Savinjski vestnik
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI MESTA CELJA, OKRAJEV C E L J A-O K O LI C E IN SOSTANJA
Celje, sobota. 22. avgusta 1953
LETO VI. — ŠT. 33 — CENA 8 DIN
Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik
Tone Maslo. Uredništvo: Celje, Titov trg 1.
Pošt. pr. 12. Tel. 20-0?. Cek. račun 620-Т-23в
pri NB FLRJ v Celju. Tisk Celjske tiskarne.
Četrtletna naročnina 100, polletna 200, celo-
letna 400 din. Izhaja vsako soboto. Poštnina
plačana v gotovini.
Razširjeni plenum OIcrajnega
odbora SZDL in OK ZKS
Pred dnevi se je vršil plenum Okraj-
nega odbora SZDL in Okrajnega komi-
teja ZKS, kjer se je govorilo o pri-
bodnjih volitvah, o njih pomembnosti,
o kandidatih, ki so se zanje ponekod
naši delovni ljudje že odločili, tako na
primer v Šentjurju za tov. Avbelja,
Kozjanski predel se je odločil za tov.
Mico Šlandrovo, v Rogaški Slatini pa
tov. Krivica. Naposled je plenum ob-
ravnaval vprašanje osnutka novega
volivnega zakona in vprašanje dolžno-
sti in pravic ljudskih poslancev. »Naše
Ijitdske skupščine morajo dobiti mnogo
večjo vlogo kot so jo imele do sedaj,«
je v svojem govoru o liku ljudskega
poslanca dejala tov. Helena Borovšak.
»Ne bodo se več omejevale samo na
sprejemanje zakonitih predpriprav,
marveč bodo stalna družbena kontrola
in pomoč v konkretnem delu ljudskih
odborov. Ljudski poslanec bo moral dr-
žati tesno zvezo z volivci, okrajem in
ljudsko skupščino, in bo moral biti spo-
soben prenašati tekoče probleme okra-
ja na skupščini in narobe. Zato bo po-
trebno, da bo poslanec imel pogled v
gospodarsko in politično dejavnost.« Ko
je tov. Helena govorila o novem voliv-
nem zakonu, je dejala: »Novi volivni
zakon se v celoti opira na najbolj de-
mokra|;ični način in svobodno voljo vo-
livcev.« Izbira bodočih poslancev je za
SZDL zelo važna in je razpravo o tem
treba voditi s celotnim članstvom in se
pripraviti na zbore volivcev, kjer bodo
člani SZ predlagali tiste kandidate, za
katere se je odločilo članstvo SZDL.
S tem prav gotovo ni prav nič okr-
njena demokratičnost, mora pa priti do
izraza politična moč SZ.« Socialistična
zveza mora nuditi dalje vso pomoč pri
volitvah v svet proizvajalcev. Važno
politično nalogo morajo pri tem pre-
vzeti sindikalne podružnice podjetij, ki
morajo preko svojih članov ustvarjati
javno mnenje im podati svoje stališče
prti vlaganju kandidatnih list.
Člani Okrajnega odbora SZDL in čla-
ni OK ZKS so potem poročali o stanju
v zvezi z volitvami izven Celja. Spre-
jeti so bili sklepi, da se bodo po vseh
krajih razen v Savinjski dolini (zaradi
hmelja) izvršile od 30. avgusta do 15.
septembra konference SZ in občinskih
komitejev, kjer bodo proučili osnutke
novega volivnega zakona in se pogo-
vorili o priipravah in o kandidatih. Po
teh članskih sestankih se morajo sestati
člani občinskih odborov in ZK na skup-
ni seji, kjer bodo proučili problematiko
naših vasi. Do konca septembra mora
biti potem objavljen izid razpisa vo-
litev................
Gospodarski svet na oholišhem okraju
je razpravljal o važnih gospodarskih problemih
v ponedeljek je na okrajnem ljud-
skem odboru v Celju zasedal Svet za,
gospodarstvo okraja Celje-okolica. Po-
leg članov Okrajnega gospodarskega
sveta so bali navzočj tudi predsedniki
Gospodarskih svetov otočin.
V prvi točki je predsednik gospodar-
skega sveta tov. Krivec Alojz p>oročal
o nedavni seji na Izvršnem svetu LRS.
V njegovem poročilu je bilo razvid-
no, da so povsod po Sloveniji v zad-
njem času prišle do lizraza pretirane
lokalistične težnje, ki so marsikje pri-
vedle tudi do gospodarskega kriminala,
kakor na primer v Ljubljani.
nesmotrne investicije
Marsikje so v lokalističnih težnjah
nesmotrno investirali razne gradnje, za
katere bodisi niso imeli finančne pod-
lage, ali pa so na račun ugodnih raz-
mer ustvai*jali nekake črne fonde. Sa-
mo v Sloveniji je v gradnji nešteto ob-
jektov izven proračunskih sredstev, ka-
terih vrednost znaša nad 3 milijarde
dinarjev.
Pri nas je ip>odoben primerov Franko-
lovem, kjer so brez predhodnega spo-
ročila zgradili cesto lin poslali račun
Okrajnemu ljudskemu odboru, ki mora
sedaj najti sredstva, da zgrajen objekt
plača. Podobno so storili tudi v Kladi-
vami Vitanje. Ne moremo reči, da sta
prva ali druga gradnja odveč, da nista
potrebni, da prebivalstvo ne bo imelo
od tega koristi, je pa nekaj drugega.
Taka »divja« gradnja zmeša proračun-
ski načrt. Na vsak način bo treba v
proračunskih investicijah črtati nekje,
kjer še niso začeli, da bi obstoječe ob-
jekte plačali ali pa dogradui tiste, ki
so v gradnji.
trgovine bodo morale poslo-
vati izključno v korist po-
trošnikov
Trgovine so ponekod ustvarile ne-
upravičeni monopolni položaj. Poceni-
tev nekaterih artiklov je šla izključno
v korist trgovin in se potrošnikom de-
jansko ni nič poznalo. Mnogokje so dr-
žali monopol nad cenami, gradili in
obnavljali trgovine na račun potrošni-
ških cen. Tudi pri ceni moke se je ta-
ka finančna politika ostro odražala.
Zgodilo se je celo, da so se poslovodje
na intervencijo merodajnih organov
izgovarjali, češ da niso »opazili«, da je
moka, ki so jo dobili v prodajo cenej-
ša. Ce bi se na primer podražila, bi
gotovo pri priči opazui.
Tudi v gostinskih podjetjih se ipoce-
nitev nekaterih prehranbenih predme-
tov ne odraža v ceni obrokov. Kosilo
še vedno enako stane, kljub temu, da
je krompir in i>odobno mnogo cenejši.
Velik delež pri »vzdrževanju« viso-
kih cen imajo prekup>čevalci, ki rušijo
blagovne fonde in si ustvarjajo dobič-
ke. Zato ni torej čudno, da gradijo hi-
še ravno razni poslovodje, trgovski pot-
niki, nakupovalci itd.
Cene povišuje tudi nelojalna konku-
renca odkupnih podjetij, ki stremijo le
za dobički, potrošniki pa jim niso mar.
Svet je razpravljal kako bi izboljšali
poslovanje v trgovinah. O tem je po-
sebej poročal tudi tajnik Gostinske
zbornice tov. Rančigaj. Da bi onemogo-
čili posameznim veletrgovsikim mre-
žam, ki združujejo manjše 'poslovalnice
diktiranje cen, bodo v bodočnosti po-
slovalnice samostojnejše, to se pravi,
da bodo na tak način tudi potrošniki
lažje sodelovali ipri ipresferbi.
pri letošnjem odkupu bo po-
trebna veCja pozornost
Ker letošnja letina obeta bogato že-
tev, ibo možno znatno znižati cene, ven-
dar bo treba voditi računa o odkupnih
podjetjih, ki bodo morda spet skušala
dvigati cene v odkupni akciji. Pri nas
na primer vina ne bo toliko zaradi po-
zebe, temveč pa ga bo v južnih krajih,
zato je nesmiselno, da bi se domača
odkuipna podjetja (pehala s cenami za
pridelkom in tako dvigovala cene. 2e
itak je odtok denarja v roke špekulant-
skim kmetom, v žepe prekupčevalcev
in podobnih ljudi, preve^k. Lani je v
pvem polletju bi odtok denarja ne-
kako izenačen z dotokom. Letos pa je
zunaj nad 219 muijonov dinarjev.
na tak NACIN zakon o zemlji-
škem skladu ne bo dobro
izveden
Pravična izvedba določil zakona o
zemljiškem skladu je odvisna od mno-
gih činiteljev. Predvsem je važno kak-
šni ljudje se nahajajo v komisijah, ki
zakon proučujejo in izvajajo na posa-
meznih terenih.
Tako je na primer v Braslovčah bil
izibran v to komisijo človek, ki tudi
sam ipride v pretres. Le-ta že sedaj
»pridno« leta okoli kmetov in jih pre-
pričuje, naj ne podpišejo sklepov te
komisije.
Druga važnost pri vsem tem je ne-
točna evidenca površin. Katastrski pri-
kazi so zelo netočnli. Ce torej krajevne
skupnosti ne bodo pošteno pregledale
površin v svojem območju, če ne bodo
popravile netočne podatke, bo to v ve-
liko škodo za zemljiški sklad in za do-
hodnino. Brez dvoma je v našem okra-
ju mnogo površin, za katere nihče ne
plačuje davka. Lastniki takih površin
prvič odtegujejo skupmosti prispevek,
ki so *ga dolžni dati, drugič pa si
ustvarjajo dohodke, ki jih nihče ne
more kontrolirati.
zakon o gozdovih in gozdnem
skladu je treba pojasnjevati
Čeprav še ni dokončnih navodU o
sprovajanju zakona o gozdovih in go-
zdnem skladu, •j^ vendar potrebno obo-
je pojasnjevati, da bodo kmetje vedeli
zakaj je bil ta zakon sprejet in da je v
njihovo korist. Zaščita našega gozdne-
ga bogastva je nad vse potrebna tako
za privatni, kakor za državni sektor. V
okraju je 35% državnih gozdov, nad
katerimi bo okraj moral voditi točnejšo
evidenco. Logarji bodo v bodoče nad-
zorovali tudi državna gozdna gospodar-
stva, ker tudi tam ni vse v redu. Na
Bohorju baje prhni les v državnih go-
zdovih.
Povečati bo treba kontrolo v manjših
žagarskih obratih. Venecijalke na pod-
ročju okraja žagajo večji del na črno
podren les. Logarji bodo tak les na ža-
gah zaplenili, če ne bo žigosan. Tudi
pri transportu lesa bodo p>odobni ukrepi
potrebni.
občinski odbori so v pogledu
proračuna mnogo na boljšem
kot'okraj
Ko so obravnavali izvajanje družbe-
nega plana, proračuna in investicijske-
ga plana so ugotovüi, da je v okraju
družbeni plan izvršen s 60%. Treba je
računati, da je med letom bila znižana
stopnja akumulacije za rudarstvo za
20%, kar pa se pri cenah premogu ni
veliko poznalo, kei*so rudniki znižali
cene prahu, ki ga niso mogli prodaiti,
le tega pa široka potrošnja ne potre-
buje.
Proračunska analiza v okrajnem me-,
rilu je naslednja:
Proračunska sredstva so dosežena s
50%, medtem ko so izdatki dosegli že
54%. Prav zaradi tega je okrajni ljud-
ski odbor moral najeti v banM 25 mi-
lijonov dinarjev.
Da je razlika med dohodki in izdatki
taka, je že samo naslednje dovoljno
opravičilo. Davkoplačevalci dolgujejo
iz prejšnjih let in od letošnje akonta-
cije na odmero dohodnine nad 140 mi-
lijonov din. Kmetje so vplačali letos
54% dohodnine. Obrtniki so slabši in
so vplačali 43%, prav tako tudi ostali
poklici, ki so dosegli le 50% dohodnine.
Na postavki dediščin in daril, so do-
segli v okraju 61%. Visoko so presegli
odstotek pri taksah, kjer so dobili že
sedaj dvakrat več, kot so predvidevali.
Dohodki od uradov in ustanov so dose-
ženi s 66%, medtem ko od ostalih ne-
predvidenih dohodkov komaj 26%.
Mnogo na boljšem so občinski ljud-
ski odbori. Vsi občinski odbori skupaj
so dosegli 56.5% dohodkov, izdatkov pa
imajo kO'maj 45%. To dokazuje, da
smo v okraju občinskim odborom po-
svečali veliko pctzornost, po drugli strani
pa tudi to, da so občinski odbori ver-
jetno imeli tudi zelo »velike oči«. Na
primer je občinski odbor v Slovenskih
Konjicah dosegel plan dohodkov s 65%,
medtem ko je izdal 36% teh sredstev.
Ko so le-tam sestavljali investicijski
plan so zahtevali enkrat večjo vsoto,
kot jim jo je okraj priznal. Sedaj pa
še te vsote, ki jim je bila priznana ni-
so izkoristili več kot za p>olovico. Po-
dobno je tudi v Rogaški Slatini, kjer
so od 45% doseženih dohodkov, izko-
ristki le 39%.
Vse to dokazuje, da bodo občinski
odbori imeli mnogo manj težav s pro-
računskimi sredstvi kot okraj, zlasti še,
če se bodo še kje drugje sp>omnili na
F>odobno »îX)tezo« kot se je Frankolovo.
Goaix>darsiki svet je razpravljal še o
stanju občinskih podjetij, o obrtništvu
in analiziral obdavčitev obrtnikov, go-
stilničarjev in ostalih poklicov.
MLADINA CELJA!
Za obdobje od 10. do 13. oktobra 1953 je Centralni komite
LMS sklical V. kongres LMS v Mariboru.
Mladina, ta kongres je za tvoje nadaljnje delo in razvoj iz-
rednega pomena, zato vneto sodeluj v njegovih pripravah. Na
sestankih svojih osnovnih organizacij konstruktivno sodeluj v di-
skusiji in voli za delegate izredne mestne konference tovariše, ki
bodo na le-tej tolmačili tvoje želje in težnje ter izvolili za V. kon-
gres LMS delegacijo, ki bo vredno zastopala našo mestno mla-
dinsko organizacijo. Posveti posebno pozornost razpravljanju o
idejno-političnem delu, ki je za našo organizacijo odločilne važnosti.
Delegati za izredno mestno konferenco, pripravite se na disku-
sijo predvsem po nakazanem vprašanju, kakor tudi o ostalih živ-
Ijenskih problemih mladine v vaših osnovnih mladinskih orga-
nizacijah.
Vse za V. kongres LMS!
Mestni komite LMS
Celje
Zakaj napredujejo dela pri gradnji
stanovanjskih blokov v Celju tako počasi?i
Na pobudo MLO so lani delovni ko-
lektivi v Celju prispevali iz skladov za
samostojno razpolaganje precejšnje
vsote za gradnjo stanovanj. Graditev
stanovanjskih blokov ob Dečkovi cesti
ter poslopja na Šlandrovem trgu pa je
prevzelo mestno gradbeno podjetje
»Graditelj«. Na začetku del je kazalo,
da bodo vsi bloki ne мто kmalu pod
streho, marveč da bodo še pred nasto-
pom hladnega vremena sprejeli tudi
svoje prve stanovalce. Toda glede na
to, da se končna dela precej zavlaču-
jejo, je težko reči, da bodo hiše izvr-
šene v doglednem času.
Da za to zavlačevanje del ne nosi no-
bene odgovornosti gradbeno podjetje
»Graditelj« je bilo razvidno žena zadnji
skupni seji MLO. Podjetje, ki se je v
letošnjem letu komaj p>ostavilo -na no-
ge, povečalo število delovne sile od 55
na okoli 600 in ki s težavo premaguje
tudi pomanjkanje gradbenih strojev, je
pri gradnji teh blokov otpravičilo ime
delovnega kolektiva. Zal pa ima pri
gradnji blokov neprestane težave s
Projektanti, ki ne kažejo posebnega ra-
zumevanja za čim hitrejšo izdelavo po-
drobnlih načrtov. Ne glede na to, da bi
se v primeru spora med investitorjem
ter izvrševalcern, to je »Graditeljem«,
Pokazal v polni meri zavlačevalec teh
del in ki bi v najslabšem primeru mo-
ral nositi tudi breme penalov, je v-en-
darle nujno, da vsi, ki so udeleženi pri
gradnji teh blokov storijo vse, da bodo
^ova stanovanja v Celju čimprej go-
bova. Ta poziv bi bil odveč, če bi grad-
^jo stanovanj pospešili penali!
Pri graditvi oziroma preurejanju Deč-
jih jasli je dobilo ipodjetje »Graditelj«
le tlorisno rešitev, vse ostale načrte pa
so morali delati sami. Dela so se zaradi
tega zavlačevala. Za stanovanjski blok
na Šlandrovem trgu n. pr. še sedaj niso
izdelani podrobni načrti. Nič manjše
niso težave pri naročanju obrtniških
del. Ne samo da je zaradi zavlačevanja
podrobnih načrtov naročanje obrtniških
del zelo težavno, celjski obrtniki tudi
neradi prevzemajo gradbena dela, bo-
disi mizarska in druga ;in to zato, ker
nočejo izdelovati ponudbenih predra-
čunov. ^
V vrsti težav, s katerimi se »Gradi-
telj« bori, je tudi pomanjkanje stano-
vanj za delavce; nadalje dejstvo, da
morajo njihovi delavci kot gostje v
menzi drugega delovnega kolektiva pla-
čevati hrano dražje, kot pa člani ko-
lektiva, ki je imel srečo, da je ustano-
vil lastno menzo. Pomanjkanje stroj-
nega parka je še vedno pereč problem
in vse kaže, da bo težava še dlje časa
stalno na dnevnem redu razprav de-
lavskega sveta in upravnega odbora. —
Amortizacijska sredstva so premajhna,
da bi mogla izpolniti to vrzel. Na leto
znašajo toliko, da bi lahko kupili pri-
bližno enega in pol betonskega mešalca!
Doslej podjetje tudi ni dobilo nobenega
kredita, da bi se rešilo vsaj največjih
težav.
Prav bi bilo, da bi o teh problemih
razpravljal tudi mestni zbor proizvajal-
cev ter FKDklical na odgovoirnost ljudi,
ki zavlačujejo dela pri gradnji stano-
vanjskih blokov.
Celjski Mestni ljudski odbor je podal
obračun svojega polletnega poslovanja
Na skupni seji dne 13. avgusta sta
mestni zbor in zbor proizvajalcev odo-
brila poročilo o izvajanju proračuna in
družbenega plana za prvo polletje te-
kočega proračunskega leta. Najobširnej-
še in najpodrobnejše poročilo je podal
predsednik gospodarskega sveta tovariš
Fedor Gradišnik. Opirajoč se na mestni
družbeni plan ugotavlja, da je plan
trenutno dosežen v višini 45,3%. Ko
bodo v teku meseca avgusta končani
obračuni vseh podjetij, tedaj se bo po-
kazalo, da je bü polletni plan celo pre-
sežen. Ce je \Џ1 kdo izmed volivcev o
dosegljivosti sprejetega iproračuna ali
družbenega plana še v dvomu, se je
sedaj prepričal, da je bil ipostavljen na
realni podlagi.
Mestna komunalna dejavnost je v
polnem teku. Mestno središče dobiva
prikupljiv odraz za domačina in za
tujca. Izpopolnitev komunalnih naprav:
cest, plina, vodovoda in elektrike se dan
za dnem širi tudi v neposredno mestno
okolico. Vsa dela so v tako velikem
razmahu, da jih podjetja komaj zma-
gujejo. Med največje objekte spadajo
stanovanjski bloki ter razširitev in iz-
ravnava Teharske ceste, segajoče do
Štor, ki je bila zelo potrebna. Ob njej
se razširja tudi vodovodno in električno
omrežje, s čimer bo zlasti ustreženo
Cretu, ki nima ne vodovoda ne polno-
vredne električne napeljave.
Mesto je pridobilo tudi premogovnik
Pečovnik s kvalitetnim premogom, ki
pravkar odpira nove rove. V gradnji so
novi objekti za Avtoobnovo pri Jošto-
vem mlinu, nakar bo siedila še adapta-
cija poslopja za Vajensko šolo. V inve-
sticijskem planu je tudi nova šola na
Polulah.
Uprava stanovanjskih zgradb bo pre-
urejena v samostojne oddelke za ne-
premičnine, za knjigovodstvo in oddelek
za popravila (remont). Važen je tudi
sklep, po katerem bodo imenovani
upravitelji večjih zgradb, ki bodo raz-
polagali tudi s iprimernimi denarnimi
sredstvi za majhna hišna popravüa. S
tem bodo preprečUi pogosta generalna
popravila.
