n
Največji slovenski dnevnik v Združenih driavah
Velja za v*e leto • . •	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
J u
J
GLAS NAHODA *
list islovenskih Jelavcevy Ameriki.
rThe largest Slovenian Mr Sa tke United States.
- Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. *
TELEFON: CHelsea 3—3878
Entered ss Second Glass Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870
TELE70N: CHelsea 3—3878
NO. 188. — ŠTEV. 188.
NEW YORK, MONDAY, AUGUST 13, 1934. — PONEDELJEK, 13. AVGUSTA 1934
VOLUME ZUI. — LETNIK ZLIL
ljudje kupičij0 Ma v strahu pred draginjo
GOSPODINJE IN TRGOVCI SE BOJE, DA BODO CENE
ŽIVILOM ZELO NARASLE
Stavka v industriji aluminija
Zvezna vlada bo izdala obsežne odredbe, da prepre-1 DESETINA
či izkoriščanje javnosti. — Špekulanti bodo skušali napraviti velike dobičke. — Vsi trgovci z živili bodo najbrž licenzirani. — Vlada pravi, da ni nobene nevarnosti, da bi zmanjkalo živil. — Skladišča v tovarnah za konserve se praznijo.
DEŽELE JE OPUSTOŠENA
Ljudje se odevajo z mokrimi brisačami. — V nekaterih krajih je dež pregnal sušo.
Dasi prebivalstvu Združenih držav ne preti lakota in dasi ni strahovita suša uničila vseh prdelkov, se je navzlic temu pojavila nevarnost, da se bodo živila silno podražila.
Kakor začasa svetovne vojne v Evropi, so tudi vi tej deželi nekateri že začeli gromaditi živila.
Fo delajo iz dveh razlogov: iz bojazni pred visokimi cenami in v svrho špekulacije.
Gromadenje živil se je začelo na Zapadu in srednjem Zapadu, kjer ljudje vedo, kako strahovito škodo je povzročila suša. Kar počno gospodinje v malem, počno trgvci in fabrikanti v velikem obsegu.
Ljudje so zečeli uvidevati, da jim NRA ni prinesla zaželjene prosperitete in se vsledtega skušajo preskrbeti za hude čase.
Rooseveltova administracija se je držala načela, da je treba cene izdelkom in pridelkom zvišati, kajti podjetnik bo mogel delavca več plačati edinole v fclučaju, če bo svoje blago dražje prodal.
Tej vladni politiki je pa naenkrat priskočila na r	.. . ... .
3	r . t	i	i j	i Hans. 114. Nowata. Okla. 118 in
pomoč suša, in kakor kaže, bo vse dosti dražje kotjst. Louis. Mo. io<; stopinj.
je pa vlada Želela, da bi bilo. .	; Kansas City Oskrbuje večje šte-
it	.	i . i- AAA »vilo mest v državah Mi*KOuri in
Med razne vladne agenture spada tudi AAA — Imva z vo<lo po p,trole>ikHl 0P_ (Agricultural Adjustment Administration), čijeVh Grew« Lak™ Pipeline korpo-naloga je bila. zajamčiti ameriškemu farmer ju višje rari> Ta kwporaeija plačuje po
■	v	!fl06 sa milijon galoa vode, ka-
< ene in boljše case.	'
STARHEMBERG DOSPEL V RIM
Avstrijski podkancler je nepričakovano prišel z aeroplanom. — Njegov obisk ima trojni namen.
Kansas City, Kans., 12. angu-sla. — Prebi\£ik'i osrednjega za-
pada v tej veliki vročini leže ode- I»»lkai.«-U*r princ En»t Ruediger
Rim, Italija, 12. avgusta. — •Nad litim je prišlo veliko politie-no presenečenje, ko je nepričakovano prišft v Ostijo aivst rij-iki
Starheinberg •z aeroplanom. Italijansko zunanje ministrstvo je bilo šele v |w*tek zvečer obveščeno o njegovem nam-HPaivane.m obisku.
tm*ky. Država MLv<«iiri.
Četudi je bil Stariu-nibergov navidezni namen, da obkšče avstrijsko t«-bori-če v <Hstiji. ki je pristanišče za Rim in kjer >e nahaja 2<M> stopinj avstrijskih otrok kot goslrn- ilali-jjantok« vlade, vendar ni mogoče
SILNI POŽARI UNIČUJEJO __ GOZDOVE
200,000 akrov opustoše-ni h. — Gozdovi od Cali-f orni je do Rocky Mountains in da Kanade v plamenih.
Spokane, Wash., 12. avgusta. —
V«led hude ivročine in siLŠe je mnogo gozdnih in prerijskih pa-žarov od eali-forni jskega obrežja < i o Ii(K-ky Mountains ter od Cali-f orni je ti o Kaivade.
ti mokrimi rjuhami in brisačami t«*r .si glav«* obvezujfja z mokrimi robi*i. Večinoma spe ljudje goli in e<lina njih (Mit ju ro mokre brisače.
Zdraivniki zatrjujejo, da mokra odeja ljudem ne b«> ški»dov«i>Ia in da enoumo spanje ojači telo, da mor*1' prenašati nad 1(H) vročine.
Nekoliko dežja je jk«11| v drža- jzanikati velikega političnega po- so gasilci odložili gasilsko orodje, vali (oWado. Nebraska in Ken-jmena kajti princ Starhemberg je ker treh požarov niso mogli poga-
Kansa« j najvažnejši Man dunajskega- ka- Kit i in .so prepustili. <la se pnžatji
Neuradno poroči!<» i>ravi. da je požar uničil 2<MUMK) akrov gozdov in prerij:-. Skoda znaša- nad $4.000,000.
V Dritsh ColiMtibiji v Kanadi
t in Oklahomcii pa so (»pustile vsako .bineta. upanje na rešitev.	Italijanski zunanji urad odloe-
Vročina je prekosila vse dose- m, zatrjuje, da je njegov obisk danje rekord-*. V Topeka. Kans., strf>?0 zasebnega' značaja. f>o j.- bilo 112 stopinj vročine, rv• zaclnje-ra trenutka še ni bilo goto-Oklahoma City. Okla. 104. v Jef- vo ak„ se bo prim- Starhe-mberg ferson City. Mo. 111. Emporia.
V ta namen je obljubila farmer jem nagrado za(v
I tero ra-z<l«*l jn je brezplačno prebi-
sami vstavijo.
V I>ailles. Ore. uničuje požar jroz»lo»ve na -r»000 akrih in lie širi jxroti Mount Hodil narodnemu
V MELLL0N0V1H TOVARNAH JE ZAŠTRAJKALO 12,000 DELAVCEV
PITTSBURGH,.Pa., I 1. avgusta. — Pri Aluminum Company of America, ki jo kontrolira znani milijonar in bivši zvezni zakladničar Andrew W. Mellon, je zaštrajkalo dvanajst tisoč delavcev. Vse tovarne omenjene družbe počivajo.
ZEMLJEVID NOVE NEMČIJE
Nemčija hoče dobiti Avstrijo in dele sosednih držav. — Jugoslavija bo dobila Koroško.
Rim, Italija, 12. avgusta. — Italijanski lLsti so prinesli -ze-mlje-vid "velike Xenieije". i/, katerega je razvidno, da bo leta lJKJi) Nemčija pole«? .sedanjega svojega o-
Holaml- j Ive.
| Del<a>vei bo zaštrajkali, ker dru-ž-, l>a ni hotela v pošte vati določb I NTRA. po katerih jim je zajamče-. nai pravica 'kolektivnega baranta1-' nja.
Strajk je. odobrila Ameriška Delavska Federacija ter s tem izzvala Andrew a \V. Mellona, ki ga nekateri smatrajo za najbogatejšega Amerikanea.
V Washingtonu zasledujejo z največjo pozornostjo raavoje tega najnovejšega velikega štrajka.
Predsednik Roosevelt, delavska tajniea Miss Perkins in industrijalci diktator general Johnson pozorno študirajo poročila iz stav-kovnega ozemlja. Sedaj se še ne bodo posredovali. Zaen«-
zemlja obsegala se e sko in večji de! IJelgije. Švice. £v>w-krat se le omejujejo na izjaivo, da hoslova^ke. Avstrije in Lit vinske. ™ v pwtavah r.obene dooebe, ki LLst "MeKsajrero" pravi, da je hranila delavcem .štrarjkati.
parku. fi(X> ?asilc«v je neinnorno ta zemljevid razširjen po eeli na detu. <Ta omeji požar.
aleein v mestih in na farmah.
neobdelana polja, kajti bati se je bilo, da bo v na-' .Lj'u,1JP in ;iv,ina	tr-
J .	.j h	i	i-i 1" vsled pomanjkanja vcnle. A lada
sprotnemu slučaju množina pridelkov tako velika,
da bi jih ne bilo mogoče s pridom prodati. Naenkrat je pa ta vladna prizadevanja suša v toliki meri pospešila, da se je bati resnega pomanjkanja.
Vlada bo najbrže uradno določila cene za pridelke oziromc živila. Ce ne bo drugače, bodo vsi prodajalci živil licenzirani ter bodo morali od časa do časa predložiti natančne sezname, koliko blaga so prodali, komu so ga prodali in po čem.
Posebno veliko povpraševanje je po vsakovrstnih konservah. Tovarne za konserve so v zadnjih tednih skoro izpraznile svoja skladišča.
Organizacija, ki ji pripadajo trgovci z živili, izjavlja, da so cene živilom izza zadnjega leta narasle že za sedemnajst odstotkov.
Zaloge so razmeroma majhne, ker farmerji, ki dobivajo od vlade podporo, zadržujejo pridelke v namenu, da bi dobili zanje višje cene.
Živila in blago si pa skušajo nagromaditi tudi tovarnarji in grocerji v nadi, da ga jim bo mogoče dražje prodati. Istotako se skušajo založiti gospodinje z vsem potrebnim, da jim. pozne je ne bo treba dražje plačevati.
pubije na dati po liO.OOO «Hav ži-vivine. eije meso spravljajo v kon-senve za pomoe brezposelnim prihodnjo žitno.
Izgn-ba na |»oljskih pridelkih in na živini seže v bilijone. 1'niee-nih je 2<KU>00.00<) akrov z^-mlje. ali ena- desetina površine Združenih držav.
: Chicago, 111., 12. avgusta. —
Mnogo dežja je bilo v petek ponori po državah, kjer pridelujejo koruv.o. In (vremenski urad napoveduje še ve*" dežjtai
Države. k:iterim je dež unieil na milijone žuželk in oživil rastlinstvo. so: <*hio. severovzhodni del Kentuekyja. Indiana, neverni IMinois. vzhodna Iowa in vzhodna-Nebraska.
V Phieatru je vroeina znatno ponehala. DržaveKaiuoK,rveeji del MUsmiri. Okk*h<Hua in Texa« pa
Do sedaj je bila Californija meil \"semi državami najbolj prizadeta vsled požarov. Pogorelo je okoli in škoda se
i na $2.<i.K).000
V <lrža>vi "NVasnington so požari napravili šk<»<le za $1 .(MM).(MKJ.
P0DERŽAJA BO
sestal -z MiiK-4olnijem. Toda oba državnika sta že imela sestanek, ko je Mussolini obiskal avstrijsko taborišče v Ost i ji.
