•fflStaJna plačana t gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. P "loe Cena posamezni številki Din 1*50. TRGOVSKI Ca$opI§ ssa trgovino, Industrijo In obrt. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. ' ] Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leta — Dopisi se ne vračajo. — St. pri čekovnem zavodh v Ljubljani 11.953. j 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani. leto vni. Telefon št. 552. LJUBLJANA, dne 20. junija 1925. Tele?« c št. 552. ŠTEV. 71. Hani govorjenja in vet dejani! (Iz podeželskih gospodarskih krogov.) Resolucije, ankete, komisije: to so izhodišča naše današnje gospodarske politike. Mi smo preveč naivni, mi vse preveč zaupamo v dane obljube, zato tudi ne moremo prenašati razočaranj, katerih doživljamo dan za dnevom. Naši gospodarski krogi so bili že Pod bivšim režimom vajeni komisij in anket. Tudi tedaj niso od njih pričakovali popolnih uspehov, vendar se je tu pa tam videl kak uspeh, ki je vsaj delno zadovoljil splošne interese pridobitnih krogov. Poglejmo si današnji položaj. Sklicuje se anketa za anketo, pošiljajo se na vse strani komisije za komisijami, katere zaslišujejo razne zastopnike poedinih organizacij, da slišijo njihova mnenja in želje. Sestavljajo se vsestransko utemeljene spomenice in resolucije, prirejajo se gospodarski kongresi in kongresi trgovskih zbornic, tudi mali in veliki obrtniki sklicujejo svoja zborovanja m sestanke in sklepajo o svojih težavah. Tudi tam se sestavljajo resolucije, spomenice itd.; ravnotako prirejajo tudi pokrajinske zveze industrij-cev svoja velika zborovanja in posvetovanja, kjer se podajajo poročila o dejanskem položaju naše mlade industrije. Tako vidimo v štev. 67 »Trgovskega lista« poročilo zveznega načelnika industrijcev v Zagrebu gosp. Aleksandra, ki nam nudi zelo žalostno sliko položaja naše industrije, njeno borbo za izboljšanje celega gospodarskega položaja v naši državi, ki propada vsled neuvidevnosti nekaterih vodilnih krogov v naši presto-lici. Naj omenimo samo vprašanje, glede zaščitne carine za pašo industrijo, ki je postala takorekoč vsled nepotrebnega zavlačevanja iluzorna. Koliko se je s tem škodovalo naši industriji? In tako se dela od postanka naše mlade države do danes! ^ Omenili smo prirejanje gospodarskih kongresov itd. Vsi čutimo živo Potrebo, da se jih skliče, ker je na eni strani potrebno, da se medsebojno spoznamo, na drugi strani pa da se ^družimo glede vseh perečih vprašanj, ki nas težijo v teh časih, ^ v enotno falango. Koliko dobrega, obče-koristnega se sklepa na teh zborova-njih, kako lepa izvajanja posameznih govornikov - strokovnjakov dičijo te kongrese, koliko navdušenja za bodoče delo in koliko upanja odseva iz govorov teh zborovalcev in vendar naletijo vse sklenjene in razposlane resolucije in spomenice konstantno na merodajnih mestih na gluha ušesa in P9p°hi° nerazumevanje gospodarskih e5J?n.i* žalostno je to, toda resnično! 'zbomvan^Hdifoko J?865®*0 SliČn.a a« L JO končno do prepn-trudapolno delo po krivdi onih, kateri nimajo najmanjšega zmisla za napredek našega gospodarstva in ljubezen do domovine, katera jim je samo molzna krava zaman ter se vsem našim zahtevam kratkomalo rogajo. Tako je in nič drugače! Poglejmo, nasprotno v naše stanov-ske organizacije, bodisi pri nas v Sloveniji kakor tudi na Hrvatskem in v drugih krajih tostran Sotle, kako se tu delo poživlja. Sklepa se, prirejajo se sestanki, deluje se na vseh poljih za izboljšanje našega gospodarskega položaja. Ves ta materijal se pošilja s polnim upanjem na uspeh merodajnim krogom, toda kaka razočaranja se mora doživeti! Na vse to, še odgovora ni. Dovolj, da so vloge došle v vložni zapisnik, bilo bi preveč, če bi došle tudi referentu v roke. In to se dogaja dan za dnevom, mesec za mesecom, leto