KATOlaIŠK CERKVEN UST.
,J)anica" izhaja vsak petek na eeli poli, in velja po posti za celo leto 4 gld. *i0 kr., za pol leta 2 gl. 40 kr.. za ¿etm ieta 1 tri :*) kr. V tiskarnici sprejemana za celo leto 4 gl., za pol leta '2 gl., za eertert leta 1 gl.; ako zadene na ta dan praznik, izide ..iMuica" dan poprej.
Tečaj XXXVII.
V Ljubljani, 21. listopada 1884.
List 47.
Premišljevanja in molitve za vse stanove.
(Dalje.)
Jezusova mladost, a) Rast v spozuanji.
Od Jezusove mladosti le malo vemo. Edino, kar nam je o njegovi mladosti znanega, najdemo pri sv. Lukežu (v 2. pogl.), kjer sv. evangelist popisuje njegovo pot v Jeruzalem na velikonočne praznike, ko je bil 12 let star, kako je v tempeljuu ostal, in kako sta ga Marija in Jožef še le tretji dau zopet našla, in kako je ž njima šel nazaj v Nazaret in jima je pokoren bil. To dogodbo pa sklepa sv. Lukež s temi besedami: In Jezus je rastel v modrosti in starosti iu v gnadi pri Bogu in pri ljudeh.
Jezus je po Božji naturi od vekomaj imel vse znanje in vso modrost; kot Bog ni mogel rasti v spoznanji; po človeški naturi pa je vedno veči znanje, modrost in po-poluonost blagovolil kazati zato, da nam je tudi v tem zgled, da si moramo za veduo veči razumnost, modrost in učenost prizadevati! Božja volja tedaj je, da kakor rastemo na dnevih in letih, uaj rastemo tudi v spoznanji, v vednostih in učenostih. Da je temu tako, nam priča naša lastna pamet, ki po znanji hrepeni, in ki res tudi v znanji in učenostih napreduje, kjer se doslednje razvija, ali kjer si ji zapreke ne stavijo. Ravuo tako je pa tudi res, da razvitek uma tam zastane, kjer se njegova izolika zamudi, ali kjer se po dobljenem izobraženji zopet opusti in zanemari.
Kakšno dolžnost imam tedaj glede uma? Po Božji volji, po naturuem redu iu po Jezusovem zgledu moram si um za vse dobro bistriti, znanja in spoznanja v dobrem si pridobivati, od dne do due v vednostih iu učenostih za dušui blagor rasti. Ako tega ne storim, me ojster odgovor čaka, zauaj zdrava pamet je velik dar Božji, je talent, s kterim moram delovati in dobiček delati, ako nočem, da me zadene gorje, ktero je Gospod zažugal nepridnemu hlapcu, ki je svoj talent zakopal.
Če si pa moram neprenehoma za vedno boljše spoznanje, za vednosti in učenosti prizadevati, je vprašanje: kaj in kako naj se učim, kako naj na umu, v vednostih
Tastem ?	. .
Z umom moram spoznavati, kaj je prav, kaj ni prav, z umom moram dobro od hudega razločevati, z
umom moram Boga in njegove lastnosti, in .še posebno njegovo voljo spoznavati, spoznavati tudi svoj namen in pomočke ga doseči.
Človeški um. ako je zdrav, nikdar ne miruje, ampak sebe in vse reči okoli sebe opazuje, po vzrokih in učinkih poprašuje, zvezo in namen posameznih reči preiskuje. Iu res moramo spoznati, da je človeški um silno globoko že proderl v sostavo in delovanje natoruih moči, kakor na to mnogotere, poseuuo novejši /najdbe glasno pričajo; ali mi pri vsem tem tudi naj bolj razsvitljen in izbistren človeški um nazaduje v take kota in temine zaide, da sam več naprej ne zna. In to so vprašanja o natoruih rečeh in končnem cilju vsega stvarjeuega, po-sebuo o namenu človekovem. Tu pa pride luč Božjega razodenja človeškemu umu na pomoč, da zamore kouečno spoznati pravo pot in tudi varno po njej hoditi.
Iz tega pa sledi, da Ji prav in koristno, če se človek z znanjem natoruih reči peča. da je pa veuder le perva in naj imenituiši učenost in znanje to..da spozna iu ve svoj konečui namen iu pomočke, kako ga doseči. To je prava in resničua učenost, brez ktere vse drugo zuauje kaj ne koristi, to je tako imenovana učenost svetnikov. Zato pravi «v. Tomaž Kempčau: Pra/uo je vse drugo, uepridno in za nič, razuu Boga ljubiti in njemu samemu služiti (l. buk. i, 2). Jest tedaj na umu rastem, če si resnično prizadevam, da bi vsaki dau voljo Božjo bolj spoznal, in potem tudi svoje življenje vravual. Prav je, če si tudi drugih vednost nabiram, pa le kar in kolikor služijo k naj viši učenosti, k učenosti našegi zveličanja. Zato je dandanašnji veliko posvetno učenih, ki pa za zveličanje skerbeti pozabijo. Od taki11 pravi sv. Tomaž Ivemp. (v 2. pogl.): Zares pohleven kmet. kteri Bogu služi, je boljši, kakor prevzeten učen človek, kteri premišljuje, kako se uebo in zvezde verte, sam sebe pa pozabi. — Veliko jih je tudi posvetno učenih, ki se le na sebe in svoj um zanašajo; Božje razodenje pa zanemarjajo ali celo zametujejo. Ali je potem čudo, da jih toliko, posebno med tako imeuevauiuii učenjaki, s pravega pota zaide, ker človeška pamet je vender le slaba leščerba. naj je še tako izbistrena iu razsvitljeua. proti luči Božjega razodenja, kterega zajemamo iz sv. pisma iu ustnega izročila katoliške cerkve.
Zato pa ta učenost svetnikov, učeuost zveličanja, kakor se vidi iu zdi priprosta, vender Bog le ponižni daje iu tistim, ki ga zato prosijo, kaKor Kristus gov~-
-M
Zahvalim te Oče, Gospod nebes in zemlje, da si to (skrivnost, učenost) skril (posvetno) modrim in razumnim, in si razodel jo malim (ponižnim), in kakor piše sv. Jakob: Ako kdo zmed vas potrebuje modrosti, naj jo prosi od Boga (1, 6.) in jo bo tudi res dobil, kakor nam priča Modri, ki pravi: Prosil sem in razumnost mi je bila dana, klical sem in v me je prišel duh modrosti.
Molitev.