Princ Starhemberg se je v so- j	akrov gozdov
boto dopoldne odpeljal z aeropW j	„a 4i2.li."»0.(HM)
nom in je prišel v Kini zgodaj po-poltdne. Xa letaliseii so ga pozdravili zastopniki zunanjega nrmistr-«tva ter so se vsi odpeljali naravnost v Ostijo V taborišeu je bil zanj postavljen M»tor. v katerem bo ostal ves eas svojega* obiska.
Poglavitni namen t<«r:1 obKka je pokazat i Mussolinijn. da je no-1 CDDrifflT A ^PV A vi kaneler dr. Kurt S<dmsehnigtr ! JI iVljlTlliiil fNll<H*en v tem. da zasleduje poli-'	__ . ftfrrill/A
tiko mnorjeuega kanclerja dr. J	y \ IViMvlfvl,!
Dollfussa. da ostane Avstrija ne-(	_ ____
odvisna držaja.	-	vi
Ker pa so se zadnje. <We širi- Veleporota V New Yorku le vesti. <l<r je Italija izpremenila svoje stališče gle<le obnovitve avstrijske monarhije pod llalisbur-\ žani. je tiwli princ Htarhemberg želel dobiti t<r7,axlevno pojasnilo naravnost od Mu-sol in i ju«.
Poleg tega pa bo princ Star-
William Green.
p reds* <dnik A_.
.Jugoslaviji in da je bil zemljevid	T-abor. je izjavil, da je
nazijsk propaganda- v Jugoslaviji, štrajk popolnoma upravičen. Kon-Zemljevid vsebuje kot del veli- <"ati ga bo mogoče edinole. če dru-ke Nemčije Al/^-ijo in Lotarin- »ba ugodi »vsem zahtevam delavsko. -\-elik del Poljtvke ter kas Ita- a4i če bo posredovalna oblast
lije. zlasti Trent in Trst. tako da l»i NVno-ija segala ml J»altika <lo Jadran«.
Po tem zemljevidu bi bila naslednja me.sta vključena v Nemčijo: Amsterdam. Bruselj. Jiem in Dunaj.
''Messijugero" tiuli •ajitrjuje. da je Jgasla vija poilpirala nazijsk o j vstajo v Avstrijo, kar je posebno , pokaizala s tem. da .je "prisrčno"
uspešno posredovala.
Xa stavkovni fronti vlada za-enkrat še rnir. Dnižba -namreč doslej še ni* najela Ktavkokazov. Ogromne tovarne 'v Nnv Kinsing-
ton v držaivi Pennsvvaniji počivajo. Pred tovarnami pkketirajo št rinjka rji.
Pogajanja med delavci in družbo so vršila že več tednov, toda vse zahteve za boljše delavne
sprejela nazijske begunce in da je P'»jr«je je dnižba enostavno zavr-ua koroško mejo postavila svojo nila.
armado kot protiutež proti italjan-ski armadi ob avstrijski meji.
ga je obdolžila krive LITVINOV JE "IZGINIL"
prisege. — Njegova pr- , Pari2 Francija) 12. avpllBta._ va žena ga ima še vedno1 k olikor se Pariz zanim za ruske
OTROCI SO SE IGRALI T MNAMITOM
rada.
Pariz, Francija, 12. avgusta. — hemberg pripravil s^tanek kan- Detektiv Arthur JoIulsou w. Xew
elwja dr. SK-Uuscliriigga lin i jem.
z MiKSo-^Yoriur je v Madridu prejel naročilo. da odpotuje na Dima j. od ko-
ROOSEVELT ZOPET
deir bo pripeljal v Združene države stotnfka Ivama Poderžaja. ka-Iterega hoče dobiti ameriška vki-
Ym KinMrTftMI) da vsled osumijenja. da je kriv. TVAdninillUnU !(1a ne^omka odvetnic* Agues j Tuf v ersonova 20. decembra lan-
š<» dalje prenašajo luido vročino.
" Washington, D. C 12. avgusta.«^^" ^ ^^^ Predsednik Roosevelt se je« svo-, Potleržaja ki se naWja v ZJip(V j.b pcKMtnu. v^etek dopoldne AU na DimajlI jo volika porota v |11.;i7 prij>eljal v A\a*hmgton Xmv Yonku obdolžita krive prise-I Na I n,on postaj, sta ga- z	vjded.česar morejo Združene
Vevay Ind. 1» ax-usta — Fn i'^'	pr.eakala drža,Vp od A,^rije zahtevati nje-
WCV*J> ina-> 1— avgusta. — KM državni tajnik Hull in državmi . ...
otrok je bil mrtev, dva pa smHno-'^^^ Morgwithau.	* vi Elitni* .ir^v«;
nevarno ranjena, ko se je tukaj, IV(m1 pastajo fe bi!a Aran, m	(zavr»ila stnrfiovita eksplozija.	množica ljmli.	Davul Hast.ngs je rekel, da cela
rvako SO poskočile cene, je razvidno IZ naslednje- , bližnjem kamnolomu KO naši i o- Takoj po svojem prihodu je pri-ga primera: gotovo množina Živil, ki je veljala pred tr<K'1 ve*' koK°v dmamifa ter se za- -e| pre<lsednik opravljati vladne
enim"letom $1.95, je veljala pred enim mesecem j'""* ž	a > bi" x^J * hnei w«,«,
J ■» r	i	7 državnim tajnikom. Hifllom. po-
poklne pa z zveznim zakladničar-
Poleg 4>ravice do kolektivnega barantanja zahtevajo štnajkarji tudi uvedbo takazvaivega "checkoff sistema, da bi namreč družba odtrgoivala delavcem od plače u-nijske prispevke. Kakor rečeno, j>a uprava družbe noče o'vsem tem ničesar slišati.
Družbina tovarna- v Edgewater,
ga zunanjega komisarja Maksima
LiMHnova. je "izginil v tzrak".	T - ^ .
o • . , , . ,	a. •).. se vedno obratuje, toda sli-
Sovj^tsko poslanistvo pravi. <la	r. . , , ' . .
*	.. • . • . .	si se. <la se -bodo tudi tamkajšnji Litvinav potuje strogo privatno	. . , ,
*	* i	i	delanci v poned-enek ah v torek ter ni o tem obvestil ruskega po. 1	J
slaništvo o .shojeni načrtu. Zato so-
pridružiM stavki.
"MOJ VODITELJ"
$2.16. Ta mesec je pa poskočila cena že na $2.23. j Živila niso bila že izza 30. aprila 1931 tako dra-. ga kakor so danes.
Washingtonska farmska oblast naznanja, da je !
EVANS - VODITELJ KOKLDKSKLANCEV
jem Morgenthauom.
BOMBA V PARIZU
, Atlanta, Oa., 12. avgukta. — Dr. nakupila dosedaj dva milijona ieststotisoč glav go- Hiram W. EvaiK iz tukajHnje^a
Veie Živine	mesta je bil (zopet za »tiri leta iz- Pariz, Francija, 12. avgusta
T	i v . i » . KI "vi •	i	•• A*oIjen za načelnika kukliricsklan- Xa postaji pod ulične železnice je'zen. prenesti je ne bom
l udi položaj V državi New York ni posebno Sija- si{e organizacije. Njegov oficijel- našla policija paket, v katerem je Ljubim ga še vedno, jen. Pridelek sena, ki je največje važnosti za pro- ni naziv je "imperial \vi«zza<rd". bila bomba. Bomba je bila baje |
eadeiv«« Se ni prišla tako dal*1*', da bi 'bil Poderžaj pripeljan v Združene države. Hastings je rekel, da bo sodišče naprosilo gcv^rner-ja T^ehonavia. da priporoea Jržav-! nemu <lepartmentu. da •zahteva od jA\"Btrije Poderžajevo izročitev, j Poderžajeva žemv SuKanne Fer-Jrand je rekla, da bo Poderžaja spremljala iv Xew York. Med drugim je tudi rekla:
— Naj dobi kakoranoikol i kai-
rn ogla.
vjetski* p<*šlanistv» ne ve. aiko je
Lit vino v sploh tv Fra*K?ii* (HITLER SEDAJ ™
»ancosko zunanje ministrstvo! trdi. da'misli, da je šel Litvinovj v Italijo in d«» ni pričakovati, da bi, Berlin, Nemčija, 12. avgusta. — ta teden kak fri*u*o.ski državnik Kaiu-der Adolf Hitler bo od se-ž njim govoril.	J daj naprej "Me-in Fuehrer" — moj
Italijansko zunanjt>< ministrstivo (voditelj ku i vsakega nemškega <vo-pravi. <hii ne ve nieesaT o ttm, ako j«ka, mesto samo "der Fuelirer" bi bil Litvinov v Italiji ter da ni ^xlitelj.
bik nikak dogovor za sestanek s | To izpremembo je objavil ob-kKukim italijanskim državnikom, 'rambni minister general von Zadnjie je franeosko časopisje Hlomberg po ikanelerjevem naro-poroča!o»\- četrtek, da je Libvi- čilu. nov od|>eljaI iz Berlina1 v Pariz, ali pa v Vieliv, da se adraA'i v ta-mošnjem zdravilišču. Toda oblasti v Vieliv ne veil o o Litivinoru ničesar.
Najbolj verjetno pa je. da je Litvinov odšel na Luzernsko jezero, v eegar bližini se nahaja v svoji vili tudi franenski zunanji minister Bartbou.
dukcijo mleka, jeza 21 odstotkov manjši kot je bil'	bnei so slclenitii uve- tako moč™, da bi laliko uničila Naročite se na OLA8 KAEODA.
1 3	3	3	J	sti veliko kampanjo za pridobiva- vso postajo. Kdo jo je položil, se največji slovenski dnevnik v
„__._________________________nje novih članov.	zaenkrat ni dslo dognati	1 Združenih dr lavah.
GRKI ZAPUŠČAJO TURČIJO
BIKOBOREC RANJEN
Santiago. Španija, 12.
Danes je bik nasadil
Atene, Grška, 12. avgusta. — Vsled nove tur.-ike postave, po kateri tujcem v Turčiji ni dovoljeno nikaiko delo, je prišel «v Pire j prvi oddelek 200 Krfcov. Pri naglem nalaganju »a parnik je bilo poškodovanega mnogo pohišva in dru* ge prtljage.
I Pri odhodu jim ni bilo dovoljeno posloviti se od svojih prija-avgusfii. teljev, ki so se <zato nekaj časa pena roge Ijali za parnikom T čolnih.
Bel- Med begunci «o brivei, mesarji
s!«vnega bikoborca Juana monta. Dasi so njegove rane zelo in gledališki igralci. VaVd nove težke, upajo adravniki, da bo o- postave je prizadetih 2000 Grkov
krovaL
v Ist&ntmlu.
t
'OCXS V11 O D i" ^

"Glas Naroda"

»SW TOtK, MOMPAT, AtJOO ST IS, lftM
AMOUŠKE NARODNE PESMI
M	•	Qiirt and Published by WINIC hJBLlgHINfl COMPANY _________ IA Oocpoeatl«a) r, PtmMmI L Benedlk, Tna	
m w. s	«f	Mbm* at the eorporatloo and addreaoea of above officers: Strmi, llw—ah ot Ummhmttmn, New York CI»7. N. T.	