Nadpovprečni uspeh proizvodnje v
tovarni Aero in v Kemični tovarni je
omogočil povišanje stopnje akumula-
cije. Tovarna Aero si bo na ta način
lahko zgradila novo tovarniško poslopje
izven mestnega središča. Dohodki za
mestne investicije pa se bodo s tem
zvišali za 46 milijonov d'narjev.
Velika pridobitev Celja bo novo
otroško igrišče ob Savinji. Opremljeno
z bazenom za kopanje, s prhami, gu-
galnicami, vrtiljakom in drugimi na-
pravami bo eno najmodernejših igrišč
v Sloveniji.
V imenu Sveta za prosveto in kulturo
je poročal tovariš Riko Presinger o ko-
misijskem pregledu šolskih zgradb in
prosvetnih ustanov. Da bi se izvedla
najnujnejša popfavila in obnova inven-
tarja, sta na predlog komisije oba zbora
odobrüa 4,5 milijona kredita iz rezerve.
Pohvalno priznanje z nagrado 5000 din
je prejela Ekonomska srednja šola, ki
je s čuvanjem ipred sedmimi leti ob-
novljene zgradbç in malenkostnimi po-
pravili v lastni režiji ohranila stavbo v
odličnem stanju ter s tem priihranila
mestu mnogo denarja. S to pohvalo je
zavod postavljen za vzgled vsem osta-
lim ustanovam.
Odobrene so bile tudi podpore neka-
terim izvenceljskim »organizacijam za
postavitev spomenika v Grižah in v
Ložu, večjo podp>oro pa Stomatološki
fakulteti v Ljubljani, upoštevajoč po-
manjkanje zobozdravniškega kadra.
Prošnja Studijske knjižnice v Celju,^
ki je zaradi visoke cene inozem.skih
revij in znanstvenih del zašla pred ar-
bitražo, je bila odložena do prihodnje
seje z namenom, da se proučijo nepred-
videni izdatki. Razveseljiva pa je odo-
britev adaptacije grofije, ki se bo iz-
vršila v šestih etapah. S tem bo rešeno
propadanje zgodovinskega poslopja,
muzej in knjižnica pa bosta dobua svo-
jemu namenu primerne prostore.
Presenetila je vest tovariša predsed-
nika, da bodo v kratkem priključene
mestu Celju kot samostojne občine
Store, Skofja vas in Šmartno v Rožni
dolini. J. K.
Kmetijska zadruga
v Taboru fe zborovala
Upravni in nadzorni odbor KZ Tabor
sta podala na polletnem občnem zboru
obračun dela za to dobo. Udeležba čla-
nov je bila sicer kar dobra, vendar pa
bi z ozirom na važnost te ustanove bila
lahko boljša, če toi se tega naši kmečki
gospodarji v polni meri zavedali. Saj
smo iz poročil obeh oidborov posneli,
da je napravila zadruga v prvem pol-
letju mnogo koristnega za napredek
kmetijstva v kraju sploh in za svoje
člane. Izjavi predsednika nadzornega
odbora tov. Cukala Maksa in predsed-
nika upravnega odbora tov. Lesjak
Franca, da namreč zadruga ne sme biti
zgolj trgovina, ашрак da je njena glav-
na naloga skrb za napredek kmetijstva
sploh, kažeta njeno pravilno pot. Včla-
njenih je danes 85% gospodarjev, tako
da šteje zadruga že 333 članov. Hme-
ljarji so včlanjeni stoodstotno. V vseh
odsekih je bilo delo uspešno. Posebno
skrb je zadruga posvetila živinoreji.
Okužba pri govedu je bila ipo njenem
prizadevanju popolnoma odlpravljena.
Mlečna kontrola se je redno in vestno
izvrševala, nabavila je plemen jake in
ustanovila rodovnik ter pristopila k'
medzadružnemu selekcijskemu odboru.
Z intenzivnim čiščenjem in škroplje-
njem 9000 sadnih dreves v kraju je
bilo mnogo storjenega, da se še ni po-
javil kapar. Zadruga je ustanovila tudi
sklad za sadjarstvo ter namerava usta-
noviti tudi svojo drevesnico. Svojim
činom je izplačala za škodo po toči
60.000 din. Za uničenje koloradskega
hrošča, ki se je letos žal zelo razširil,
je dala na razpolago svojo škropilnico
in škropivo ter to golazen v precejšnji
meri tudi zatrla. Nagrad za pobiranje
hrošča ni delila, ker se je izkazalo v
drugih krajih, da navaja ta način na-
biralce k raznim špekulacijam, ki stva-
ri bolj škodujejo nego koristijo. Saj so
nekateri ličinke naravnost gojili, da bi
dobili več za hrošče. Zadruga je raz-
pečala 13 vagonov umetnih gnojil. Tudi
strojni odsek dobro deluje. Graje vred-
no pa je, da nekateri izposoj e vaici stro-
jev ne ravnajo pravilno ^z njimi in jih
celo poškodujejo, ker se ne zavedajo,
da so kmetijski stroji zadruge O'bče
ljudska imovina. Hmeljarski nasadi so
se na območju občine povečali za 10%.
Lesni odsek je bil zelo delaven. Odpre-
mil je 30 vagonov lesa za tanin. Vloge
v kreditnem odseku so se sicer neko-
liko zmanjšale, vendar pa znašajo še
vedno nad ipoldrug milijon dinarjev. Te
pa se bodo v drugem polletju gotovo
zopet povečale, ker zaupanje v zadrugo
stalno raste. Kreditni odsek daje nekaj
časa tudi že kratkoročna posojila kme-
tovalcem, ki potrebujejo kredit za na-
bavo živine in kmetijskih strojev.
Kultumo-prosvetni odsek ni bil de-
laven; pač pa je zadruga naklonila
osnovni šoli v Lokah znesek 5000 din
za šolsko kuhinjo, za kar se je šolski
upravitelj toplo zahvalil. Finančno po-
ročilo izkazuje visoko aktivnost nad
dva milijona prebitka v prvem pol-
stran 2
»Savinjski vestnik«, dne 22. avgusta 1953
Stev. Ш
Pogled po svetu
Počitniška sezona se bliža svojemu
koncu, svet pa z vidnim olajšanjem
pospravlja letošnjo zunanjepolitično
žetev. Sklicano je za to celo posebno
zasedanje Generalne skupščine OZN,
da se na njem zastopniki nßrodov po-"
razgovore o uspehu OZN na Koreji in
da ga čim bolj izkoristijo. Navada je,
da se besede na takih mednarodnih
forumih štejejo le kot »leteče« besede,
puhla pena, brez pravega pomena in
smisla. Če pa natančno premisli ze-
meljski prebivalec 20. stoletja, pa že
mora priznati, da je mednarodno sode-
lovanje sen mnogih imenitnih duhov
zadnjih 100 let, vendarle doseglo otip-
ljivo obliko; da to ni več španska
stena, za katero lahko velike sile
počno, kar jim. pride na misel, marveč,
da je OZN tribuna pošteno, miroljubno
mislečega človeštva. Težak problem
stoji pred OZN: kako omogočiti Koreji
demokratično združitev, kako Korejo
spet narediti neodvisno državo. To je
svetovno vprašanje že zaradi tega, ker
je mnenje ogromne večine malih na-
rodov tako, da Koreja mora biti ne-
odvisna. Ce to ne bo, poroštvo zoper
napadalca še vedno ni dovolj učinko-
vito. Poroštvo zoper agresijo pe je ti-
sto, kar mora ustvariti OZN za vsako
ceno. Ce se bo to zgodilo, potem niso
zastonj misili in delali vsi pošteni in-
ternacionalisti. So ljudje, ki pravijo,
da je pokrajina toliko lepa, kolikor
lepote je v tvoji duši in značaju. Do
neke mere je to res, ne more pa dr-
žati docela, saj je pokrajinska lepota
objektivno določljiva. Drži pa nekaj
podobnega za OZN: v njej bo toliko
moči, toliko resnične humanitete, ko-
likor je bodo zastopniki narodov vanjo
prinesli. To je kakor z odmevom. Prav
taka organizacija danes ne more biti
več ne tič ne mie. Človek ima pamet
za to, da svet ureja, ne pa da ga ruši.
Svet se zadnje čase peča predvsem
z italijansko- vladno krizo in franco-
skim štrajkom. Italijanska vladna
kriza, ki jo je skoraj že rešil Piccioni,
je pokazala, da je temne sile reakcije
spričo volivnih rezultatov pričakoval..
Pravijo, da je krivec Piccionijevega
padca demokrščanska desnica, to je Va-
tikan in katoliška akcija, ki bi rada
vladala Italijo s skrajno desnico in z
monarhisti. Vatikan prav nič ne skri-
va, da so njegove simpatije pri faši-
zmu, kjerkoli na svetu: v južni Ame-
riki, na Iberskem, Apeninskem in Bal-
kanskem polotoku. Pella, zadnji man-
dator, se bo verjetno moral zadovoljiti
z administrativno vlado, ki ne bo dru-
gega ' pomenila kakor vijak navzdol^
sicer pa isto avanturistično politiko na
zunaj in na znotraj. Italijanska demo-
kracija je torej v zagati. Kdo jo bo
rešil? Levica ali desnica? Po doseda-
njih potezah prve in druge, po nju-
nem vedenju v Trstu bo to obema
zelo zelo težko. Zbiranje demokratič-
nih sil, ki bi osvobodile italijansko
ljudstvo, na zunaj pa vodile pametno
politiko, pa gre tam slabo od rok.
Drugače je v Franciji, kjer je ljud-
ska sila zadnji teden pokazala, da se
ne mAsli ukloniti Lanielu. Poštno oseb-
je, ki je pred desetimi dnevi stopilo
v stavko, je napolnilo z isto mislijo
in voljo štiri milijone državnih in pri-
vatnih delavcev in nameščencev, ha-
niel je izjavil, da vlada ne bo popu-
stila, toda vprašanje je, če si s to iz-
javo ne dela korajže kakor otrok v
gozdu. V deželi 14. julija bajoneti in
pendreki ne bodo najpripravnejše sred-
stvo za prepričevanje. Vsekakor je
Francija v izredno težkem položaju.
Z Marokom so se nekako sporazumeli,
vsaj za koloboracijo s sultanom, toda
sultan še ni Maroko. Težje vprašanje
je pa Indokina, ki vsodno izčrpava
francoske finance tako, da znaša letos
primankljaj že 1000 milijard frankov.
Te astronomske vsote ne bodo pokrili
šibki reformni poskusi Lanielove vlade
niti sprememba ustave, ki jo predlaga
200 »višjih« familij.
O zadnji sovjetski noti, bombi, tem-
pirani na zastarelo šifro Potsdam, pa
prihodnjič.
Uslužbenci nil vodilnih mestih v poitjetjih
morajo svoje posle vestno vršiti
Pri okrajnem sodišču v Celju je bila
minuli teden raziprava proti Stojanu
Francu, Kogovšku Ivanu, Jerič Anici
in Seguii Franju.
Stoj an Franc je kot direktor trgov-
skega podjetja »Mestni magazin« v Ce-
lju svoje posle zelo nemarno oprav-
ljal, zlasti ni podpisoval knjižnih do-
kumentov za knjiženje v knjigovodstvu.
Zaradi tega o finančnih operacijah v
podjetju ni bil poučen in je bilo s tem
računovodji podjetja Kogovšek Ivanu
omogočeno, da je sprovedel dobropis
na kontu Segule Frön j a, bivšega usluž-
benca istega podjetja, v znesku 315.503
dinarjev.
Stojan tudi kot direktor podjetja ni
vršil kontrole nad delom v podjetju in
ni nad poslovanjem v podjetju imel
točnega pregleda. Ni imel evidence nad
stanjem zalog posameznih vrst blaga.
Nekatere vrste blaga so bile nabavlje-
ne v prevelikih količinah in jih ni bilo
mogoče v določenem času razprodati,
zaradi česar je v podjetju nastala škoda.
Obtožnica očita Stojanu, da je izrabil
svoj uradni položaj s tem, da je leta
1951 pristal na sklep upravnega odbora
in delavskega sveta »IVIestnega maga-
zina«, da se prizna uslužbencu podjetja
Seguii brezobrestno posojilo v znesku
300.000 din in sklep tudi izvršil, čeprav
je vedel, da podjetje privatniku v no-
benem primeru né more dati posojila.
Dne 25. 6. 1951 je dal knjigovodstvu
podjetja nalog, da obremeni Segulo za
prodani rnu les, ne pa tudi za stroške
prevoza iz Celja na Rab. Stroške pre-
voza je plačalo podjetje in bilo s tem
oškodovano za 14.000 din.
Kogovšek Ivanu očita obtožnica, da
je kot računovodja v podjetju »Mestni
magazin«, torej kot uradna oseba, vpi-
sal v uradno listino lažnive podatke s
tem, da je 30. 6. 1951 sestavil knjižno
temeljnico, iz katere naj bi bilo raz-
vidno, da je Seguía plačal dolžni zne-
sek 300.000 din v breme konta »fond
plač« in »gradnje grosističnega skladi-
šča«, dejansko pa Seguía tega zneska
ni plačal. Kogovšek je 30. 6. 1951 v na-
menu, da bi Seguii pridobil protipravno
premoženjsko korist, predložil odgovor-
ni uslužbenki računovodstva »Mestne-
ga magazina« lažnivo uradno listino v
izvršitev ter jo z lažnivim prikazova-
njem, da je Seguía znesek 300.000 din
že plačal, zavedel v zmoto in jo zape-
ljal, da je razbremenila konto Segule
za 300.000 din in obremenila konto
»fond plač« za 150.000 din ter konto
»gradnje grosističnega magazina« za
150.000 din. Podjetje »Mestni magazin«
je bilo s tem oškodovano za 300.000 din.
Stojan Franc in Kogovšek Ivan, prVi
kot direktor, drugi pa kot računovodja
»Mestnega magazina«, tedaj kot uradni
osebi, sita z namenom, da bi si pridobila
materialno korist, izrabila svoj uradni
položaj s tem, da sta v letu 1951 pre-
jemala dvakratni gibljivi del plače, in
sicer posebej od grosističnega oddelka
in posebej od detajlnega. S tem sta
podjetje oškodovala za najmanj 30.000
dinarjev.
Stc-jan Franc in Kogovšek Ivan sta
bila po likvidaciji i>odjetja »Mestni ma-
gazin« nameščena pri podjetju »Tkani-
na-galanterija« v Celju, prvi kot direk-
tor, drugi kot računovodja. Prestopila
sta meje svojih uradnih pravic. Da bi
tpodjetju »LjudäWi magazin« v Celju
pridobila korist, sta 20. 5. 1952 podpi-
sala virmanski nalog Narodni banki v
Celju, da naj odkaže na tekoči račun
podjetja »Ljudski magazin«, k; je bilo
po krivdi Stoj ana v težkem finančnem
položaju, znesek 1,462.457 din, ki ga je
podjetje »Tkanina-galanterija« vodilo
na kontu pozitivnih razlik. Vedela sta,
da se ta denar lahko uporabi samo za
znižanje cen v-lastnem ipodjetju, zaradi
česar je balo podjetje »Tkanina-galan-
terija« oškodovano za omenjeni znesek.
Stojan Franc, Kogovšek Ivan, Jerič
Anica in Seguía Franjo so kot usluž-
benci podjetja »Mestni magazin«, torej
kot uradne osebe, vpisali v uradno li-
stino lažnive'podatke s tem, da je Je-
rič Anica dne 5. 7. 1951. po medseboj-
na dogovoru s Stojanom, Kogovškom
in Segulo, vpisala v plačilni seznam za
mesec junij 1951 imena 12 delavcev,
kot da bi bUi ti zaposleni pri podjetju
»Ljudski rnagazin« in da bi bili zato
upravičeni do plačila 100.000 din, čeprav
so vedeli, da so imena teh delavcev iz-
mišljena, denar pa da je namenjen Se-
guli Franju za adaptacijo hiše na Ra-
bu. S tem so omogočili Seguii dvig go-
tovine v znesku 100.000 din. Seguía naj
bi kot protiuslugo za posojilo 300.000
dinarjev nudil uslužbencem »Mestnega
magazina«, ki bi svoje dopuste preži-
veli na Rabu, 50% popust za sobe v
adaptirani hiši.
Obtožena Stojan in Kogovšek sta de-
janje priznala, zanikala pa vsako kriv-
do.
Sodišče je po dvodnevni razpravi vse
štiri obtožence spoznalo za krive in iz-
reklo sodbo, ki naj bo v resen op-omin
uslužbencem, ki so v podjetjih na vo-
dilnih mestih, da morajo svoje .posle,
za katere so tudi boljše nagrajevani,
vestno in točno vršiti.
Obsojeni so bili: Stojan Franc na
1 leto in 4 mesece zapora in 20.000 din
denarne kazni, Kogovšek Ivan na osem
mesecev zapora, Jerič Anica na 4 me-
sece zapora, kazen se ji odloži za do-
bo treh let in Seguía Franjo na 1 mesec
zapora. M. C.
Kmetijsko-gospodarsko šolstvo
v okraju Celje-okolica
Kmetijsko-gospodarsko šolstvo zavze-
ma v okviru splošnega izobraževanja
kmečke mladine leto za letom vse večji
obseg. Pogosto naglašamo, da je teme-
lj ite jša kmetijska izobrazba potrebna
zlasti v času, ko z desetletnim kmetij-
sko-gospodarskim načrtom začenjamo
ustvarjati pogoje za čim večjo proiz-
vodnjo v kmetijstvu.
Mreža strokovnih m kmetijsko-go-
sFKDdarskih kakor tudi splošno izobra-
ževalnih šol in tečajev se bo v tem letu
znatno razširila. Kmetijsko izobraževal-
no delo na vasi bo moralo ustrezati
zahtevam novega časa. Sole bodo mo-
rale upoštevati učne načrte, ki se bodo
sproti izpopolnjevali. Ozirati se bomo
morali na kulturne, gospodarske, soci-
alne in klimatične prilike šolskega
okoliša.
Kmetij sko-gospodarska šola naj bi
ostala splošno izo^braževalna šola s stro-
kovno U3mei;itvijo, medtem ko so kme-
tijske šC'le namenjene za strokovno iz-
obrazbo njihovih gojencev. Splošno iz-
obraževalna kmetijsko-gospodarska šola
naj vzbuja veselje do kmečkega dela
in nadaljnjega izobraževanja. Polagoma
uvajamo obvezno izobraževanje kmečke
pošolske mladine, ki zapušča obvezno
osemletno šolo prav takrat, ko je du-
ševno najbolj razkroj ena in vodstva
najbolj potrebna. Vpliv osemletne šole
ali nižje gimnazije polagoma obledeva,
ko pride mladina v domače okolje. Na-
vzame se konservativnih nazorov, ka-»
kršne so imeli njihovi predniki. Po-
trebna je individualne vzgoje, ki je
nima kdo posredovati. Zavedati se mo-
ramo, da bomo kulturno življenje na
vasi dvignili le z nadaljnjo izobrazbo
kmečke mladine. Vzgojiti hočemo samo-
stojne in kritično misleče ljudi, ki bodo
imeli smisel in čut za skupnost in go-
spodarski napredek.
Ko govorimo, kakšna bodi kmečka
mladina, ne smemo prezreti njenik
vzgojiteljev. Ob uvedbi obveznega po-
uka v splošno izobraževalnih kmetijsko-
gospodarskih šolah se bo njihovo šte-
vilo tako povečalo, da poklicni strokov-
njaki in agronomi glede na njihovo
maloštevilnost vsega vzgojnega dela na
teh šolah ne bodo zmogli, Tu bo mo-
ralo priti na pomoč učiteljstvo. Njegova
pomanjkljiva izobrazba bo terjala mno-
go študija, temeljitih priprav in po-
globitev v kmečko življenje. 2e splošno
izobraževalni predmeti globoko pose-
gajo v strokovno kmetijsko znanje in
njegovo praktično rabo. Zahteva po ši-
roki učiteljevi razgledanosti in strokov-
nem znanju, ki sta potrebna za uspešno
delo na teh šolah, narekuje potrebo po
izobraževalnih tečajih za učitelje. Bili
naj bi na vzornih kmetijskih posestvih
med šolskim letom v pomlàdanskegn,
poletnem in jesenskem času takrat, ko
se opravljajo glavna kmetijska opra-
vila.
