■L^ I t k V',OP Knjiga nsravno ne bo ugajala gotovim našim moraliatom, ki hočejo, da se ta atvar v javnosti abeolutno ignorira kakor da ni spolov. Taki ljudje ne posnajo razlike med znanstvenim delom in pornografičnim romanom, sato se bodo zgražali Toda led je treba prebiti tudi na tem polju. Knjiga "Isvor življenja" zaaluŽi, da jo prečita vaakdo, kdor ee zenima za zdravje eebe in drugih. Mladinski liet Druga šttfvilka mesečnika za slovensko mladino v Ameriki, katerega izdaje SNPJ, ima eledečo vsebino: Slovenski del: O. Župsnčič Divji mož. Anton Medved: Otroku. Jos. Stritar: Drobnice. E. de Amieist Mlsdi pissr. Elektrike (nadaljevsnje). Andrej Rspe: Ms ti. Dragotin Kstte: Muha in pajek. Zanemarjene levs roks. Ksj se bomo dsnes igrali f Naš kotiček. |Aaglsšld del: T. S. C.: A Pic nic. Kstherine B. Foot: Jermi-eky's Sacrifice '(eoncluaion). Ja eob Grimm: The Town-Musicians. K. M. Tsppsn: The Psthfinders. Juvonile Puzzlers, I.ctter-boz, ctc. Practicsl Hlovenian Gram I mar. njegov •JUG. - KIfTORIfiRN ROMAM. 8pissl Prekop Ohocholoašsk. Poslovenil H. V. tim," in zakril si je v možati bolesti svoje lic. je Uko neksj trenotkov, _ ga njegov epremljevslec motil" njegovi bolesti: "oj te ie.mke u »eneke," je govoril spet vojvik odkrivši svoje lice, in njegov g£ se je tresel ne toliko vsled boleti, kakor veled notranjega wct, ^ poeti je v avoji strasti groie« stiskal, "kako nearečo 10 U n*. valile na narod in domovino! ln oni car Lsaar, če je tudi stokr«t umiral sa domovino in vero, se ni zadostno pokoril zs svoj greh, je splodil tski hčeri kot sti mJJ in Mileva in takega sina, kot ji Štefan Lazarevič, ki je brezbrii* za zlavo naroda in avobodo dosia. vine, ampak robuje redi svoje aestro biaurmenu, temu Bajazetul Hoj!" je savpil še glasneji^ "kakor je Bog nad nami!"^ vzdignil je deanico krišku, "t gotovo vaa dohiti maščevi Gospoda, in jez bom roka i" L; "In moj meč, vse moči ho£ Tebi pomočnikom," je dosti Jefrem s važnim glssom, podiji joč mu svojo desnico. "Amen!" reče vojvoda, prijea-št ponujeno mu desnico, in jo ji toplo stisnil, vneto zroč v ji kovo lica J "In kaj hočeš aedaj skriti?'' je vprašal črez trenotek. "Spregovoril bom a Topličia^ nom, da zvem, kako daleč je z» padel v kremplje evoje zapelji*, ke, je menil vojvods: "kajti take globoko še ni padel, da bi pokaul lažnjivo lice meni, evojemu poUs> timu, in potem bom še le ved«!, kaj Bog da za naprej." "Dobro," je soglašal ž njua Jefrem, "atori tako; in kakor da slej, tako bom tudi v doboče svojimi pokoren tvojim ukzroa, vedno zvest nsši sveti stvsri." | "Vem to, vem," je pritrdil voj. voda, "kajti, niti ti, niti jsz nisvl poznala zapeljivega glesu ženski ljubezni, ki je prokletstvo člo> veštve od njegovega prvopočet-' In zopet sU se nspotils dalje proti mestu, oddaljenemu le fa kakih tri do štiristo korakov. "Hm!" je govoril medpotomi Koeančič, "kaki ao to slavni 1» jevnUri, ta naš narodi Tu od ns* čega tabora do mesta je vse puste in prašno, ksr nima tu nihče nič opraviti, in brez povelja ne zapušča; nihte fvojega prostora. Pi poglej tamkaj, kako gomazijo