-		« . "GLAS N AKOUA" (Voice ot the People)	
ImmI Uearj Daj Except Suadajt aad BoUdajs			
Co oalo 1 lo Mit	1 •••••••••••••••••••• $«-00 ota .................. |U0		Za Vow York m celo leto......$7.00 oooo«ooooeoeeeoo«oe ^3.00 Zo bxnr oiiTo so edo loto......I7.00 Za pol leta .................... $3J0
		Subscription	Yearly ««.00
UmOifint os Afreeneil			
-C	Uoo	Naroda" laho jo vsaki daj	a lsrsemM nedelj in praznikov

Priseljenci so prinesli v Anie-.svojo pesem, vedno je ta
priobtajejo. Denar naj m blft<oToUt
In
Order. Prt
— mi prtjlnjo Mwlllte puntnl, d» hitreje najdenw naaloTnlk*.
NAHODA". «1« W. ltth Stre*. New Vari N. V.
1—Sf7S
riko bogato ded&eino svoje na-rodne glasbe ui narodnih pesmi. Kaj pa o ameriški ljudski glasbi f Imamo li resnične ameriške narodne pet» uij, ki izražajo dušo ameriškega naroda ?
Dolgo ea^-a so ameriški glasbeni kritiki dvomili o tem. Reloko-žec — trdili so — obvladuje tac kontinent prekratko dobo, da bi bil razvil svoje posebne glasbene tradkrije. Ne-\v England je bil v prvi dobi svoj** "Zgodm-ine "glasbena pii"x"fwa". kjer so smatrali petje in ples kot nekaj nečim urnega« in skoraj pregrešnega'. V vzhodnih državah skoraj v«e ru-
kraja naročniku*, prosimo, da as j ne kompozicije, so bile cenkvetie
_'himne. Xikak amierivki sklatkvtelj
posvetne glasbe se ni prikazal na tem kontinentu <za skoraj poldrugo stoletje po prihodu Pilgrim-
^	d TEAJ KI
National Labor Board je izdal rzfrptio porof-ilo o nesoglasjih nad delavci in delodajalci, ki so se pojavila v enem letu v tej »deželi.
Leta 1932 je bilo teli nesoglasij 808, (ločini je v letu. ki se je končalo dne 1. julija	naraslo t<» število na
4277. Vsa ta nesoglasje se pa niso razvila v št raj ko. — $trajkov je bilo 14JK», pri katerih je bilo udeleženih 1,070.315 delavcev.
Poglavitna svrha teh bojev je bila pravica do organiziranja. To pravico jamči delavcem točka 7-A. National Keeoverv Acta, in delavci je nočejo imeti samo na papirju, pač pa tudi v praksi. V HH(J slučajih so zastavkali de-lave i za boljše plače.
Do 1. julija je bilo končanih 1145 štrajkov, 351 jih je pa še veino trajalo.
Poročilo delavskega urada molči o izidu, toda urad *a delavsko statistiko pravi, da .se je odstotna mera bojev, v katerih so bili delavci zmagovalci, povečala o.l 27 cia 31. Ponehajoča depresija je dala delavcem nekoliko boljše izglede za uspeh v industrija ln i h bojih z delodajalci.
Teh številk National Labor Boarda se poslužujejo kapitalisti in kapitalistično časopisje v boju proti NRA.
Pravijo, da je 4277 nesoglasij rekordno š-tevilo, ki ni »bilo v Združenih drža vali doseženo niti v najbolj viharnih časih. Po njihovem zatrdilu je tega kriv National Recovery Act. ki je dal delavcu pretirano mnenje o njegovi važnosti v gospodarskem življenju dežele, kar ga vzpodbuja k štrajkom.
, Zatrjujejo, da je stavkovni pok ret posledica napačne-▼ladue delavske politike. Tega bo baje šele tedaj konec, ko se bo vlada nehala vmešavati v industrial na vprašanja. . St^ar je seveda povsem drugačna. Stavkovni pokret jse je jiovečal navzlic manjšujočemu se vladnemu vplivu, navzlic generalu Johnsonu in predsedniku Rooseveltu,
delodajalci niso držali obljub in ker so bili pravice de-lavcev le na papirju.
Stavkovni val se siri, ker se delodajalci poslužujejo (Vladne po i pore in povečane gospodarske moči, da ž njo višajo eene in odirajo odjemalce, ki so v devetih izmed desetih slučajev delavci. Cene živil od dne do dne naraščajo — zaradi suše in slabe letine na srednjem Zapadu—
Dravi jo trgovci.	. h
t
^ O višjih plačah pa ni nobenega govora.	*v
' * General Johnson je skušal nekoč pregovorni deloda-
sem javno popularna'.
"Turkey in the .Straw" je kla-fiična ameriška kmečka* pesem, ki je preživela -mnogo generacij. Ima neštevilo stihov. 'Miosie Nell" je tudi tipična stara ameriška /.Kbaka pesem iz pijoniteke dobe.
■Duh. Juga je našel svojega* največjega tolmača v Stephen Collins Foster, ki je podaril Ajii:-rfki nekatere »med najboljših pesmi, ki so s časim po-jtale prave narml-ne pesmi. Kdo ne r>o&na njegov "Old Folks at J lome". "Oh. Susannah". "My Old Kentucky Home", "Old
Bkvck Joe" itd.!
-Civilna vojna je dala Arneirki nm<»go narodnih pesmi. Xaj set le stK>nuiiino na "Dixie" "Marching tlkrongh Oeorgia" itd.
Indistrijalna ilofoa je prine.sla nove pesmi in moderno mrzlično
TH> LA&QB8T SLOVkHE DAILY in U. I. JL
cev. Seveda bili sr> tu Indijanci in »mestno znojenje svoj jazz.
«"rnei. Vsako izmed treh stotin indijanskih plemen je imela svoje pesmi in plese, -a-li ti niso tvorili dedščino ali tradicijo. Tn ljudska glasba črncev se je dozdevala tuja in eksotična.
fte le ko je veliki eeski skladatelj A nt on in Dvorak prisil v Ameriko letu 1802. da o<tane tukaj štiri Ma. je ta dežela odkrila polno vrednost vvoje ljudske glasbe. Dvorak je bil prvi skladatelj svetovnega ^l<*v<sa, 4« i je Iskal inspiracijo v ameriških narodnih pesmih. V svoji proslavljeni "Simfoniji nmega sveta" je obelodanil vsaj sledove ameriške narodne pesmi. Kot -vodja narod-n<*?a glasbenega konservoforija v	Yorku je povzbujal svoje
licence, naj se zatekajo k svojim narodnim motivom. ra«vno tako kakor pesniki in slikarji išeejo inspiracijo v svoji okoliei Shell v. r^oomi-?. Rurleigh. (loldmark. Fi-vher in Zeckener so bili njegoivi učenci, ki so kakor tudi drugi sledili njegovemu nasvetu. Tn tako ko začeli preiskovati ameriško ljurlsko pes**m in našli, da ima nepričakovane globine in lepote.
Najprej prihaja seveda glasba in pesem črncev, ki ima tako gor-ke melodične teme in od.-s^-va vxhi-čenje, lahkovernost, pa tudi Urezu brižnost plemena, ali je A-edno od-
PLIS.
ROMAN
TR0KLETSTV0 LJUBEZNI"
je tako lep in pretresljiv, da ga boste čitali z največjim' zanimanjem.
«.50
(2 KNJIGI)
V zalogi ga ima
KNJIGARNA GLAS NARODA
216 West 18th Street New York, N. Y.
Iz Jugoslavije.
V beograjski blaznici se je udri oddelek, kjer so zdravniško pre-strop.	) iskali vse in ugotovili, da so tež-
radniki so se dogovorili z nekaterimi rudarji tza Jiaslednjo sleparijo, 'ki je da'1 j časa uspevala. Uradniki so nekat-nrini rudarjem po dogovoru beležili nestorjeno nadurno delo. ki je bilo potem gladko izplačano. Izplačila so si potem uradniki' in rudarji delili. Te sleparije so povzročile 'veliko raz-burjenje pri ostalih .rudarjih. ki so zelo slabo plačami in, «"x* .se le da. prikrajšani. Komisij«, ki preiskuje sleparije, je doslej ugotovila. <la h je sleparska družba prisvojila preko 100.000 Din.
Naši v Ameriki
kOJAKE PROSIMO, NAJ NAM NA KRATKO N A DOPISNICI SPOKOCE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE.
Znano je. kako so vse beograjske bolnem ice pnuna.pol njene in *ie eelo dopajm. tla se morajo zaradi te prenapoLujenosti le prepogost okr at odklanjati celo bolniki, ki jili neizogibno pokosi smrt. ker ne morejo dobiti po-moei v bolnišnici. kj*r so si že leta 1?»20 morali pomagali z barakami, da so v njih namestili bolnike, tedaj doblj
zidane, pol lesene, l.eseni stropi v teh barakah so ob straneh poševni. rv sredi pa ravMii. Bolniške post aje so nameščene ob straneh pod poševnim stropom, v sredi, pod ravnim stropom, se pa pastav-Ijajo mize. za katerimi se bolniki zbirajo k jedi. V taki baraki, ki je dolga 18. širok-a pa 8 metro»v. je namešren prvi ženski oddelek in se je nah«rjalo »v njem me manj ko 41 l>olni<> in so morale nekat:*-
. ko i on jene tri 'bfdtiure. La*je ra-| njenih je bilo več. Z največjo ter žaivo so nato namestili te bolnice po drugih itak oren a po l njenih oddelkih.
V rudniku Jarandolu,
kjer je okrog 800 rudarjev zapustilo delo, ko je bi! jwdjetnik. ne-
Po kratki bolezni je preminul v <(HeveJadif Prank Saurič. star 4-S let, doma i/. Krške vasi. fara (V'rk'fju. V Ameriki j«- bivfvl 22 let. Ttt izapiiš*;! ženo. enegt .sin«' in d»va brata-, v stari domovini pa dve sest ri.
—	V Ohio State bolnici je umrl rojak Frank Rupar, po domače RanteT. Star je bil 7S let. V Cleve-landu je bival 44 let. Doma je bil iz vasi Kot. fji.ra Rob.
—	H. avgusta so položiti k »vernemu počitku pijonirja Hv-kih naseljencev, Franka Vera n tira, ki je
Znani suliaški bojevnik šk»»f ('aiinon je izjavil pre<l par dnevi :
— Preklic prtfhibicije je prvi korak k pravi prohibici.,,.
To je pa res modrost vseh modrosti.
1st ot a ko bi .se Ifahko reklo: — Prohohieija je prvi korak k preklicu prohibicije.
Ali ]>a : — Vojna j<« prvi korak k miru. Mir je prvi korak k .vojni. Zakon je prvi korak k ločitvi. JiOeitev je prvi korak . . . itn.
proslavljale svoje
fllojakinje .so in ože.
—-'Oh. ti dedci — je rekla naj-i zgovorna — saj niso za nič, prav za nobeno rabo niso. Na primer moj! Praiv nobene stnari ne napravi brez moje pomoči. Vedno miu moram pomagati, zdaj to. zdaj ono..
— Moj je ravnotako — ji je segla druga v besedo. —(Kaj bi revež počel, <"e bi mene ik* ime!. Veasi je treba kakšno stvar zakrpali. pogavice prnlšiti ali kaj takega. Ce j.TZ vsega ne jKwkrbim. pa ui nii" narejenega*. Poiskati moram škarje, fliko, oivirn in šivan-
bil bolan že nad leto dni. Imel je ko. In -ele takrat, ko imi vse k no-raka *v> goltancu. Kil je <"l«n .J. S. sn prin^wm
K. J. Ln (\ O. F.
m vtaknem evirn v jsrvonko. se loti šivanja in krpa-— V Spearville, Ivans., je umrl nja. Tn ko ši-vai in krjia. moram
ne, ka.