O Bog, zahvalim se Ti za zdravo pamet, ktero si mi dal. To je Tvoj dar in velik talent, od kterega bom moral ojster odgovor dajati. Zato ga pa hočem tudi po Tvoji sv. volji in po zgiedu Tvojega Sina rabiti. Moja resnična želja je. da rastem, kakor v starosti, tako tudi v modrosti, v pravem spoznanji. Zato si bom skerbno prizadeval. da bom vsaki dan Tebe iu Tvojo ?oljo bolje spoznaval, da si bom pridobival mojemu stanu in namenu potrebnih učenost. S tvojim prerokom Davidom hočem Tvojo postavo premišljevati noč in dan, vedno misliti in pre-vdarjati, kako bi Tebi bolj dopadal, kakšnih priložnosti se varoval, da tem gotovejše svoj namen dosežem. Vsaki dan hočem kaj iz sv. pisma, ali iz življenja svetnikov ali kaj druzega pobožnega brati, da bom Tvojo voljo toliko bolj spoznal iu svoje dolžnosti. Kaj mi pač pomaga vsa posvetna učenost, če pa Tebi služiti prav ne znam, če prave poti v nebesa ne vem. Zato ne prosim za čast, za dolgo življenje, za bogastvo in premoženje; ampak za modrost in pravo učenost, ki me bo učila Tebi prav služiti in tako večno zveličanje doseči! O Gospod, ki se daš ponižnim sprositi, vsaki dan Te bom prosil za modrost, za zveličansko učenost, in Ti mi dobrega duha, duha modrosti, ne boš odrekel. Amen.	(Dalje prib.)
Veronika in njen pert.
Rimski cesar Tiberij ležal je bolan v svoji palači. Bil je sam, nobenega strežaja ni bilo pri njem v sobi. Stopila sta notri dva potna človeka. Eden bil je, kakor je bilo videti po vnaujem, plemenit in veljaven Rimec, druga pa je bila izraelska žena iu je imela v roki volnen pert, na kterem je bila podoba kervavega in strašno ranjenega obraza. Bolnik ju je žalostno pogledal ter nekako nejevoljuo dejal: „Voluzijan, — kje imaš moža, o katerem mi je pisal Pilat, da ozdravija bolnike in oživlja merličeV*4
„Mogočni vladar — odgovori mu ponižno prišli Rimec — z veseljem slušal sem tvoje povelje ter šel na Jutro\o k Pilatu po tistega velicega čudodelnika — Jezusa. Toda osoda mi ni bila mila. Prišel sem v Jeruzalem iu izvedel sem, da so tistega človeka kruti Judje umorili, pribili ga na križ kakor uaivečega hudodelnika. A ne misli zaradi tega, da so te bogovi zapustili. Oni so mi precej potem pokazali človeka, ki mi je tole povedal: Poleg poti, ki derži na Golgato, stanuje neka žena. Njej zapustil je Jezus čudodelui spominek. Ko so Jezusa grozoviti rabeljui guali v smert, hitela mu je naproti in mu je usmiljeuo izrazila svoje sočutje, podavši mu konec perta raz glavo, da naj bi obrisal ž njim si kervavi in zaprašeui obraz. V plačilo zato zapustil je Jezus na pertu podobo svojega obličja, in s to podobo ozdravila je žena že dosti bolnikov. — Šel sem uruo k njej, ji povedal, kedo me je poslal — iu zdaj čaka žena tukaj vladarjevega ukaza/
V teui vperl je Tiberij skoraj nehote svoj pogled v ženo iu njeno podobo — in kaj se zgodi? Pri tej priči zapusti ga bolezen, katere niso mogli ozdraviti najslavnejši rimski zdravniki: cesar vstane popolnoma zdrav in krepak. Da bi se skazal hvaležnega za toliko dobroto,
zahteva v starašinski zbornici, da naj Jezusa povzdignejo med rimske bogove. Ali neskončna previdnost edinega večnega Boga ni dovolila, da bi Jezusa, edinorojenega Sinu Božjega častili neverni Rimci med svojimi izmišljenimi bogovi. Starašinam, ki so bili sicer pokorni hlapci svojemu cesarju, vdihnil je vsemogočni Vladar nebes in zemlje toliko poguma, da so se terdno ustavili volji Tiberijevi in tako zaprečili njegov sklep.
Tako nekako pripoveduje silno staro pobožno izročilo. Verniki večkrat, posebno v postnem času, opravljajoč lepo pobožnost sv. Križevega pota in premišjujejo tudi:
„S pertom Veronika
Obriše Jezusa;
Spomin zato ji da
Terpljeuja bridkega."
Morda torej komu vstrežem, če dodam tej pripovedi o Veroniki in njenem pertu nekaj čertic.
Kedo pa je bila tista srečna Veronika, ki je podala Jezusu potni pert? Sveto pismo o njej nikjer nič ne pripoveduje. Zato bi lahko kedo mislil, da je Veronika izmišljena oseba, katero je sprejelo verno ljudstvo med svoje pobožne pripovedi. A kedor tako sodi, napačno sodi. Če v sv. pismu nikjer ne beremo o Verouiki, še nikakor ne smemo sklepati, da ta žena ni zgodovinska oseba. Saj o mnozih rečeh sv. pismo molči, ki so pa vender resnične; poterjuje jih ustno izročilo. Tako tudi smemo brez dvoma verjeti, da je Veronika res živela, res podala Jezusu potni pert, ker spričuje to prestaro ustno izročijo in ker mnogi in zanesljivi pisatelji to po-terjujejo. Če je pa res živela — poreče kedo — pa povej, kje je živela in kedaj in kedo je bila? — Na ta vprašanja rad odgovorim. Glede imena Veronikinega niso vsi istih misli. Nekateri menijo, da je kervotočna žena, katero je Jezus ozdravil. Toda kervotočna žena, kakor priča slavni cerkveni zgodovinar iu Cezarejski škof Ev-zebij (rojen 1. 270, t 1- 340), je bila doma iz Cezareje Filipove; Veronika pa iz Jeruzalema. Veronika je dobila ime od Jezusove podobe na potuem pertu. V 13. veku piše Gervasius Tiberiensis: Est Veronica vera pictura, t. j. Veronika pomeui pravo podobo ali sliko. Tako razlaga to besedo tudi v 17. veku francoski benediktin Mabillon. On pravi, da je Veronika sostavljana beseda iz: vera" in „ikon," po naše „prava podoba". To ženo imenujejo nekateri tudi Serafiko, naj prej se je po nek-terih zvala Seralika, potlej je pa po oni podobi dobila ime. Poslušajmo zdaj, kaj pripoveduje o njej slavna Katarina Emerih.
Serafika ali Veronika bila je Janeza Kerstnika teta, iz Jeruzalema doma. Bila je kakih pet let stareja od Marije Jezusove matere. V sorodu je bila tudi staremu Simeonu, ki je pri darovanji Jezusovem v tempeljnu prerokoval, in od mladih nog prijateljica njegovim sinovom. Ko je dvanajstletni Jezus prišel v tempeij, bila je še neomožena. Pošiljala je v detinskih letih Jezusu jedi, stanujočemu v mali hišici pred mestom. Ta hišica bila je nekaka vstauova za ubožce. V njej ostala je bila nekaj časa Marija, nesoč Jezusa v tempelj darovat in vanjo zahajal je kasneje Jezus še s svojimi učenci. V to hišico pošiljala je zaduji čas hrane Jezusu, ko je v tempeljnu učil. Omožila se je prav pozno. Vzela je Siraha, uda velikega zbora v tempeljnu. Ker ou izperva Jezusu ni bil prijazen, tudi njej ni pustil hoditi za Gospodom. Ker ga pa le ni slušala, zapiral jo je v kazen večkrat v nekako klet. Ko sta ga Jožef Arimatejec in Nikodem spreo-obernila, potlej je z ženo bolje ravnal, ter ji ni več branil poslušati božjega Učenika.