t« vriščeče hordo poganov med nw stom in taborom, kakor ns trii* šču. To je sramota, bojevsti ok strani takega ljudstva brci pe-korščine in bojazni." "Brez pokorščino se vidi t/ ljudstvo tudi meni," je pritrdil Jefrem, bistro zroč v smeri prod taboru azijatakih narodov, "toda tako kakor danee jih še nisem vi-del nikoli; ali slišiš, kako vrešči, ali vidii, kako se drenjejo proti meettt ,roke grozeče povzdigujejo in celo orožje vihte ned glavs-mil" je govoril vedno hitreje; f rastočem napetju je pospešil tudi korak. "Hohoj, vojvoda!" je »vpil radostno, se ustavil ter tleskal f roki, "kaj stavim, de ee vresnič* je tvoje prorokovanjetl mani v razdoru e evojim ■uiti-nom!" "Sveti Sava! Kdo bi bil miilil, da Uko brsot" je vskliknil Ke-sančič racloatno. "Oj kar taka dalje, kar dalje dečki!" je klieil glasno, kakor da bi ga mogli slišati razburjeni oemani; "sicer sle nepočeeenl ničvredneži, tode se-dej vee vodi engelj Srbije. Jefrem, da nama ne udide nič eč nastajajočih prisorov. Hoho! la sultsn-psdišah M naa hotel uke-veti v evoje podnolje, ko ee mort sem treeti pred ovoji« ljudstvo«. fte bo, ne, trajalo njegovo g-vo ned nemi!" n. Sultahov serail v Brussi.-kaks jo t^ razlika med njegovi« aerailom v Drinopolju in tuksjl Dan in noč, lunin evit proti soln^ ni zarji! Tem v Drinopolju prt vsem razkošju vendar le nekska treznost, tukaj v Brussi čarotm« življenje, kakor bi bilo pričara«* s Alsdinovo svetil j ko t Duša ss ■a rsakešjvt » I »I4t »4 t« NI4* 11» tr 884» MM. SIJI teaei »eies eiAf _sae»; »»• 4 »• ttv.se: enkrat ali dvakrat na dva ali tri trenjih žlez. meaeee. Pa ao posledice toliko preparati »o šele hujše: moram ostati v postelji *o> vendar bi ravno______ lih 24 ar, glava me neanoano bo- |naš dopisnik, avetoval,"jemsti tri H. nimam nikakršaegs okusa, le mesec# ~ kapeule Antero Pitni k»dee je alab in celo telo se čgtl tery ('omponod . Harmwer No ko atepeno Bil tri tele pri 2). Večina leksrjer jih nima v ...... rir!* * ^ ^ » * i* M** dobijo. Dobro m* - ****** V **** |K da hi bil bolnik pod M ^" .tpoaevan^ šeet tednov te uJH> dr««** da« lt. •r,,tc«W« »b lstt pop^-kater« aa val v paiae« *t«»U* »• te. Se kaj rafala aUari aa» ja ZASTONJ »oMJmm mU BIX)VBN8K0 kajltick • fcaajtteb ta patantlk. linajdiulji ta Sragt ptMte poni« te tenti. A4-««Mt* m'patentiranja : polteni, u>i-ni la MUMfUhll A. M. WILSON, Inc. NAJVEČJA SLOVENSKA ZLATARSKA TRGOVINA Frank Cerne, 6033 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, O. Zvez, broške, zapestnic«, diamantne prstane in lavalirje, verižice i. t d. SIS Vktor Btiiiding, WASH!NGTON. D. C DOMAČA ZDRAVILA. 2MI® ■tlllfu« idravia« bturr inifiiiis Km^ v InštJIfJ "DOMAČI ZDRAVNIK' POPRAVLJAMO: ur« in drugo zlatnino po nizki ceni. PODRUŽNICA Colnmbla Gramofonov in gramofonakih plošč. Slovenakfh ln drugih. Prodajamo na lahka meaečna odplačila. Pišite po canik, kateri ae Vam polije brezplačno, ali pa oaaboo vprašajte sa cene predno drugod kopita. Najboljše blago. Najniije cene. MATH. PEZDIR, Sat TTS, CHf Kali Sta, NEW YORK, H. Y. IMPORTIRANE HARMONIKE Največja slovenska tiskarna v Ameriki je 2146-48-80 Blue laland Ave., Chicago, lUinois. Tem potom prekličem vse ksf sem govoril o Frančiški Kauči$ in Frank Piritar ju, da je vae noj reaično in obžalujem da se je to Sgodilo. John Bergant. a (Adv.) ■miIh . » i «. i * .....'i M m » . Mi tiakamo v alovenakem, hrvaškem, alovaškem, češkem, poljsksn, kakor tudi v angleftkem in nemikam jeziku. Neša posebnoet ao tUko-vine aa društva in trgovce.