.	Hon.-.., jr Humi iij«. ni no .tivh' m Krpa, mn
rojak Math Konda, star 72 let in.biti neprestano pri njem, če doma iz Semi.'a ivai Dolenjskem, naredi -vee škode kakor dobi.'
V Aim e riko je jirišel pr«tl ."»2 leti in se nastanil iv Jolietn. Tli., kjer pa ni ostal <Io!g<» rasa. Odšel je v
•»stili bolnike. Postavili pa so j ki beograjski industrije? že mili- Kaasas. kjer je v okraju Ford|težje kot	Nf> j tri bivše avstrijske ba.rake, jone dolža<n na neizplačanih mez- 'kupil zemljo iii se lotil pol jedel- smo mi jene nai ra^m reparacij, pol dal. in uslužbenskih plavali se po1 stva. Ril je med''-prvimi farmerji'l ^ v
1 tk/ll 1 OkUII O T OCA11 ■• C'f t*/\*ti I 11J> I fkUlm 4 ! M. .i-m >1.. . . ^ ! . . I „ ! • .... I H A/l I k in	V ..
Dandanes so težke šole. Dosti bile tiste, v katere
•ugem ali
i	- »^ . » . , .	.re spati celo na sla mnicah na tleli,
krito^icno. \ tei glasbi se zrcalni -i v * i • i* ± i
. ' e/.»i«ii kpp dovolj postelj. ^ ostalera
otroška enostavnost dolgo podjarmi jenegoi Ijrodseva. fMasba em-eev ^je- napravila globok vtis amerLško življenje. Tz
pa je v baraki bilo kar najbolje poskrbljeno 7ar snago :.n se je ta na' j baraka z ostalima dvema prav pred
v^ jen je. iz nje se jej	^belila ip prehajala,
najprej razvil takoavani "min-' 0. . ...	. .	„ ..
-51. julija so nolnice po vf^-erji
i
j20. že ivse tiho in mirno v baraiki.
strel song", potem "rag-time".], .
"blues" m "jazz", sinkopirana yr-V™*1"	tak(> ^ bl1« «l>
sta glasbe, prmzeta moderne--, -	, . . .
jkger so 7ioIeg bolnic spale tudi
dve strežnici in žena nekega: strežnika. Zunaj je bila- precej huda' nevihta a bliskom in gromom in je
•zaslugi oblasti rWmere urejujejo. ! ki so se tam naselili, in farma, ki'mlir **	solareki
O tej zadevi se pri sreskem načel- j(> j0 zatnistil. ob.^fga tri tisoč stvil v 2?aški vršile že ankete, ru- akrov.
tlarska depietacija pa je p-ispela i _ Mnogo Slovencev t fleve-tudi v Beograd. Po mter^wijah k„(Iu inlPre6siarilUj pi rome.
Rreskega naeelstva v Rask, ,n T^-;back Mining Companv v Idaho, havske ^bornree v Beogradu je bi- kjer .S(1 I)ahjljH z!;lto. Te dui se je
lo sedaj sklenjeno, da bo država vr5il ^^ delničarjev te d,ruž-pre,vzela v svoje r^ rudniško ^ ;r/vo|ii ^ je nov dirftktorii>
upravo v -TarandoTu m da bodo j.y direkt.ori ju bedeči: L F nmlarj. dohdi takoj izplačan del Tr^er% pr<Hls<Hjnik.
svoj,-h, ze da^io zasluženih niezd. po<lpreds,dnik , C. C. Fairchild, Država bo rudarjem zauann-.Ia tu- tajnik-blagajnik. Ost aH člani di-df toeno izplaello tekočih rasluž- rPktr>rija so: \j A Tru^er R \ km- ter skrbela, da bwlo čimprej Tnilger, Joe Gornik. Marv Gor-izp^r-ani tudi ostali deli mezd. Po ll5lk John Oornikin C F Ad-
teji ureditvi so ^ rudarji spet po- dams. Led KiwWan. slovenski od-dali nat delo.
ga mesta za iznaz inralienega toka' življenja
Jug pr^lnjači vse druge pokrajin« te dežele s prispevki k arneri
Ski glasbi in pesmi, ali tudi drugi	T v	T "tS?
deli imaijo svojo naro<lno glaZ.	^etra Nekako ob pol 21.
Imamo Ijnbimske p<-smi Vzhoda S1* ^ ^riPa]o mm-neje. Z ra-v-
in Zapada, pesmi cmvbov-jev. I ^T^ ^
i	. , . . oinet. a takoj nato se je obsil<nem
gorske >bela<le. pesmi hobo-jer.-- . .	.
pesmi nagnili rokodelcev v raznih	™
pokrajina«!! in obrti, patriotih in
vojaške pesmi rtd	J Tja life o si je misliti, kak vrisk in
krik fje nastal »r baraki, ka.ko je Vsa ameriwka zgodovina se zr-|vKe javkalo, tarnalo in \-pilo na eali v pesmi. "Yankee Doodle" ki pomoč. Kdor je moffel, jc iskala je najstarejša ameriška ljudska v temi vrat, toda tramovje je ta-pesem, se^a nazaj v č^ase, fejer se ko založilo vrata, da jih ni bilo moje le eerk«vno pevanje smatralo !goče. ker so močno zamrežena, kot "dobro petje" Kako je ta pe- 'Obilni krik pa so slišali v drugih ^alce, da bi prostovoljno zvišali liieade za deset odstotkov. Isem navala je neanano. Izvira ba-j oddelkih in je vse osobje nemu-Sedaj pa trdovratno molči.Delavčeva plača se krči, do-lf	Angleški ^jaki so;doma pohitel« na Pom<x, Vrata so
biče k delodajalca narašča.
V tak«n gospodarstvu se poraja vihar, ki stavkovni val višje in višje.
poganja
jo baje peli V posmeh Amerikan- \ morali i\lmniti. nakar so pot^m le ■ceni. Kasneje jo .je ameriška re- največjo težavo pomirili bolnice volucijonarna ivojska prevzela kot in jih začeli odpra-vljati v druge
Ca m prerokovanje izpolni, nas čakajo huda leta.
Neki ameriški pomorski zdrav- razburjenje Sicer so nekateri uče-nik, ki se že več let tw\-i z meteo- njaki gledali v te trditive z neaa"-'o'offijo, j« nedavno objavil rezul- upanjem, toda pre<l ne<la*vnim so tata mojih raziskovanj o vplivu neki pojavi {»olrdili to domnevo.
•oLacnih peg na vremenake spre-', ....	.....
nunbe na oemlji. Sicer je ie mno- PoJfv'11	namre,- celi stolp.'
KO učenjakov trdiho o»\*elikih vpli-	,n	ze!oJ.vifiok<> v, ara"
vih pcff na deaerma leta. ta »me- ku' °l4tater.,h Pa "^'J0* rikaiMki ndrmwrik pa je celo «d-,JO POJ8™*1' W ^	V
fcrit «ikh>i 11 let, v katerih s« bo- |BVezi s Je redno °*nei,itl» da MM izmenjavali aoša in iiredno'i! v pV.rodm	~ Po*<*;
tttohio deievje, Pnehri. da m zdaj nahajamo na neki obratnim, in na torki, po kateri prehaja-t dobo obilhega drfc*rja. Vr-bo doMfrio to obilno deževje v fma od 1936—1938. leta. To y**rokorsn(je je rzbudilo ▼ Ameriki, dhsti med farmer ji, veliko
l#ena hipoteka o sneačevih tvpJi-viii na nek ai ere pri rodne pojave.
Tako je med drugim ugotovljeno, da ae potreane katastrofe ujemajo s nekaterimi spremembami na mesecu, katere se redno javljajo pred prirodntmt apnememibanii na zemlji.
OGLAŠUJTE y "GLAS NARODA
Važno za potovanje.
Kdor jt namenjen potovati v štori kraj aH dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v tnek stvareh. V sled naio dolgoletne ekuinje Vam tamoremo dati najboljša poj-unila in tudi vse potrebno preeMrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato ee eaupno obrnite na nas ea vsa pojasnil*.
Hi preskrbimo vse, bodiii proinje ea povratna dovolje-nja, potne lietef vizeje ta sploh vset kar je ta potovanje potrebno n najhitrejiem času, in kar je, glavno, ea najmanjše eiroike.	...
Nedriavljani naj ne odlaiajo do eadnjega trenutka, ker prodno se dobi it Washingtona povratna dovoljenje, RE-ENTRY PERMITt trpi najnianj en meteo.
PiUte torej takoj oa brezplačna navodila in amaotavljo-mo Vam, da boste poceni ta udobno potoval.
SLOVENK PUBLISHING CO. TRAVEL BUt^AU 216 West iStk Street New York, M Y.
Kakor v srednjem veku.
V okolici <"!ornjejra ^lilanovca je kmetu Jakovijevoču otrok zbolel <k! o.-pie in oče je poklical neko žensko, ki je vživala slov s č;i-rodejke in zdranmice Žena je takoj izjavila-, da je otrok eaearan ' in kot earovnico je označil«* neko I svojo sovražnico iz iste »vasi. Kine. | tn je razodel a. da bi otrok gotovo ozdravel, če bi kdo čarovnico kc-žpaj. Nekaj dni pozneje je Jakov-lj«vi*' za. earovnieo označeno va-sčanko c? vab i! v s-vojo hišo ter jo napadel z razbeljenim železom. Nesrečnico so sosedje komaij rešili iz rok popolnoma podivjanega k«meta.
Sleparije v bosanskem rudniku.
Komisija iz Sarajeva preiskuje malverzaeije, ki so se dogodile v rudnrkir T^anšn. Neki rudniški
vetnik. ki se je podal «v Idaho v interesu slovenskih lastnikov zlatega rudnika, se vrne te dni <lo-mov.
DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNI2ANA
Angleško-slovensko Berilo
KNGLISH 8L0VENE RKADKIi STAN K SAMO
$2
Naročite go prt —
KNJIGARNI 'GLAS NARODA'
216 *VBST 18th STREET NEW YORK CITY
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO m ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU
Za
▼ 1DQOBUVUO
$ 2.8« .......... Din.	100
$5.35 .......... Din.	200
$7^0 .......... Din.	300
$12.25 .......... Din.	500
$24J2a
Din. 1000
▼ ITALIJO
Za
$ 9.35 $18^0 $44.60 $88.20 $176.—
Lir 100 Lir 200 Lir 500 Lir 1000 Ur 2000
KER 8E CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE 8PREMEMB1 OPRI ALI DOLI
ta Izplačilo vefijUL zneskov kot sgoraj navedeno, bodisi v dinarjih al! l^rah dovolj njeno ie bolje pogpje.
WHAOM T AMKRI&KIH DOLAJtJin
Za iipiaCiU $ 5— morate poriati____...... $ 5.75
" "	.......$10.85
$1$.— " " .........$16,—
" " ..........$21^-
" " ..........$4125 '
" " ..........951.50
Prejemnik dobi r starem kraju Izplačilo v dolarjih. Niijaa mVmHi hrrinJ«N po Cable Letter za pristojbino fl.—»
9LOVETOC PUBLISHING COMPANV 4	Narodi"
SI« WEST 18th STBBBT	NEW VORK, N. Y.
tretjem raiz-raznili modrosti. v eetrtem pa /o rarnnajo z v lom ki in številkami, ki so manje kot nie.
