Odkritje Slomšekovega spomenika. (Pridiga. Govoril kanonik Fr. Kosar) 24. jun. 1878. Čast Bogu na viiavah In mir ljvidem na zemlji. Luk. 2, 14. V. Ne bo nam zdaj težko, to 6a8tno sodbo, ki smo jo 6rez Slomšekovo narodno delovanje izrekli, a kratkimi beaedami — kajti obairna razprava o tej stvari ne sodi na cerkveno meato — dnpričati iz tretjega napisa, kteri se, da ga še enkrat ponovim, tako glasi: ,,Narodnemu buditelju, piaatelju, in peeniku bvaležni Slovenci." Pokojni Slomaek so bili v reanici buditelj avojega naroda; budili pa so ga po trojnem načinu: P r v i 6 budili so ga a a m i. Bndili so ga kakor govornik. Bog jim je dal poseben dar zgovornosti; sloveli 80 kakor pridigar in učenik in njih beseda je vaelej privabila mnogo posluaalcev. Zato so pa tadi vestno rabili ta dar božji in radi govorili ne le v cerkvi in aoli, ampak tudi pri zborih raznih koriatnib družeb. Vedeli ao, kakor malokdo, pri svojih govorih zajemati iz mišljenja in 6atenja naroda; zato so bili njih govori nenaradno živahni in poljudni. ,,Naš kaplan govorijo, kakor da bi rožice sadili," ao ljudje govorili od mladega pridigarja Slomseka. In ker je iz srca vrela beseda, je segala tudi globoko do src in jih vzbujala k novim, višjim vzororn. — Budili 80 ga kakor pisatelj. Take pisave, pisave namre6 tako umevne in prisr6ne, s prilikami, podobami in prigovori iz domačega življenja mično preprežene Slovenci do takrat ae niso poznali; zato je vse poveod spoštovanje do sloven8kega jezika in veselje do slovenskega branja izbudila. Vsaka nova knjiga Slomšekova je bila željno pričakovana, hvaležno sprejeta in zopet in zopet natisnena. Pisali pa so, kakorsenarodnemu dnhovniku in akofu spodobi,najraje o predmetih, ki služijo narodu v dubovno izbujo in krščanako omiko: tedaj o aoli, o doma6i izreji, o cerkvenem poduku v pridigab in krščanskib naukih. Njih pridige v ,,evangelJ8ki" in v ,,apostolski hrani" zbrane ao — to se sme brez ugovora reči — cerkveno govorništvo v uovo in boljšo tir napeljale, ter pridigarjem kazale, kako se zamore in mora božji nauk v čiati, njemu do8tojni besedi oznano vati. — Budilisogakakorpeanik. Duševno vstajenje V8akega naroda začenja s peanijo. Pesen je, ki najbolj globoko sega v človeiko srce, kroti njegove straati, plemeni njegove čute, in vzdiguje zavzetega duba iz zemeljakih nižav v nebeške višave. Zato ljubi vsak narod svoje pesnike in mu je zlaati Bnarodna peaen" predraga svetinja. Tudi pokojnega Slomseka je Bog bogato obdaril s pesniakim duhom. Peli so radi in pesni zlagali ae rajše. In kaj so peli? To, kar katpliakemu duhpvniku in škofu pristoja; peli ao: nČast Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji."— In kako so peli? Peli so po domače — in prav po doma6e: bili so zares naroden pesnik. In ker so iz arca naroda peli, so segale njib peani tadi globoko v srce naroda. Stari in mladi ao jib radi prepevali in jih ae prepevajo; Slomaekove pesni ae pozabile ne bodo. In kedaj so peli? Peli so kakor mladi kaplan, pa tudi kakor ostareli akof so ae radi aegli v pevake strune in zapeli mile pesni mladim in starim. V svojih pesnih z materjo zibljejo nedolžnega dojenca, z otroci na ledini igrajo nedolžuo ^veselje," vadijo učence v nšoli veselega petja," svarijo mladenča in devico na razpotju med grehom in čednostjo, navdušujejo moža za težavua dela njegovega poklica in pripravljajo sivega starčeka na srečno ainit. V drugih pesnih spremljajo otroke v šolo in cerkev, svate k poroki, kmeta na delo, prijatelje v vinsko gorico, voja6ake na krvavo polje časti, romarje na božjo pot, mrli6a k pogrebu in dušo pokojnega v 8veti raj. — Še v drugih peanih odprejo velike bukve stvarjenja božjega: v podučljivi šopek povijajo dubte6e cvetlice na polji, razlagajo atoglasno petje ptičic pod nebom, počivajo s popotnikom pri hladnem potoku v zelenem logu, učijo strab božji v treaku in gromenju, in trpečenau srcu kažejo, nkje dom je moj" nad zrezdnatim nebom. — Tak6 «o bili Slomaek zarea buditelj avojega naroda: budili so ga z besedo,- a peresom- spesnijo. Pa to jim ae ni bilo zadoati. Budili so narod d r u g i 6 po tem, da so tudi druge navduaevali, naj posvetijo svoje talente in svoje pero kračanski prosveti naroda. Ni namre6 vsakemu dano, spisati celib knjig; pač pa se posreči zdaj temu zdaj onemu, spisati kak podu61jiv seBtavek, ki zamore koristiti drugim. Slomšekovo na6elo pa je bilo to: ,,V8aka dobra misel, vsak izvrsten aestavek je dar božji, ki se ne 8me zakopati, ampak narodu izročiti v duševno brano." Zato 80 že kakor špiritnal v Celovcu vadili mlade bogoslovce v 8lovenaki pisavi, ter izdali raznih mičnih povesti, od bogoslovcev prestavljenih, od njib pa popravljenih. Tudi v poznejših službab, ae celo kakor škof, so pisali zdaj temu učitelju, zdaj onemu dubovniku, naj ae puskusijo s peresotn narodu v prid. Pesnike so vabili, ko so izdali ,,Abacelnove peani"; može, za aolo vnete, so vabili na delo, ko 80 na proanjo takratnega c. kr. ministerstva zlagali nknjige za ljudake šole" pri koroškib in atajerakih Slovencib; duhovnike 80 vabili na delo, ko ao spisovali nŽivljenje avetnikov", in vse poprek so pozvali na slovstveno polje, ko so odprli Drobtinice, naj bi bučelicam enako v njib predele marljivo znašali duhovno hraao za verne Šlovence. Gotovo je, da bi mnogi pisatelji nikdar ne bili za pero prijeli, ko bi jih Slomšek ne bili apodbujali, napeljevali, podpirali. (Konec prib.) •