Tak načrt zasledujeta Svet za pro-
sveto in kulturo OLO Celje-okolica 1ж
Okrajna zadružna zveza ob sodelovanju
kmetijskih zadrug. Ne samo s strokov-
nim znanjem, temveč z ljubeznijo do
kmečke mladine prepojeno učiteljstvo
bo lahko ustvarilo šolo, ki bo mladini
privlačna in zaželena. Uspehi ne bodo
^ izostali. Šele tedaj bomo lahko govorili
o pospešeni mehanizaciji in sodobnem
obratovanju našega kmetijstva. Poklic-
no delo na tem področju gospodarstva
ne bo več zapostavljeno za ostalimi pa-
nogami. Ko bodo kmetovalec in kme-
tijski strokovnjak, kmečka mladina in
učitelj složno stremeli za tem plemeni-
tim ciljem, tedaj šele bomo lahko do-
segli popolno preobrazbo naše vasi. K
temu naj priipomore splošno izobraže-
valna kmetijsko-gospodarska šola.
France Kolar.
V KONJICAH
se pripravljajo
na jesenske volitve
Razen pisma CK ZK J, ki je v zad-
njem času v precejšnji meri razgibalo
politično delo v Konjicah in okolici, so
se pričele tudi že nekatere politične
priprave za jesenske volitve v zvezno
in republiško skupščino. Čeprav volitve
še' niso razpisane, so odborniki SZDL
že na svojem posvetovanju konec julija
govorili o delu političnega aktiva v
drugi p>olovici letošnjega leta, kjer so
postavili kot eno osnovnih nalog dobro
politično pripravo in izvedbo volitev.
Seveda to ni vprašanje samo odbomi-
'kcv SZDL, temveč mora zanimati sle-
hernega člana. Na tem posvetovanju
sicer še niso govorili o imenih bodočih
kandidatov, ki jih bodo volivci posta-
vili. Zato pa je tem bolj zanimivo, da
so s tem poizkusili p>osamezniki, toda
le taki, ki doslej še niso pokazali dosti
volje in dela do izgradnje socializma.
Ne moremo vedeti, če so ti ljudje na
kandidaturo res mislili, vsekakor pa to
kaže, da so se že pred razpisom hoteli
prepričati, kakšno je mnenje volivcev.
Na žalost pa so morali le ugotoviti, da
ne morejo  računati na podporo za-
vednih volivcev (redke posameznike bi
morda še dobili na svojo stran), ki le
znajo dobro premisliti, koga bodo kan-
didirali in volili, da bodo od njega tudi
lahko nekaj pričakovaJL
Razen Konjic obsega konjiška volilna
enota za poslanca v republiško skup-
ščino še področje občin Loče in Zreče,
kjer prav tako vršijo že živahne pri-
prave. Da bo možnost izbire večja, na-
merava vsaka občina postaviti svojega
kandidata. Se v teku tega meseca pa
bodo p>o vseh krajih predelali osnutek
novega volivnega zakona.
S prvimi pripravami so že tudi pri-
čeli, posebno v podjetjih. O tem so raz-
pravljali že sindikalni odborniki v to-
varni usnja Konus, sindikalni svet pa
bo prihodnje dni sklical posvet vsega
sindikalnega aktiva na svojem pod-
ročju, na katerem bodo obravnavali
delo sindikalnih organizacij in njenega
članstva v času predvolilnih priprav,
tako za skupščine kot га zbore proiz-
vajalcer.
Zdravo in veselo letovanje celjske mladine
»Tega; kar ima današnja mladina, mi
v svoji mladosti nismo uživali,« kaj
radi odkrito priznavamo starejši, ko
smo priče velike skrbi naše oblasti za
izlete, letovanja in druga počitniška
razvedrila sodobne mladine. Kakor vsa-
ko leto, je tudi letos bilo deležnih ve-
selih in koristnih pKičitnic Itpo število
celjske mladine, ki jih ji je omogočal
MLO z izdatnim proračunskim zneskom
v višini dva in pol milijona dinarjev.
Glavna kolonija celjske mladine je v
počitniškem domu v Bakarcu. Tu je
uživalo letos radosti počitnic na morju
240 celjskih otrok. Priglašencev je bilo
vsaj še toliko, vendar so morali biti
ostali žal odklonjeni, ker dom ne more
sprejeti v svoje okrilje več ko po 80
otrok v eni izmeni. V zdravstveni ko-
loniji RK v Savudriji je letovalo in se
zdravUo 30 otrok. Prav toliko jih je šlo
na letovanje v Avstrijo. V Portorožu
je letovalo 10 otrok s pomožne šole.
Poleg teh kolonij, ki so trajale po tri
tedne, je büo v dveh izmenah dnevnega
letovanja pri Petričku 108 otrok.
Starši so prispevali k vzdrževalnim
po 3000 din, razliko do dejanskih stro-
škov od 1600 do 3000 din v kolonijah
in zdravališčih je kril MLO, kakor tudi
celotno vzdrževalnino za 30 revnih
otrok, ki so tako bili deležni brezplač-
nega letovanja. Vsekakor je MLO s tem
pokazal veliko razumevanje v skrbi za
oddih in zdravje mladine, za kar mu
gre vse priznanje. Skrb za rast in raz-
voj naše mladine zahteva, da pri tem
ne le ostanemo tudi v bodoče, temveč
da omogočimo še večjemu številu zlasti
revnejših in slabotnejših otrok vesele
počitnice. Letos ni bilo vi.šinske kolo-
nije, ki jo bo treba v bodoče organizi-
rati. Prav tako bo treba pritegniti zlasti
v dnevno kolonijo mnogo večje število
otrok.
Ker je že opravil vse predpriprave za
letošnje počitniško letovanje v koloni-
jah Svet za kulturo in presveto, je le-ta
tudi organiziral in vodil do konca ce-
lotno akcijo in to prav uspešno. V bo-
doče bo prešla tudi skrb za počitniška
letovanja otrok na oddelek za socialno
skrbstvo, ki bo gotovo deležen vse-
stranske podpore vseh činiteljev iz vrst
oblasti, družbenih organizacij in vzgo-
jiteljev.
Te dni se bodo vračale zadnje izmene
naših otrok iz kolonij na svoje domove.
Kmalu se bodo zopet odprla šolska
vrata. Skoznje bo stopila naša mladina
poživi j ena, telesno okrepljena, čila im
zdrava k svojemu delu — marljivemu
učenju.
Tečaj za operaterje
ozkih
kino projektorjev
Izvršni odbor Ljudske prosvete Slo-
venije in Glavni odbor Ljudske tehnike
bosta priredila 1., 2. in 3. septembra v
Ljubljani ter 7., 8. т 9. septembra v
Mariboru tečaja za operaterje ozkih
kino projektorjev. Tečaj v Mariboru bo
prirejen za udeležence iz Maribora in
sosednjih okrajev. Na programu je
praktično ravnanje s projektorji in ne-
kaj teorije. Vabimo vse šole, organiza-
cije in podjetja, ki imajo na razpolago
ozke kino projektorje, da pošljejo svoje
zastopnike na tečaj. »Stroški za tečaj
znašajo 2210 din. Prijave za oba tečaja
naj interesenti pošljejo na Izvršni od-
bor Ljudske prosvete Slovenije, Ljub-
ljana, Miklošičeva cesta 7/1.
Celje ima najlepše urejeno knjigarno
v Sloveniji
Založniško- podjetje »Mladinske kni-
ge« v Ljubljani je investiralo v Celju
obnovitev svoje knjigarne. Ta korak
je podjetju narekovalo dejstvo, da je
Celje z močnitn zaledjem tudi močan
kulturni center in vsled tega v prvi
vrsti zasluži dostojno knjigarno, ki pa
je v prejšnjih razmerah bua zelo ne-
ukusno urejena.
Nova knjigarna, ki je v gradnji od
lanske jeseni, bo jutri odprta. Ne sa-
mo v Celju, tudi izven Celja, da ne
rečemo v vsej Sloveniji ne bo tako
tako lepo urejenega lokala.
Načrte za notranjo opremo je na-
redil arhitekt ing. Miloš Hohnjec,
Oprema je sodobna, prikupna in ne
daje vtisa nezaupanja do strank, ka-
kor na primer v starih »lodnih«, kjer
je vse zagrajeno, ko da so stxanke
sami tatovi.
Posebno vrednost novemu lokalu da-
jejo večbarvne freske, ki predstavlja-
jo prizore iz slovenske epske književ-
nosti, nar-odno motiviko in ornamente
ter folklorne podobe. Le-te so delo
akademskega slikarja Oblaka iz Ljub-
ljane.
Pohištvo in strop je izdelal mizarski
mojster Kerin Franc, medtem ko je
pasarska dela izvedel Fuipič. Kamno-
seška dela na fasadi je izvedel Skrabl
iz Rogaške Slatine. t
Trgovina je razdeljena na tii od-
delke. V prvem ob vhodu je papirnica,
v podaljšku pa knjigarna s policami,
ki so poleg flurescenčne razsvetljave т
stropu   razsvetljene   še   s   posebnimi
Bvetiljkami  Oddelek za tiskovine je
, posebej.
Trgovina bo založena z domačimi in
tujimi knjigami, s tiskovinami, papir-
jem, pliisamiškimSi potrebščinami, pi-
salnimi In računskimi stroji, muzika-
lijami, antikyanicnimi knjigami itd.
Skratka imela bo na zalogi vse, kar
si človek e tega področja trgovine za-
želi.
TUDI V OBRTNIŠTVU NE BO VEC
IZKORIŠČANJA
Kot piše »Gospodarski vestnik« se
pripravlja zakon, ki bo odpravil tudi
izkoriščanje v obrtništvu. V bodoče bo-
do smatrali samostojn obrtni obrat sa-
mo takrat, če bo obrtnik sam delal. Ce
bo imel p>omočnike ali vajence, bodo
le-tam delali nekako p>o vzoru delav-
skega sveta, tako da bo vsak imel pra-
vico soodločanja pri proizvodnji.
Udeležite se
zborovanja
na Ohpoglici
v največjem številu!
Kmetijska zadruga v Taboru
je zborovala
(Nadaljevanje s 1. strani)
letju. Najaktivnejša sta bUa trgovinski
in posebno lesni odsek, medtem ko st«
bua strojni odsek in mesarija pasivna,
to pa zato, ker je služil strojni odsek
v glavnem revnejšim slojem, dočim je
mesarija bUa pasivna zaradi neenakih
cen pri živini. Poročili obeh odboror
sta bili zelo stvarni ter sta članom po-
kazali, da je bilo delo vestno opravlje-
no, kar so navzoči sprejeli z odobre-
njem. Pohvalno je bil omenjen tudi tr-
govinski odsek in njegov delovni ko-
lektiv, ki si prizadeva, da s čim boljše
postrežbo zadovolji svoje konsumente.
Poslovni lokali so lepo urejeni in od-
govarjajo higienskim predpisom.
Po poročilu predsednika upravnega
odbora tov. Lesjaka Franca o desetlet-
nem perspektivnem planu se je razvila
živahna diskusija, v kateri so člani iz-
nesli marsikateri koristni predlog. —
Kmetje želijo, da nabavi zadruga pre-
pwtrebne mlatilnice, za hribovske pre-
dele pa motorno ročno kosilnico in še
druge kmetijske stroje. Ker je za letoe
najnujnejša nabava prevoznega sred-
stva za prevoz blaga, to je tovorni ar-
tomobil, bo skušala zadruga ustreči že-
ljam članov čimprej, da na ta naííi»
prip>omore k mehanizaciji kmetijstva
v kraju. S tem bo izpolnila glavne na-
loge, ki so pred njo.
Taka p>oročila kakor so bila p>ođana
za prvo polletje želimo slišati tudi ob
koncu letne bilance. Zato naj odbor
vztraja na začrtani pwti za dvig kme-
tijstva v našem kraju. Prepričani smo,
da mu bo to tudi uspelo.
M. C.
Stev. 33
»Savinjski vestnik«, dne 22. avgusta 1953
Stran 3
Konferenca Evropskega
hmeljarskega biroja v Žalcu
SVEČAN SPREJEM GOSTOV V DOBRNI. — KONFERENCA V DOBRNI. —
REZULTATI ZASEDANJA V ZALCU SO BILI POVOLJNI. — VODJA HME-
LJARSKEGA INŠTITUTA INŽ. PETRICEK IZVOLJEN ZA LETOŠNJEGA
PREDSEDNIKA ZNANSTVENE KOMISIJE. — GOSTJE SO BILI ZELO ZA-
DOVOLJNI Z NAgiM HMELJSKIM PRIDELKOM IN OBČUDOVALI NAŠE
PRIRODNE LEPOTE.
t)elegati iz Anglije, Francije, Beigli j e
in Nemčije so prispeli v našo državo v
petek in so bili večji del v popoldan-
skih urah že zbrani v Dobrni. Le-tam
se je takoj sestal evropski hmeljarski
odbor, ki je bil lani izvoljen v Nemčiji
in pripravil vse potrebno za konferenco.
Zvečer so bili gostje povabljeni na
svečan sprejem in večerjo v zdraviliški
dvorani, kjer %o poleg domačih vodilnih
hmeljarjev bili navzoči tudi predstav-
niki oblasti, zadružne zveze in drugi.
Med vidnejšJimi je treba omeniti pred-
sednika evropskega hmeljarskega biro-
ja g. Charlia Luxa, dalje univerzitet-
nega profesorja v Ljubljani in člana
Glavne zadružne zveze tov. Levstika,
predsednika Okrajnega ljudskega odbo-
ra Mirana Cvenka, predsednika MLO
Celje tov. Jermana, predsednika hme-
ljarskega odbora prii OZZ tov. Jelovška,
predstavnika jugoslovanskih hmeljar-
jev v evropskem biroju tov. Jošta in
druge.
Ob tej priliki so se hmeljarji med se-
boj spoznali in se pogovorilii o mnogo-
čem, kar je zadevalp področje razprav-
ljanja na konferenci naslednjega dne.
Ne bo narobe, če omenim, da so tuji
gostje poleg našega hmelja ix)hvalili
tudi naše vino, in če \o to dejali tudi
Francozi, ki niso vajeni slabe kapljice,
smo lahko kar veseli.
NA KONFERENCI V ŽALCU SO DE-
LEGATI POROČALI O STANJU HME-
LJARSTVA V SVOJIH drŽavah
V soboto se je ckolli tretje ure v ki-
nodvorani nabralo veliko število savinj-
skih hmeljarjev, ki so prišl' poslušati,
kaj bodo zastopniki evropslîe hmeljar-
ske proizvodnje obravnavali. V okusno
dekorirani dvorani je bil v ospredju
urejen prostor za delovno predsedstvo,
pred njim pa so bile pripravljene mize
za posamezne delegacije, zadaj pa se-
deži za poslušalce.
Delegirani hmeljarji iz vseh držav so
uneli pripravljena poročila v mapah,
tako da so lahko sproti sledili govorni-
kom na svojem jeziku. Ker je bila ta
konferenca le v manjšem obsegu, je
bUo s tehnične plati res čisto zadovo-
ljivo poskrbljeno.
Navzoče goste in delegate je v imenu
Zadružne zveze Slovenije pozdravil inž.
Levstik, ki je svoj govor ponovil še v
francoščini in nemščini.
Potem je zasedanje pozdravil še pred-
sednik evropskega biroja g. Lux, ki je
v svojem govoru izrazil posebno vese-
lje, da istočasno ko se v Jugoslaviji ta
konferenca vrši, lahko delijo z našimi
hmeljarji veselje ob stoletnici hmeljar-
stva v Savinjski dolini. Dalje je govoril
o vseh naravnih in z delom pridoblje-
nih prednostih, ki so jih deležni hme-
ljarji v naš; di-žavi.
GOSPOD LUX O PROBLEMIH
LETOŠNJE LETINE...
Med ostalim je g. Lux poročal, da je
v letošnji letini pričakovati težjo pro-
dajo hmelja. Ugotovil je, da so povr-
šine hmeljskih nasadov od leta 1951 na
1952 narasle v Evropi 3%. Dalje je po-
ročal, da je samo v Ameriki še okoli
200.000 centov hmelja na zalogi in^ da
so celo v Evropi še zaloge iz leta 1952
najdljive.
Ko je g. Lux končal je predal vod-
stvo zasedanja jugoslovanskemu članu
evropskega biroja Martinu Joštu.
MNOGE DRŽAVE SE HOCEJO OSA-
MOSVOJITI V POGLEDU HMELJSKE
PROIZVODNJE
Poročil delegacij iz Francije, Anglije,
Belgije in Nemčije ne bomo v podrob-
. nosti prinašali, ker za večino naših či-
talcev niso tako neobhodna, hmeljarji
pa jih bodo gotovo lahko dobili v svo-
jem listu.
V glavnem je treba poudariti, da pre-
more Nemčija proizvodnjo (7531 ha —
ta in naslednje številke so iz leta 1952),
Anglija ima posajenih 9015 ha, Fran-
cija 1430 ha. Belgija 677 ha, Jugoslavija
1710 ha in Španija 286 ha.
Države, ki niso včlanjene v evropski
biro imajo zasajenih: Cehoslovaška
8300 ha. Danska 4 ha. Poljska 600 ha,
Avstrija 10 ha, Švica 6,5 ha, Rusija
2500 ha hmeljskih površin.
Vse evropske države skupaj torej
okoli 23.000 ha površin posajenih s hme-
ljem.
Tudi izvenevropske države se trudijo,
da bi čimprej postale neodvisne ali čim
manj odvisne od uvoza. Tako ima Av-
stralija 631, Argentina 77, Kanada 676,
Japonska 760, Pvlandaricka 100, Nova
Zeelandija 249, Južna Afrika 190 in
ZDA 15.512 ha, hmeljišč.
Na svetu je torej okoli 50.260 ha hme-
ljišč.
Te številke dokazujejo, da bo mogoče
le z dobrimi hmeljskimi sortami še v
bodoče uspešno nastopati na svetov-
nem tržišču, ker vse te države, ki go-
jijo, ali so v zadnjem času začele go-
jiti hmelj, le ne premorejo toliko do-
brega hmelja, kot ga pivovarne rabijo.
Ko so delegati izčrpali točko poročil,
ki so poleg navedenih vsebovali še tr-
govske in znanstvene ugotovitve, so po
daljšem odmoru obravnavali resolucijo,
ki jo je biro sestavil prejšnji dan v
Dobrni.
JUGOSLOVANSKA DELEGACIJA JE
DOSEGLA POPRAVEK RESOLUCIJE,
KI BI RAZVOJU JUGOSLOVANSKE-
GA HMELJARSTVA ŠKODOVALA
Resolucija v prvotni obliM, kot jo je
Biro predložil konferenci, je vsebovala
naslednje točke:
Prvič je določala tesno povezavo med
državami članicami, da bi dosegli nad-
zorstvo nad hmeljiščem in težnjo, da
hmeljarji dotíijo prfivično plačilo za
svoj trud.
Drugič, da vzpostavijo stike z izven-
evropskimi deželami, ki gojijo hmelj.
Tretjiič. da omejijo hmeljske nasade
na sedanje površine, da bi preprečili
nadprodukcijo, ki bi lahko imela za po-
sledico padec cene pod proizvodnjo
stroškov. Dalje, da bi v primeru po-
trebe zmanjšali nasade do ravni, ki bi
odgovarjala prodaji.
Četrtič, da bodo v državah članicah
izboljšali hmelj za potrebe pivovarniiške
industrije in petič, da se bodo države,
ki same pridelujejo hmelj in kljub te-
mu uvažajo, uvažale le žlahten hmelj.
Resolucija je bila sprejemljiva razen
v tretji točki.* Čudno je, da je pred-
stavnik Jugoslavije na konferenci prej-
šnjega dne tako brez ugovora pristal
na tako besedilo. Naravno je, da je ju-
goslovanska delegacija protestirala.
Predsednik hmeljarskega odbora tov.
Jelovšek je objasrtil, da je Jugoslavija
med okupacijo utrpela veliko škodo na
hmeljiščih in da je upravičena pove-
čati nasade vsaj na predvojno stopnjo.
Opozoril je, da je ravno Nemčija edina
izmed držav dosegla predvojno raven.
Po izmenjavi mnenj je jugoslovanska
delegacija dosegla korekturo te točke,
ki se sedaj glasi tako, da bodo to vpra-
šanje posebej obravnavali za vsako
državo.