—"PBOSVBTA" ae tiaka v naši tlakami. Denar v staro domovinoe PROLETAREC ja alovenako gk^ JocialUtiž- delavec la rojak, U ss sankna ea «ocialixem, H ga morel redno čitati, ksf.Vem kaŠO Za Jugoslavijo: Za Itolijat 600 kron...........$ 1.90 100 lir...........$ B.»0 1000 kron........... 3JO 800 lir...........26.00 10000 kraa........... 34.00 10000 lir...........50.00 Jadelujemo* notaraka dela aa tukaj in atarl kraj. Poaojujemo in vzameno poaojila na prve vknižbe (Mortgage). Prodajamo lote ^ MLADIČ * VERDERBAR, 1334 Waat ISth Street CHlCACO. ILL lote* $1 JO ae pel leta. Naalov: PROLETAREC, SMS ^9!» SSsh S t., CHlCACO, ILLINOIS. PlUto pm aai ceaik Migi Muuknmn H t lahtt, Mick. — Društvo It. 366 SNPJje sklenilo aa svoji redni arji dne 13. avguste, de o-potorim vae člane in členice, de se odelešijo prihodnje mesečne sSie dnr 10. »eplembra, ki bo prišla kovane na roko, ia avetovnoanana tovarne SENSENWBIUC-KREN-HOF ia štajankega, v dolgoati od 25 do 83 InČev, kakor tudi ki« palno orodje in brusilne karane po aledečih cenah: Pa^aM k^a a Hako ia kljaieas.......................62 SO ijj® kea akapaj aH vaš .....•-.r......*....««•••.62-00 Ovaja vrata, garaitura. »..«•.••,,...*•».. .S»«SS RERGAMO brasilai ka..l, dva kamna....................61 00 • V* ' ' '".......................................6' >00 Ovoja rre*e ..........*.,....................«.• 61 ^S Prt tafc eaaab Ja »Itota laSt U pottalas: a aeratlloie *r*4 Je pesletl te* feeer vaapraj. Radi k•« vptaSajta ro>aka. ki aa jih te naročil eS m—* ALOIS SKULJ, 323 Epailon Plače, BrookIyn, N. Y. s, da se o stanje , iumEv Itaivešja aaloga kraeelk ka- WK1K////1/ I ju \m////l\M\Em hinjakih pr^i tn najmo<>nejg 'lHfc^UIljUl M lll/MflllilllJf , forneesv sa toploto vaših mš,, g SK222rnlfPIPPllV999m&^Mlf kakor tudi raanaga «>ohi*tvn ta A druge leleenlna. Pri naa lahko ^VnUMlm^ kupita karkoli ai tel,te »n hodeto j ^RlfflfflH^^®^ redno najboljše pestrešsai. * * STEP H EN STONICH, 106 Lake St., Chisholm, Mina. ■ ■■ ANTON ZBAŠNIK POSOB ROJAKI! Kdor šoli poetati eemoatojen mesar ia groocrtat, naj se pnglaai na naalov t John Kepolakv. 1'. O. Wltt, 111, tukaj je lepa prilika, ker Se nimamo nobenega elovrnakega trgovca v ti naselbini. (Adv.) Aug 30. Pittakurh, Pa. Se priporoča Slovencem v vaeh notarskih poalih. Izdeluje P® oblasti la, kupne pogodbe, pobotnice, dolšna pleme, oporoke in pr°* nje n dobavo avojeev la atarega kreja. Sprejema v lavtšUo raako-vratne temljUke I ndruge preiakave tukaj ali V atarem kraju. Fe sreduje tudi v totbenih aadevah med atrankaml tukaj ia v domo vini in daje vaakovratne informacij« aaatonj. ŽNI2ANA CENA Geraati^a*. 4aU ia Mega. ladetaja p« EMIL BACHMAN, Inc.,