za letom. — Naše gospodarstvo vsled tega rapidno pada; bremena katera morajo prenašati naši gospodarski krogi, so tako na-rastla, da je absolutno nemogoče misliti še na večje dajatve kakor že sedaj obstojajo. Naš finančni minister poživlja ali bolje rečeno apelira na štedenje. Mnenja smo, da je pri nas štedenje nemogoče, ker je finančna uprava prište-dila vsem davkoplačevalcem vse do zadnje pare in imajo pri nas danes besedo samo še davčni izvrševalci. Novi prometni minister je ob svojem nastopu obljubil kar nove proge, česar seveda bratom Dalmatincem' ne zavidamo, dasi o prečanskih železnicah ni ne duha ne sluha. Prosili bi g. ministra saobračaja, naj bi ne obljubljal tega, kar ne bode ne on in ne njegov bodoči naslednik izvršil, ker imamo preveč izkušenj. — Od g. ministra saobračaja ne zahtevamo za enkrat ni-kake nove proge v Sloveniji, ker je Dalmatincem in drugim že celo preveč obljubil. Prosimo ga le ep o, in to je, naj čimpreje skliče toli zaželjeni tarifni odbor, ker je sedanji položaj gospodarskih krogov, osobito zastopnikov naše lesne industrije nevzdržljiv. Nepotrebno se sicer obljublja sklicanje tarifnega odbora, kateri pa ni imel še do danes niti ene razprave, dasi bi jo po uredbi moral imeti že zdavnaj. Zadnje vesti pravijo, da se bode tarifni odbor sklical šele jeseni. Opozarjamo gosp. ministra na katastrofalne posledice, ki izvirajo iz tega za našo lesno industrijo; ogorčenje gospodarskih krogov je veliko in zahtemo jasnega in odločnega pojasnila glede sklicanja tarifnega odbora, ker ne moremo nikakor trpeti, da se na ta način izigravajo eminentni interesi lesne industrije v Sloveniji. Če se je vlada svoječasno v 24 urah odločila povišati železniške tarife, mislim in tudi pričakujem, da se bode sedaj po tolikem času tudi odločila, da prekliče svoječasno zvišano tarifo in končno ugodi želji, izraženi opetovano nh vseh zborovanjih gospodarskih korporacij. Pripomniti moramo, da je prišlo precej lesnih tvrdk uprav vsled zavlačevanja sklicanja tarifnega odbora v velike denarne težkoče, kar seveda ni v korist državi sami. Iz vsega tega sledi, da se pri nas uganja preveč politike mesto stvarnega dela. Mnenja sem, da se že enkrat preide na gospodarsko smotreno delo. Združijo naj se vsi v dobrobit celokupnosti in sporazum bo tu. odstranjena bode vsaka ovira plodonosnemu delu v blagor naše domovine! Veterinarski kongres v Ljubljani. Dne 18. t. m. se je otvoril v Ljubljani v kazinski dvorani kongres Ju-goslovenskega veterinarskega udru-ženja. Na kongresu je bilo prisotnih nad 120 članov iz cele naše države. Kongres je otvoril v imenu ministrstva poljoprivrede ljubljanski veliki župan g. dr. V i 1 k o B a 11 i č. Kot prvi je nato povzel besedo začasni predsednik centralnega upravnega odbora g. A n d r i j a V r v i č iz Beograda, ki se je zahvalil vsem za udeležbo, imenoma je pozdravil divizijskega generala g. Stojanoviča, zastopnika velikega župana mariborske oblasti g. dr. Rajarja, zastopnika ljubljanskega gerentskega sveta g. Likozarja, dekana zagrebške veterinarske fakultete g. prof. Podaulskega, profesorje iste fakultete gg. dr. B o s -niča, dr. G j u r i č a , dr. Juraka in dr. Z a v e r n i k a , zastopnika Trgovske in obrtniške zbornice g. dr. P 1 e s s a , železniškega direktorja g. dr. Borka, predsednika Osrednje zveze državnih nameščencev g. L i 11 e g a , in gg. novinarje. Po pozdravu je predsednik očrtal pomen veterinarstva za naše narodno gospodarstvo in omenil naloge, ki jih ima izvršiti kongres-V imenu pripravljalnega odbora v Ljubljani je pozdravil njega predsednik g. Ivan Pestotnik, v imenu mestne občine ljubljanske g. L i -kožar, v imenu sanitetne uprave v Sloveniji dr. K a t i č i č , v imenu Trgovske zbornice g. dr. Ivan P1 e s s in v imenu državnih nameščencev g. L