VODJA HMELJARSKEGA INŠTITUTA
V ZALCU INŽ. PETRICEK PREDSED-
NIK ZNANSTVENE KOMISIJE
V BIROJU
Gospod F. Zattler je poročal o kon-
ferenci znanstvene komisije, ki je bila
v juliju letos v Münchenu. Na koncu
svojega poročila je sporočil tudi to, da
je bil vodja hmeljarskega instituta v
Žalcu inž. Petriček izvoljen za letošnje-
ga predsednika znanstvene komisije ev-
ropskega hmeljarskega biroja. Sporoču
je tudi, da bo sestanek te komisije na-
slednje leto v Žalcu. Ta komisija bo
zasedala vsako leto v tisti državi, kjer
je bil leto dni prej kongres.
DRUGO LETO BO HMELJARSKA
KONFERENCA V ANGLIJI
Delegati iz Anglije so povabili ob
tej priliki zastopnike držf.v, da bi se
drugolelna konferenca vršila v Angliji.
Kraja in točnega datumše niso do-
ločili, vendar so navzoči predlog z ve-
seljem sprejeli.
Ko je bil dnevni red konference liz-
čipan, so navzoči z navdušenjem spre-
jel: besedilo pozdravnega telegrama
maršalu Titu, v katerem občudujejo na-
predek in lepote naše domovine in se
zahvaljujejo za gostoljubnost v naši
ciržavi, ki jim bo ostala v trajnem spo-
minu.
DELEGATI SO SI OGLEDALI
INŠTITUT
Po končani konferenci so si delegati
ogledali in^itut in nasade okoli njega
in ?e čudili nad prizadevncsvjc naše '
države, da bi hmeljarstvo čim bolj
dvignila. Čutili so prednost naše države
v tem pogledu pred drugimi državami,
kjer brez skupnega socialističnega na-
čina gospodarstva kaj takega ne mo-
rejo ustvarjati.
Naslednji dan so se na poti v Lo-
garsko dolino peljali mimo hmeljišč,
se ustavljali in razpravljali o letošnjem
pridelku, ki so ga zelo pohvalili. Opa-
zili so sicer, da je ponekod hmelj že
kar preveč rumenkast in hkrati jdh je
zaskrbelo za lastna hmeljišča, kje obi-
ranje gotovo tudi že priganja.
Na poti v Logarsko dolino so si ogle-
dali lepote naših krajev, spoznali udar-
ce pretekle vojne pri vožnji skozi vasi
in se kar nagledati niso mogli bisera
Savinjskih alp narodnega parka — Lo-
garske doline. Ko so se proti večeru
poslavljali, nekateri so odpotovali na-
prej v Primorje in na Jadran, so zago-
tavljali savinjske hmeljarje, da so pri
svojem obisku v Jugoslaviji videli in
doživeli več, kot so pričakovali. O tem
pa morda še v prihodnji številki, v po-
sebni reportaži.
Žalec je močno
spremenil svoje
lice, najbrž
precej v priča-
kovanju kon-
ference
Konferenca je
končana. Hmelj
je dozorel.
V Savinjski
dolini
obirajo...
Pred razpisom redflih gledaliških abonmajev
celjskega gledaljšča v okoliških krajih
Da bi gledališko umetnost čim bolj
približali delovnim ljudem v celjski
okolici, ki nimajo možnosti, da bi pri-
hajali v gledališče v Celju, se je celj-
sko gledališče odločilo, da v letošnji
sezoni razpiše redne abonmaja v vseh
večjih krajih bližnje in daljnje celjske
okolice.
Že doslej je sicer celjsko gledališče
veliko gostovalo po okolici, toda ta
gostovanja so bila razen v Topolšici,
kjer se veže že dve sezoni redno, ne-
sistematična, 'odvisna, od posameznih
dogovorov in osebnih zvez s prosvet-
nimi delavci v posameznih krajih.
Uspeh teh gostovanj ni bil povsod za-
dovoljiv. Ljudje so bili- o njih slabo
obveščeni, obisk pa ni bil najboljši.
Marsikje, kjer je s težavo uspelo or-
ganizirati prvo gostovanje, pa so ljud-
je po tem prvem srečanju s poklicnim
celjskim gledališčem zelo želeli in žele,
da bi jih büo še več.
Gledališče bo v vse kraje, kjer bo
uspelo razpisati abonmaje,  prihajalo
gostovat z vsemi svojimi predstavami,
po želji bo za gostovanja vnaprej do-
ločen dan v tednu, a pri vpisu abo-
nentskih vstopnic -bo nudilo stalnim
obiskovalcem določen popust.
Doslej smo se že obrnili na odbore
»Svobod« in KUD v raznih krajiih,
vendar je večina naših predlogov
ostala za sedaj brez odgovora. Mogo-
če, so naši predlogi obležali v pisalnih
mizah posameznih funkcionarjev, do-
čim ljudje, ki si gostovanja žele, o
tem nič ne vedo. Da bi se zaradi ne-
delavnosti posameznikov ne zgodilo, da
bi ljudje, ki imajo gledališče radi in
si žele njegovih gostovanj, ne bili pri-
krajšani za tako ugodno možnost gle-
dališkega obiska se s tem obrača vod-
stvo celjskega gledališča na vso jav-
nost, na organe Ljudske prosvete,
KUD, Svobod, na prosvetne delavce,
na sindikate SZDL in zlasti na član-
stvo Zveze kom.unistov v bližnji in
daljni, celjski okolici, da povsod, kjer
je na razpolago dvorana s kolikor to-
liko urejenim odrom in kjer si ljudje^
žele gledaliških gostovanj, dado ini-
ciativo  za  razpis  rednega  abonmaja.
Posamezniki, skupine, lo^rganizacfLJe,
obrnite se osebno, pismeno ali tele-
fonično na upravo Mestnega gledališča
v Celju. Pišite nam o svojih željah,
predlagajte nam, kako bi kazalo abon-
maje najbolje urediti.
Celjsko gledališče je prvo v Slove-
niji, ki želi razpisati abonmaje na tako
široki osnovi in ki želi s tem gledali-
ško umetnost resnično in dobesedno
približati delovnemu človeku, tudi ti-
stemu, ki dela i/ krajih, ki so od kul-
turnih srešč oddaljeni.
Prepričan sem, da nam bo pri ures-
ničitvi tega načrta priskočila na pomoč
vsa javnost celjskega okrožja in da ne
bo kraja, ki bi izpustil ali zamudil to
edinstveno priložnost, da dobi v svoj
kraj redno poklicno gledališče, ter si
ne bo hotel nakopati sramotnega ma-
deža kulturne mlačnosti in zaostalosti.
Lojze Fuipič
Tovarna pohištva Celje
KUPUJE REZAN LES SMREKE, BORA, OREHA IN BUKVE
TER   HLODOVINO   IGLAVCEV,   BUKEV,   TOPOLOV   IN
JEVŠE. PLAČUJE PO DNEVNIH CENAH!
Cenjene stranke obveščamo, da smo ustanovili podružnico našega
podjetja v Teharju št. 31
Sprejemamo v delo vse vrste moške in ženske obleke, uniforme,
delovne obleke itd. — Izdelava solidna. — Cene zmerne. — Za
naročila se priporoča kolektiv!
Moško in žensko krojaštvo - Celje
Podružnica Teharje
Od Celja do Zstlcet
2e pruič, ko sem .jo slišal, mi je ta
narodna popevka prirasla k srcu. Ga
pa tudi ni ljudskega slavja tod okoli,
ki kaj da na sehe, kjer je ne hi ure-
zali, kadar si že dodobra namažemo
grla. Ampak Zalčani jo zapojo kakor
treba, da je igriva in melanhdlčina
hkrati kakor ta njihova Savirtjska do-
lina. V človeku drami čustvenost in
dela skomine po romantiki. Kajpak,
saj ni kar tako meni nič tebi nič uzreti
sredi polja zalega dekleta, kako rož'če
nabira in sanjari o ...
Proč skušnjava romantična! Lejjte,
še na stranpot bi me' zavedla. Pa je
moralo njega dni že hiti tako, sicer
ta pesem o dekletu^ in polju ne bi
vzniknila na narodni njivi.
Polje je še ravno. Dekleta? .,. So
zala in mikavna kakor ta žlahtna sa-
vinjska roža. Toda... Zapik roman-
tika! Zgolj realizem, atomski realizem!
Mar se katera sprehaja po polju? Fuč!
Po sivi gladki stradi (to ni več ro-
mantična bela cesta) vam frle na lič-
nih kolesih ko sami vragci, da jim
vetrič dela balončke iz kratkih krilc
(v kolikor niso v tričetrtinskih hlačah).
Podé in te prehitevajo. — Kako boš
vrtel vštric svoj kolovrat z revmatič-
nimi kraki! — Nekam hité kakor čas.
Se pomenka ne utegnejo navezati s
teboj. Kje pa! Njihove želje se zibajo
tablicami raznih tujih dežel,^ ki švigajo
mimo, da jim pnevmatike žvižgajo po
tlaku. Tehnika. Stroj. Brzina. Naglica
in stroj. Se oratarja spodriva s tega-le
polja. Mudi se, vsem se nekam mudi..
»Ampak, stric, midva bova pa rekla
kako modro o polju in vremenu, kaj?
— Dobro srečo in zdravje!« — po-
zdravim možaka, ki se mi pridruži.
— »Ta vaša polja tod s tolikšnim bo-
gastvom v nedrjah, se mi zde kar raz-
košna,« sem potlej še dodal in šel z
levico v zamahu,' kakor bi hotel na-
široko zajeti pestro hujnost polja.
»Ne kmalu takega,« mi je pritrdil.
»Glejte našo rož'co, črna je in košata,
ko mlad gozd. Pa ni kazalo. Smo bili
že na tem, da bo po njej; ušiva je hila
ko berač. Sedaj pa — čez hmelovke se
je skošatila in: kobule od tal do vr-r
ha... vse polno... Jutri začnemo.«
»Tudi koruzi in krompirju ni kaj
prigovarjati In te sončnice! Tisoče z
obrača jutranjenemu soncu v pozdrav!«
sem vkliknil vzhičeno.
»Bo, vsega bo. — Na teh manjših
priklah pa ni hmelj. Fižol je,« me je
modro poučeval sopotnik, da sem mu
skoraj užaljeno vskočil: »Mar mislite,
da si nisva znanca. Pa še kako sva
si na roko!«
»In ga bo za lani, letos in kleti,« je
gnal svojo naprej. »Roden hmelj, ro-
den fižol — rodne ženske, hi, hi...
Hmelj in fižol delata veselje v vsaki
hiši ... ha-ha-ha . ■ .« Smehljal se je
od srca ko vesela trobenta, da sem se
še jaz namuznil: »Bo vsaj več nabi-
ralcev.«
»Jih bo kar treba. Cez leto, dve ne
bo več jas in vrzeli, le hmelj, sam
gozd hmelja, vsa Savinjska sam hmelj,
kakor je že bilo,« se "je mož navdu-
ševal. Koj pa je zatarnal: »Nam je
bilo, kakor hi si ruvali lastne ude, ko
smo morali pod Nemci puliti hmelj. —
Zdaj je že za nami... Kako se svet
suče: še Nemca je zaneslo s Franco-
zom, Angležem in Belgijceim, za rmšo
mizo na posvet. Pa sigurno greste gle-
dat prav nje na kongres ...«
Zakotalila sva čez žalski prag. Jaz
sem zazijal ko razprta marela in po-
zabil vrteti kolovrat, da me je pri-
jazni sopotnik prepustil zijanju in Žalcu.
»Snamem čepico raz svojo sivo glavo
pred tvojim pomlajenim obličjem, me-
»Tako vsa svatovska si.«
Da je to Žalec? Jame, blato, odprtine
pred letom. Sedaj pa ceste — ko zli-
kane hlače. In hiše! Raznoliko so na-
šminkane ko modne gospodične. Har-
digata, ta-le Hmezadka se kar pre-
prešerno šopiri v novem kostumu. Ej,
ej, poceni pa to menda ni bilo. Ampak,
kakor hi mi mušica zatisnila oko. Ven-
dar pa se že gorčim:
»Hej, kaj pa ti tam? Ali te ni nič
sram take, kakršna si? Stojiš in še tu
zraven Hmezadke zapuščena ko kol v
plotu. Kaj kol! Nič ne more stati, ko
pa še platu nimaš! Čigava pa si?«
Presunljivo me je pogledala in se
zacmerila ko sirota Anka: »Sosedova
Hmezadka je bogata, jaz sem pa le si-
rota Solica.«
Hm, hm, bi bogati še revežem kaj
dali; pri tisočaku se dinarček bore ma-
lo pozrm,« sem poklapano prekladal
misli in hlačal na kongres.«
»Ta je pa spet eden takih...« so mi
zastavili pot.
»Kakih?« sem zaravsal ' prizadeto.
»Tak fičfirič, ki še hmelja rasti ni
slišal, kaj še, da bi postavil in obral
kako hmelovko kdaj v življenju!«
»Ha-ha-ha ...« so praznili fantje v
smeh in me obkrožili.« Le za kaj bi te
rabili? Se nobenega jezika nemara ne
ohrajtaš.«
»Kar zadeva hmelj, ga res nisem.
Pač pa sem že potočil nekaj piva v
življenju. Zastran jezika je pa tako,
da mi zelo gre po slasti prekajen go-
veji. Tako-le, sem rajtal, bi sodeloval
na kongresu pri pivu in narezkih!«
»Smo koj vedeli, kam pes taco mo-
li,« so me obirali. »Pa ne ho nič, bra-
tec, ne s pivom in ne z jeziki! Vse
preveč tišči na kongres tvoje sorte
hmeljarjev. In še nekaj hmelovk po-
vrh kakor oni dve tamle, ki smo jima
kakor tebi zakrčili pot. Glej, kako se
kujata in ju lomi faušitis.«
Seveda sem se ozrl in res videl dve
postavici v kiklah s kakor kumarce
kislima obrazoma. Priznam, da se je
tudi meni podaljšal nos. Komu se pa
ni? Ampak meni le za hip, kajti oči,
bistre kakor jih imam, so že iztaknile:
NA POMOČ! in DOBRODOŠLI!
Si nisem dal dvakrat reči. Pri priči
sem zavil skozi slavolok in na veliko
veselje trčil z bratrancem. Na zadevno
vprašanje mi je ta po domače obraz-
ložil, da spremljata vsako še takopi-
škavo prireditev dve hudi bolezni: pre-
vzetitis in pa faušitis. Pa ne bi kon-
gresa, ki še vsakdanji ni! Si lahko
mislite, da sem bil jako zadovoljen
s pojasnilom. Zato smo pa potlej ga-
sili, dokler nismo sonca potunkali za
gore. In še ne bi odlepil hlač od stola
in izvlekel kljuna iz piva, če Žalčani
ne bi tako lepo povzeli tisto moje;
»Od Žalca do Celja ...«
Je bila ko kvas na moje srce in mi
je blaženo odmevala v ušesih potem,
ko sem zakolovratil v hmelj.
»Lej si jo no, prigodo,« se venomer
zdohrovljen nasmiham. »Ce smo že v
hmelju pa prisluhnimo, kako raste.«
Sem prisluhnil in sem slišal. Poslu-
šal sem ves zasanjan, kako mi je žlaht-
na savinjska roža s tisočerimi rumen-
kastimi kobulicami pozvanjala okrog
ušes kakor v slovo:
Se nocoj, oj, še nocoj ...
Jutri bo že: V koš s teboj.
stran 4
»Savinjski vestnik«, dne 22. avgusta 1953
Stev. 33
Iz Celja
OTVORITEV OTROŠKEGA IGRigCA
V Kajuhovi ulici je zgradil MLO lepo,
prav moderno in sodobnim vzgojnim
načelom odgovarjajoče otroško igrišče.
S tem se je izpolnila davna želja mater
in prebivalstva sploh. Igrišče z vsemi
najrazličnejšimi smotrnimi napravami
za igro in zabavo otrok ni samo velika
pridobitev na polju mladinskega skrb-
stva, ampak je v okras in ркзпоз mestu
samemu. Vsekakor je to moderno otro-
ško igrišče eden izmed pomembnih čle-
nov v verigi stremljenj po modernizaciji
mesta. MLO gre za to lepo in praktično
darilo našim malčkom vse priznanje.
, MLO bo izročil igrišče Društvu prija-
teljev mladine.
Otvoritev igrišča bo v nedeljo ob pol
enajsti uri, h kateri so vabljeni starši
z otroki kakor tudi vsi drugi prijatelji
mladine.
OBIRANJA GROZDJA V KOPRU SE
SREDNJEŠOLCI NE BODO MOGLI
UDELEŽITI
Po članku, ki je bil objavljen v »Bor-
bi« z dne 20. t. m. je razvidno, da se
bo obiranje grozdja v koprskem okoli-
šu začelo šele po začetku novega šol-
skega leta v srednjih šolah.
Z ozirom, da je »Uredništvo« s pod-
jetjem »Koper-Vino« (imelo namen or-
ganizirati skupinsko udeležbo celjskih
srednješolcev pri tej akciji, moramo
vse zainteresirane obvestiti, da iz na-
vedenih okoliščin tega ne bo mogoče
izvesti.
Iz sodne dvorane
KOT URADNA OSEBA SI JE PRILASTIL
CEMENT
Plojar Jožef je kot gradbeni delovodja pri
gradbenem podjetju »Melioracije« na Polzeli v
letu 1952 vzel 40 vreč cementa, ki mu je bil
zaupan, z namenom, da si ga prilasti. Cemenf
je bil vreden najmanj 50.000 din. Mlinaric Ja-
nez je Plojarju pomagal nalagati cement v av-
tomobil, čeprav je vedel, da bo Plojar cement
prodal. Jelen Franc je Plojarju shranil doma
16 vreč cementa. Cimperman Amalija pa je od
Plojarja kupila 4 vreče cementa, za katerega
je dala nekaj litrov vina, nekaj klobas in kru-
ha. Vsi štirje so bili obsojeni, in sicer: Plo-
jar Jože na 7 mesecev zapora. Mlinaric Janez
na ? mesece zapora, Jelen Franc na 1 mesec
zapora in Cimperman Amalija na 1 mesec za-
pora. Obtežilno pri izreku kazni je bilo, da so
obtoženci oškodovali splošno ljudsko premo-
ženje.
Gibanje prebi\/alcev v Celju
v času od 10. do 16. avgusta 1953 se je rodilo
11 dečkov in 18 deklic.
Poročili so se:
Zagoričnik Ignac, stroj, tehnik iz Celja in
Divjak Marija, nameščenka iz Šentjurja pri
Celju; Confidenti Franc, nameščenec in Sovinek
Danijela, nameščenka, oba iz Celja; Novak
Slavko, soboslikar iz Pristave in Robar Roma-
na, delavka iz Celja; Klajnšek Jurij, namešče-
nec in Kačič Elizabeta, inštrumentarka, oba iz
Celja in Privšek Franc, trg. poslovodja iz Ce-
lja in Verlak Otilija, pošt. nameščenka iz Maj-
šperga.
Umrli so:
Stagoj Jakob, kmetovalec iz Višnje vasi, star
50 let; Drofenik Marija, dojenček iz Šmartnega
ob Paki; Arnšek Angela, delavka iz Šmartno
ob Rožni dolini, stara 48 let; Mlakar Štefanija,
gospodinja iz Šentjurja pri Celju, stara 27 let;
Zorko Marija, gospodinja iz Vranskega, stara
69 let in Zorko Rozalija, gospodinja iz Škofje
vasi, stara 40 let.
Iz zaledja
IZ KOZJEGA
O kakšni gradbeni dejavnosti ne mo-
remo govoriti, vendar smo pospravili
ruševine nekdanje Pirhove hiše, ki so
delale slab vtis na ljudi, ki so prihajali
v Kozje od zahodne strani. Sedaj po-
pravljamo enonadstropno hišo v sredini
trga, ki je vsa leta po osvoboditvi ka-
zala svoje golo obzidje. Ko bo obnov-
ljeno poslopje obljudeno, bo glavni trg
kazal zopet svoje prijazno lice. Na vrtu
tega poslopja postavljajo sedaj spome-
nik borcem in talcem, ki bo odkrit na
občinski praznik dne 8. septembra 1953.
Spomenik je na najvidnejšem mestu in
bo v okras temu delu trga.
Na oglasni deski v Kozjem je bilo
nabito vabilo na proslavo odkritja spo-
menika borcem na Planini, za isti dan
je pa bila napovedana tudi nogometna
tekma med Kozjem in Podsredo. Čeprav
^ je bilo na deski prostora za tri lepake,-
je neznanec odstranil plakat iz Planine
in na njegovo mesto nabil plakat za
tekmo. Kozjani so si v tem edini, da
ozkosrčnež ni pripadnik športa.