Ko je Jezus pred velikonočnimi prazniki šel slovesno v Jeruzalem, pozdravljala ga je tudi Veronika kot kralja judovskega. Vzela je pert z glave in ga razger-
nila po tleh. To je bil prav tisti pert, ki ga je potlej Jezusu podala, da se je obrisal.
Ob cesti, ki je deržala na Golgato. imela je Veronika čedno hišico. Popotnikom še zdaj kažejo mesto, kjer je hiša stala. Tam je čakala pobožua žena Jezusa, ko so ga peljali rabeljni v smert. Pripravljen je imela zanj verč dobrega vina, da bi se ž njim poživil onemogli Izveličar. Ko je zaslišala kričečo druhal okrog ponižnega, s težkim križem obloženega Jezusa, hitela mu je z malo deklico naproti, padla preden na kolena, dvignila konec svojega perta raz glavo in miloproseče dejala: Dovoli mi, da otarem obraz svojemu Gospodu. Jezus je prijel pert z levico in se obrisal. Potem je pert zganil, se zahvalil in ga dal nazaj. Vina, katero je imela deklica, ni mogla dati Jezusu, ker vojaki niso pustili. Bežala je domu. položila pert na mizo in je omedlela. Prišel je k njej neki znanec, jo spravil k zavesti in ji pokazal podobo, katere prej ni videla, ker je bila pert, ko ji je ga dal Jezus nazaj, kar zganjen spravila in tako ujala na mizo. Pogledala je zdaj podobo, — čutila se popolnoma poživljeno, ter je zaklicala: „Zdaj čem vse zapustiti, Gospod mi je dal spominek."
Tretje leto po Kristusovem vnebohodu poslal je rimski cesar človeka v Jeruzalem, da naj zbira priče Jezusove smerti iu njegovega vstajenja. Med druzimi osebami, katere je pripeljal ta človek v Rim. bila je tudi Veronika. Cesar bil je tačas bolan in je ležal na visoki postelji. Nobenega druzega ni bilo pri njem, razun Veronike. Razgernila je bila pred cesarjem potni pert. Bil je to volueu pert, precej dalji kakor širok. Ženske so nosile take perte čez ramo in čez pleča in so jih včasih potegnile tudi čez glavo nekako tako, kakor pri nas po zimi kmetice zimske rute. Podoba na tem pertu ni bila na sredi, ampak bolj pri kraji, in ni bila čista slika, temveč s kervijo navtisnjena. Cesar je pert pogledal in — ozdravel. V plačilo hotel je ženo obderžati v Rimu, ji dati hišo. posestva in delavcev; ali ona ni ničesar marala. Želela je le iti v Jeruzalem nazaj, da bi ondi umerla. kakor Jezus. Ker je cesar potlej ni več ustavljal, vernila se je domii. Ko so tam preganjali kristjane, hotela je ubežati; a došli so jo, zaperli v ječo, kjer je za lakoto umerla kot mučenica.
Njen pert so dobile pobožne jeruzalemske žene. Od njih ga je dobil učenec Tadej, ga vzel v Edeso in storil ž njim veliko čudežev. Bii je potlej ta pert tudi v Carigradu, po aposteljnih pa je prišel cerkvi v posest.
Tako nekako pripoveduje Katarina Eiueiih in tako je moralo res tudi biti. Z njeno pripovedjo vjema se poprejšnje izročilo glede čudeža s Tiberijem vjema v vseh glavnih točkah, le nekatere malenkosti so tam drugače zasukane, ki pa resnice ne kale.
Ce se pripovedi proti koncu ne vjemate, to ne priča zoper nas. Pervo izročilo pripoveduje, da se je Tiberij hotel Jezusu hvaležnega skazati za prejeto zdravje; Katarina pa pravi, da Veroniki. To si čisto nič ne nasprotuje. Oboje je lahko bilo. Da je cesar pokazal hvaležnost, je naravno. Vprašati je treoa le: komu se je kazal hvaležnega? Ker je — kakor kaže pervo izročilo — vedel, čigava je bila podoba, katero je bil pogledal in potem ozdravel, ni prav nič čudno, če se je hotel Jezusu zahvaliti, se ve, da zahvaliti se po šegi rimski. Ker je pa Veronika prinesla podobo in je ona pri čudeži posredovala, zaslužila je tudi ona zahvalo ali plačilo, katero ji je cesar, kakor pravi Katarina, tudi res ponudil: torej je bilo oboje mogoče in je oboje verjetno. Sicer so pa to, kakor sem djal, malenkosti, na katere ni toliko gledati. Bistvo je to, da je Veronika res bila v Rimu in je res ozdravila bolnega cesarja, ali če splošno govorim, da je 8 pertom res delala čudeže. To pa je resnično, kar nam pričajo zanesljivi možje. Sv. Metod,
ki je bil krog leta 285 škof v Tiru, pripoveduje, da je Veronika z veliko skerbjo in častjo hranila pet in delala z njim mnoga čuda. Lucius Dex:er, sv. Hiero-nima verstnik, piše v svoji cerkveni zgodovini, da je ona spremila sv. Petra v Rim, ozdravila Tiberija, pert pa izročila sv. Klemenu, ki je za sv. Petrom zasedel v Rimu škofovski prestol. In še drugi cerkveni pisatelji nam pritegujejo, katerih pa nočem več navajati, ker že ta dva zadostujeta.
Še ena priča je važna, katere ne smemo prezreti
—	sv. ceruev sama. Ona namreč Veronikiu potni pert že dolgo kot svetinjo časti. Že v začetku sv Cerkve prinesli so pert v Rim iu so ga ondi kot drag spominek Jezusov častili. Leta 1011 postavili so altar potnega perta, 21. sušca 1. 100(5 izpostavili so papež Pavel V ta pert med drugimi svetinjami v cerkvi sv. Petra. Kor-nelius a Lapide pravi, da ga je večkrat videl, iti da hraui vatikanska knjižnica star rokopis o čudežih, ki so se zgodili po tem pertu. Pert je še dandanes v Rimu in se kaže v posebnih časih vernikom, da ga časte. — Srečen človek, porečeš, kateremu je dano videti in počastiti to predragoceuo svetinjo v Rimu!