NTa po<|Iaq-i par .številk marajo izraeirnati. koliko je visoka jrora. koliko je i-ekol globoka in s ka-k-'•no brzino dere. je njena stm-jraf m toliko in toliko najmjena.
Ravunajo pro^tornjiio 3irš Lu .sob v kubičnih: čevljih t r prostornino pasovi 'v pint ill. kvartih in salona h
V pnvem ali kveč-jem v drugem razredu mati nekoliko pojna^a pri d ona a Tik nalogah.v vi.m višijem ra-^ red« je j>a solar, tembolj pesa maferijia modrost. I . Toda kam se bo zatekal otrok v zadrejri, «"*e k materi ne.'
—	Mati —.je \-]ira.šal sinček nekega'verera — koliko ga Ion drži sod, ee je dva jarda dolrr, njegov obseg tri ja-rde jn i,Uil
poUlntgo iih"o debele dogef
Mati je z«i])isala te ištevilke ter nekaj easa množila in delila, pa m prišla reva do nobenega pametnega' zaključka.
Sletclnjič je pa .vsa utrujena ckI-ložiUv svinčnik ter rekla nadebudnemu siuekai:
—	Malo počakaj. Oče bo koj doma. On ti bo povedal. On se boJ<i razume na. take reči On sod samo pogleda, pa natančno ve. koliko drži.
*
Dražestna gospa Xežka. ki «e gre vsako poletje v Ply Oreek. X. Y., načrpat novili moči za zimski Hizn, mi pi»e:
—	V Tvoji koloni sem čitaVa. da so Ti Tvoji prijatelji rzročili od mene pozdra've. Sicer Te nisem tako pozdravila- kot si omenil, dobro se mi pa le zdi, da Te je malo popraskalo.
Pet er, tiste zobe. ikateire si izgubil in pobiral po kari in po stri-tif. kar v Hudson River zaženi. Tip bom jaz taikaij druge nmpravila iz ilovice, da se Ti ne bo treba bati, da bi katerega pogoltnil in se -zadavil ž njim. če Te še kakšna podobna nesreča zadene.
Ve»3, kaj. Peter, ne vozi se dosti s karo po -Xew Yorku. raje prifli sem v Piv Oreek. Dovolila Ti bom. dai se bor? v moji kari vozil t«oko tlolsro. dai Te« bo zares hudič vzel.
Tvoja* prijatelja sta se do-bro obnesla. Toliko woo<lchuckov sta nastrriila, da smo jih .morali kar k vozom proe voziti.
Ovema sta dala nad' tridesot strelov. p«i še danes tako pokonou-stoiita. kakor Ti. Peter, kadar si hodil po DoiwntorwTflU. Kar smilita se nam ubogi živaliei, ki od. iitfra do večera stojita sredi pašnika ter se žalostno ozirata «v< vrc strani. odkod se bosta prikaze »I a Lojze in Veirbie.
Thoja Xežka.

-oj,M I4I0DA"
NEW YOKE, MONDAY, AUGUST 13, 1934
na la*q**t iLovm omf t* ft. 0. £
JOXTKS UEljC':
KOSILO
No,
Kndurkoli j.* potrkal n« tuja in se sklonil skozi okno: vrata in so 11111 dali krožnik no, mati, ali lio že kaj fM uionla ž<• prestane j<*di. na-j Mati. ki je pritekla vsa niaj-xtrguti«* s krožnikov cele druVkena in sključena, že pol slo. žino in ko je sedel iui stopni'pa, s<• je otroško čudila: *:'!>»
sen pred pragom s krožnikom v rokah, ki morila sploh ni bil Milit, m« j«* spomnil onega ko-silu... Zakaj tudi «V se ne l»i hotel, se je luoral s|»oiiiniti, tako je zahtevala vest. Žo osem let je kij n vji hi neutes«'na vest: K a/<*n za krivico.
Staro, «nI trpljenja že skrčeno mater je imel, ko se je zgodilo tisto, česar ui mogel vii" pozabiti m* podnevi ue ponoči. Naj se je hotel še tolikokrat o tresti hren i ena, ki mu je ležalo ?ia »liisi, znuiaii je bilo. Kes pi j«- kljuval na vseli j»otili. Prijel ga je za suknjič in se vlekel v prahu in hlntii za njiin. Otepal se kn je kot (slasti, trgal ga s sel H', to«la kot |x»šastna žoga je vsa ki krut odskočil nazaj k njemu in se ga oprijel s k ive v i tost jo Utopljene«. Strašna kazen za storjeni greh! Poldan j«* bilo. Sajast o«l dola — delal je na železnici kot kurjač — je prisil domov. Začudil se je, kako, da kosila se ni na mizi, kot ga je dohil pripravljenega vsako
žveukom (»adla na tla. mrmrala mati in strmela v žli-iiirmraln mati in sarmela v žlico na tleli. Tstniee so se ji na-hrah* v gillie, zajokala je na glas. sklonila se je in pobrtila žlico.
W.ela jo drug krožnik, ga prinesla sinu in prejšnji krož-4*Xe vem, ali sem že solila!"] nik odnesla proč. Nato je pri-je rekla in z žlieo zajela pasto, j nesla še svežo žlieo, jo položi-ki jo je odstavila in cmokanje I la h krožniku in se umaknila z lirezoliimi ust m i pokušala jed.
Poziv!
si že ti doma, saj še ni menda toliko ura!"
"Kako, da ne?" je začudeno odsekal sin in duši I srd v sebi.
t »ledni je najtcfo k štedilniku, rad hi ji nekaj surovega rekel, zakaj, kakor da ga nekdo nevidni ščuva, ga je danes dražilo na materi vse. Ko pa je zaslišal materino cmokanje, j«->kripal z zobmi, da se ne l»i zadri na njo.
(tlednl je napeto: Olilizniln je žlieo, zaemokala še enkrat: "Seveda, da sem že solila!" je položila umazano žlico na krožnik, ki ga je pripravila za sina, in naložila nanj jedi.
"Ne bom jedel tega!" jo odrinil sin krožnik.
"Zaka j ne, saj je dobro, drugič pa praviš, da imaš pašto najrajši."
"Da, toda ne take! To žlieo ste lizali že vi!" Potegnil je
opohrne. Čakal je |n»I minute, | jezno žlieo iz jedi in jo zalučal, eno minuto, ter končno vstal)da je na drugem koncu mize z
iz hiše.
Počasi jo zajemal s svežo žlieo in prisluškoval: nekdo je na malem vrtieu tik pod oknoni nevzdržno ilitel.
.Ie<l mu je zastajala v grlu, ui je mogel pojesti. Vstal je in šel potuhnjeno na vrt, da bi rekel Itosodo za odpuščanje. Toda. ko je hotel odpreti usta, je rekel hladno: zdaj grem 11? -zaj, zvečer pa l>om delal le do devetih. — In šel je, ne da bi se Še ozrl na mater, ki je stara sključena, gledala preplašeni, in molče na svojega osmega in najmlajšega srna. In ko se ie oddaljil na cesto, je znova sklenila o vel i obraz v -liani.
Zvečer jo je holela glava in vso noč ni zatisnila oči, kakor da je postelja iz kamna, se je počutila na njej. V veliki bolesti j«» stiskala ustni, da ne bi zastokala. — Ko da je bila vsa
Izdajanje lista je t srezf t velikimi stroški. Mn* go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jib počakamo, saco
pretepena, je zjutraj vstala; le težko je bila pokoucu, kot megla je vlačila noge za seboj in tiho stokala. Proti jnildnevu j»> je obšel mrzel pot in legla je na klop, da bi se odpočila ill obležala majčkena kot otrok; od starosti obledele «>< i so ji nepremično strmele v strop.
S solzo v očesnem kotu je končno zaspala in se ni zbudila
v
vec.
Xi bilo prav dolgo, ko se je začelo s sinom zlo in ga ni zapustilo več. Začelo se je s tem, da je z drugimi tisoči in stoti-soči tudi on izgubil delo; zakaj nn tračnicah, koder je zamišljen hodil dan za dnem domov, ga je neko minuto zadela nesreča. Puhajoča lokomotiva ga je zajela, odrezala 11111 do gležnjev ol»e nogi in ga takega vrgla v mejo.
Ljudje so ga poinilovali, ko se je plazil po kolenih z ovitimi nogami v cunjah in Irkal na njihova vrata; le mi sam je slutil, zakaj je prišlo nanj to po- j
slednje; čutil je. komu jo bila ; stopnišču pred pragom, krož-namenjena poslednja neposnš«-- j nik 11a kolenih, se z velikimi od 11a solzil v očesu mrtve matere .j spokomosti ugaslimi očmi spolu . kadarkoli drži, sedeč na'inmja na 0110 strašno kosilo...
Ambicija žene dekleta v smrt
naj ps oni, katerim je
mogoče, poravnajo na-
--1 _
ročnino točno.
Uprava "O. N."
prostil vsakega oklepa 111 raztrgal verige. Ker Frostove četrt ure ni bilo na površje, so jo šli i>knt potapljači. Našli so jo 11a dnu reko, zapletno v del potopljenega čolna; bila je seveda m rt va.
V Los.Angeles si je neka tvnlka omislila grozno reklamo. Xaj**la je dve plesalki po vrvi, ki sta napeli vrv med dvema nebotičnikoma ter visoko v zraku vihteli zastave z reklamnimi napisi ilotične tvnl-ke. Scst«b*sct metrov pod nji-
krščulusko vero. Pet tednov ga je ločila neka Marslieva. Sodnik jo je vprašal, ali se peča z lečcu.jotii ljudi- z molitvami in če leči človeka tudi z molitvijo, če pade z lestve in si zlomi nogo. Da, bog lahko stori vse, je odgovorila Marslieva in potem je pripovedovala, da jo je cerkev v Bostonu pooblastila, da lahko leči ljudi z molitvijo.
— AH vam ljudje za to plačujejo: — je vprašal sodnik. — Oa, vsak teden zaslužim en funt. — Ali ne razumete, da je vaše početje v očeh pretežne
ma se jo vršil promet, en sam/večine trezno mislečih ljudi ne-
Povesti in Romani:
Agitator (Kersnik) br<4.
Andrej Hofrr .....................
Ifettaifcm vede*evalka _____
lieicrajnki bftaer _____________
Bril mrmra ________________
Kele noti, mali Junak ______
iKožitno dar«v I _______________
I lož j* pot n* Bleda _________
Božja pot na fcnarnl coH
J5
..JU
..M .Jf
(irrteilt l/nari broi. ______
Mimo življenja___________
Maje iivljenje ____________
Komanl i toe duAa_____
Hallumlto-TurMu vojaka _____
Halkanua vojaka. • silkvuil
Boj In zmaga, pav cat............
Blagajna Velikega vojvod* -
Buruka vojaka..........—.......
I trat in dnevnik
čarovnica ______
Cvetlna
Čebel Ira ..............
črtice Is življenja mm
Drobiž, In rasne povesti — Mplaal MJlClonki _
Dekle Kllsa ___________
HalmaUaako povesti ..