V nedeljo se je tukaj ob lepi udeležbi
občinstva vršila povratna nogometna
tekma med Podsredo in Kozjem. 2e v
prvi tekmi v Podsredi so zmagali Ko-
zjani z 8:1 (4:0) in so tudi v nedeljo
pokazali svojo nadmoč nad Podsredo
na domačem igrišču s 7:1 (3:1). V
obeh tekmah sta obe moštvi igrali v
pravem športnem duhu in so bili gle-
dalci nad prikazanim nogometom zado-
voljni, posebno jih je navdušila plodna
igra Koz j ano v. Sodnik iz Celja je bil
odličen. F. C.
IZ PILŠTANJA
Cesta iz Lesičnega prek Pilštanja v
Stari trg je bila v zanemarjenem stanju
in za motorna vozila nesposobna. Da bi
se popravilo pospešilo, je Železarna v
Storah dala pol dneva na razpolago to-
vorni avto, ki je na vozil za dobro polo-
vico cestišča gramoz. Tukajšnje prebi-
valstvo se zahvaljuje upravi Železarne
v Štorah za naklonjenost in podporo
našemu podeželju. F. C.
IZ TABORA
Novoustanovljeno društvo »Partizan«
je v toliko napredovalo, da že goji od-
bojko na telovadnem prostoru za do-
mom. Radovedni pa smo, kdaj bodo
začeli z redno telovadbo, da ne bo treba
našim telovadcem zahajati na, vaje v
Gomilsko, kjer je društvo zelo agilno.
*
Okrajno kmetijsko podjetje Zovnek
hoče po izjavi svojega predstavnika na-
praviti v Ojstrici krmsko bazo za svojo
živino v Zovneku. Prevzeli so tudi po-
slopja in Se obvezali, da jih bodo tudi
popravili. Prejšnji gospodarji so gnoj
odvažali, sedanji ga dovažajo. Domači
kmetje pa želijo, da bi se na tem zem-
ljišču napravila vzorna kmetija, kar je
edino pametno, ker bi v tem primeru
imela od tega korist vsa okolica, po-
sebno kar se tiče živinoreje, mehaniza-
cije in elektrifikacije. Ker se je tudi
okrajna komisija dne 5. t. m. pridružila
predlogu Zovneka, smo sedaj radoved-
ni, kdaj bodo poslopje, ki je sicer razen
strehe še v dobrem stanju, popravili in
kako dolgo bomo še gledali prazne sta-
novanjske prostore, medtem ko morajo
naši delovni ljudje bivati v nehigien-
skih barakah.
*
Vprašanje učiteljskih stanovanj je
občina v glavnem ugodno rešila ter
prav čedno uredila v sedanjem občin-
skem poslopju eno družinsko in eno
samsko stanovanje.
*
Taborčani že razpravljajo o kandida-
tih za poslance v prihodnjih volitvah
ter so s tem v zvezi že imenovali kan-
didata tovariša Norberta Nateka, kmeta
iz PondoTJa. Prav je, da že sedaj raz-
mišljamo o volitvah, ki bodo zelo važne,
ker bodo dale poslancem mnogo pravic
in dolžnosti.
*
Na obeh šolah v Taboru in Lokah so
učiteljska mesta sedaj polno zasedena,
kar bo mnogo pripomoglo tudi k ži-
vahnejšemu prosvetno kulturnemu na-
predku kraja. Na željo staršev bo na
šoli v Lokah za otroke, ki so zelo od-
daljeni od sedeža osemletke v Taboru,
ustanovljen peti razred, ki bo imel zna-
čaj razreda osemletke.
*
IZUD »Ivan Cankar« v Taboru je
nabavil dva reflektorja za gledališki
oder v domu, ki ju bo najbrže v krat-
kem namestilo. Upamo, da bo kmalu
prišlo do skupnega sestanka obeh IZUD
iz Tabora in Lok zaradi skupne ureditve
odra v domu, kar bo vsekakor v inte-
resu obeh društev.
MC
TABOR
Dne 13. t. m. je požar upepelil gospo-
darsko poslopje kmetice Podbregar An^
toni j e iz Črnega vrha, občina Tabor.
Pri tem požaru je na^el smrt 7ö-letni
Podbregar Ivan, ki je utrujen od dnev-
nega dela v senu nad hlevom zaspal s
tlečo cigareto v roki. Ko se je zbudil
in se hotel menda .rešiti, je bilo že pre-
pozno. Zadušil ga je dim in nato je
zgorel. Gasilci iz Lok Џ) prihiteli na-
glo, vendar prepozno. Škoda je precej
velika, ker je poleg gospodarskega po-
slopja zgorelo vso seno in žito ter vsi
kmetijski stroji in orodje, ni pa krita
z zavarovanlnino.
Naglosti ukrepov in požrtvovalnosti
gasilske čete iz Lok in Ojstriške vasi
pod vodstvom načelnika tov. Kovče
Franca in Jelen Antona gre vsa za-
hvala, da ni nastala še večja škoda.
IZ ŠMARTNEGA OB PAKI
Zobno ambulanto dobimo ...
Občinski ljudski odbor je dal krajev-
nemu odboru Rdečega križa v uporabo
dve sobi. V eni bo posvetovalnica za
rriatere, obenem bo tu tudi sedež Prve
pomoči, ki je bila ustanovljena na po-
budo odbora RK, a ni imela doslej pra-
vega prostora. Druga soba pa bo služila
za zobno ambulanto, kjer bodo pričeli
z delom že 1. septembra. Zobozdravnik
bo dvakrat tedensko prihajal v Šmartno.
S tem bo tukajšnjim ljudem zelo ustre-
ženo, kajtii sedaj so morali hoditi v
Šoštanj ali pa na Polzelo oziroma v
Šempeter, Žalec ali Celje. Veliko si bo-
do prihranili na času, voznini in drugih
stroških, ko bodo to lahko opravili kar
v domačem kraju.
Ni čudno, da število članstva RK
kljub zadnjemu zvišanju članarine stal-
no narašča. Ljudje vidijo, da odbor v
resnici dela, zato ga v njegovem priza-
devanju za dobrobit skupnosti radi pod-
pirajo.
Koncert je dobro uspel...
Pevski koncert, ki ga je priredil tu-
kajšnji pevski odsek KUD, je dobro
uspel.
Pevci so se pod vodstvom dirigenta
tovariša Klančnika res potrudili in dali
iz sebe vse, kar je bilo v njihovih mo-
-čeh.
Uro nastopa je zbor željno pričako-
val, ker je čutil, da ga bodo poslušalci
toplo sprejeli. Pevci se niso varali, hva-
ležno občinstvo jih je po vsaki odpeti
pesmi nagradilo z dolgotrajnim ploska-
njem. Dvorana je bila, posebno v so-
boto zvečer, zasedena do zadnjega ko-
tička, pa ne samo ipo Šma^čanih, prišli
so tudi okoličani in s pozorÄostjo sledili
koncertu. Med nastopajočimi in poslu-
šalci je bila hitro dosežena topla vez,
tako da so se člani zbora s svojim di-
rigentom lahko v resnici veselili svoje-
ga uspeha.
Pa pravijo nekateri, da podeželsko
ljudstvo nima zanimanja za zborovsko
petje. Tokrat se-je pokazalo, da to ni
res.
Zboru ob tem uspehu čestitamo in že-
limo, da bi stopnjeval svoja prizadeva-
nja, da se uvrsti med dobre posredo-
valce pevske kulture na našem pode-
želju.
IZ SLOVENSKIH KONJIC
Prav tako kot pridelek sena kaže tudi
otava letos zelo dobro in se živinorej-
cem ne bo treba bati pomanjkanja ži-
vinske krme. Ponekod so že začeli s
košnjo, lepo vreme zadnjih dni pa je
omogočilo, da so jo lahko spravili lepo
in suho. Vse to bo v znatni meri pri-
pomoglo, da SÇ bo lahko stalež živine
povišal.
*
Tudi v Slovenskih, Konjicah in bližnji
okolici se vršijo priprave za čim večjo
udeležbo na proslavi obletnice priklju-
čitve Primorske. Posebni odbor, ki je
za to postavljen, je že začel zbirati prve
prijave. Med prijavi j enei je dosti de-
lavcev iz podjetij in tistih, ki so že
lansko leto bili na proslavi v Dolenj-
skih Toplicah. Lepo udeležbo pričaku-
jejo tudi v sosednjih Zrečah, kjer ra-
čunajo, da bo šlo na Primorsko nad
70 ljudi.
*
Splošne kmetijske zadruge na pod-
ročju konjiške občine pripravljajo za
13. september svoj kmečki dan, ki bo
med največjimi kmečkimi prireditvami
v tej okolici v letošnjem letu. Ob tej
priliki bo v Konjicah tudi živinorejska
razstava.
*
Že v tem mesecu bosta v Konjicah
dve važnejši prireditvi: v nedeljo, dne
23. 8. bo plavalni dan, teden kasneje pa
športni dan. V okviru obeh dnevov je
na sporedu več točk, pri katerih bodo
razen konjiških sodelovala še nekatera
druga moštva.
*
Nedavno se je v okolici Konjic po-
javil neki Selič Jurij, doma nekje iz
okolice Šentjurija. Pred leti je kot mla-
dinec sodeloval v raznih mladinskih
akcijah in iz teh časov si je zapomnil
imena nekaterih svojih delovnih tova-
rišev. Obiskal jih je na njihovih do-
movih, kjer je dobil imena še ostalih,
ki jih ni poznal. Pripovedoval jim je,
da bo država plačala vse delo tistim
mladincem, ki so sodelovali na kateri
koli akciji. Povedal je še, da je zato
pooblaščen od mladinskega vodstva, za
uslugo pa je zahteval od vsakega le po
60 din. Toda sreča mu ni bila dolgo
mila. Stvar je le hitro prišla na ušesa
varnostnim organom, ki so Seliču po-
skrbeli, da bo imel nekaj časa na raz-
polago, da bo o svojem delu nemoteno
razmišljal.
Že pred meseci je narasla voda od-
nesla jez, ki je zapiral Dravinjo za
dotok vode v kopalni bazen. Konjiški
kopalci so se vse do nedavnega morali
kopati v potokih, kjer je*seveda voda
hladnejša. Zadevo pa so sedaj rešili
začasno s tem, da vodo za bazen črpajo
z motorno črpalko iz Dravinje.
L. V.
Naša družina
in mladina
Irina želi postati igralka . . .
Kadar bi Irina rada spregovorila o
svoji bodočnosti, ima njena mati vedno
pripravljen odgovor:
»Ne misli še na to. Cas imaš, saj si
šele v šesti.«
Drugo leto bo imela verjetno podoben
odgovor z edino razliko v razrednem
zapovrstju.
Tako Irinina mati. Je pa pri nas
nešteto staršev, ki bi bili srečni, če bi
njihovi otroci kazali kakršno koli za-
interesiranost za ta ali oni poklic.
Ko pa bo Irina končala srednjo šolo,
jo bo dobromisleča mati poslala v to
ali ono višjo šolo, seveda po svojem —
edino po svojem preudarku.
S čim Irinina mati opravičuje samo-
voljno odločanje o usodi hčerke?
Irina bi rada bila igralka. Mati pravi,
da to ni poklic.za njeno hčer, pravi,
da ta poiklic onemogoča dostojno dru-
žinsko življenje in slednjič, da je ta
poiklic vezan na gostovanja, na bivanje
v različnih krajih, kar bi razdružilo njo
in hčer, ki jo pa na noben način ne bi
pustila od sebe.
Vsi trije razlogi so zgrešeni.
Res je, da je veliko deklet, ki bi rade
bile igralke. To je nekaka »bolezen«
vseh čustvenejših deklet, kot je za raz-
borite dečke pilotaže edini cilj. Morda
je tudi Irina med temi, ki bodo prej ko
slej spoznale, da so sanjale previsoko.
Nikakor pa ni nemogoče, da bi Irina
morda ne imela vseh potrebnih pred-
pogojev za igralski poklic.
Nekam staiokopiten je tudi izgovor
o neuravnovešenem družinskem življe-
nju umetnikov. Zdi se, da je Irinina
mati slišala preveč enostranskih pri-
pomb o njihovem življenju. Težko bi
bilo dokazati, da bi poklic kdaj bistve-
no vplival na karakter človeka, ni pa
malo primerov, ko je uspešnost v po-
klicu odvisna od značaja. Neuravnove-
šenih značajev, kar se družinske mo-
rale tiče, bo v odstotkih v vseh slojih
in poklicih enako število, seveda jih
pri ljudeh, ki so bolj v ospredju, hitreje
opazimo, oziroma več ljudi ve zanje.
Najbolj pa je nevaren tretji izgovor.
Na tak način še tako velika materinska
ljubezen p>odre vse mostove do otroko-
vega srca. Dokler pozna ljubezen žrtve,
tako dolgo je močna, najslabše vrste pa
je egoistična ljubezen. Ce je neki ma-
teri mnogo na tem, da zadrži svojega
otroka čisto iz osebnih nagibov, tudi za
ceño njegove osebne sreče, mora enkrat
doživeti razočaranje, ki bo mnogo bo-
lestne j še od zavesti, da je nekaj žrtvo-
vala v srečo svojega otroka.
Irinini materi se bo verjetno to zgo-
dilo. Ce bo dekle ubogala svojo mater,
se oprijela poklica, ki ji bo vsiljen, bo
morda vse življenje imela občutek, da
je zavrgla svojo srečo. Ta kompleks bo
v dekletu ostal tudi, če nima zadostnega
igralskega talenta, saj tega ne bo niti
vedela, ker ga tudi preizkusiti ni mogla.
Vsak bo menda poznal tole prispo-
dobo. Ko smo se otroci igrali, se je ta
ali oni pobil in je bolečine po lastni
krivdi mnogo laže prenašal kot tiste,
ki so mu jih prizadejali drugi. Občutek
lastne krivde človek mnogo laže pre-
boli. Redki so ljudje, ki bi sami sebe
zasovražili zaradi lastnih napak, veliko
več sovraštva pa je v ljudeh v nasprot-
nem primeru.
Cemu bi torej morala biti prav mati
ali oče tista, ki v otroku ubije mladost-
ne iluzije. Razdejane mladostne sanje
puščajo v človeku najglobje rezi. Takrat
je njegovo spoznanje življenja še v
meglo zavito. Nožiček stori mlademu
drevescu večjo škodo, kot sekira veli-
kemu.
Res je dolžnost staršev, da usmerjajo
otrokovo življenje, da jih odvračajo od
slabih nagnjenj. Toda, ali je na tem
kaj slabega, če si šestošolka Irina želi
postati igralka?
Irinina mati bi se morala posvetovati
o tem s priznanimi psihologi ali vsaj z
dobrimi pedagogi, razmišljati o svoji
hčerki več kot doslej, toda razmišljati
tako, da bi iz tega razmišljanja oastra-
nila svoje osebne nagibe.
Gibanje prebivalcev v celjsl(i oJíolici
v času od 9. do 18. avgusta 1953 je bilo ro-
jenih 15 dečkov in 5 deklic.
Poročili so se:
Umek Gabrijel, rudar iz Sv. Pankraca, obe.
Griže in Pesjak Apolonija, tovarniška delavke
iz Kasaz, obč. Petrovce; Lipnik Franc, posest-
nik iz Tekačevega in Šegina, roj. Terčič Roza,
kuharica iz Rogaške Slatine 20; Režen Avgu-
štin, gradb. delavec iz Vojnika-okolica 115 ter
Zamuda Štefka, gosp. pom. iz Vojnika-okol. 115;
Grubič .losip, delavec iz Celja. Mariborska 76
in Pečnik Jožefa iz Vrbja Í6, obč. Žalec po po-
klicu gospodinja; Gorše Štefan, nodporočnik
LM iz Rog. Slatine 23 in Vodičar Majda, medi-
cinska sestra iz Podplata 21, obč. Rog. Slatina;
Seregi Ištvan, natakar. Senta, Matija Gubca 25
in Palkovič, roj. Sardi Frančiška, poljedelka
iz Završčaka, Cakovec-okolica: Braček Edvard,
mizar iz Zadobrave, obč. Škofja vas in Krivec
Frančiška, gosp. pomočnica iz Zadobrave, obč.
Škofja vas; Močnik Mihael, tajnik Obč. LO
Dramlje, bivajoč v. Jarmovcu 3 in Avžner Ma-
rija, snažilka, bivajoča v Št. Ilju ii, Dramlje;
Ranier Franc, trg. pom. in Špes Terezija, knjig.,
oba iz Podčetrtka in Hohnjec Mirko, šofer iz
Zagreba in Jurjec Marica, poljedelka iz Ime-
nega.
Umrli so:
Skaza Marko, posestnik iz Vrbja 3, Žalec, star
75 let; Homan Jernej, oskrbovanec v Domu
onemoglih, doma iz Frankolovega, star 69 leT;.
Peperko Sebastijan, oskrbovanec v Domu one-
moglih v Vojniku, doma iz Rog. Slatine, star
"9 let; Dragonja Janez, delavec, star 58 let iz
Gotovelj 66, Žalec; Novačan Anton, kmetova-
lec iz Trnovelj 2?, Škofja vas.
knjigarna in papirnica
Mladinsl(e knjige
Knjigarna prodaja na debelo in na drobno. — Naročila na »Knji-
garna Mladinska knjiga« Celje, Stanetova ulica. — Telefon: 21-93
— Telegram: »Mladinska knjiga« Celje. — Bančni račun: Na-
rodna banka Celje, št. 604-T-67
* V ODDELKU KNJIGARNE:
Bogata izbira izdaj založbe »Mladinska knjiga«.
Velika izbira antikvaričnih knjig. Knjige raznih
slovenskih, hrvatskih in srbskih založb — an- -
gleška, francoska, nemška .in italijanska lite-
ratura.
* V ODDELKU PAPIRNICE:
Vse vrste pisarniškega, šolskega in drugega pa-
pirja, računske in pisalne stroje, vse pisarniške
potrebščine, šolske . potrebščine in podobno.
^ V ODDELKU ZA TISKOVINE:
Vse   potrebne   tiskovine   za   urade,   ustanove,
oblastne organe in privatno viporabo.
^ POLEG TEGA SE:
Muzikalije, likovno iimetniško literaturo, šolske
knjige, znanstvene knjige ter vse kar je so-
dobnemu  človeku potrebno za pouk  in raz-
vedrilo v knjižni obliki. — Ustanove, šole, or-
- ganizacije! Obiskujte najmodernejše opremljeno
knjigarno in papirnico. Kolektiv Vam jamči, da
ne boste nikoli odšli iz naše trgovine mpo-
streženi! . ,
5tev. 33
»Savinjski vestnik«, dne 2Í. argueta 199f
Stra« 5
FILMSKO     ŽIVLJENJE
PAVLA
Ganljiva zgodba o siroti, ki so jo
tigledni ljudje posvojui, bodisi, ker je
med njo in njimi neko tajno, bolj ali
manj romantično sorodstvo, bodisi, ker
jim ugaja in se pač kasneje odkrije že
kakšna za lase privlečena zveza med
dobrotniki in dobrote deležno ubogo
paro, ni niti tako nova, da bi bila iz-
virna, niti tako stara, da bi nam lahko
presedala, posebno še, če nas preseneti
ozaljšana, okrtačena in zlikana iz de-
lavnice Jamesa Poea in počesana z re-
žiserskim glavnikom Rudolpha Mateja.
Glavno vlogo ima nekdaj tako obože-
vana zvezda Lorette Young, ženska, ki
je vsaj na platnu podobna vinu: z'leti
pridobiva na čaru, da ne govorimo o
njeni igri, ki je sedaj dosegla stopnjo
ravnovesja med svojo realno osebnostjo
in likom, ki ga podaja. Prav ob njej bi
se lahko vprašali, čemu ameriški igralci
tako naglo zgubijo naklonjenost publi-
ke, saj Loretta Young, prav tako kot
Clark Gable, v zadnjem desetletju pre-
senetljivo poredko nastopa, čeprav je
ni zapustil dar igranja, kar je jasno
dokazala v »Pavli«. Nemara je to po-
sledica ameriškega duha, ki se sleherne,
stvari prav tako naglo naveliča, kakor
se zanjo navduši; morebiti je vzrok
kakšna običajna holiwoodska spletka ...