Res, srečen tisti človek, a srečen si tudi ti. Ni ti treba hoditi v daljui Rim; stopi v bližnjo cer\ev, ozri se na steno in tam imaš na šesti postaji sv. K riževega pota prav tiso podobo z Veroniko vred, ki podaja Kristusu potni pert. Postoj nekaj treuutkov pred to podobo, pomisli, čigava je, za koga je Jezus potil kerv.tvi pot, ki ga je s tem prtom obrisal. Vtisni jo globotvo v serce
—	iu potni pert delal bo tudi v tebi zuameuite čudeže.
A.
Sv. Mar^a Magdalena Paciška.
d) Pervo sveto obhajilo.
Najlepša izmed vseh pobožnost je pobožnost do presv. Rešnjega Telesa, in naj lepši dan v mladostnem življenji je dan pervega sv. obhajila. Tu li v tej obojni zadevi je bila Katinka vse hvale vredna.
Že prav zgodaj je hrepenela po sv. obhajilu, in čas, v kterem je morala čakati, zdel se ji je kakor tisoč let. Bog ji je že takrat dal spoznati, kako veličastno opravilo je sv. obhajilo. Kadar so bili mati pri sv. obhajilu, in to se je mnogokrat zgodilo, je hotela mala deklica vedno pri njih biti, vsedala se je blizo njih in ves dan se ni mogla ločiti od njih. Ce so jo mati čudeč se vprašali, v zakaj to dela, je odgovorila: „Po Jezusu imate duh!" Čutila je prijetno vonjavo presv. Zakramenta, ki so ga mati zjutraj prejeli.
Dalje se je njeua nenavadna ljubezen do presv. Rešnjega Telesa v tem posebno pokazala, da, ker ga že sama ni smela sprejeti, kakor si je želela, je vsaj hotela videti, kako so ga drugi sprejemali. Prosila je toraj mater, naj jo vzemejo o praznikih saboj v je-zuitovsko cerkev sv. Janeza, kjer je šla vsa družina k spovedi in k sv. obhajilu. Tam je ostala tri do štiri ure zapored, ker je čakala obhajancev ter ž njimi vsa utolažena šla domu.
Slednjič je prišel tako težko pričakovani, tako silno zaželjeni čas. Katinka je bila stara deset let. V tem letu so ji njen spovednik P. Andrej Rosi že dovolili iti k sv. obhajilu; čeravno se takrat sploh ni dovoljevalo otrokom v tej dobi pervo sv. obhajilo, njej se zarad tolike svetosti, tolike razumnosti in tolikega hrepenenja ni moglo odreči in dalje odlašati. Veselje tega presrečnega otroka je bilo ravno tako nepopis-ljivo, kakor je bila nedopovedljivo velika njena hvaležnost do Boga za toliko dobroto. Mislila si je, da je ni zdaj srečniše stvari na svetu, in tisti dan
ko se je pripravljala za sv. obhajilo, ni ne mislila ne govorila o drugem, kakor o najsv. zakramentu. Pa ne le zadnji dan, ampak dolgo časa, takorekoč vse svoje življenje, odkar se je zavedala, se je pripravljala za to najsvetejše opravilo. Tako skerbno pripravljena je v praznik Marijinega oznanjenja 25. marca 1. i576 preblaga deklica — angelj v človeški podobi! — per-vikrat pristopila k mizi Gospodovi. Koliko srečo je takrat vživalo njeno bogoljubno serce, to le ona ve in Bog. Se pozneje je pravila, da še nikoli ni občutila tolikega veselja in tolike tolažbe, kakor tisti presrečni trenutek, ko je Jezus Kristus pervikrat prišel v njeno serce. In od tedaj je neizrečeno hrepenela gostokrat sprejemati ta nebeški kruh. Ker so njen spovednik poznali njeno biserno čistost in angeljsko pobožnost, so ustregli njeni koperneči želji, ter dovolili, da sme vsaki teden iti k sv. obhajilu. Ves teden je štela dneve in ure, tako težko je* pričakovala blaženega trenutka sv. obhajila. In ko je slednjič prišel, jokala se je veselja.
Kmaii potlej, ko je ravno nastopila enajsto leto in je v cerkvi sv. Janeza, kjer je bila prejela pervo sv. obhajilo, veliki četertek premišljevala veliko ljubezen. ki nam jo je Jezus v tem skazal, da je postavil zakrament presv. Rešnjega Telesa; kar naglo m a začuti v seren goreče želje, da bi mu v zahvalo za preveliko ljubezen kaj posebnega darovala. Ker pa ni imela ničesar, kar bi bilo moglo biti Bogu bolj prijetno, kakor njena angeljska čistost in nedolžnost; zato je. razsvitljena od zgoraj, obljubila, da jo bo brezmadežno ohranila vse dni svojega življenja. — To je bilo Jezusu všeč, in pozneje ji je v zamaknjenji razodel, da ji je bil tisti dan ko je storila obljubo vednega devi-štva, dal perstan na roko ter si t'jo izvolil za svojo nevesto.
e) Napredovanje v dobrem.
Pei vo sv. obhajilo je nekakšen mejnik v dušnem življenji. Ravno taki nikoli ne ostanejo otroci, ka-koršni so bili na dan pervega sv. obhajila: ako si to nebeško milost v prid obračajo, postajajo od dne do dne boljši in popolniši; ako pa ne. se pogrezujejo v čedalje veče hudobije in pregrehe.
Seveda je prištevati blagočutna Katinka med one srečne, ki si milost pervega sv. obhajila, kolikor je le mogoče, v prid obračajo. Zato je tudi tako čudovito hitro v dobrem napredovala, čeravno je bila že takrat tako pridna in dobra, da bi človek skoraj mislil, da ne more biti boljša in pridniša. Ali preblaga deklica je dobro vedela, da tukaj na zemlji ne more nihče reči. da je že dovelj svet, ampak vsakdo se mora ravnati po besedah sv. pisma, ki pravi: „Kdor je svet, naj bo še svetejši, kdor je pravičen, bodi še pravič-niši!" In z vso močjo svoje mlade duše si je prizadevala za še večo popolnost, da bi bila čedalje bolj podobna Jezusu, nebeškemu Ženinu.
^ saka stvar Božja. nebo. zemlja, polje, vse jo je spominjalo na Boga, vse ji je glasno oznanovalo njegovo neskončno dobroto. Tolika ljubezen in tolika hvaležnost do predobrotljivega Boga se je vnemala v njenem senu. da je tudi na zunanje ni mogla prikrivati, ampak se je tudi razodevala v očeh, v besedah in v vsem vedenji.
Tako n. pr. se je nekega dne v svojem trinajstem letu z materjo sprehajala po lepem travniku. Po lepoti solnčnega dne, po krasoti jasnega neba. po širnem razgledu zelenili travnikov iu logov so bile naenkrat njene mladostne misli povzdignjene do tako vzvišenih nebeških želj in čutil, da ni mogla svoje preobilne ljubezni in hvaležnosti do Boge nič več prikri-
vati, — sapa in glas ji zastane! Mati menijo, da je omedlela, in jo hitro domu odvedejo ; toda kmali spoznajo, da to ni bila telesna bolehnost ali slabost, ampak le njeno dušno življenje je tako vsplamtelo, da je za nekaj časa prejenjala telesna moč.