i 11 e g. Nato je podal predsednik pregledno poročilo osrednjega upravnega odbora. V poslovnem letu so umrli štirje člani, novih- je pristopilo 20, tako, a šteje udruženje danes 371 članov, ruzenje izdaja tudi lasten strokovni organ »Veterinarski glasnik«, ki izhaja v Beogradu v 1250 izvodih. Blagajnik g. Kosta Vrbič je podal blagajniško poročilo, na kar je v imenu nadzorstva poročal g. Engelman, da je bilo odborovo poslovanje v redu in mu nato predlaga absolutorij. Zborovanje, ki se je ob 13. uri prekinilo, se je nadaljevalo ob 16. uri. Izvolilo se je najprej 24 kandidatov za veterinarski svet, izmed katerih imenuje v smislu statuta minister ža poljedelstvo 12 članov in 6 namestnikov veterinarskega sveta. Sledile so nato volitve novega upravnega odbora, ki so se vršile po listkih. Izvoljen je bil predsednikom g. Dušan Markovič, prvim podpredsednikom g. Kosta Vrbič, drugim podpredsednikom g. Dragutin Pozajič, odbornikom pa gg.: Toma Čupič, Cirilo Petrovič, dr. Ko-stan Kondič, Stanko Arko, Milan Mitrovič, Dragotin Bohuš, Ivan Antolič, dr. Anton Vukovič, Marko Pavlovič, Simon Žibert, Evgen Podaubsky, Peter Pavičič, Josip Koch, Anton Korošec, Milan Cvetkovič, Ljudovit Petri-čevic. Nadzorni odbor tvorijo gg.: Dr. Rajar, Teržič in Edmund Engelman. Po referatu g. Markoviča se je razvila debata o enotni veterinarski terminologiji, ki je še nimamo, ki je pa nujno potrebna za nadaljni razvoj veterinarske znanosti v Jugoslaviji. Na dnevni red je prišel nato pretres zakonskega načrta o veterinarski komori, ki se naslanja na enaka zakona v Češkoslovaški in Nemčiji. Po načrtu se je vodila živahna debata, ki pa ni vodila do enotnega zaključka in se je moralo razpravljanje prenesti na drugi dan. Zvečer ob 9. uri se je vršiPv restavraciji »Zvezda« komerz, na katerem so bili poleg vseh veterinarjev tudi zastopniki vlade, vojske in naših organizacij in korporacij. Prvi pozdravni govor je imel veliki župan g. dr. V i 1 k o B a 11 i č , za njim je govoril divjzijsld general g. Stojanovič, ki je pozdravil navzoče v imenu ministra vojne in mornarice ter v imenu cele vojske. V imenu mestne občine ljubljanske je pozdravil- predsednik gerentskega sveta g. dr. D i n-k o Puc, "v imenu, ljubljanske veterinarske sekcije nje predsednik g. Š1 a j p a h , govoril je nato predsednik Udruženja g. Markovič, nadalje šef oddelka za kmetijstvo svet- nik g. Sancin, v imenu Trgovske in obrtniške zbornice tajnik g. dr. Ivan P1 e s s , in dekan zagrebške veterinarske fakultete profesor g. P o d a u b s k y. Na komerzu je vladalo prav živahno razpoloženje. Za zabavo je skrbel šentjakobski orkester in oktet »Ljubljanskega Zvona«. Položaj avstrijske lesne industrije in troovine. Avstrijski listi se v zadnjem času izčrpno pečajo s krizo lesne industrije in trgovine. Poleg zastoja stavbene podjetnosti in krize industrije povzroča domačim žagam velike skrbi vedno naraščajoči izvoz okroglega lesa. Za Avstrijo, kakor za vsako izvozno državo, ki ima zadosti žag, bi bilo veliko koristnejše, da bi se izvažal rezan les, ker bi žage mogle zaposliti na tisoče delavcev in bi prišlo tudi več denarja v državo. Les je eden najvažnejših izvoznih predmetov Avstriji. Izvoz lesa od leta do leta ogromno narašča. Dočim se je izvozilo v letu 1923.: 85.522 vagonov, je znašal izvoz leta 1924 že 128.133 vagonov. Od teh je odšlo približno 66.000 vagonov, torej več nego polovica v Italijo, 32.000 v Nemčijo, 20.000 v Švico in ostanek v druge države. Pri izvozu v Nemčijo in Švico so vpoštevane tudi dobave za Francijo, Holandsko, Španijo in Južno Ameriko. Kakor rečeno izvoz okroglega lesa jako narašča in je dosegel 9736 vagonov. Porast tega izvoza povzročajo na eni strani neugodne cene za obdelan les, ki ne krijejo stroškov za obdelavo, na drugi strani pa je