Bodi tako ali drugače, dejstvo je, da je
Loretta Young na isti, če ne na večji
stopnji igralske sposobnosti, kot kakšna
Lana Turner ali Rita Hayworth.
Zgodba se suče okoli nesrečne Pavle
Rogers in malega Davida Larsona ter
se, kljub svoji ganljivosti in pretreslji-
vosti (da uporabimo to tako priljublje-
no besedo) vendarle zaplete v goi-dijski
vozel psihološke kontradikcije. Sovra-
štvo Davida Larsona do svoje dobrot-
nice je nerealno, kakor je nerealen na-
gel obrat ob običajnem happy endu,
kajti to čustvo je v tem primeru ne-
logično. Kako naj je deček vedel, da
ga je povozila lepa Pavla, ki se je tik
po nesreči sklanjala nad njim? Mar si
ne bi mogel misliti, da mu je hotela
pomagati, ko ga je našla sredi ceste?
Pa čeprav bi bil o njeni krivdi pre-
pričan, ali se ne bi njegovo otroško
srce sponinUo njene požrtvovalne vne-
me, da mu vrne to, kar mu je bUa
vzela? Ali je bilo treba ravno nemogoče
scene z motoriziranim pastirjem, da je
deček odkril ljubezen, ki opere krivdo?
O vamitas vanitatum! Quo vadiš logi-
cum? —^Vorbon—
NIKI
Vse kaže, da gre nemška fümska
proizvodnja svojo rakovo pot. V dokaz
bi lahko navedli sicer kratko vrsto
fumo v, kolikor smo jih pač imeli pri-
liko videti, ki pa imajo vsi nekaj skup-
nega, in sicer zelo nizko umetniško
pKjtenco in z redkimi izjemami — ve-
liko primitivnost, kar je docela po-
stavilo na glavo pangermanistično na-
čelo. Vsaj na fumskem platnu se je
ta globoka nemška duhovnost izjalo-
vila; tragika in komika — oboje nosi
pečat neke diletantske eminence.
Posebej bi veljalo spregovoriti o
nemški komiki, ki je za razliko od ko-
mike v filmih ostalih evropskih pro-
ducentov, (razen avstrijske) kar naj-
bolj trmoglava in puhla. Napačno je
nemara prav mnenje, da bi se človek
moral smejati vsakemu vicu, pa naj
bo še tako kuav in votel, le da je
nemški. Navedli bi lahko konkretne
primere, ki tvorijo tako zvani circulus
vitiosus, v katerem se giblje vsa du-
hovitost nemškega fUma, pa pustimo
raje to ob strani, kajti »smejati se ni
težko, a smeh oblikovati je pač le
redkim uspelo.« Konec koncev je po-
doba, da so Nemci prav na tem po-
dročju dosledni, in verni tistim avgu-
štinskim besedam: quod minimum est,
minimum est, sed in minimo fidelem
esse, maximum est.
»Niki« je — na kratko — že večkrat
prestana zgodba, ki so se zanjo potem,
ko so je dodobra premleli že nemara
vsi narodi vseh šestih kontinentov,
strahovito ogreli, seveda še Nemci, in
jo po svoji stari plagiatorski navadi
tudi dodobra pogreli in pregreli.
Debelušni gospod Spitz, njegov raz-
vajeni pes Tobbi, brezvestna Winnie,
mati nezakonskega Niklja, njen mlečni
zaročenec Pavel — to so glavni ele-
menti, ali bolje, to je druščina po-
vprečnjih igralcev, ki zavozlajo vrvi
scenarija v nemški pojem o zakonu:
Winnie se zaveda, da je ponesrečeni
Niki vzrok neizbežne ločitve, (bua je
namreč tik pred poroko) zato ga krat-
komalo pusti na milost in nemilost
debelušnemu gospodu Spitzu, češ psa
ljubi, gotovo bo tudi otroka. Seveda!
In v tem smislu dalje. Naposled pa
zmaga v njej čut materinstva, v Spitzu
čut »očetovstva« in Pavel ta vozel raz-
vozla. Borba za Niklja in srečni konec.
Vmes pa nekaj prtistnega nemškega
humorja in nekaj pristne nemške ko-
mike. To pa je tudi vse!        Hordon
Križanka „literati"
Vodoravno: 1. avtor >Bajke iz Gorjan-1
•ev<; 7. avtor >Narcisa<; 12. oblika gla-
gola »tavatic; 13. oblika glagola >ožeti<;
15. platnice, sklad za spise; 16. mesto v
Dalmaciji; 18. dve tretjini >5<; 20. staro
germansko pleme Skandinavije in Dan-
ske; 22. osebni zaimek; 23. kratica za
>štv.< (tuj.); 25. mesto v Primorju (hrv.);
26. teniški izraz; 27. domača žival; 29.
križišče, mesto na progi Ogulin—Split
(brez zadnje črke); 30. skop; 31. oblika
glagola >opevati<; 53. staro perzijsko
mesto; 34. pisatelj >Ptički brez gnezdac;
35. način konjskega teka; 37. po eni
naših rek (sh.) 40. domača žival (j = e);
41. kratice imena ustanovitelja CSR;
43. voj. kape; 44. hudobne; 45. oblika
glagola »greti«; 47. še (sh.); 48. dva
enaka samoglasnika; 49. »množina< (lat.);
51. dva neenaka soglasnika; 52. igralska
(in polit.) edinica; 55. telovadno orodje;
55. spalna obleka (tuj. i = y); 56. po-
trdilo prejema za izposojeni predmet —
brez prve črke; 58. avtor >Grad Rojinje<;
59. avtor »Belih krizantemt.
Navpično: 2. skrajni konec celine;
3. polovica znane ljubljanske restavra-
«ije blizu pošte; 4. moško ime; 5. trud;
6. zahodnogotski  kralj   (konec 5. stol.);
7. domača* perutnina; 8. iz rži; 9. ra-
zumni; 10. hrana (narobe); 11. osebni
zaimek (narobe); 14. pesnik himne »Na-
prej«; 17. pesnik basni, legend in otro-
ških pesmi (umrl 1. 1899 v Ljubljani);
19./manjša čreda; 21. avtor dela »Moja
hoja na Triglav«; 22. vas nad Ljubljano
in Vrhniko; 24. pokrajina, zemlj^; 26. ne očito;
28. promet, sredstvo; 50. boksač (sh.); 32. evrop-
sko gorstvo (2. sklon); 33. trije enaki soglasniki;
35. pisatelj »Belega meccsna«; 36. velika veža
(tuj.); 58. vojna naprava; 59. pesnik in pisatelj
dela »Pri Hrastovih«; 41. trobentač (sh.); 42.
mladič; 45. igra (na odru); 46. oljčno drevo;
49. jok; 50. letni čas (brez prve črke); 52. per-
zijski kralj; 54. astok т Jadranu; 55. polk (sh. —
Jt>rez zadnje črke).   ^    _
REŠITEV KRIŽANKE SKRIT PREGOVOR
IZ ŠT. 31:
Vodoravno: Koper, Bata, obir, napon, lok.
Tarent, ia, nagel, robot, kg, Oberon, pro, Ra-
bar, sren, gluh, proga, los, orati, an, uteka,
omela, na, točilo, sir.
Navpično (pregovor): Koliko glav, toliko misli,
oboa, pik, er, baret, apel, ton, Antigona, nagon,
tabor, Norah, rebus, kregi, balon, prota, sraka,
prelom, Otelo, umik. Bari, oči, Nil, ol, ss.
NOGOMETNA ZVEZA SLOVENIJE
Podzveza Celje
REGISTRACIJA NOGOMETAŠEV
Na osnovi člena ti. Pravilnika o registraciji
»ogometašev se registrirajo:
2e SD »Dobrna« Trbovlje':
Duh Jože (1954) s pravico nastopa na prija-'
celjskih in prvenstvenih tekmah od 15. 8. 1953.
Cesar Franc (1929) s pravico nastopa na prija-
teljskih in prvenstvenih tekmah od 15. 8. 1953.,
florjanc Silvo (1929) s pravico nastopa na pri-
jateljskih in prvenstvenih tekmah od 15. 8. 1953.
Za ŽSD Celje:
Bukvič Mijo (1932) s pravico nastopa na pri-
jateljskih in prvenstvenih tekmah od 6. 8. 1953.
Za SŠD »Kovinar« Štore:
Zimmer Herman (1932) s pravico nastopa na
Prijateljskih in prvenstvenih tekmah od 19. 8.
*95"5. Kožuh Marjan (1956) s pravico nastopa na
prijateljskih in prvenstvenih tekmah od 19. 8.
"55. Kajne Stanko (1956) s pravico nastopa
"a   prijateljskih   in   prvenstvenih   tekmah   od
8. 1955. ■
^ NK »Svoboda. Trbovlje:
. »ozelj Ivan (1957) s pravico nastopa na pri-
jateljskih in prvenstvenih tekmah od 19. 8.
*955. Botič Mišo (1954) s pravico nastopa na
PJUafeljskih in prvenstvenih tekmah od 19. B.
SD »Rndar« Trbovlje:
. Jordan Silvo (1956) a pravico Bastop* m& pñ-
"teljskih in prvenetTemih tekniak mI If.     1953.
Kink Janko (1956) s pravico nastopa na prija-
teljskih in prvenstvenih tekmah od 19. 8. 1953.
Za ŠD »Bratstvo« Hrastnik:
Rus Zvonimir (1956) s pravico nastopa na pri-
jateljskih in prvenstvenih tekmah od 2f-  8. 1953
Na osnovi člena 20. Pravilnika o registraciji
nogometašev  se  registrirajo:
Za NK »Kladivar« Celje:
Glinšek Vlado (1924) — bivši član ZSD Celje
— s pravico nastopa na prijateljskih tekmah
od 18. 11. 1953 in prvenstvenih tekmah od 18. 2.
1954. Registracijska komisija NP Celje
ŠPORTNA
— Kakšen je bil včerajšnji rezultat
nogometne tekme?
— Nič proti nič.
— In ob polčasu?
PONEDELJKOVA...
Martin Zapit je pozno oziroma zgo^
daj legel. Zbudi ga budilka. V drema-
vici jo nese k ušesu in vpije: Taka ne-
sramnost, halooo, najprej zlodej pokli-
če, potem se pa niti ne oglasi.
CELJSKE BODICE
POVODNA MOJCIKA
(Skrajšana priredba po Prešernu)
Od nekdaj lepe so Celjanke slbvele,
aV lepše od Mojce bilo ni nobene,
nobene ni tujcem b'lo bolj zaželene,
ob času Kongresa točajke nobene.
Se bolj ko pod slapom Savinja čista,
tam Mojca je daleč najlepša bila.
Je znala obljubit', ni znula odreči,
bit' tujcem priljudrm, domačim
prevzetna,
hmeljarje unemat', bit' strašno prijetna,
res, z îJSemi bila je kar najbolj koketna;
nikogar ni h'tela voditi za nos,
kdor prišel je blizu, vsak bil j% je kos.
V Logarski dolini že v trato zeleno
so hupe slovesa turobno zapele,
ko zmerom roke so še Mojce želele
nastale naposled zmešnjave so cele,
bila njih povod je pač Mojca brhka...
in prej niso šli, da je k avtu prišla.
(brez Prešerna)
Potem hmeljarji so odšli,
a Mojca v jezi je za njimi ггХл,
najraje v besu bi umrla...
Skočila bi v vodo in se utopila,
če se Savinja ne bi ji
pred nosom skrila...
POZOR!
Nudimo v neomejenih količinah
jabolčnik izpod preše
Cena 35 din
(franko tovarna v posodi kupca).
Pohitite z naročilom!
Naročila izvršujemo promptno!
TOVARNA ZA PREDELAVO
SADJA
SAD — CELJE
Telefon 23-38
Za smeh
in dobro voljo ...
UČINKOVITA REKLAMA
V predsobi ravnatelja trgovine sedita
dva trgovska potnika. Ravnokar sta po-
slala tajnico nazaj k šefu, češ naj pre-
kliče izjavo, da ju noče sprejeti in naj
ju vendarle sprejme.
Tedaj je prišel <na vrata kar sam rav-
natelj in ju mrko gledal:
— Nič ne bom kupil. Imam vsega
dovolj, le kupcev ne. Mi je zelo žal.
— O tovariš ravnatelj, le poslušajte
me, pa sem prepričan, da boste kupoli,
— je pohitel eden, medtem ko je drugi
„že vstajal, da bi šel.
— ... Poglejte tele naramnice, — je
hitel vsiljivo prvi. — Zadnjič je nek
naš kupec, ki je bü alpinist, padel v
prepad. Med padcem se je za naram-
nico obesu na škrcelj, ki je štrlel iz
skale in naramnice se niso strgale. Po-
skusite, kako so močne ...
Ravnatelj je odkimal in namignil
drugemu, naj še on pove kako debelo.
Le-ta se ni obotavljal. Ni mogel pre-
boleti, da bi njegov konkurent imel
večjo fantazijo od njega, pa je začel:
— Kupec naših čevljev z gumijastimi
podpis je zadnjič sklenil storiti sa-
momor. Skočil je z ljubljanskega ne-
botičnika. Ko je prüetel na tla, ga je
vrglo nazaj v zrak. Tako je odskako-
val, padel, se vračal ipod nebo, da so
ga morali, kljub protestu ustreliti, da
ne bi umri od lakote... — se je odre-
ci drugi in prodal pedeset parov čev-
ev.
POZABLnVI POTNIK
Trgovski potnik je ves dan na F>oto-
iju. Ko prispe v kraj, kamor je bil
'an ugotovil,   da je pozabil naslov
ietja, kjer bi se moral zglasiti. Re-
vež gre na pošto in telegraf ira svoje-
mu direktorju:
— Kako se imenuje F>odjetje, kamor
sem poslan?
— Ime podjetja je Alkopromet in
varn je ime Jože Kovač, — je glasu
odgovor.     »
UJEL GA JE
Posnemalec živalskih glasov je prav-
kar prenehal rjuti, ko je posnemal le-
va. Prijazno se prikloni Sn reče:
— Oix)zarjam vas, znam posnemati
vse živali. Izberite.
^ — Posnemajte postrv, — se odreže
eden, ki so ga ušesa zabolela.
JEDILNIK PO ČASOPISNEM REDU
* v
Mož je in čita. 2ena, ki mu nosi je-
dila na mizo, vpraša:
— Kdaj naj prinesm jajca, pri špor-
tu, uvodniku ali pri borznih poročuih?
HVALEŽNOST...
— Ja, svet je dandanes nehvaležen.
Redkokdaj se zgodi, da dobi kak zdrav-
nik spomenik po svoji smrti.
— Kako da ne? Na pokopališču ' jih
je pokio, — odvrne hvaležni pacient.
NI VEDELA ...
Sodnik: Obtoženi je torej splezal sre-
di noči v vašo sobo, vzel z omarice
zlatnino in odšel. Zakaj niste vpili in
klicali na pomoč?
Tožnaca: Ja, vesrte. Ko pa nisem т
prvem hipu vedela kaj ргатгаргат hoče.
Dalmatinski
ROBINZONI
Ciril RakuSa
(Nadaljevanje in konec.)
Začudil sem se, ko so nam otroci
prinesli z morda 100 metrov visokega
hriba planinsko cvetje, enoijan in pla-
ninski nagelj, ki rasteta pri nas dokaj
visoko v hribih.
Kaj bi še povedal o otoku samem?
Na zahodnem delu se dvigajo skale
strmo iz morja lin se proti vzhodu iz-
gubljajo položno v obliko lijaka, ki
ima rodovitno zemljo in kruha za vse
otočane. Studenčnice tam ni. Deževnica
se steka raz vseh strešnih žlebov v
skupno cisterno. V tej je jegulja, ki
ima to lastnost, da požre vse, kar ne
spada v pitno vodo. Po 10 do 15 letih
je jegulja mastna in debela do 8 cm.
Dodatek soli še izboljša vodo.
V luki pristane ribič-gobar. Nabral
je ob obali lep kup gob različne kako-
vosti in velikosti. Lep in tudi včasih
težak zaslužek. Po cele dneve stika za
gobami brezuspešno, dokler se mu sreča
ne nakloni. Potem pa, tiho kot miš,
nastrga iz skalovja gob, kolikor more.
Se sosedu ne pove, dokler ni izčrpal
svojega legla. Ce bi imel potapljaško
napravo, bi bila stvar tako enostavna,
da bi bilo kaj. Toda tudi na tem pod-
ročju vlada pri nas še primitivnost.
Lep je tak otok. Hotel bi biti vsak
dopust tam. Toda za stalno? Brez vsa-
ke trgovine, brez vsake pošte, ceste,
odrezan od vsega sveta! Nakup živil je
velik dogodek. Eden napne jadra in
nakupi v najbližjem kraju živež za ves
otok. Zjutraj gre na pot in se vrne
zvečer, ako »bude dobar vitar«. Ce ne,
pa mora čakati na drugo popoldne. Ce
je to za časa ribolova, je izgubil dva
dni. Kvečjemu, da imajo na otoku eno
barko odveč in se na ta posel spravijo
ženske same, ki so včasih tudi mornar
in pol.
Na odprtem morju srečamo ribiča:
»E, ima ribu?« »Nema!« Natomi: »Ovde
ima cigarete!« »E, onda ima ribu!« In
že je veslal proti nam. Za 40 Ibar nam
je drage volje dal 25 lepih brancinov,
ki so — kakor znano — prvovrstna riba.
Kaj je njemu za denar, ako »nema ci-
garete«! Ko so bile ribe ocvrte, jih je
Berto razdelil: »O, fantje, vsak po tri,
osemkrat tri je štirnodvajsti, in CirU,
ki je najbolj suh, dobi štiri.« Zadovolj-
stvo! Pa še malo pršuta ki vina in kafe!
Kaj hočeš boljšega. Z vinom smo imeli
večkrat križ. Dopoldne je bilo vino kar
dobro. Toda, ko je šlo proti večeru,
je šlo tudi vino proti koncu in Berto
je prUil vode, da je bila bevanda vča-
sih kar roza, da smo si lahko izplahnili
svoja ribja grla. »Izvolite piti braća
Slovenci?«
Naj mi Robinzoni ne zamerijo: ko je
Berto pripravil polipe, tiste majhne, ki
bruhajo tinto, in jih pripravil z oljem
in kisom, tako da so bui le na pol
umiti, na pol pa še črni, hm, hm, rekli
so, da je to p>o mornariško. Ti mi pa
niso šli. Imam že rajši pečenega ptiča.
Karlo si je predstavljal Robinzone
vse drugače. Prinesel je s seboj pidža-
mo, zračno blazinico in še marsikaj,.kar
potrebuje na letovanju kot boljši člo-
vek. Medtem ko mi ostali: modre de-
lovne hlače, Sing-Sing srajco — morski
roparji!
Zlezem ix>d krov. Za mano se priko-
tali Karlovih 96 kilogramov. Prostor je
nizek. Hotel si je pripraviti udobno le-
žišče. Toda medtem, ko je lezel na svoj
prostor, sem jaz podal skozi zadnjo od-
prtino krova Godniču Karlovo zračno
blazinico in podzglavje. »Oštja, kje su
moje stvari?« Nič ni pomagalo: zlezel
je zoi>et na krov po svoje stvari. Toda
medtem je Godnič vrgel vse Karlove
stvari zopet pod krov. In tako je ubogi
Karlo lezel pod krov, na krov, pod krov
in tako dalje, dokler ga ni minila po-
trpežljivost: »Ma, fantje, ne stujte. Vsak
špas ki je dober an bot, ma ne dese*
botov.« Ker smo mu dali »ražon«, j*
dobil tudi svoje stvari. Preden se je
vlegel, mi je rekel Karlo: »Ma znaš,
Ciril, barka, ki mene me ne vidi več!«
Ne bom našteval vseh otokov, ki smo
jih obredli: Pašman, Dugi otok, Verga-
da, Zut, Hrušica, Rogoznica in seveda
Murter. Kaj pomeni ime Murter? Ko
so se Dalmatinci borili proti Beneča-
nom, le-ti niso mogli zavzeti tega otoka
kljub težkim izgubam. Zato so imeno-
vali ta otok Morta terra (mrtva zemlja).
Baje!
Krenuli smo proti jugu. Mimo Šibe-
nika, mimo vseh Kaštelov (Kaštel stari.
Kaštel novi itd.) do Trogira. Iz prijazno-
sti nam je tamošnji lekarnar razkazal
in raztolmačil vse znamenitosti Trogira.