Dolga roka__________________
Do Ohrida In Bitolja ... Doli s orožjem
Dve allkl: — Njiva; 8iarka
_______(Ueftkol ___________
Devica Orleanaka------
Duhovni boj________
....7b .-75
Ii Lajno ail prirod* .......................M
Is modernega aveža, trdo ves.....1.68
Izbrani spisi dr. ivaa Menefager: 'J sveska __________________________1.5«
Igračke, broftlrano ............................M
Igra Ire _______________________.75
Jognje-----------------------------------------J§
Janko in Metka (za otroke! ............M
Jernat Zmagovat, Med plazovi _______M
Jutri (Htrugl trdo ves .....................73
bro«.-------------------------------------------JU)
Jurtifevl spini:
Popolna izdaja vaeb 10 svezkov.
lepo vexanlb ______________________________]|._
0. svosek: Dr. Zeber — Tugomer
broSirano .............................75
Juan lMserlJa < Povesti ls ipanakega ti v I Jen ja_____________________________M
Kako «e aem Jaz ilka)
(▲ietovec) 1. zvezek .......—, ..Ji
J6%
Je pravil;
teljekl___
Elizabeta ______
JI
-4»
KaMJola ali cdtov v Fran Baron Trenk .... Filozofska sgodbn ..
Fra Dlavolo_____
<«eispodaiica sveta G set lino v atari 1 >*Qsnl
Orika MjrtologlJn_________
tinoarjl Gusar v
Hadžl Moral (Tolstoj)
Hektarjev nmi__
Bed vika _____________________________4«.
Budi ta si. Blage dote, veseloigra .75
-----
tm m Jaz Skal
(AleSovec) II. sv. . Kake sem se laz likal
(AleAovec( III. ki
Kerofaka brate, poveot ls mlsijonov
v Koreji ------------------------------JI
Krvna ooveta _______________________.M
Kmečki pant (fienoa)_____________M
Kuhinja pri kraljici goojl ootid .~5«
Kaj se Jc Markam sanjale ________^25
Kazakl ___________________________________J|
K rižev pot patra Kupljen Ika____7i
Kaj se Je izoUalU Levstikovi
1. sv.
nrije;
Ode In elegije; So-
(Levstik
7t
B. zv. Slika Levstika In njegov« kriUke In polemike ___________
Ljubljanske slike, Hl*nl Ustnik. Trgovec. Kupčijskl stražnik. Uradnik, Jezitnl doktor, Costtl-nlhtr. " Kleiietulje, Na taks res. Duhovnik. Itd. __________________N
Musolino ......________________
Mrtvi (ioatat ___________________35
Mali Klatež ________________________7«
Mesija ............................................Ji
Malenkosti (Ivan Albrecht) .....____,25
Mladim srrem. Zbirka povest! zs slovenska mladino ......_______________JB5
Možje .................................LSi
Na razllinlb potih ______________________4f
Notarjev nos. humoreska -----------------35
Narod, ki Izmlra _____________________4i
Nafta vas, II. del. i povesti_______Ji
Nova Erotika, trdo vez _______________„70
Nate leta. trda vez ____________________7«
broširana ______________________________.„..Ji
Na Indijskih otokih......................M
Nafti ljudje ...............................4i
Nekaj iz ruske zgodovina_______________35
Na krvavih poljanah. Trpljenje ln strabote z bojnih pohodov bivle-ga slovenskega polka_________________1.50
Ob 6« letnici Dr. Janeza K. Kreka .-25 Onkraj pragozda____
Odkritje Aaserike. trdo vezano mehko vezana ...
Prapre&tneve zgodbe Pasti In zanki Pater Kajetan Piogvinakl otok Povest o sedmih Pravica kladiva ,
Po vsem svetu se najdejo mlada dekleta, ki hlepijo po slavi, ki imajo edino željo, da svet za nje zve po časopisju. Da t o dosežejo, žrtvujejo zdravje in lepoto, mnogokrat celo življenje.
Na predvečer svojega 1 'i rojstnega dne je Nemka Kutl» Letzig umrla radi svojo nesmiselno ambicijo, «ln postane slavna. V jezeru Baldenav pri tessenu je plavala ueprotrgo ina 7* ur in 4(i minut. Odpeljali so jo v holnisnico, kjer jo čez nekaj ur umrla za oslabelostjo srca. Okoli 150.000 ljudi je plačalo pol marke vstopnine, da lii jo mogli gledati pla vajočo, ki se je kretala po vodi kot ujeta riba. Z Nemcu prirojeno flegmo so gledalci pili pivo iu se zalagali z jedrni, med tem ko je dekle dobesedno plavalo v smrt. Nameravala je o-stati v vodi KMI ur, voda pa je bila hladna in že prvo uro jo je pričel tresti mraz. Večkrat je zahtevala in prosila, naj jo puste iz vode. a gledalci so za litevali za svoj denar "celo i-gro'\ Mislimo si duševne in telesne muke plavalke, katero so s trohentanjem hi bobnom klicali k zavesti. S takšnim hru-ščem so privabljali le še veS radovednežev. Ko so jo prinesli v liolnišnico, so navdušeni povedali zdravniku: "Prinašamo Vam najboljšo plavalko sveta.'' Nič več. se ni zavedla in že čez dve uri ]»otem je u-mrla.
V Builipešti je 1K letna Fre-
tega din sti umrla, vstopnino možitev.
pa je v
Ta
•led
» .1*' nabaviti
oslabelo-
i.oteja balo za
Na sejmu v Krakovu um Poljskem je mlado, lepo dekle spnlo. stanovalo iu jedlo pol»\g dveh levov. Kletkn je bila močno razsvetljena, tako dn je publika lahko videla, <la dekle ni odšlo iz nje. Nekega večera je, najbrž namenoma, nekdo vrgel v kletko cigaretni ogo rek. ki je padel 11a levu. Dasi neznatna opeklina, ji' vendar zadostovala, da se je lev razkadil. Planil je 11a Poljakinjo, ki je ležeč na divnini čitala, ter jo ni zmeša ril do smrti, še pre-
napačen ^ib bi pomenil gotovo smrt. Ko -ta bili drzni plesalki v zraku, je prihrnclo nad njima letalo. Iz radovedosti se je za hip ena izmed obeh ozrla kvišku, pri tem pa izgubila ravnotežje. K«» je omahnila, jo je njena partnerica zagrabila /JI liogo. z druiio roko	je
oprijela vrvi. Požarna bramba in reševalna družba, vse je moralo na pomoč, da >0 rešili obe iz tega obupnega položaja.
Mednarodna družba za varstvo človeškega življenja bi se morala ustanoviti ter kratko-malo 7. zakonom zabraniti sli-čne nastope iz gole ambicije in izrabljanje lahkomisel n o s t i mlade ženske.
smiselno: — Ne, je odgovorila Marslieva. Porota se je odločno izjavila proti takemu načinu lečeiija, češ. da so o ostanki srednjeveških vraž, priči Marslievi jc pa izrekla strog u-kor.
TURŠKI TISK PROTI KAVI
Turški listi vodijo zadn je ča-se srdito kampanjo proti naj-populariiejšeiuu napitku vseli prerokovih sinov, proti čezmernemu uživanju kave, ki je bila «h»lga stoletja poleg ciga te in mirnega poležavanja največji užitek vsakega Turka, da je. }>ris1a pri druirih narodih zo v pregovor. Naenkrat so pa preplavili Kemalovo državo kar tebi nič meni nič članki, ki se v njih tnli, da kava nikoii ni bila narodni napitek turškega l judstva, temveč da so jo za nesli v Turči jo iz Arabi je. Slovito turško kavo, ki kol prite-penka izpodjedn sile naroda.
V A 2 N O ZA NAROČNIKE
Poleg naslova je razvidno da kdaj imate plačano naročnino.
Prva številka pomeni mesec, druga dan in tretja pr. leto^ Zadnje opomine in račune smo razposlali za Xoro leto tn ler hi želeli. da nam prihranite toliko ne-potrebnega dela in stroškov, zato Vas prosimo, da skusate naročnino pravočasno poravnati, Pošljite jo naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju uli pa kateremu izmed zastopnikov, ko jih imeni so tiskana z debelimi črkami, ker so opravičeni obiskati tudt dt uge naselbine, kjer je kaj tm-šth rojakov naseljenih.
dno so mogli Uslužbenci prisko- jhočejo izpodriniti z domaČim čiti na pomoč. To pa še ni hi?o | narodnim napitkom airamon. z dosti. Po« I jet je je priredilo po- j zmesjo ovčjega kislega mleka grobni sprevod, v katerem so
na verigi vodili — oba leva! Za občinstvo je bilo to preveč. A ko bi polici ja ne bila pri roki, bi občinstvo podjetnika in njegove linčalo.
Podoben slučaj se je pripetil V Montevideo. Neki cirkus je naznanil, da bo občinstvo videlo med drugim tudi mlado dekle, ki bo z veliko opico sedelo pri mi/.i in jedlo z njo. Nekega dne j<* opico bolel zob; radi tega se j (branila izvajati običajne trike. Ker so jo hoteli prisiliti k temu, je v togobi pograbila dekle ter jo treščila v kot. K sreči so jo oteli iz nevarnosti. Tmela je zlomljeno nogo in roko.
Znan je slučaj Ane Frost, ki
CALIFORNIA : Sau Franoii?oo, Jaeob I.ao»hin
COLORADO:
Pueblo. Peter Culig, A. Saftie Walsenburg, M. J. Bayuk
INDIANA:
Indianapolis, 1.011)3 Uunk-b
ILLINOIS: Chi«-ni;o, .1. Bevv-Ič. J. I.uknuieli Citero.'J. Fabian (Cbit-ago. Cicero in llliuoib)
Joiit't, Mary Baiitbicb, Jusepb lira • vat
I.a Sail p, J. Si»ellcli Mascoutali, Frank Augustin Nortli Cliiengo. Jože Zelene KANSAS: (jJrard, Affiles Močnik Kansas City, Frank Žagar
m raznih primesi.
Boj proti kavi v Turčiji ima razumljivo narodnogospodarsko ozadje. Turčija hoče omejiti uvoz drage brazil jske kave |maryi.and: .	v .. ,	' 1 1 • ' Kitiuiiller. Fr. Vo«lonIvec
ter povečati konzum mleka 111 1 Steyer j f,erne Ua Pennil mlečnih izdelkov. Pravi Turek j w. Va. in Md.i popije na dan najmanj 10 do 15 { Michigan :
sko/leli<* kave. Vprašanje jo pa seveda, ali si bodo dali Turki vzeti kavo.
Z MOLITVIJO LEČI BOLNIKE
Porota v Southportu na An
gleškeni je obravnavala te dni i NEBRASKA:
smrt 471etnega tovarniškega
agenta Walter Honnora, ki je
uinrl te <liii po zdravnikovem i 1 mnenju zato, ker ga niso |>o-
šteno ločili. Pokojnikova vdova
je pripovedovala, da je njen
Detroit, Frank Stular
MINNESOTA: Cliisliolm, Frank Con2e Ely. Jos. J. Penliel Eveletb, Louis Cotiže < iill»crt. Louis Vessel Hibbine. Jobn PovSe Vlr^uia, Frauk lirvatieb
MONTANA:
Roundup, M. M. Panian Waslioe, L. Champa
Pabirki Iz Koia (Albrecht)
Pari Ud zlatar_____
Prihajat, poveot____
»oiiraloe______
Povesti, peaml v proof (Baudelaire) trdo vesano _______________...____V-
,da liitvov pričela v nekom za-I je skočila z vklenjenimi rokami bavlišču stradati. Devet dni s<
jo hodili gledat, ponoči deve-j slavnega Hudinija, ki se je o-|niško i»omoč, ker je veroval v
, bavlišču stradati. Devet dni so ' v reko Hudson, posnemajoč j mož odločno odklanjal zdrav
Po strani klobuk Plat kvona Prt strleu Prst boijl
Patria, povest is Irske jnnafko d'
h' ____________________________
—.4i ..JI
(Kmetova > m (1L si
Lucifer ..........................