popraševa-nje za okroglim lesom posebno v Nemčiji jako živahno. Stroški za rezanje lesa so se izza jeseni dvignili komaj za 10%, dočim so cene za okrogel les bistveno višje. Nemčija kupuje okrogel les, da s tem zaposluje svojo lesno industrijo. V Italijo je Avstrija po mirpvni pogodbi primorana izvažati okrogel les. V Italijo izvaža 1600, v Nemčijo 3800 in v Švico 3600 vagonov okroglega lesa. Jamskega lesa je Avstrija prodala 3300 vagonov v Ruhrsko ozemlje in 700 vagonov v Švico. Nadalje je prodala 700 vagonov želzniških pragov v Nemčijo in Ogrsko, 6500 vagonov drv v Nemčijo, Italijo, Švico in na Ogrsko v 5000 vagonov stavbenega lesa v Italijo (“/a) in na Ogrsko (V.-,). Avstrijske žage so sedaj nekoliko bolj zaposlene, obratujejo pa šc vredno v zelo omejenem obsegu. Kljub temu, da potrebujejo žage za svojo sedanjo zaposlenost malo t sa, so zaloge na okroglem lesu precej malenkostne, ker je bilo vsled mile zime nemogoče več okroglega lesa spraviti iz gozdov. Žage imajo zaradi tega težavo z nabavo sirovin. Vrhu tega se je tudi manj lesa posek alo> ker posestniki vsled neugodnih cen zadržujejo sekanje. Pričakuje se, da se bo izvoz kljub temu dvignil, ker potrebuje Nemčija jako veliko lesa. Vsekakor se bo doma obdelala najmanj tolika množina lesa, kakor se je lansko leto izvozila. Lesna industrija si prizadeva, da omeji izvoz okroglega lesa, posebno v Nemčijo potom trgovske pogodbe. Nemčija bistveno olajšuje uvoz okroglega lesa, ker znaša uvozna carina za okrogel les 1 zlato marko, za rezan les pa šest zlatih mark za meterski stot, dočim bi bilo pravilno razmer^ je 1 :3. Krošnjarstvo s slamniki. Veliki župan ljubljanske oblasti je izdal pod O. br. 346/2 z dne 10. junija 1925 vsem sreskim poglavarjem in mestnemu magistratu v Ljubljani okrožnico, ki dovoljuje v omejenem obsegu krošnjarjenje s slamniki domžalske provenijence in ki glasi: -/Okrožnico bivšega oddelka ministrstva trgovine in industrije v Ljubljani z dne 18. marca 1925, št. i622 v zadevi omejitve krošnjarstva spreminjam v toliko, da v tej in ostalih prejšnjih okrožnicah v svrho omejitve krošnjarstva izdana navodila ne veljajo za krošnjarje s slamniki domžalske provenijence. Če ni zakonitih zadržkov po krošnjarskem patentu iz 1. \852, naj se torej izdajo odnosno vidirajo krošnjarske knjižice, toda samo za prodajo slamnikov, ki se izdelujejo v Domžalah in okolici. Za okoliš mesta Ljubljane veljajo prejšnja tozadevna navodila, ravno tako za one večje kraje, kjer se v kraju samem prodajajo v trgovinah raznovrstni slamniki v zadostni množini. Te kraje naj gg. sreski poglavarji določijo sami po lastnem preudarku. To odrejam na prošnjo manjših izdelovalcev slamnikov v Domžalah, ki so že leta in leta večji del izdelkov razpečavali po krošnjarjih in so sedaj vsled splošne omejitve krošnjarstva prišli v težaven položaj. Pri tem se je upoštevalo zlasti to, da gre v predmetnem slučaju za krošnjarjenje s popolnoma domačimi izdelki in da se v trgovinah po deželi slamniki večinoma ne prodajajo v zadostni meri.« Ugoden položaj italijanske industrije. Na glavni skupščini italijanskega bančnega društva je generalni ravna- t telj »Banke d’ Italia« cav. Stringel , pedal obširno, zelo izčrpno poročilo o ! položaju italijanskega gospodarstva, v i katerem se je o položaju italijanske industrije izjavil približno tako-le: Perspektive za italijansko industrijo so ugodne. Težko bi bilo podati analizo položaja posameznih podjetij, zlasti ker imajo nekatera spričo novih razpoložljivih kapitalov prilike za nove investicije. A ko govorim samo sumarično, moram posebno povdariti široko vzpostavitev gradbene podjetnosti, ki se ni pojavila samo v velikih centrih, ampak tudi v manjših mestih in ki ne zasleduje samo gradbo novih, ampak tudi povečanje in prezidave starih