Ni moj namen, na tem mestu goniti
zgodovino in zemljepis. Zadostuje naj,
da je ves Trogir en sam spomenik. Ker
je bü vodnjak francoskega generala
Marmonta suh, smo krenüi »braća Slo-
venci« v gostilno. Toda ne mislite slabo
o nas: nismo se vedli kakor kravice in
niti ne kakor dojenčki kravdc. Saj ta
izpije tudi gladko več kakor en liter.
Pač pa zapeli smo lepo in zaigrali, da
se je pred gostüno nabralo pol Trogira
V Divuljah je büo pomorsko letališče.
Ko smo pluli mimo, so bui častniki in
drugi pred paviljonom pri večerji. Raz-
dalja kakih 500 metrov. Zaigral sem
pesem »Mala Floramy«, ki jo pozna
vsak Dalmatinec. Na mah je vse pu-
stilo večerjo in stopüo bliže k obali ter
poslušalo, dokler nisem prenehal.
Ce danes primerjam: V Dalmaciji mi
je čas minil mnogo prej kot v kaznil-
nici ali v Dachauu.
Karlo, Godnič in jaz smo se poslovui
in se vrnili domov z Godničevim avto-
mobilom. Lepo ob obali. Na vsakih ne-
kaj kilometrov kako letovišče. Tu smo
se skopali, tam okrepčali, tu zopet kaj
zaigrali, da smo spravili letoviščarje
malo iz sebe.
Zmračilo se je. Pred nami dirka po
cesti zajček. Luč ga slepi, da ne najde
poti iz žarometa. Ce je Godnič utegnü
pravočasno ugasniti luč, je bü revček
rešen, ker 50 km na uro ga kmalu do-
hiti. Hvala bogu, nimamo nobenega
dolgouhca na vesti. Zanimivo, da smo
v teku ene ure naleteli na nič manj
kot na petnajst takih nočnih prijateljev.
Pri Novem smo zapustili obalo, adio
murje! in krenüi čez Liko proti Za-
grebu. Ti divna Lika! Amerikanci so
vzhičeni, če vidijo kako bluzo z našimi
narodnimi vezeninami. Kako bi šele
gledali, če bi videli na polju, kako
fantje in dekleta nalagajo seno — in
vsi v takih paradnih oblekah!
Naselja vedno gostejša, hiše vedno
višje, Zagreb je tu. Adio, Godnič, »ipej
stuj dobro!«
Karlo in jaz imava še skvipno pot do
Celja. Nič nisva goVorila v vlaku. Za-
vila sva se v kopreno spominov in bil
bi greh, če bi ta zaključek kakor koli
motüa. Bilo je prelepo!
Jadransko morje! Ce je bilo lex», smo
peli: »Buči, buči, morje adrijans'ko!« Ce
pa nam je nagajala burja, smo samo
črke. v pesmi spremenili: Muči, muči
(molči) burja adrijansko!«
Da, da! Kakor plavolasa deklica, vča-
sih pa kakor temnooka Dalmatinka! Ce
ljubiš morje, je lepo, kadar je mimo
in gladko v jasnem soncu. Lepo in ve-
ličastno pa je tudi, kadar je razbur-
kano! Ce ga ljubiš. Ljubezen je naj-
močnejša sua na svetu, ki premaga vse
ovire, dobro in zlo. Godbenik, če je še
tako lačen, ne bo opustil svoje violinie,
pomorščak ne svojega morja, če je še
tako besno, siromak ne svoje zemlje,
če je še tako borna. Vsak je srečen na
svoji zemlji!
DELAVCE, ZIDARJE IN VAJENCE SPREJMEMO. DEU)
ZASIGURANO ZA VSO ZIMSKO DOBO. DELA SE LAHKO
TEC UR DNEVNO!
Gradbeno podjetje IVIoste
LJUBLJANA
Zaloška cesta 51 a
stran 6
»Savinjski vestnik«, dne 22. avgusta 1953
Stev. 33
Telesna vzgojain šport
Atletika
kladivar : odred 78j5>
Preteklo soboto se je vršil na atletskem sta-
dionu v Celju zanimiv dvoboj moških ekip
dveh najmočnejših atletskih kolektivov .Slove-
nije. Celjani so tudi v tem srečanju dokazali,
da trenutno v Sloveniji še nimajo v atletiki
resnega konkurenta. Močno oslabljena ekipa
Kladivarja je prepričevalno premagala Odre-
doYce kar z 19 točkami razlike.
Vipotnik Andrej je zopet postavil rekord!
Na 1500 m je s časom 4:02,2 dosegel mladinski
slovenski rekord in s tem povečal bilanco svo-
jih letošnjih rekordov. Hane je presenetil v
teku na 5000 m, kjer je v sijajnem teku, ki ga
je odlikoval močan tempo, dosegel rekordni
čas — 15:08,2. S tem časom se je Hanc uvrsfil
med slovenske rekorderje in je črtal iz se-
znama dosedanjega nositelja tega naslova Mu-
stapiča. Izboljšanje rekorda je preko 3 sekun-
de! Gole Edi je v tem srečanju dosegel naj-
boljši rezultat v metu diska in je s 45.07 m
postavil nov celjski rekord. Kopitar Jože je
že v stari formi in se je v tem srečanju re-
vanžiral Plutu (O) za poraz na slovenskem pr-
venstvu. Z rezultatom 57,12 m je v metu kopja
dosegel svoj letošnji najboljši rezultat. Od
Tseh nastopajočih atletov pa je Pokorn (O) do-
segel najkvalitetnejši rezultat v skoku v da-
ljino s 7.26 m. Pokorn je prvi Slovenec, ki je
preskočil mejo 7 m in je z doseženim rezul-
tatom postal nov slovenski rekorder v tej di-
sciplini. Njegov rezultat je letošnja najboljša
storitev v skoku v daljino v Jugoslaviji. Tudi
Majcnova je v isti disciplini dosegla daljavo
kar 5.50 m, kar je njen osebni rekord in letošnji
najboljši rezultat v FLRJ. Do novega rekorda
pa ji manjka še 10 cm . . . Od 12 tekmovalnih
disciplin je Kladivar pobral kar 10 zmag in^
4 druga mesta. Kladivar si je s to zmago utr-'
dil svoj ugled, ki ga uživa v slovenskem in
jugoslovanskem merilu. Nas atletske opazovalce
pa le preseneča, da je društvo s tolikšnim šte-
vilom sprinterjev že kar drugič zapovrstjo do-
živelo poraz proti Odredu v štafeti 4X100 m,
čeprav je štafeta Kladivarja bila oslabljena
(brez Lorgerja im Petauerja).
Nogomet
KLADIVAR : RUDAR 4:2 (3:1)
V nočni tekmi je preteklo soboto Kladivar na
Glaziji zopet premagal Rudarja iz Trbovelj.
Zaradi šibkega toka. kljub močnim žarnicam,
ni bilo igrišče dovolj razsvetljeno, kar je mo-
tilo gledalce in igralce. Po koristni igri je Kla-
divar dosegel zasluženo zmago, čeprav bi po
številu zrelih priložnosti pred vrati Kladivarja
lahko Rudar dosegel boljši rezultat. Domačini
so že v prvem polčasu dosegli vodstvo treh go-
lov po Dobrajcu in Marinčku (2), Florjane od
Rudarja pa ie zmanjšal na 3:1. V drugem pol-
žasu se je Rudar močno trudil, da bi dosegel
vsaj izenačenje, vendar so njegovi napadalni
igrači v zaključnih akcijah delali grobe na-
pake. Dobrajc in Kavšek sta v drugem pol-
času dosegla vsak za svoj klub še po en zgo-
ditek.
ZSD CELJE : DOBRNA 3:3 (2:1)
V kvalifikacijski tekmi za vstop v vzhodno
skupino slovenske lige so nogometaši Celja
doma dosegli le eno točko. Tekma sama je bila
zelo slaba in prav nič vredna naslova kvalifi-
kacijske tekme. Izgleda, da bo kvaliteta nove
slovenske lige s takšno stopnjo nogometne igre
še bolj padla kot v pretekli sezoni. Mnenja
smo pač. da bi po osmih letih sodelujoča dru-
štva v slovenski ligi morala pokazati malo več
smisla za to igro kot smo jo videli v nedeljo
pri obeh nastopajočih moštvih.
RUDAR (Vel.) : KLADIVAR (ml.) 6:5 (4:0)
Mladina Kladivarja je v nedelj nastopila v
Velenju proti novemu članu slovenske lige. Ve-
lenjčani so v prvem polčasu natresli Kladivar-
ju kar 4 gole. V drugem polčasu pa so mla-
dinci Kladivarja lepo zaigrali in dosegli izena-
čenje. V borbi za zmago so bili domačini uspe-
šnejši in so v finišu le dosegli zmagoviti gol.
V zadnji minuti igre je Piki zapravil možnost
za dosego neodločenega • rezultata, ker je za-
streljal U metrovko.
PIONIRJI:
KLADIVAR : RUDAR (Trb.) 4:3 (2:2)
V predtekmi k prvi nočni tekmi pretekle so-
bote so pionirji Kladivarja s tesnim rezulta-
tom premagali mlade Trboveljčane. Celjani so
zmago dosegli šele v zadnji minuti. Za Kladi-
varja so bili uspešni strelci: Franc. Kolenc, Jä-
ger in Cafuta. Tako so tudi najmlajši nogome-
taši pokazali, da so trenutno Celjani v vseh
kategorijah — člani, mladinci in pionirji —
boljši od Trboveljčanov.
NOGOMET NA KOZJANSKEM
V nedeljo se je ob lepi udeležbi občinstva
vršila povratna nogometna tekma med Podsredo
in Kozjem. Ze v prvi tekmi v Podsredi so zma-
gali Kozjani z 8:1 (4:0) in so tudi v nedeljo
pokazali svojo nadmoč na Podsredo na doma-
čem igrišču s 7:1 (5:1). V obeh tekmah sta obe
moštvi igrali v pravem špoitnem duhu in so
bili gledalci nad prikazanim nergometom zado-
voljni, posebno jih je navdušila plodna igra
Kozjanov. Sodnik iz Celja je bil odličen.
Košarka
MLADINA CELJA POSKRBELA ZA PRE-
SENECENJE!
V propagandnem košarkarskem turnirju, ki se
je v nedeljo vršil v Mestnem parku, je mla-
dina ZZD Celja presenetila svoje klubske li-
gine igralce, ki jih je premagala s 33:26, ko-
šarkarji Partizana iz Šoštanja so se jim pre-
dali brez barbe z 20:0 in tako so mladinci po-
brali zmago na tem turnirju pred svojimi
mojstri!! Ligaši Celja so premagali Soštanjčane
z 48:39 in se s tem uvrstili na drugo mesto.
Podcenjevanje   mladine   se   vedno   maščuje . . .
USNJAR (Šoštanj) : VELENJE 29:57
Pretekli četrtek so mladi košarkarji iz Ve-
lenja v postavi Bračun, Glavač, Kmecl I, Kmecl
II, Končan, Ževart premagali kompletno ekipo
slovenskega ligaša iz .Šoštanja z visokim rezul-
tatom 57:29. Medtem ko v polju niso pokazali
ravno lepe igre, pa so pokazali svoje sijajne
reaiizatorske sposobnosti. Pri domačinih sta se
odlikovala Bračun in Glavač, pri gostih pa so
delno zadovoljiil Ložak, Arzenšek in Ribnikar.
Sodil je še dokaj dobro \atek iz Sošt<^nJ4.
Hokej na travi
KLADIVAR : ILIRIJA 0:6
V nedeljo se je vršila v letošnji sezoni prva
hokejska tekma na travi v mestu Celju, ki je
privabila na Glazijo okrog 200 gledalcev. Obe
moštvi nista prikazali koristne igre. Ljubljan-
čani so po uspehih z Železničarjem iz Mari-
bora bili prepričani v lahko zmago, Celjani pa
so tudi računali na uspeh, saj so v letošnjem
letu že dvakrat dosegli z Ilirijo neodločen re-
zultat. In točke so Kladivarju prav tako po-
trebne kot nasprotniku! V drugem polčasu pa
so Ilirjani izgubili živce in so po 16 minutah
igre po trčenju Petka z njihovim igralcem
Redkom kar složno zapustili igrišče. Pri tem
odhodu so celo pozabili na najosnovnejši šport-
ni bon-ton, da o kulturnem obnašanju sploh ne
govorimo in niso pozdravili niti se rokovali s
celjskimi >pionirčki< (saj povprečna starost
gralcev Kladivarja znaša le 16—17 let!). Po
končani tekmi so dajali čudne izjave v gar-
derobi in so sodnika — Ljubljančana, pa tudi
službujočega delegata napadli s kaj nekultur-
nimi izrazi. In končno: >V Ljubljani bomo že
dosegli svoje pravice, protest bo itak ugodno
rešen v našo korist!« Ali ne zveni takšna iz-
java malo čudno? Ljubljana, Maribor, Celje
ali pa katero koli drugo mesto — vsem šport-
nikom naj velja: Socialistična plat našega špor-
ta se mora odražati v vzgojnem namenu, saj
>bi< naj vsa naša športna aktivnost in s tem
še predvsem športna tekmovanja, ki se vrše
pred gledalci, pokazala vzgojno vrednost tega
udejstvovanja in moralne kvalitete nastopa-
jočih igralcev. Ce igralci v športnih nastopih
tega ne morejo pokazati, potem najlepša hvala
za vsako športno tekmovanje, rezultate in kva-
liteto, ki je bila dosežena preko vseh najosnov-
nejših kulturnih navad, ki so udomačene že
pri vseh naših povprečnih ljudeh, upajmo, da
bo republiška zveza v Ljubljani resno pretre-
sala >protest< Ilirije in prinesla pravično raz-
sodbo, ki pač ne more biti takšna kot so jo
igralci napovedali že v naprej v Celju in tor-
kovi  številki  Slov.  Poročevalca! j
Tenis
BRANIK : KLADIVAR 5:0
V nedeljo so mladi teniški igralci Kladivarja
nastopili doma proti rutiniranim igralcem Bra-
nika. Celjane sta zastopala Stiglic in Fajs, ki
jim ni uspelo dobiti vsaj enega seta. Vendar
smo lahko zadovoljni, da je po tolikih letih
mrtvila vendarle prišlo tudi do aktivnosti v
teniškem športu v našem mestu, saj so števil-
na teniška igrišča doslej le propadala. Vsak
začetek je težak, kvaliteta pa se doseže le po
daljšem obdobju in je rezultat vztrajne vadbe
in tekmovalnih nastopov. Na začetku te poti
pa so porazi neizbežni. Rezultati: Lovrec—Fajs
6:0, 6:2, Rajher—Stiglic 6:1, 6:2, Lovrec—Raj-
her : Stiglic—Fajs 6:0, 6:3, Rajher—Fajs 6:1,
6:2 in Lovrec—Stiglic 6:1, 6:1.
PRED MNOŽIČNIMI TEKMOVANJI:
Teren se prebuja . . .
v zvezi z razpisom množičnih tekmovanj do-
biva tudi pri nas skrb za izvedbo teh propa-
gandnih nastopov določnejše oblike. V Celju
je pred dnevi zasedal koordinacijski odbor iz
zastopnikov vseh celjskih društev, Partizanske
organizacije, OSS in mladinske organizacije.
Formirana sta bila dva ločena odbora, ki bo-
sta skrbela z organizacijo teh tekmovanj v Ce-
lju in Celje-okolici. Zaradi obsežnosti okoli-
škega okraja in zajetja èim» večjega števila
prebivalstva po občinah bo v Celje-okolici usta-
novljenih več sektorskih odborov, ki bodo skr-
beli neposredno na terenu za pestra tekmovanja
in nastope v najrazličnejših osnovnih panogah
telesne vzgoje. Savinjska dolina bo imela kar
dva takšna odbora, enega v Žalcu, drugega v
Gomilskem. Gomilski sektor bo vključeval
Vransko, Tabor, Braslovče, Gomilsko, Prebold
in vasice, ki obkrožajo navedene kraje, sektor
T Žalcu pa Polzelo, Šempeter, Žalec, Petrovce,
Zabukovco, Griže, Liboje in bližnje vasice. Tek-
movanja ▼ vsej Savinjski dolini se bodo vršil*
šele v mesecu septembru zaradi obiranja hme-
lja. Drugi sektorji : Kozjanski (Kozje, Buče,
Pilštanj, Prevorje — ena skupina in Polje ob
Sotli, Imeno, Podčetrtek, Pristava, Zibika —
druga skupina), rogaški (Rogaška Slatina, Ro-
gatec, Podplat. Kostrivnica), šmarski (Šmarje,
Sladka gora, Št. Vid pri Grobelnem), šentjur-
ski (Šeutjur, Dramlje, Grobelno, Ponikva, Što-
re), konjiški (Konjice, Loče. Zreče, Stranice),
vojniški (Vojnik, Dobrna, Vitanje, Nova Cer-
kev, Škofja vas, Frankolovo), laški (Laško,
Rimske Toplice, Sv. Jedert, Breza, Št. Lenari)
in sektor za Planino, Dobje, Jurklošter, Št. Vid
pri Planini. Vse vasice, ki niso naštete v ome-
njenih sektorjih naj se priključijo najbližjim
centrom.
V katerih disciplinah se naj izvedejo tekmo-
vanja, smo navedli že v prejšnji številki naše-
ga lista. S tekmovanjem pa ni odlašati! Ne ča-
kajte direktiv in tekmovalnih komisij iz Ce-
lja! V vseh krajih se naj formirajo krajevni
odbori, kjer se naj določi tekmovalni program
in čas ter kraj tekmovanja. Kjer ni partizan-
skih društev naj prevzame pobudo za ta tek-
movanja mladinska organizacija, kjer pa ni
mladinskih aktivov pa naše učiteljstvo!
Na terenu je zadnjo nedeljo bilo že več pro-
pagandnih tekmovanj, na katerih so pa nasto-
pali že organizirani športniki in telovadci.
V Šentjurju je TVD Partizan prikazal v ce-
lodnevnih nastopih pestro vsebino dela v dru-
štvu. V gostih je imel partizauovce iz Konjic.
Mladina se je med seboj pomerila v namiznem
tenisu, kjer so zmagali domačini, v nogometu,
kjer so bili boljši Konjičani (5:5), v odbojki,
kjer so zopet zmagali gostje s 3:0, nakar so
prikazali še številnim gledalcem košarko v pro-
pagandni tekmi, pionirke so nastopile z vajami
na tleh, mladinke in članice na dvovišinski
bradlji in parterni gimnastiki, mladinci in člani
pa so pokazali več drznih preskokov čez konja
in stiliziranih vaj na bradlji. Skupno je na-
stopilo preko 80 telovadcev .in športnikov.
Tudi v Polzeli je TVD Partizan izvedlo pred
številnimi -ledalci svoj javni telovadni nastop,
ki je v propagandnem oziru dosegel svoj efekt.
Telovadci iz Celja—Gaberje so na raznih orod-
jih in vajah na tleh pokazali vso lepoto in ko-
rist vadbe v partizanski organizaciji.
V Laškem so priredili športni dan nogome-
taši. Tudi ta prireditev je močno uspela, če-
prav domačini niso izšli kot zmagovalci na no-
gometnem turnirju.
V Celju bo ta mesec še vrsta- kvalitetnih
športnih prireditev, ki bo privabila na tisoče
gledalcev. No, v septembru pa pričakujemo, da
se bodo ti številni gledalci pomerili tudi med
seboj na zelenih igriščih, nekateri pa že v tem
mesecu, in to v odbojki, nogometu, plavanju,
atletiki, namiznem tenisu, kegljanju in drugih
telesnih vajah in igrah.
Naš list bo spremljal vso aktivnost v zvezi
s tem množičnim tekmovanjem na našem te-
renu in pričakuje, da bo lahko pisal res raz-
veseljive reportaže o pestrem življenju in udej-
stvovanju naših ljudi po igriščih in ob raznih
potojcih, kjer se bodo pomerjali v zdravem tek-
movanju med seboj pionirji, mladina, pa tudi
starejši prebivalci — saj za telesno gibanje in
igro ni človek nikoli prestar!
Športni spored:
Sobota, 22. t. m. ob 15.30 uri na Glaziji:
začetek nogometnega mladinskega prvenstva
Slovenije. Sodelujejo finalisti: Odred in Že-
lezničar iz Ljubljane, Branik iz Maribora in
domači  Kladivar.
Ob 20. uri — nočna nogometna tekma Bra-
nik  : Kladivar — liga moštvi.