Marjetica ______________
Materina irtev_________
MoJo ftlvljeajo _______________
Mali Lord _____________________
MMJonar brei denarja .......
Maroo. krManskl detefc Is IJba-
__M
75 U
75
j Po gorah in dtllooh I Pol litra Vipavca I Poslednji Mehikanec Pravljico H. Major
Predtrianl, PreAern In nlkl v
svat-
JB5
veaaoo broMroBo
JU
I slot
Mladih taalkerneiov lastni tivo-
Miioarjov
Prigodbe Čebelice Maje, trdo vos I Ptice selivke, trda vos 25 Pred nevihto
Popotni« i___
Poznava Boga Pirfai PovodeaJ
.75
ZEPPELIN V BUENOS AIRES
jigarna "Glas Naroda"
-OVENIC PUBLISHING COMPANY 216 West 18th Street. New York
Oinaba. P. Broderk-k
NEW YORK:
Govranda. Karl Strnislia Little Falls, Frank Maslo	>
OHIO:
Harbor t on. Frank T roba Cleveland. Anton Bobek, Chas. liar-linger, Jacob Resnlk. Jobn Slspolk (lirad. Anton Kagode Lorain, Louis Balant, John Kuni * še
Warren, Mrs. F. Racbar Youngstown, Anton Klkelj OREOON:
Oregon City. Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA: Ambridge, Frank JakSe Brou^hton, Anton Ipavec Ciaridge. Anton Jerlna Conoman^b. J. Bresovee Export, Louis Supaatič Farrpi. Jerry Okom Forest City. Moth Eamln Greensburg. Frank Norsk Johnstown, Jobn Polants Kvoyn. Ant. TauSelj Luzerne, Frank Balloch Midway. Jobn Žust Pittsburgh. J. Pogai?ar Presto, F. B. Demsbsr Readng. J. Pezdirc Steel ton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Schifrer West Newton, Joseob Jovan WISCONSIN: Milwaukee. Weet Allis, Prank Skok Sheboygan, Joseph Kakež WYOMING:	I
Rock Springs, Louis Tsnehar Diamondviile, Joe Rolicb
Ko je dospel veliki nemški vodijivi balon v Buenos Aires «v Argentini, ga je pozdravila ^velika Ijud-&ka množica. To je bil njegov prvi polet v Argentino. Pred tem je vozil le v Brazilijo.
Vsak zastopnik Izda potrdilo sa sro> to, katero Je prejel, kom toplo
VPRAVA "GLAS NARODA"
LAM IlIODr "
NEW YORK, MONDAY, AUGU ST 13, 1934
IZGNANCI
ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H.
S«ari ober.xt ki ni .znal ;»omaga4 i in nj«-iui zvesta služkinja Nataša t itd i nr. Pofcln-ali *.o men«- k bolniški postelji nchTw- ni<e. ki jo liamaJi izgubila *ina in moža. Stregla sem ji toliko ra^a. do je nekoliko okrcma!*. da >e mogla iz |x>stelje. In istega tlne. ko je prvič atopila iz |M*teIje in je bila nekaj minut sama. je iz kovvega 'vzela revolver svojega moža — in ne je h<*tela ustreliti. Zadnji trenutek me vrnem k n j. j in ji izb i jem orožje U rok. tako da je revolver razbil ogledalo, fcnejrinja ipa je ostala nepoškodovana. 7. or ni i. polnimi Ktralta. me |tojrleda iti me vpraša z globokim gladom : _ Zakaj sili« Brk« Ženo v življenje ?
Porabila sem vv .svoje govorniške »zmožnosti, da bi jo odvrni!a od samomorilnih misli ter sem *?«dnjič imI n> izsilil* obljubo, da ne bo nikdar vin* | »o I ožila roke na sebe. V'njej je vse okamienelo. Sc-dela je s široko odprtimi očmi. ki niso mogle joka.ti ter je s tužnim glasom klieala iiue M\ojega sina. Veasih je 1udi glasno zaklicala •vojega moža, kot bi ji mogel pomagati.
Tako je nUem mogla pustiti in sem storila v*e. da bi jo odvrnila od njenih misli. In ker je njen sorodnik. sta«ri oberst. sam pričel bolel lati. sem jo vzela k sebi. kajti tedaj sem ž.' bila vdova. N*<-kaj dni zatem pride poročilo, da je njen edini sorodnik umrl. Stari obrfRt je P«w|legel sušiei. Toda na kneginjo je njegova smrt še komaj naipravila kak vfi*.
Telesno je si«-«-r »»kreivala. toda' belolasa. žalostno iu temno «rlc-dajoča gfuspa je bila i«- .»amo -eiu-a moje uboge Katarina.
V	njeni notranjosti je živela bolna me»el. da mora iskati *voje-ga sina. In ubogo materiuo sree ni uiti vedelo. da so ga umorili. Do!go ni mogla izvedeti ničesar drugega, kot da je bil na begu ustreljen.
V	K i *»ijo >e nI smela vrniti. In tako je pričela svoje večno potovanje. Nikjer ni našla miru in pokoja. Knkrat se ji sanja, da njen ain še žfvi in da jo kliče, drugič zopet, da ga je iv t nji < Wel i zdratve-ga in ve^dega «re«"ala. nato pa ga je zopet videla ležati v krvi. Po nekaj letih ji je -prwdal oni udani prijatelj, ki je posvaril njenega moža rn ki ki >-. kot je izvedela, kmalu nato umrl. nekega mladega Rusa. ki je brl skupno z njenim sinom poslan v Sibirijo in ki se je ropet nrrnil donim*. ko j<» bila njegoval nedolžnost dokazana. Tedaj > bila knegitija zopet /a nekaj easa pri meni. Bilo je malo pred izbruhom vojne. Ta mladi mož je i»bn<ri materi popisal, kako j,- njen »in umrl. Ker ni mogH več prenašati sramotnega pn«topa-nja |>hz-mkov. se mu je neke noči tp^rečilo razvozijarti ve/i ter je iz bornega taboriš/a pol^egnrl. Toda njegov l>-g so odkrili in so ;ra zasledovali Na prostrani zasneženi poljani -o utfrelili in ga pustili ležati v njegovi krvi. Nato >o pa/.niki ostale jetnike peljali mimo njegovega trupla, da bi jim bila za vedno pregnana misel n;* beg. Ko so nekal ri jetniki, ki so bili dovolj pognmni izraziti svojo prošnjo, paznike prisili, da bi smeli mrtvemu tovarr-u izkopati grob. so se pazniki saino smejali ter ko mrtvega kneza Dimitrija suvali z nogami ter odgovorili: Pustite ga volkovom.
Tako iijeg-mi usmiljeni tovariši niso mogli storiti ničesar drugega. kot moliti očena* za diašo svojega umrlega tovariša-.
Skidaj si morete misliti, moja draga Daniela. kako je to pripovedovanje mojr'o v p! vat i na kneginjo. Zopet je zapadla v temo obupa. Tn ko je mogla zopet jasno misliti." je bila vsa prežeta žHje. da bi se smela vrniti v Rusijo. Hotela je iti v Sibirijo, da bi kosti svojega sina pokopala na posvečeni zemlji. <"arju je poslala prošnjo ter je odpotovala v Prane i j o. da prosi nekega ^velikega kneza za posredovanje in da sam «^ebno nese prošnjo earju.
Ko pa pride n< Pariz, irzve. da je veliki knez zopet odpotova«! v Petrograd. Tn one dni je izbruhnila svetovna vojna. Tn kneginja se je morala odpovedati svojemu načrtu.
Tek«»m vojne je legla na njo udano-t in mi r Skušala se je tolažiti s tem. da je njen sin. ako je bil Se tpri življenju, postal žrtev vojne. I.skala je tolažbe iv misli, da je na milijone mater moralo da/-t i svoje s in i »ve in t ml i niso vedele, kje so bili položeni k zadnjemu počitku.
Ves čas vojne je nisem več videla. Živela je izmenoma v Pran-eiji, Angliji in Italiji, kajti miru ni mogla najti nikjer. '
Xjeno «velikansko premoženje ji je dovoljevalo. da je mogla potovati in urUrluio živili. NHe končani vojni sem jo zopet videla. In lansko leto. kot veste, je bila n^kaj tednov pri meni. dokler se je ni zopet prijel M ari nemir.
Ima samo eno *li4co svojega sina. ki pw< je umetniško izdelana in ima natančne njegove poteze. !>ustil se je slikati naila-V- za mater ko je iprvie oblekel ea^tniskri uniformo. Njen mož pa je dal iha<pra-Titi krasen okvir, ki prwvi biser ruske zlatarske umetnosti. Mogoče arte videli to sf»omin*ko sliko pri kneginji. kajti ml nje se nikdar »e loči in podoba stoji vsako nor na mizi poleg njene postelje.
•Daniela. ki je njeno pri po veti o vanje poslušala z veliko napetostjo, živo pogleda in pravi:
—	Videla sem krasno izrezljan zlat okvir 8 podobo nai nočni mizi kneginje. ko sem bila neko jutro v njeni sobi.
Gospa prikima.
—	Praiv — to je. Toda ni se vam treba navaditi, da bi jo klicali drugače, »ko gnspa Lent ikoff, ker ima pravico do tega naema, kajti knezi Smolensk i so se po svojih posestvih imenovali knezi Smo-lenakURipnik-Saratov-Leirfikoff. Knežja družina je imela navado potovati pod imenom Lentikoff in pod tem imenom živi sedaj tudi kneginja. odkar je šla v izgnanstvo.
Tako. moja draga Daniela. aedaj v f*plo«nem veste vse, kar je to ubogo ženo napravilo tako potrto. In 5e se sedaj odločite, da stopite t njeno službo, boste razumeli njeno odurno obnašanje in ji -tega ne boste šteli «r zlo.	^
Kar ste imi po-vedalL me je globoko ganilo. Kako grozno je mo-
trpeti, tiboga kneginja.
—	D«. nepopisno je trpela. Proti njej bodite ljnbeznivi in dobri. četudi mm bo včasih težko. Pomagajte ji. kolikor moreta, da bo mogla prenesti svoje težko, žalostno življenje Mnogokrat me je očitaj* vprašala, »kaj je tedaj nismn ipastila umreti, ko je hotela »prožiti rqvolver in mi je žalostno rek-la. da- se mi nikukor ne more zafrwUiti, da «r«m ji vzela obljirbo. da ne bo nikdar posegi!a po svojem življenju. Toda besedo je držala — aia njeno besedo se morate z»nest I. AJco seen vaun ponreči le malo veselja in solnčne svetlobe prieararti v njeno temno dušo. ted»j ste napravili mnogo dobrega.
. ' — To bo moja največja skrb. miloRtljiva ffowpa.
—	Dobro! Tako *mo to zadevo smaitrali za rftSeno in ste pri kneginji »prejeti v liržbo, ker immn <za to ipolnnmo?.