poslopij. Gradbeno podjetnost so posebno pospeševale olajšave davčnih zakonov in tako je upati, da ni več daleč čas, ko bo potreba stanovanj popolnoma krita. Velika gradbena delavnost povzroča znatno povpraševanje po materijalih, ki s svoje strani oživlja delavnost metalurgičnih, mehaničnih in opekarskih strok. Zelo ugoden je tudi položaj nekaterih tekstilnih strok: bombažna industrija si je mogla nabaviti velike zaloge surovin in je znatno povečala plasiranje svojih izdelkov v inozemstvu. Tudi volnena industrija je bila zelo aktivna ne glede na zvišane cene surovine. Manj ugoden je bil razvoj svilne industrije, ki je prav močno občutila konkurenco umetne svile, ki se dviga v Italiji v ospredje. — Nova podjetja se množijo v tej stroki izredno hitro. Produkcija avtomobilov je v konstantnem napredku in našar pozicija na inozemskih tržiščih se stalno utrjuje, dasi ji je glede nekaterih tržišč premagati velike ovire. Uprav občudovati je razvoj produkcije električne energije: velika podjetja so v zadnjem času povečala razpoložljiva sredstva, bodisi z emisijo novih delnic in po nekod tudi obligacij: velika dela so v teku, delajo se nove odnosno razširjajo se že obstoječe mreže. Sistematični razvoj, ki so ga dosegle električne industrije, ne da bi dvignile cene za energijo v razmerju s spremembami kupne moči denarja, so najboljši dokaz visoke vrednosti privatne inicijative. Kar se tiče živilskih strok mi je predvsem opozarjati na krizo nad produkcije, ki jo je utrpela industrija pa-radižnih konserv, kakor tudi na slab položaj sladkorne industrije, povzročen zbog porasta cen sladkorne pese in zbog inozemske konkurence. Dober dokaz industrijalne podjetnosti je tudi padanje števila brezposelnih delavcev. Drugi zelo značilen simptom je intenzivnost železniškega in pomorskega prometa. Blago prevoženo po državnih železnicah tekom semestra julij—december 1923 je doseglo množino 26,880.017 ton, ki je v semestru januar—julij 1924 narastla na 27,265.792 ton in potem v drugem semestru istega leta celo na 32 mili-lijonov 39.095 ton. — Ta napredek je v resnici zelo značilen. Tudi pomorski promet se je v tekočem letu sorazmerno s pretečenimi zelo povečal in to bodisi glede števila parnikov,- ki so pristali v italijanskih lukah, kakor tudi glede izkrcanega blaga. Zelo im-ponira napredek Trsta: Pomorski promet je v letu 1924 dosegel celokupno množino v izvozu 28,569.435 kvintalov napram 20,509.557 v letu 1923 in napram 34,497.294 v letu 1913: promet v letu 1924 je tedaj za 39% presegel promet v predi dočem letu in je še samo za 17% manjši od predvojnega. Po podatkih c prometu je razvidno, kako se vzpostavljajo zveze Trsta zlasti s Češkoslovaško, z Avstrijo in z Madžarsko. Na važnosti pridobiva tudi promet s Poljsko. V zadnjem času je pa začel tržaški promet nekoliko pojemati, kar zasluži zlasti veliko pozornost, ker ga povzroča konkurenca zapadnih pristanišč, ki jo podpirajo nemške železniške tarife. Gospodarska vzpostavitev dveh velikih centrov Julijske Benečije je bistven faktor za bodočnost celokupnega narodnega gospodarstva, kajti ta dva centra sta baza gospodarske ekspanzije Italije v Vzhodni Evropi, tako finančne kakor tudi kreditne. Iz carinske prakse. Odločbe Državnega sveta. — Piše Just Piščanec. (Konec.) Ker so se mi ti razlogi videli ne-osnovani v zakonu in nasprotujoči dejstvom, vložil sem tožbo na Državni Svet in v njej med drugim poudarjal: a) Ne odgovarja namreč resnici razlog, da se nabava ni izvršila neposredno, marveč da se je ta izvršila potom posredovalca. Iz priloženih tovornih listov, kakor tudi iz potrdila o poreklu robe se nasprotno jasno razvidi, da je bilo predmetno blago odposlano od inozemskega dobavitelja W. R. v W. na Upravo b. v K. Isto-tako se priložena faktura izrečno glasi na Upravo b. v