Zares, prav velik zaklad dobrih del in obilnega zasluženja za nebesa si je nabrala v malo letih ta izvoljena deklica s svojo plamtečo gorečnostjo hrepeneč po pravi svetosti in popolnosti. V nekem zamaknjenji ji je Jezus novega leta dan 1590 pokazal, kako zelo všeč so mu bile njene mladostne molitve in bogoljubna opravila njenih otročjih let; in spoznati ji je dal, da je vse zanjo v nebesih shranjeno. Mnogo tacega je sama razodela, n. pr.: za plačilo njene gorečnosti, s ktero je, kakor je bilo že povedano, celo noč objokovala neko razžaljenje Boga in bližnjega, ji je bilo v nebesih shranjeno dragoceno živo rudeče oblačilo. V plačilo za pritergovanje in zatajevanje, ker ni hotela jesti sadja in sladkarij, videla je' sreberno mizo, pokrito z najbolj izbranimi in najboljšimi jedili. V plačilo za skerbno ohranitev deviške čistosti, ki jo je bila Bogu obljubila, ji je Jezus pokazal dve sreberni zapestnici z drazimi kameni krasno olepšani, ktere bo v nebesih prejela. In tako je videla še brez števila druzih plačil, ki so bila odločena za razna dobra dela.
Pri tem zamaknjenji se je silno čudila, da tako obilno Bog poplačuje dela. ktera so se ji tako majhna m neznatna zdela. Iz tega se lahko učite, kako bogato Bog poplačuje vsako, tudi najmanjše delo, ki ga iz ljubezni do njega opravite. Sto in stokrat na dan vam je prilika kaj dobrega storiti, z dobrim namenom pa se tudi vsa navadna opravila, razun grešnih, v zaslužna dela spremenijo; kolik zaklad si lahko v nebesih pridobite, ako le hočete. Tega vam sicer ne morem obljubiti, da bi ga vam Jezus že v tem življenji pokazal, kakor svoji ljubljenki Katarinici; ali zagledali ga boste ob zadnji uri, in v neizmernem veselji se boste začudili, kdaj se je moglo toliko nabrati! Toraj le odlašati ne; za vsak trenutek bi bilo škoda !
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane. (Kranjsko in Bosna.) Kakor naša dežela primeroma skoro največ stori za omikanje zapu-šenih narodov, tako še posebno za povzdigo uaših južnih bratov Bošnjakov. Že ima Bosna precejšno število svojih sinov na Kranjskem, ki se učijo raznih rokodelstev, nekaj pa jih je v šolah. Te dni je redovnik subprijor iz Banjaluke č. g. P. Kazimir Benek, naš rojak iz Notranjskega, zopet pripeljal tri dečke v Ljubljano, kterih eden se bo učil klobučarstva v Borovnici, dva ostaneta v Ljubljani, ter se bode eden učil vertnarstva, drugi pekarstva v samostanu usmiljenih sester. Njih imena so : Ivan Bilaučič. Marko Mijič in Peter Tutič.
Koliko naša dežela sicer stori za Bosno, je znano. Ne le, da se pošilja marsikaj denarne pomoči, gre tje doli tudi precej cerkvene robe. Ravno napravljamo velik zaboj paramentov. ki so sicer stari, pa še dobri za rabo, zlasti v tako ubožni deželi, kakor je Bosna oziroma na katoličane.
Posebna pomoč pa je tudi osebstvo, ki ga Bosna dobiva iz Kraujskega. Že imamo v tej deželi enega kanonika; omenjenega patra subprijora. ki je drugi do-stojnik v velikem samostanu Marija-Zvezdi, in še precej Kranjcev Trapistov ravno tam (eden se pripravlja na mašuištvo in nekaj jih je bratov laikov); imamo dalje v Bosni verlega misijonarja g. Val. Lah-a, pa tudi nekaj redovnic po samostanih. Vsi ti se pečajo z odrašenimi,
še najbolj pa z odgojD bosanske mladine obojega spola.
Zdaj pa naj omenimo še nekaj, kar tiče posebej korist in blagor naših domačih šolskih mladenčev in njihovih staršev in svojcev. Pri sedauji terdi šolski zistemi zastane marsikaj gimnazijskih mladenčev, da ne morejo v šolah naprej, ker jim v eni ali drugi tva-rini spodleti, ali sploh ne morejo visoke šolnine plačati, druzih izdajkov zmagovati itd. Vsim takim, ako imajo dobro voljo, je odperto prav vgodno pribežališe pri oo. Trapistih v Marija-Zvezdi pri Banjaluki. Tam zamorejo postati ali prosti delavci (kar je odperto tudi nešolanim mladenčem), ali bratje laiki, prav lahko pa tudi maš-niki, ako so se le kaj malega latinščine žo učili, kakor je čast. P. Kazimir zdaj subprijor, ki je bil pred malo leti še tergovski pomočnik na Notranjskem. Uči se taki mladeneč v samostanu samem latinščine in naj potreb-niših bogoslovskih ved ter je v ne predolgem času lahko mašnik; živa duša ga ue praša za število šol, za maturo in druge „sekature," opravi se vse v samostanu, prednik mu da spričalo, da je za red izobražen, in škof ga brez prideržka posveti. Ondi namreč je še nekaj svobode, ktera je drugod v milijone paragrafov vprežena in torej po večem spod solnca zginila. Liberalni omreženci s paragrafi pa svet slepe, da je v samostanih sužajost in mračnjaštvo. Ko bi jim kdo verjel! Radovoljna pokoršina zavolj Boga, ki je že tako dolžnost, menda ni ne sužnjost in ne mračnjaštvo; naj veče mračnjaštvo je napuh in prekucijski duh, kajti on posnema svojega očeta satana, ki je pri vsih visokih mislih v večne teme vprežen.
Iz Marselja naznanja privatno pismo žalostno novico. da je 2ti.' oktobra v Torinu umeri čast. g. Blaž Verri, naslednik ranjcega čast. Nikolaja Olivieri-a v odkupovanji zamurskih otrok. 24. oktobra ga je zadel mertvud. prejel je ss. zakramente, 25. so mu sv. Oče Leon XIII poslali blagoslov, ter je naslednji dan svojo lepo dušo Bogu izročil. Kakor oče Olivieri, tako je tudi čast g. Verri premnogim zamorskim otrokom naklonil milost sv. kersta in katoliško odrejo po samostanih in druzih usmiljenih napravah. Pač lepe verste keršencev so obema v večnosti vesele naproti prišle. Po smerti Oli-vierovi si je g. Verri goreče prizadeval, da bi bil ranjki Olivieri prištet med svetnike; doklej je reč dospela, nam ni znano: vemo pa, da tudi v Ljubljani je skušal dobiti kaj prič oziroma na čednosti in velikoserčne dela r. očeta zamurcev. Bog daj apostoljskima možema večni mir, pa tudi zasluženo čast že na zemlji, ker svetnika sta brez dvoma oba.