Nedelja, 25. t. m. ob 10. uri na Glaziji:
prvenstvena tekma v hokeju na travi Želez-
ničar (Maribor) : Kladivar.
Ob 10. uri na plavališču Celja — prijateljski
plavalni dvoboj — Rudar (Trbovlje) : Celje.
Ob 15.30 uri na Glaziji — nadaljevanje mla-
dinskega nogometnega prvenstva Slovenije, ki
bo v finalnem srečanju odločilo o novem pr-
vaku Slovenije.
Sreda, 26. t. m. ob 20. uri na Glaziji:
nočna nogometna tekma »Lokomotiva (Zagreb)
: Kladivar?
Sobota, 29. avgusta in nedelja, 30. avgusta:
največja  atletska  prireditev  letošnje  sezone
v okviru III. kola zvezne atletske lige
CRVENA ZVEZDA (Beograd) : KLADIVAR
Nastopajo moške in ženske ekipe.
KRATEK KOMENTAR:
Mladinsko nogometno prvenstvo Slovenije bo
po zadnjem mladinskem turnirju osmorice zo-
pet kvalitetna prireditev. Na tem turnirju pri-
čakujemo mnogo od Kladivarja — mladinskega
prvaka vzhodne skupine slovenske lige. Nočna
tekma z Branikom bo še posebej privlačna —
saj je Branik po težkih kvalifikacijskih borbah
dosegel legitimacijo za II. zvezno ligo in ima
v svojh vrstah že nekaj novih igralcev, ki so
znatno okrepili moštvo. Razsvetljava na Glaziji
bo mnogo boljša kot zadnjič proti Rudarju —
saj je DES v Celju zagotovil, da bo napetost
toka močnejša in v tem času ne bo slabil omrež-
ja kot v preteklem tednu! Hokejisti Kladivarja
imajo v gostih večletnega prvaka Slovenije, ki
mu bodo postavili v bran močnejšo ekipo kot
v Mariboru. Naslov letošnjega prvaka Slovenije
v hokeju na travi bo odločala prav ta tekma!
Največji športni dogodek pa se nam obeta pri-
hodnji teden, ko bodo pri nas nastopali atleti
in atletinje najmočnejšega atletskega kolektiva
v Jugoslaviji — Crvena zvezda iz Beograda, ki
ima t svojih vrstah večje število državnih re-
korderjev in reprezentantov!
Sah
Uspeh Drakslerja in Plavčaka v Novem mesta
Na mladinskem prvenstvu Slovenije v Novem
mestu je v polfinalu v 1. skupini zasedel Draks-
ler, član Celjskega šahovskega kluba, 2. do 3.
mesto s 7 in pol točkami. S tem uspehom je
dosegel I. kategorijo, obenem pa še vstop v fi-
nale. Tudi Plavčak (član CSK) je v tem tekmo-
vanju napredoval iz III. v II. kategorijo, kar je
zanj lep uspeh. V drugi skupini polfinala je
delil četrto do šesto mesto s 7 točkami.
SIMULTANKA
Sindikalna šahovska sekcija Cinkarna je pri-
redila v ponedeljek, dne 17. t. m. simultanko,
ki jo je igral prvokategornik Slavko Vrhovec,
član LUSK iz Ljubljane. Po treh urah igranja
je Vrhovec dobil 14 partij, 2 izgubil in 2 remi-
ziral. Zmagala sta Brečko Ladislav in ing. Pi-
puš Iskren, remizirali pa Koklič Franc in Pri-
možič. ^^^^^^^^^^^^^
KEGLJAŠKO TEKMOVANJE . ZA PRVENSTVO
K. C. CELJE KONČANO
Od 5. do 10. VIII. 1953 so tekmovali posamez-
niki in ekipe za prvenstvo K. C. Celje v na-
rodnem slogu za leto 1953.
Ekipe so tekmovale v dveh borbenih igrah na
kegljišču SŠD Betona, posamezniki pa so s po
100 lučajev mešano tekmovali na kegljišču K. K.
Kladivarja.
Tekmovanje je bilo zelo živahno in na mo-
mente razburljivo, saj je večkrat eden kegelj
odločal o plasmanu.
Ekipno prvenstvo K. C. Celje je s precejšnjo
razliko osvojilo moštvo K. K. Kladivarja v po-
stavi: Rotar, Vanovšek, Hrastnik, Aman, Kara-
djole, Zorko, Truglas, Snedič, Hafner, Tkalčič,
Gerdina, Gobec. Od ostalih klubov vidno na-
predujejo moštva iz Zagorja in Trbovelj, ki so
osvojila II. oziroma III. mesto.
Vrstni red ekip je naslednji:
K. K. Kladivar, Celje, 650, K. K. Proletarec.
Zagorje, 594; K. K. Svoboda, Trbovlje, 593; K. K.
Bratstvo, Hrastnik, 585; K. K. Rudar, Trbovlje
580; K. K. Beton, Celje, 510; K. K. Kovinar, Stored
466; K. K. Tchnometal, Celje, 465 podrtih kegljev.
Tri prvoplasirane ekipe. t. j. K. K. Kladivar,
K. K. Svoboda in K. K. Proletarec, bodo sodelo-
vale na prvenstvu Slovenije meseca septembra
v Mariboru na novo zgrajenem štiristeznem
kegljišču Konstruktorja.
V tekmovanju posameznikov je bil najuspeš-
nejši član Kladivarja tovariš Vanovšek, ki je
osvojil prvenstvo K. C. Celje za leto 1953.
Vrstni red posameznikov je naslednji:
Vanovšek, Kladivar Celje, 390; Truglas, kla-
divar Celje, 378; Cafuta, Beton Celje, 371; Haf-
ner, Kladivar Celje, 368; Presinger, Kladivar
Celje, 363; Tkalčič, Kladivar Celje, 363; .\inan,
Kladivar Celje, 361; Stepišiiik, Svoboda Trbov-
lje, 357; Gerdina, Kladivar Celje, 354; Rotar,
Kladivar C^e, 345 podrtih kegljev.
Pri teknrovan^u posameznikov je sodelovalo
32 tekmovalcev, od katerih deset prvoplasirauih
ima pravico do tekmovanja za prvenstvo posa-
meznikov lr5. v narodnem slogu za leto 1953.
Tekmovanje je vodila tehnična komisija K. C.
Celje brezhibno, žal pa je bilo slabo obiskano.
_ Z. D.
SE O ORIENTACIJSKEM TEKU V VELENJU
Medtem ko je dnevno časopisje še dokaj ob-
širno pisalo o športni nedelji in telovadnem
nastopu TVD Partizan Velenje, pa je bilo o
okrajnem prvenstvu v orientacijskem teku na-
pisanega dokaj malo. TVD >Partizan Velimje«
je dalo pobudo za popularizacijo te nove ia
izredno koristne športne panoge. Žal je nale-
telo pri ostalih partizanskih društvih v okraju
na slab odziv in so morale nastopiti na prven-
stvu le tri domače ekipe. Vendar Velenjčani v
teh svojih prizadevanjih ne nameravajo popu-
stiti in upajo, da bodo v bližnji prihodnosti
uspeli organizirati podobno toua širše zasno-
vano tekmovanje — če bodo seveda to dopušča-
la sredstva. In poleg tega upajo, da bodo ta-
krat ostala društva v okraju pokazali za to
večje razumevanje ...
OBJAVE IN OGLASI
OBJAVA
П. gimnazija v Celju objavlja, da bodo po-
pravni in razredni izpiti od 1. do 3., privatni
izpiti pa od 3. do 7. septembra. Naknadni spre-
jemni izpiti za višjo gimnazijo bodo od 4. do
7. septembra. Naknadno vpisovanje dijakov bo
8. septembra. Razpored izpitov bo razviden na
uradni deski.
Otvoritvena proslava bo dne 9., reden pouk
pa se prične 10. septembra.
Ravnateljstvo
OBJAVA
Razpored izpitov na drž. učiteljišču v Celju:
1. septembra: popravni sprejemni izpiti za
I. letnik, pismeni in ustni;
2. septembra: popravni razredni izpiti za L,
II., III. in IV. letnik, pismeni in ustni;
3. septembra: pismeni diplomski izpit in po-
pravni iz slovenskega jezika.
4. septembra: pismeni diplomski in popravni
izpiti z pedagogike.
5. septembra: ustni diplomski in popravni
izpiti.
Pričetek izpitov vsak dan ob 8. uri.
Pričetek rednega pouka dne 10. septembra.
Ravnateljstvo
VAJENSKA ŠOLA ZA RAZNE STROKE V CELJU
OBJAVLJA
da bodo popravni in razredni izpiti 1., 2. sep-
tembra 1953 ob 8.« uri (prošnje do 25. 8.), po-
pravni izpiti končnih izpitov 3. septembra ob
8. uri, sprejemni izpiti za novince s premajhno
šolsko izobrazbo 4. septembra (prijave do 1. 9.
naknadnih izpitov ne bo), teoretični izpiti 3.,
4. septembra ob 8. uri (prijave do 2. sept.).
Vpisovanje v I. razred bo 7. septembra od
8: do 12. ure (predložiti spričevalo, rojstni list,
registrirano učno pogodbo), vpisovanje v II. r.
8. septembra od 8. do 9. ure (spričevalo), v
tretji razred 9. septembra od 8. do 9. ure
(spričevalo).
Natančnejša pojasnila v pisarni (II. gimn.
priti.)  med uradnimi urami.
OBJAVA
Ш Planinsko društvo Celje prireja ob priliki
slavnostne seje za 60-letnico planinske organi-
zacije v Savinjski dolini 29. in 30. avgusta 1953
planinski tabor na Mozirski koči na Golteh. —
Prijatelji gora, vljudno vabljeni!
OBJAVA
Društvo radio-amaterjev obvešča interesente
radiotehnike. da se vršita tečaja A in B v pro-
storih OF doma vsako sredo od pol 7. do pol
pol 8. ure zvečer. V tem času se dajejo po-
jasnila za tečaj.
SLUŽBE
Ravnateljstvo I. gimnazije v Celju razpisuje
mesto hišnika, enega snažilca-kurjača in ene
snažilke.
Nastop službe 15. septembra t. 1. Prošnje s
spričevali poslati do 1. septembra t. 1.
NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEZUÎTNA SLUŽBA
Dne 23. 8. 1953: tov. dr. Čerin Josip, Celje,
Cankarjeva 9. — Nedeljska zdravniška dežurna
služba traja od sobote od 18. ure dalje do po-
nedeljka do 8. ure zjutraj.
HIŠE, POSESTVA, parcele, tovorne in osebne
avtomobile prodajamo in kupujemo v vseh
krajih Slovenije in Hrvatske. Ekonomska pi-
sarna Celje, Stanetova ul. 15.
PREKLICUJEM listek št. 758 Invalidskega'pu-
škarskega podjetja Celje, kot neveljaven. El-
za Vaupotič, Laško.
ŽENSKI VOLNENI, pleteni jopič smo našli. Zi-
danškova 25-11., levo.
SPREJMEMO administratorja ali administra-
torko, samostojno, z daljšo prakso. Samo pi-
smene ponudbe z navedbo dosedanjega služ-
bovanja na Kmetijsko zadrugo Petrovce.
SOBO dobi starejša ženska (upokojenka) za po-
moč v gospodinjstvu in postrežbo stare osebe.
Ostalo po dogovoru. Aškerčeva 3.
SPREJMEMO hišnika za hangar na letališču т
Levcu. Nudimo stanovanje. Prednost imajo
upokojenci. Vprašati Aeroklub Celje, Ljub-
ljanska 16 pri tov. Lakoviču.
PRODAM RADIO >Orioni, 6-cevni in ročno
uro, vse v odličnem stanju. Naslov v upravi.
ZAMENJAM lepo dvosobno stanovanje v centrti
za enakega na periferiji mesta ali kjer koli.
Naslov v upravi lista.
PRODAM krilno (KRILNO) črpalko za hišni
vodovod. Pirher, Cankarjeva 8, Celje.
ZLATO URO z zlato zapestnico sem 17. t. m.
izgubila od Haložana do železniške postaje.
Poštenega najditelja prosim, da jo odda na
upravi lista proti nagradi.
DECIMALNA TEHTNICA, 250 kg, na prodaj т
Celjski tiskarni.
MESTNO GLEDALIŠČE CELJE
Predsezona
Sobota, dne 22. avgusta ob 20. "»i: Krasnat
>Draga Ruth< (gostovanje v Šentjurju pri
Celju).
Nedelja, 23. avgusta ob 18. vri: Krasna: >Draga
Rutht (gostovanje v Šentjurju uri Celju).
Sreda,  26.  avgusta ob 20.  'ni:   Katajev:  >Kva-
dratura kroga« (gostovanj'' v Polzeli).
Sobota, 29. avgusta ob 20 ini: Krasna: >Draga
Ruth«  (gostovanje na Babneiii).
Nedelja, 30. avgusta ob 14. uri: Katajev: »Kva-
dratura kroga« (gostovanje v Topolšici).
KINO UNION CELJE
Od 21. do 24. 8. 1953: »Skalna obzorja«, jugo-
slovanski fim
Od 25. do 28. 8. 1953: »Zidovi Malapage«, ita-
lijanski film
Predstave dnevno ob 18. in 20. uri, ob nede-
ljah ob 16., 18. in 20. uri.
KINO. DOM IN LETNI KINO
Od 20. do 26. 8. 1953: »Nevidni človek«, ame-
riški film
Odp 27. 8. do 2. 9. 1953: »Ljubezen in strup«,
italijanski film
Predstave: Kino Dom dnevno ob 18.15, ob
nedeljah ob 16.15 in 18.15. Letni kino dnevno
ob 20.15.
izidor horvat
KAMNOLOM
Sklep je bil storjen.
Osnažil se je in uredil. Nekje je staknil košček trdega
sira. Sedel je na klado pod orehom in žulil skorje kruha in
tisti sir. Med žvečenjem je prihajal k sebi in ugotovil, da se
bo najedel brez tuje pomoči. »Saj gre tudi brez nje. Lahko
sem brez nje... Treba mi je je! Naj hodi, koder hoče ...
Grobi j ar? .. . Ne, tega ne prenesem!«
Pognal se je kvišku, otresel z obleke drobtine in se spustil
po hribu nizdol.
V gostilni za cesto je našel nekaj tovarišev. Raztreseno so
sedeli, ko da bi si bili tuji. Vsak je imel pred sabo najmanjšo
merico, kakor bi hotel potešiti najhujšo žejo in nato oditi k
počitku. V temačno sobo je zanesel utrinek živahnosti.
»O-hou!« je zategnil kruljavi Vincenc izza peči, ki je bil
v kamnolomu za sla in poleg tega popravljal nalomljene reči
in nosil h kovaču, kar je bilo železnega. Tako si je bil z Grob-
Ijarjem v ožjih stikih. »O-hou, se vidi, da si brez babnice, pa
izrabiš priložnost, kaj Jernej? He-he-he... Saj prav, da pri-
deš. Kdo bo le sameval doma, ko hodi ženska svoja pota?«
»Kaj čvekaš, gobezdalo razuzdano!« ga je ostro zavrnil
Leveč. — »Jernej, kar semkaj prisedi!«
»Dane? bo dal Stanko za pijačo, je veliko dvignil,« se je
pošalil Grega. — »Dekle, le prinesi liter, trije mu bomo kos!«
Ko je Vincenc slišal o litru, se je dvignil izza peči in
zavrtel: »Babnico pa imaš, babnico, Skutnik, da je še gospodu
močno všeč. Tr rečem ...«
»Zgubi se!« je razdraženo zavpil Leveč. »Pri volji sem,
da bi te usekal po umazanih zobeh, pa še po tvojem »go-
spodu' povrhu.«
»O-hou, si hud Leveč,« je mrmral Vincenc in se užaljeno
umikal k peči.
»Tako, Jernej, danes sva se najbolje odrezala midva,« je
povzel Leveč. »Gospod delovodja naju ima v posebnih čislih.
Mar nisva delala kakor drugi? Nikomur nič ne zavidam, nič
ne očitam. Vse je pravcata beračija. Ampak, da ti očita
lenobo in odtrga od drobtine! — Ali pa so to mezde? Mernigg
zasluži z nami več kakor nas šestnajst skupaj. Kaj pa on
dela? Še ne ve, kako trdo je skalovje v Beli rebri. Mi de-
lamo. Mi se znojimo. Jaz pa vprašam, kje je zapisano, da
delajmo le eni, drugi pa lahko le žanjejo? In kam je šlo, kar
nama je danes Grobi j ar odbil, hm, Jernej, te vprašam?«
»Ne vem,« je dejal Jernej prevzet od Stankovih besed.
»Vem pa jaz! Grobljar je pospravil. Danes meni in tebi,
jutri Gregi in tako po vrsti. Vidiš, vse to je krivica, ki boli,
pa je ne moreš zadaviti. Pritoži se. Mernigg bo verjel Grob-
ljar ju, oblast bo dala prav Merniggu, za nas pa nikomur
nič mar.«
Grego so splašile Stankove besede, vendar je čutil, da
mora nekaj reči in je stLsnil: »Resnico govoriš, prijatelj. Za
to resnico si pa lahko ob službo, če ti še kaj drugega ne
obesijo na vrat.«
»Ali pa jaz sam zapustim Belo reber in vse, kar je v
zvezi z njo. Ceste drže na vse strani, morda me popeljejo
v svet, kjer ima tudi pravica večjo vrednost. — To povej
prisluškovalo krevljasto!« je bevsknil proti Vincencu. — »Zlo
je pač v tem, da so škodljivci med nami samimi. Onile bo
povedal Grobljarju, Grobljar me zatoži Merniggu, Mernigg
me bo odpustil in ovadil.«
Grega se je pričel gnezditi. Bilo mu je žal, da je šel
zdoma. Jernej pa je uprl zvedave oči v Stanka in ga obču-
doval. Besede so mu zvenele na moč prikupno in srce se
mu je vznemirilo. Tudi on je že prekladal enake misli, le
nekam meglene so bile. Stanko jih je razgrnil ko prtič po
mizi. Vincenc ni mogel strpeti. Postavil se je na zdravo nogo.
da je bil višji in se pomeril z Levcem: »Pametno pa je le
delati in ubogati gosposko, ki ti daje kruh, hi-hi-hi.. . Tako
mislim in delam jaz ...«
»Ker si rojen za hlapca!« je izbruhnilo iz Levca. »Moja
buča pa je trda in takega jezika ne razume. Trda pa je tudi
pest.« — Udaril je po mizi, da so poskočili kozarci. — »Le
varuj se, da ne pade še po tebi.«
»Kdo pa je tako glasan?« se je postavil med vrata Grob-
ljar. — »A takóo? Tile tiči? — Pijača gre bolje po grlu ko
delo od rok, kaj?«
»Kadar delamo, delamo, kadar pijemo, pijemo, za pijačo
pa nam ne daješ ti, pač pa naše jemlješ,« ga je obrisal Leveč.
Grobljar je za hip osupnil, a se že tudi zbral in spre-
govoril samozavestno: »Kakršno delo, tako plačilo! Tako je
bilo. Leveč, in bo, dokler bo svet stal.« — Potem pa je, kakor
bi se ovedel omalovaževanja, zrastel in zbodel: »Komur ni
prav, naj gre! Ustavljamo nikogar ne.«
»Cisto tako pa tudi ni,« se je vmešal Skutnik, ki se mu
je zganila kri, ko je zagledal Grobljarja. »Za mezinec pravice
pa mora biti tudi za delavca. — Zakaj, povejte, zakaj ste
mi odtrgali od zaslužka?«
»Glej ga no, saj je tudi ta mezinček tukaj! Še opazil
ga nisem.« Grobljar je utihnil, kakor bi iskal primernih
besed. Tudi to ščene si upa otresati obenj svoj gobček! Kaj,
tako daleč smo že? In ta grinta ima ženo, tisto čedno žensko!
Tako lepo je vse napeljal. Prav danes se je nadejal zmage,
ženske pa od nikoder. Kaj takega se primeri Grobljarju,
delovodji v Beli rebri! Čutil se je prizadetega v svoji oblast-
nosti in varanega v svoji pohotnosti. Ves dan je bil nasajen.
Iz jeze in maščevanja je odščipnil od Levčevega koščka in
primaknil še od Skutnikovega. Vendar ni našel zadovoljitve
in miru. Zaradi tiste ženske je zašel tudi semkaj. Zdaj si je
bil na čistem, da jo pogreša in da stika za njo. Žensko išče,
naleti pa na njeno senco, tega možica Skutnika. Skoraj zme-
deno je obstal sredi sobe.