K. in je samo naslovljena na M. R. v Z. S tem pa še nikakor ni dokazano, da bi M. R. v Z. bil dobavitelj v smislu zakona od 22. januarja 1922. Iz vseh spredaj priloženih listin je temveč naravnost dokazano, da se je nabava izvršila neposredno, kar je v skladu s citiranimi zakonitimi predpisi. Primera, na kateri sloni zavračujoče ministrovo re-šenje, je torej nepravilna ter v zakonu neutemeljena tembolj, ker tudi v smislu zakona od 22. januarja 1922 je predmetno blago oproščeno carine že iz razloga, ker je bilo namenjeno za posebno državno upravo, za nje potrebo, ker je bilo nabavljeno neposredno. b) Motivacija v ministrovem reše-nju, da je bilo namreč blago dvignjeno iz skladišča ter da se ni doprinesel vzorec po čl. 55. car. zak., tudi ne odgovarja dejstvom. Po čl. 66. car. zak. se namreč ocarinjeno blago sme vnovič pregledati »sve dokler se ocarinjena roba ne unese u stovarište privatno — uvoznika«. V pričujočem primeru je pa carinarnica izročila tako pogrešno ocarinjeno hlago državni železnici v prevoz v K.; poslednje državno’ nadleštvo je pa blago izročilo državni Upravi b. v K. Ministrstvo v svojem rešenju ni torej postopalo po svojem razpisu Cbr. 308 od 16. novembra 1922, glasom kojega bi, na *• mojo pismeno in ustmeno vlogo, bilo moralo napraviti pismen referat in zaukazati nov pregled robe. Stvarno se ta ocarinjena roba nahaja še danes v državnem — in ne privatnem — skladišču in se v očigled tej okolnosti še zmirom morejo vzeti vzorci v smislu člena 55. car. zak. ter ugotoviti pravo kakovost blaga, kar naj se eventualno naknadno izvrši. c) Dodatno k spredaj obrazloženemu še pripominjam: aa) Pri ocarinjanju -.predmetnega blaga je carinarnica kršila zakon, ker ni postopala po njega predpisih. bb) Ocarinjeno blago je bilo last Monopolne državne uprave ter se je tej, po vplačilu pogrešno zaračunane in ubrane carine, tudi izročilo. Finančno ministrstvo je v protislovju s členom 66. car. zak. moj prvi priziv zavrnilo. Faktično pa državna blagajna. pri temu ne trpi nikake škode, kajti plačala je carino državna uprava sama in to vsled napačnega poslovanja njenih carinskih organov. Ako bi Državni Svet proti mojemu pričakovanju ne u,važeval spredaj navedenih utemeljenih razlogov, prosim, da odredi, naj finančna uprava refundira državni monopolni Upravi b. v K. pogrešno plačano robo 6621 Din v zlatu. Državni Svet je, glasom tozadevne odločbe št. 12.267/23 od 8. marca 1924 v svojem III. odenju »uzeo u rasma-tranje tužbu Justa Piščaneca protiv rešenja Ministra finansija od 4. janu-ara 1923. g. Cbr. 69.773, zbog povra-čaja carine na. uvozenu amonijevu šalitru, koja je slobodna od carine na mesto kalijeve šalitre, na koju je pla-tio carinu pa je proučivši kako tužbu, rešenje i oslata akta, tako i odgovor ministrov na tužbu, poslat pismom od 2. oktobra 1923. g., Cbr. 52.617 našao, da je rešenje ministrovo protivu kojega je tužba izjavljena, na zakonu osnovano, pošto je (lignufa roba, a ugledi njeni nisu priloženi u smislu čl. 55. car. zakona. Navod tužiočev, da se roba još na-lazi u državnom magazinu u Kamniku, i da se naknadni pregled može izvršiti, neosnovan je, pošto se iz akta Uprave barutane u K. br. 4373 od 8. novembra 1923 vidi, (la se od amonijevo Salitre nalazi u baru tani još samo dva vagona, a ostalo je utrošeno kao i da je tužilac pre toga uvozio i kali-jevu šalitru. Sa izloženog i čl. 34. zak. o Drž. Sa-vetu i Upravnim sudovima D. S. pre-sudjuje: da se ova tužba Justa Piščaneca odbaci, o čemur se izveštava tužilac i Ministar Finansija.