Čertice iz življenja pokojnega prošta teržaškega prečast. g. dr. Jožeta Sclmeider-ja.
(Konec.)
Ko je nastopil mladi profesor svojo učiteljsko službo v Solnogradu. se je posebno priporočal svetemu Ivanu Kancijanu, nekdanjemu profesorju na visokih šolah v Krakovem:
„Cantii proles, decus o Lvcei! Me tui semper rapiebat ardor, Esto patronus teuero clieati.
Sancte Joannes!" (L. I. 25.)
(Kancijev rojak, šol visokih (lika!
Vedno sem tebe vnet do sedaj čislal,
Bodi mi dalje še zaštituik mili,
Sveti Joauez!)
In bil je resnično do zadnje ure pokojnikov zavetnik. kajti 20. vinotoka, ko obhajamo god slovanskega svetnika sv. Janeza Kaucija, je ta poklical svojega
zvestega častitelja Jožefa v lepšo domovino nad zvezdami. Saj poslednja latinska pesem, ktero je mons. Schneider zložil o priliki slovesnega vmeščenja milg. škofa Janeza Glavina 6. avgusta 1. 1882, ima primeren sklep:
„Astra poli mirare, Pater, taciturna renident,
Aeteruae patriae quaere viator opes."
(Zvezdice nebne poglej, preljubi Oče, tihotno
One bliše ter kažo, večni da tam je naš dom.)
V	nemškem jeziku je pokojnik dal tiskati lepo knjigo: „Eusebia, oder die Weihe des Gebetes," naj-pred v Terstu v Lloydovi tiskarni 1. 185*5, in drugi natis 1. 1859 v Solnogradu. Žal, da drugi del „Evse-bije." t. j. pobožne premišljevanja, rkakö" in „kedaju nam je moliti, ostal je v rokopisu. Želja pokojnikova je bila, da bi ta zanimivi spis tu pa tam malo popravil in prikrajšal, predno ga za tisk priredi. V rokopisu je zapustil razun nekaj pridig, ktere je imel že v Solnogradu ali pa v Terstu v cerkvi novega sv. Antona kot postni pridigar, še druge osnovane nepopolne spise: ,,Perpetua" oder Flammengebete, in načerte duhovnih vaj ali „eksercij"; „Theophilos," samo kos; isto tako : „Agatha." Kdo ve, če so se pozgubili kaki rokopisi. Kar je še ostalo, se bode shranilo v poseben oddelek kapitelskega arhiva (pismo hrama) v stolni cerkvi sv. Justa, kamor se postavi tudi že naročena dopersna slika pokojnika, ki je bil gotovo eden najslavniših kanonikov teržaških.
V	laškem jeziku ste dve knjigi od mons. Schneider-ja: „Evsebia, giaculatorie e ispirazioni. Trieste, Coen. 1875." in pa „Virginia," considerazioni sulla parabole delle dieci Vergini. II. edizione Trieste. Coen. 1. 1864. V tej poslednji knjigi so krasne premišljevanja o evangeljskih desetih Devicah. (Mat. 25. 1—13.)
Prošt J. Schneider je bil glavni vstanovitelj bra-tovšine vednega češčenja sv. Rešnjega Telesa, in ud in podpornik teržaške „katoliške družbe." kteri je daroval mnogo pobožnih in podučuih knjig. Vpisan je bil tudi v tretji red sv. Frančiška, in je. dokler je le mogel, jako rad zanajal v samostan oo. kapucinov.
Vsled velikega dušnega napora v mlajših letih in mnogega nočnega čuvanja je začelo spanje ga zapuščati. Da bi torel mogel ložej spati, mu svetuje njegov zdravnik. da naj se da elektrizirati. Petdesetkrat, kakor je pokojnik pravil, si je z ročnim strojem napelieval električni tok po životu in posebno po glavi. Koristilo jc le toliko, da je ložej spal, a na možgaue je slabo vplji-valo elektrizovanje. kajti blagi pokojnik je imel vsako-verstnih umišljij in zgubil je ves spomiu. Da ne raz-draži živcev, ni smel nič več ue maševati ne brevijarj», ne drugih knjig ali časnikov čitati. Velika muka za gospoda, kteremu je bila ravno sv. maša (terpela ie nad pol urej, duhovska molitev (brevijar tudi v koru je zahteval, da se opravlja po prepisu „digue. atteute. devote") iu čitanje naj slajše opravilo. Zdelo se mu je. da sliši govoriti, prepevati, pa to le v domišljiji, iu da ga pregaujajo. Vprašam ga, ko je pravil, da vidi prikazni, kake da so? Bilo je preteklega poletja, in mi reče: „Videl sem pred seboj veliko sobauo (dvoranoi. v kteri je vse bilo razmetano, polomljeno, zdrobljeno, potergano, — kar na krat zginejo v kraj te stvari, in v dvorani se pripravijo šolske klopi. Spredi na katedro stopi sam — rogati, ter jame podučevati. pa le neslane in smešne stvari je razlagal, da se je prel njim vse krohotalo."
Veliko duš je pokojnik kot neutrudljivi spovednik in razsvetljen učenik po pravi poti v večnost vodil, zato je bil hudobni duh nauj serdit. Posebno ga je strahovito nadlegoval poslednje trenutke življenja. Imel
j« ranjki svoje vice že na tem svetu, ker se je veliko zanimal za duše v wčistilišču" a spisi v nemških „St. Benedicts-Stimmen;" naj zadnji spis iz njegovega zlat-Dega peresa je v tem listu, in tudi, kakor mi je sporočeno, najzadnji govor njegov je bil o dušah v vicah. Po hudi borbi, vpil je neki jako, pa je mirno v Gospodu zaspal, in koj po smerti se mu je obraz nekako pomladil, da je bil kakor pred dvajset leti, in blažen smehljaj je obdajal mu ustnice, češ, „dokončal sem srečno svoj tek, vero sem ohranil, pripravljen mi je ▼enec pravice." (Tim. 4, 7. 8.)
Lanskega leta 27. aprila je umeri preč. kanonik Miha Švab, velik prijatelj in spovednik pokojnega mons. prošta Šneiderja; telesrafično sporočilo je prišlo milg. škofu Janezu, ko so bili v Povirji pri mizi v župni hiši, a letos 20. vinotoka, ko so bili v isti hiši v Povirji, kjer so delili zakrament sv. birme, došel je telegram: mons. prošt Schneider je umeri. Čuden pri-merljej. Švab je bil iz Povirja doma, in prošt Schneider je njegov in vnukov Švabovih velik prijatelj!