—	Ne vem, komu bi rajši razun vas služila, kot kneginji Smo-
naUBOlM SLOYXHS DAILY bU.lt
SMRTNO BORBO SO 1MEU ZA ŠALO
Na stotine ljudi je gledalo t.» dni kopalce v Muri, med katerimi je bil tudi moški, ki je že večkrat "potegnil" publiko s klici na pomoč, ko je bil v najbolj deroči strugi vodo. Ljudje videči, da se šali, so so njegovih neoktisnosti tako privadili, da jim niso posvečali nobeno pozornosti več.
Tudi v nedeljo, ko jo l»ilo v popoldan škili urali zelo vroče, je šel potegnil, :>41otni Adolf K i ess. v vodo. Začel je plavati proti iicsprotncmu bregu reko, j katero je že neštetokrat preplaval. Ko j«? dospel v naj h nji tok, jo začel nenadoma vpili na pomoč. Toda ljudje, ki so vedeli, iz čigavih ust prihajajo glasovi, se niso niti zmenili za njegovo vpitje in so ga prepustili usodi. Šele pozneje, ko so videli, da so Niess ni pojavil na drugem bregu, so so livorili, da to|M»t ni vpil na pomoč zaradi šale. Rilo pa jo seveda žo prepozno. Xiess jo utonil v Muri. Nekaj dobrih plavačov so jo takoj podalo iskat ponc-sreč«-.iea, ki pa ga še niso našli. Orožniki so spravili njegovo obleko na bregu iu so odredili iskanje utopijiMičovega trupla. Niess je bil ožctijcn ill ore < I veli nepreskrbljenih otrok.

dni do JUGOSLAVIJE
NA (iORNMIH ItKZO PA KM KIII Kkspresni vlak oh Kremen in Ktirupa v liremerliaven zajamri ndolmo potovanje do IJIHIJANK Ali potujte s priljubljeni- a« a ■ . . » i ^ .. . mi ekspresitimi pamiki: V W L U D U S
DEUTSCHLAND - HAMBURG NEW YORK - ALBERT BAUIN
Tudi redna odplutja z »le	Izborile železniške zveze
bro znanimi kabin*!iinii # o<l C herlKiiir^a. Kremena pa™11"	ali Hamburgu
Za pojasnila vpra.<šgte lokalnega agrnla ali
HAMBURG-AMERICAN LINE • NORTH GERMAN LL0Y
57 BROADWAY. NEW YORK
upal Kam! robi »H saiiio oiioiiiu človeku, svojemu učitel ju, slav-1 nemil učenjaku Robertu Bov-lu, ki jc pa ni nikomur izdal. Prva podmornica jc napravila ' samo eno pot.
ČUDEN NAČIN LOČITVE ZAKONA
300 LETNICA PODMORNICE
Temu jubileju si* bo marsikdo čudil, saj prevladuje nazi-ranjc, da jc podmornica novejši izum. In res malokdo ve, da so podmornico izumili točno prod loti in da so jo prvič pogreznila v umrje v juliju 1. 1<>.'»4. Podmornico j o izumil Holandcc Konielius Farnireb-bol, vsestransko izobražen mož, ki sc jc ]M*čal z alkimijo, fiziko in medicino, ki jc baje odkril princip toplomera na živo src bro, gradil Angležem vojne ladje itd. Leta 1620 jo predlagal angleškemu kralju Jakobu I„ naj bi dal zgraditi ladjo, ki bi sc lahko pogreznila za del j časa v vodo. Kralj je njegov predlog odobril iu odredil, naj sc izplača iz državne blagajne potrebi-u denar. Gradnja ladje se ji* |»a zavlekla tako, da je bila prva podmornica izdelana šele I. 1(>:»4, ko je prvič plula pod gladino Temze od West-minstra do Greenwich a.
Pandrehbolova (M^lmomica je imela obliko šolanje pod-tnorniee, samo da je bila na vesla. Na nji je bilo T2 vesla-čev in ."J častniki. Kronika pravi, da sta bila med častniki sam kralj Jakob T. in Fandrebl»el. Xi se še posrečilo ugotoviti, kako je izumitelj obnavljal v podmornici porabljeni zrak. V protokolu, ki se jo ohranil iz takratne dobo, stoji, da jo vzel Holandoc s seboj sodček neke tekočine, ki je bila glavna tajna njegovega izuma, f'im je bil zrak porabljen, je izlil Fan-drebbel na tla nekaj tekočine in |>osadka je lahko svobodno dihala. Tajno to tekočine je za-
Xcki misijonar je pripove doval o čudnem načinu ločitve zakona pri nekem afriškem; plemenu, t'e sc liočo zamorec, j tega plemena bw'-iti od svoje« žene, ne potrebuje advokata, niti sodišča, temveč opravi to sam na kaj originalen način. Tn zanimivo je, da spretna in močna žena pri tem pogosto dobro odreže. Žena, ki so hoče mož od n jo ločiti, mora vpričo vseli prebivalcev dotične naselbine splezati na palmo in o 1 »sedet i med vejami. Mož pa mora palmo tako močno stresti, da pade žena z njo. ('e se mu to I »osreči, je zakon ločen, kajti usoda jc s tem pokazala, da je žena padla, če sc mu pa ne posreči stresti jo na tla, mora šo nadalje živeti z n jo.
I siula s palme stresene žene ni zavidanja vredna. Drugič se ne sme omožiti iu često jo produ jo kot sužnjo. V Afriki jc namreč suženjstvo še zelo razširjeno. Pa tudi če sc žena na palmi obdrži, mora živeti dalje /. možem, ki svojega poraza nikoli ne pozabi iu zato življenje z ti jim bas ni prijetno, y^amorci so pri izbiranju žen zelo previdni. Dobro si ogledajo nevesto iu če je premočna, da bi je mož ne mogel stresti palme, ostane devica.
GLAS NARODA"
zopet pošiljamo v domovino. Kdor ga koče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo lista ne pošiljamo.
SLOVENIC PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU tit WEST ltth STREET NEW lOtK, If. I.
PlfiFTE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA PO-TC VANJE
—llllllinillllimMiimiiHmiiiMiiiiniimimm
.1 ZEI 8nw>
PLJUVANJE PREPOVEDANO
Millokdo ve, <la je dal pobu -do za prcpov«*d pljuvanja na javnih prostorih pariški bo-liem Leinice Terrieux, živeč v drugi polovici preteklega stoletja. Mož jo bil največji šalji-voe takratno dobe, Neprestano si je izmišljeval kaj takega, kar so smatrali drugi za resnično in so si često celo učenjaki belili glave z njegovimi [»otegavščinami. Tako je v nekem znanem pariškem listu po železniški katastrofi priobčili
članek, v katerem je predlagal, naj bi se napravile na strehah vlakov tračnice, ki hi se pred trčenjem dveh vlakov na lokomotivi sklopile tako. da bi nn-sprot-.ii vlak vozil naprej po strehi prvega vlaka, namestit da bi zavozil vanj. Članek jc bil pisan tako resno, da se je razvila o njem med francoskimi tehniki dolga debata; eni so ta predlog navdušeno zagovarjali, I drugi so ira pa odklanjali, češ, da so sploh ne da uresničiti. Leinice Terrieux so jim je pa pošteno smejal.
Drugič zopet je sprožil v nekem li^tu vprašanje, kdo je bil model znanega kipa 'Strass-hourg'. Parižani so si beliii glave, ugibali so hi sklepali stave, vse pa samo v Tericuv-ovo zabavo, kajti mož »i jo bil ' kip izmislil. Med njegove po-j tegavščine jo spadal tudi pred ' h »g, k i ga jc izročil v dolgi uče i ni razpravi medicinski akade-nuji in ki sc v njem zavzen\a za i prepoved pljuvanju na javnih mestih. Seveda tega ni mislil resno, kakor ni bila resno mišljena nobena njegova potegavščina, toda tudi ta je bila sprejeta resno in človeštvu je celo koristila. Povsod sc je pri-j čehi kampanja proti pljuvanju
in znključila se jc z ospeliom, čeprav bi mož, ki jo je začel, iiikuli ne verjel, da je mogoče tem pogledu ljudem ustreči.
ODPLUTJE PARNIKOV ZA AVGUST 1934
14.	avgusta:
SUiteiiUatn v Boulogne
15.	avgusta: Manhattan v llavr«-llatnl'iirc v llamtjprff
16.	avgusta:
Maj<-sti<- v Cherbourg
18. avgusta:
. l{«-\ V Cciir.a
lit- «1.- Kram* v Katre U^r»-ngarU v Cli«iliour(
20. avgusta:
N« w York v Hamburg
24.	avgusta:
H«iii:» v OiiitS
25.	avgusta:
Lafay«ttt v Havre Aquitania v Clirtbnur| Kirtm-ii v l!rt iii<-ii
29. avgusta:
Olytiipli- v CbvrLourf All>«-rt lialliu v Hamburg Washington v Havre
oO. avgusta:
Pari k v Havre
31. avgusta:
Kuri>|*a v Ilr«*n»fn l.e\iattuoi v Havre '
MESEC
Advertise in "Glas Naroda"
KRETANJE PA R N t KOV ZA SEPTEMBER. 1934
1. septembra:
Conn* ili Savoja v Havre
MESFC
3.	septembra:
Cham plain i
4.	septembra
Stutr-ndaiii
11avre
v Itoulogne sur Mer
5. septembra:
.Majt-stic v Cherbourg I»t-ut^hlan<l v Hamburg
7.	septembra:
ivnnlainl v Havre ne.engaria v Cherbourg
8.	septembra:
\'olleii(l:im v Houlogne .sur Al r lie ile France v Havre
11.	septembra: Bremen v Bremen
12.	septembra:
Aiiuitania v Cherbourg .Manhattan v Havre Hantbuig v Hamburg
14.	septembra:
'»lymph- v Cherbourg
15.	septemb.a:
l-;.ra>etle v Havre MiHv.uiK.-e v Hamburg IJ--.V v >;ni»a
Veinlarn v iloulojjne sur Mer
18.	septembra:
1'-«ris v Havre K«iropa v llremen
19.	septembra:
Paris v Havre Km«.pa v Bremen
19.	septembra:
l*i e-. |{.M>s. veli v Havre
New York v Hamburg
20.	septembra:
Maj.
V '"herbuutg
22. septembra:
fliamplatn V Havre Hrenjraria v <'lieib«jurg Satcirnia v Trst
i5. septembra:
Stateiul.iin v
Boulogne aur Mer
26. septembra:
M al i Tetania v Cherbourg W iishitiKtim v Havre Albert Itallin v Ham but g
29. septembra:
C«>nt.- ali riavl'-a v Genoa Me ile Krame v Havre |ireme;i V Itrelllel)
Ta GLOBUS
kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo. Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se mladini. S tem globusom vam je pri rokah svet vzgoje in zabave.
KRASNO BARVAN	TRPEŽNO IZDELAN

Advertise in "Glas Naroda"
EM
.L
(Dalje prihodnjič.)
Prizor ob obali	Londona n državi Connecticut, ko se je začela tekma devetindvajsetih
nie. Jadrnice, ki je prva doapela do Bermutiakega otočja, je dobila nagrado.
jadr-
V premeru meri globus a lnčev. — Visok Je 10 lntev.
MODERN VZOREC
KKASEN PREDMET. KI JE KULTURNE VREDNOSTI EA VSAK DOM
CENA S POŠTNINO VRED

ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA
"QLAS NARODA", OZIROMA SE NAROOE,
GA DOBE ZA —
$1.
NARODA