« Izšla je nova > TRGOVSKA KORESPONDENCO Spisala prof. Albert in Franjo Sič. Cena Din 80'—, po pošti priporočeno Din 6-— več. Naroča se pri Trgovskem dr. »Merkur«, Ljubljana, Gradišče 17/1. Josip Petelinc-a GMTZNER. PUONK in ADLER sa rodbtao, aM In Udutrljo tlublfana M v inn|> MMh B*rMciJ«. Delavnica aa popravila Pla veliko, tm« Mt Na malo. V. Ljubljanski velesejm. Letošnja prireditev (29. avgusta do 8. septembra) Ljubljanskih velesejmov, ki so kot dobro organizirani pri-poznani tudi v inozemstvu, vzbuja v celi državi veliko zanimanje. Prijave naših industrijcev, obrtnikov in trgovcev k udeležbi se zaključujejo, zamudniki imajo čas še do 1. julija. Pripravlja se že vse, da se opozori tujce na prireditev in započela se je obširna reklama in propaganda za pridobitev kupcev. Nameravani so skupni poseti (posebni vlaki) iz Sarajeva, Skoplja,' Vel. Bečkereka, Novega Sada, številen obis se pričakuje iz Zagreba, Beograda in južnih krajev naše države. Po teh informacijah se sklepa, da pride v jeseni 50—60.OOO tujcev v Ljubljano. Ljubljanski Velesejem bo letos najskrbneje organiziran. Ta naša največja gospodarski manifestacija naj kar najsijajnejše izpade in zato naj se vsak privrednik nemudoma prijavi na udeležbo. Desettisoči se bodo divili njegovim predmetom, jih izbirali in naročali. Trgovina. Trgovinska pogajanja z Avstrijo. Kakor se sporoča iz Beograda prično 5. julija pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Avstrijo. Veliki nakupi lesa na Češkoslovaškem. Te dni se nahajajo na Češkoslovaškem zastopniki velikih nemških firm, ki so naročili že velike količine lesa, predvsem za železniške pragove. Pred par dnevi so prišli na Češkoslovaško tudi zastopniki raznih nizozemskih firm, ki se zanimajo za izkoriščevanje češkoslovaških gozdov. Sedaj se vršijo pogajanja z nekaterimi posestniki češkoslovaških velikih gozdov. Borba, radi izvoza žita iz Poljske. Lansko leto je dovolila varšavska vlada, da se sme izvoziti iz Poljske 60.000 vagonov žita. Izvoženih je bilo okoli 40.000 vagonov. Poljska vlada je pobirala po 16 poljskih zlatov izvozne pristojbine za 100 kg. Zastopniki srednjih in velikih poljedelcev so prosili letos vlado, naj bi ne omejevala izvoza. Njihovo zahtevo podpira poljedelsko ministrstvo, upira pa se ji finančni minister, kateri je proti odpravi izvoznih pristojbin. Pač pa jih je voljan znižati. Zastopniki malega posestva so se izjavili proti svobodnemu izvozu žita, a na drugi strani zahtevajo svoboden izvoz svinj in goveje živine. Pogajanja se zaključijo po vsej verjetnosti s kompromisom. industrija. Industrijska kriza na Angleškem. Po poročilih iz Londona zahteva železna in jeklena industrija, da se uvede carina na železo. Zaščitna carina se ima zlasti uvesti na inozemske izdelke železne industrije. Uvedba te zaščitne carine na Angleškem bo ponienjala največji gospodarsko politični dogodek. Položaj angleške industrije najboljše osvetljuje stalno naraščanje brezposelnosti. Število brezposelnih je pretekli teden narastlo za 60.000 in računajo, da se koncem tega tedna število brezposelnih §e poveča za 44.000. Število brezposelnih znaša 1 milijon 290.000, je za 264.000 večje kakor ob istem času preteklega leta.. Carina. Italijanski tečaj za carinska plačila. — Finančno ministrstvo je določilo tečaj za carinska plačila od 15. do 21. junija t. L na 486 lir (t. j. 100 lir nominalne carine in 386 lir ažija) Davki in takse. Davčna administracija v Ljubljani razglaša: V smislu člena 204 finančnega zakona za leto 1924/25, z dne %1. marca 1924 Uradni list št. 140/43, št. 269 se da na znanje, da se je odmera nekontingen-tirane občne pridobnine od prirastkov za leta 1920—1925 izvršila. Davčni zavezanci se opozore, da se jim posebni plačilni nalogi ne bodo vročevali, da pa od-merne zazname lahko vpogledajo pri davčni administraciji v Ljubljani na Bregu št. 6, II. nadstropje št. 6, pri mestnemu magistratu in pri davčnemu uradu za mesto v Ljubljani od 22. junija do vštetega 6. julija 1925. Prizivni rok konča 21. julija 1925. — Davčna administracija