Ker je pokojni« zaradi velike darežljivosti malo svetnega premoženja zapustil, bil je pogreb njegov jako priprost glede zunanjega kinča, a sijajen glede vdele-žitve mnogih sobratov duhovnih in svetne gospode. Bili so tudi neki imenitni gospodje njegovi duhovni sinovi. Vsem je priporočal, in sam se strogo deržal, tega imenitnega dušnega pravila: Molitev, delo, terpljeuje Nas pelje v večno življenje!
Božičnica. Jh'ed Betlehemom. Osebe:
Arist, nT-enik tuje legije v službi kralja Heroda. Cirin, njegov gojenec in sin Cirinija. predsednika sirskega. Bar-Jona, mlad Betlehemec.
Neft&li, mlad pastir iz betlehem>>ke okolice, Izael, mlad Arabec.
Na vojaški stražni postaji pred Betlehemom.
I. prizor.
Arist in Cirin. Cirin. Ti tedaj praviš, učitelj, da je naš veliki pesnik Virgilij v prihodnost gledal, in da v svojih ne-umerljivih pesnih izvanreduo bodočnost oznanuje?
Arist.
O tem se lahko sam prepričaš, Cirin. Poslušaj še enkrat verstice iz speva, kterega je pesnikov prijatelj pred kratkim iz Rima poslal:
(Razvije zvitek in bere.)
Prišli so časi, ko je orakelj napovedal; In red nezmerjenih stoletij bode se prenovil. Nebesa zemlji novo so rojenega poslala: On bode iz božanstva vzel življenje božje svoje. Ve8oljnost mirno vladal v svojega očeta moči bo. Odbila ura je, čast zdaj da sprejmeš svojo, pridi. Otrok ti božji pridi, potomec velik Jupitra, Glej, že vesoljnost se ti vsa priklanja, te pozdravlja. Morje nezmerno, zemlja širna in nebo visoko, Glej vse se veseli bodočega stoletja časa. Oj mervica življenja, dih naj ognja mi vstane, Da speval tvoje perve bi dobrote — in rad umerjena.
Cirin.
Virgilij znabiti slavi rojstvo cesarja Avgusta, ali pa kterega njegovih sinov, a ne kdo ve, kako skrivnostno in božje bitje, od vesoljnosti pričakovano.
A r i 81.
Dovoli, da ti iz zmote pomagam. Ta poezija ne meni našega velikodušnega cesarja, ne njegovih mlajših, in nobenega kraljeviča ne; temuč kralja poslanega iz nebes, ki bode iz božanstva vzel življenje svoje. Nisi li opazoval skrivnostnega, ki diha iz te poezije. In je nekaj božjega .... Svoje dni je Sibila celo imenovala deviško mater tega kralja.
Cirin.
Njeno ime?
A 1* i 8 t.
Marija.
Cirin.
Marija, oj, sladko ime, res vredno nebeške stvari f ustnicam prijetno ko med in ušesom ko serafska melodija.
Arist.
Delfiški orakelj izgovarjal je tudi skrivnostna imena. Ajshil upa na boga, dragega sinu nekega očeta, ki se bode daroval, da prevzame nezgodo Prometejevo, kteri je podoba človeškega rodu, kaznovanega po božji jezi. In med tem ko pesniki oživljajo to nado, jo ve-leduh Platanov poterjuje. Spominjaj se onega čudnega, dvogovora med Sokratom in Alcibijadom:
„Treba čakati, da Nekdo (Eden) pride, in nas poduči, kako se nam je obnašati proti Bogu in proti ljudem."
Oj! kedaj pride oni čas? odgovori mali Periklejev sin; kdo je oni, ki nas bo učil? Vroče želim, tega Enega poznati. Da bi prišel in naše temine pregnal, kadar ga bode volja! Kadar bode oni dan prišel, bo-demo pokladali svoje dari Bogu; in upam od njega dobrote, da oni dan, oni veliki dan, ni več zelo daleč.
Cirin.
Da, učitelj; pri vsih ljudstvih bi bilo veselo in sveto gibanje.
A r i 81.
I koliko je od onega časa, ko so drugi v Galiji v temnih gozdih v skrivnostni kraj svojih svetišč postavili podobo in oltar devici, ki bode mati postala in njenemu božjemu sinu, kterega naš pesnik opeva:
Novorojeni pride iz neba,
In božanstvo mu življenje da.
Cirin.
Oj! kdaj pride ta srečni čas? Kdo je oni, ki nas bo teh reči učil? vročo željo imam, videti in poslušati učenika tako svečano naznanjenega. Odrešenika, kterega povsod rodovi pričakujejo. O, da že skoraj pride! Zdihujem po njem, kakor zdihuje od vročega soinca razbeljena zemlja po dobrotni kapljici hladne rose. Ali se ve, kje ima rojen biti?
2. prizor.
Bar-Jona, Arist, Cirin.
Bar-Jona (ki je slišal zadnje besede):
V Betlehemu na Judovskem!
Cirin.
O! si ti, Bar-Jona! ravno prav si prišel. Z imenitnim vprašanjem se ukvarjava, pojasni ga nama ti, ki si prost Izraelec po telesu, in Izraelu zvest po duhu, ki te vsi stanovi ko modrega spoštujejo.
Bar-Jona.
Poznam vzvišeni spev Virgilijev, ki sta ga brala, in poprejšne speve in celo to mojstersko delo, ki je tako rekoč navdihnjeno. To ni druzega ko prestava naših starih prerokov, kteri so vse prerokovali: veliko stoletje, in rodovitnost in radost zemlje, in Gospoda Izraelovega, ki pride iz večnosti, kralja miru, ki bode daleč razširil meje svojemu slavnemu kraljestvu, v Bet-|ehemu ima rojen biti Izveličar sveta, Betlehem; kjer . . .
Cirin (mu seže v besedo.)
Betlehem, praviš, Bar-Jona, Betlehem, ta zali pa ponižni terg, pred katerim so naši šotore postavili, med smokvami in oljkami, ktere osenčujejo to mirno zemljo.
Bar-Jona.
O ti Betlehem, ti si malo mestice v Judeji; vendar bode iz tebe prišel vojvoda Izraelov, ki pride od izhoda.
A r i s t.
Ti si navedel enega vaših prerokov?
Bar-Jona.
Da, gospod, prav tako, kakor mu sledi vaš veliki pesnik.
A r i s t.
Skrivnostni Orient! Če je verjeti povestim, nabranim po naših modrih od tu bivajočih ljudi, bode ta Judeja, kjer biva naša rimska vojska, podvergla si svet. Meni so ta izročila draga. In kadar gledam te judovske gore, kraj poln Boga in še znaoujoč stare čudeže, groza me navdaja in zdi se mi, kakor bi za njimi vzhajala juterna zarija dobe pričakovane. O ! Cirin, ti molčeči hribi, to veličastno nebo, potoki in palme te tuje in slovesne zemlje, ali ti niso včasi dražji ko cvetoči griči ob Tiberi, in hrumeči verh kapitolski?
Cirin.