v Ljubljani. Statistika o dohodnini za leto 1924. — Delegacija ministrstva financ v Ljubljani objavlja v zadnjem Uradnem listu statistiko o dohodnini za leto 1924, ki nudi zanimive podatke, kakšno obremenitev pomenja za Slovenijo dohodnina. V letu 1924 (za primerjavo navajamo v oklepajih podatke leta 1923) je plačevalo v Sloveniji dohodnino od 1,056.081 prebivalcev 35.636 (34.123) oseb, to je 3.37% (3.23) vsega prebivalstva. Napoved jih je vložilo od 35.636 (34.123) oseb samo 11.633 (12.485), torej komaj ena tretjina, dočim se je dvem tretjinam odmeril davek na podlagi uradnih pripomočkov, kar kaže, da se večina davkoplačevalcev ne briga v zadostni meri za sodelovanje pri odmeri davka. Celotni dohodki so bili ocenjeni na 2.224,321.589 kron (2,141,099.460 kron), ki se razdele nastopno: dohodki iz zemljišč 765 miljonov 753 milij.), iz poslopij 37 milijonov, iz samostojnih podjetij in opravil 1083 mi- lijon. (1106 milij.), iz službenih prejemkov 275 milijonov (194 milij.), iz glav-nicne imovine 38 milijonov (30 milij.) in iz drugili virov 25 (25) milijonov. — Uveljavljeni odbitki so znašali 112 milijonov (63 milijonov) in čisti dohodki 2.111,803.987 kron (2.077,603.605 milijonov kron). Na čisti, to je osnovni dohodnini se je pobralo 97,885.516 kron (97,371.479 kron), na 15% povišku (takozvanem samskem davku) 1,970.565 kron (2,122.987 kron), in na 10% povišku, katerega plačujejo predvsem ože-njenci brez otrok, 1,262.389 K (1,211.890 kron), na vojnem pribitku, ki znaša 15 do 120% osnovne dohodnine, se je pobralo 87,099.745 kron (88,317.044 kron) in na 30% linearnem povišku 56,270.500 kron (56,620.533 K), skupaj 244,488.765 kron (245,743.883 kron). — Dohodkov nad 400.000 kron je imelo 365 (378) oseb »n sicer od 400.000 do 500.000 kron 125 (107), od 500.000 do 600.000 kron 74 (93), od 600.000 do 700.000 kron 42 (30), od 700.000 do 800.000 kron 22 (30), od 800.000 do 900.000 kron 26 (17), od 900.000 do 1,000.000 13 (18) in preko 1,000.000 kron 63 (83). Od oseb, ki so imele nad 1,000.000 kron dohodkov, jih stanuje 21 (19) v Ljubljani. — Največ oseb je imelo dohodke od 20.000 kron do 200.000 kron, in sicer 32.896 (31.952) in od teh največ od 20.000 do 200.000 kron, namreč 12.022 (12.19*7). — Pri objavi te statistike pade v oči, da so vsi podatki navedeni v kronski veljavi, kar *udi na zunaj kaže, da je pri nas še vedno v veljavi stara kronska lestvica, ki bi se morala že zdavnaj omiliti vsaj toliko, da bi se namesto v kronali brala v dinarjih.. 99t “------------------------------------ "M KUPUJMO IN PODPIRAJMO m iivrsUo KoIInsiko cikorijo domači izdelek. j| Promet. Premij trgovcev v Ljubljani obvešča 'vse interesente, da se glasom obvestila 'direkcije državnih železnic lomljeno računanje vozarine v prometu med postajami bivše Južne železnice in Državnih železnic ukine z uvedbo nove lokalne *®rife, ki stopi v najkrajšem času v veljavo. Istočasno se bode ukinilo tudi računanje manipulacijske pristojbine v Ljubljani glavni kolodvor za one pošiljke, ki prihajajo na glavni kolodvor preko gorenjskega odnosno dolenjskega kolodvora Tujski promet v Opatiji. Meseca maja . je prispelo v Opatijo 4087 tujcev, iz Jugoslavije jih je bilo 360. Od 1. januarja do srede t. m. je bilo v Opatiji 4000 gostov več, nego lansko leto. Češkoslovaška in' rumunsko železniško posojilo. Kakor javljajo češki li=ti se pogajajo zastopniki rumunske vlade s finančnimi krogi zapadnih držav o velikem železniškem posojilu. Emisije tega posojila se nameravajo udeležiti tudi nekateri češkoslovaški državljani, ki imajo svoj denar naložen na Dunaju. Pogoji za posojilo so zelo strogi in za ru^ »umsko državo zelo nepovoljni. Zato napredujejo pogajanja zelo težko in po-r žasi. Iz naših organizacij. Izlet v Lesce in okolico v zvezi z ogle-’£