Kakor ti, učitelj, se tudi jaz ne morem odpovedati enačim nadam in občutkom.
Ari s t.
Pogum, Cirin! te sanje in te želje, ki tvojo dušo napolnujejo, so želje in sanje modrega.
Cirin.
Da, želim, pričakujem, kličem! in kaj bi bilo moje življenje brez te nade. A kdaj neki, Bar-Jona, kdaj boderno videli to izvanredno Dete?
Bar-Jona.
On je prišel. (Arist in Cerin kažeta začudenje in dvora.) Jaz vama rečem, da je prišel. Nebeško petje iu prijazni pastirji so ga nam spoznati dali. Boren hlev si je izbral za palačo; jasli pa za svoj tron; in ponižni in mali, kterim se Bog naj raji razodeva, hitijo že k njemu, k Mesij u, k pričakovanju rodov.
(Dalje prih.)
Razgled po svetu.
Iz Rima. V tajnem konzistoriju 10 t. m. je bil med drugimi duuajski nadškof prečast. gosp. Jožef Gan-gelbauer imenovan za kardinala. O tej priliki so omenili svojo eucikliko o Iramasonih, s ktero je jeza cerkvenih sovražnikov še bolj skipela, cerkev pa med tem ima tolažbo v tem, da se katoličanov čednosti še bolj kažejo, so še bolj edini in stanovitni. Govorili so o razširjanji
katoliške vere po vesoljnem svetu, ktera toliko veselejše cvete, kolikor bolj je preganjana. Posebno se zdaj razširja po Ameriki, Avstraliji, Indiji, Afriki, kjer si nadškof Lavigerie posebne zasluge pridobiva. Sv. Oče so potem naznanili upanje, da se nadškofija v Kartagi zopet povzdigne, in oklicali so devet kardinalov.
Po želji sv. Očeta se je pri sv. Jeronimu v Rimu tudi za Jugoslovene vravnal vstav za više izobraženje duhovnov. Razposlalo je že pred nekaj časom ondotno vodstvo dotično naznanilo do hervaških. dalmatinskih iu bosanskih škofov in že tega mesca se ima uaprava pričeti. Vsaki škof iz omenjenih dežel ima pravico poslati po enega svojih duhovnov v to napravo na dve leti, da se izobrazi v bogoslovnih naukih na rimskem vseučilišu, še posebno v cerkvenem pravu. Kardinal Bartolini bode zavetnik tega vstava. Ta gospod je pisal slavno delo o ss. Cirilu in Metodu in je poseben prijatelj Slovanov; ravnatelj pa je znani naš prijatelj dr. Ivan Černčič, ki
je tudi nam Kranjcem že premnoge postrežbe in dobrot® činiL *
Že davno smo naznanili, da tudi Cehi so dobili v Rimu svoj vstav in vsak izmed čeških škofov sme poslati dva svojih mladih duhovnov v Rim. Pričel se je 4. t. m. in ravnatelj mu je učenjak dr. Loreuzelli. —
Žalostno se poterjuje znani pregovor o greški čudni zvestobi (graeca fides.) Kako lepe reči so se slišale po turški vojski o razmeri mel rimskim Stolom in ^'ernogoro. Zdaj pa pišejo, da so katoličanom v glavnem černogor-skem mestu Cetinju njih cerkev zaperli ter se ne sme v nji božja služba opravljati. Župniki tudi tistih katoliških srenj, ki so vsled zaduje vojske zedinjene s čer-nogoro, se brez vladnega privoljenja ue sinejo ganiti iz svojih srenj. V Cetinji se ne smejo deliti ss. zakramenti, ter se morajo kersti, poroke goditi na sosednjem Avstrijanskem. Živelo tlačanstvo, sužnjoljubnost černo-gorskih „sokolov!" So bili pač pod Turkom ubogi katoličani bolj svobodni, kot so pod čeruogorskim jarmom! —
Ne manj žalostno je, da se tudi iz Poljskega in Ruskega slišijo britke pritožbe katoličanov zoper to, kako se s katoličani na Poljskem iu Ruskem dela. „Moniteur" v Rimu je večkrat prinesel britke naznanila o vedno hujšem stanu katoličanov na Poljskem in Ruskem, in slednjič pravi: Katoliški dnevniki vsih dežel so posnemali naše naznanila. Nadjamo se, da pri teh enoglasnih in prostovoljnih protestih bode carova vlada spreumela kako njena lastna korist in čast zahteva, da slovesne obetanja spolnuje. ki jih je delala, ter da ne bode terpela uadaljnih napadov na versko svobodo svojih zvestih katoliških podložnikov."
Na Japonskem je oklicaua verska svoboda; to bi bilo za katoličanstvo nezmerna korist, zanesti se pa ui dosti po naši misli. Sej taki ali saj podobni časi so že bili; prišel pa je nov Kervolok. ki jc kristjane še bolj mesaril kot kteri poprešnjih. Prelili so že silo kcršauske ker vi v tej nesrečni deželi in čas je res. da se satan s svojimi trinogi umakne. Bug daj katoličanstvu pravico in stalni mir.
Kitajsko. Frančiškanski mesečnik v Rimu naznanja, da misijoni tega reda v kitajskem cesarstvu med franko-kitajsko vojsko imajo dozdaj še mir. Vender vzrok strahu ni jeujal, ker po mnogih krajih sc očitno razodeva jeza poganov proti keršanskim misijonarjem iu tudi zoper vernike same. Zato jc previdnost zahtevala, da so mar-siktere zidanja poslopji in cerkev ustavili, ter se ne da prilika k preganjanju. List sklepa: „Prosimo Boga, da odverne vse nevarnosti, da se mir vstanovi, ter da v teh deželah katoliška vera ne prcjeuja razširjati se in cvcsti."
Francosko. Kolera, ki je na Laškem zelo pojenjala, je začela pa ua Francoskem huje žeti, zlasti v Parizu,
kjer jih je n. pr. v enem dnevu zbolelo 138, umerlo pa 51. — Od 10. do 11. nov. jih je zopet zbolelo 152, nmerlo 50.
Bratovske zadeve. V molitev priporočeni:
Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca. sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov Bog dobrotno odverri od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo. prešestvanja in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanje in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. To bodi pred vsim drugim priporočeno v brat. molitev.
Zahvala.
Mati prav živo zahvalo naznanja N. lj. G. presv' Serca za uslišani dve serčni prošnji in še dalje priporoča sina v molitev za stanovitnost.	M.
Koledar za prihodnji teden:
24. listopada. S. Krizogen. — 25. S. Katarina. — 26. S. Maver. — 27. S. Valerijan. — 28. S. iiortulan. — 29. S. Janez od Križa. — 30. Perva adventna nedelja. S. Andrej ap.
Listek za raznoterosti.
Iz Ljubljane. Čast. g. Fr. Gnjezda, prof. in katehet na teržaški višji realki, je umeri 13. t. m. po dolgi bolezni, previden s ss. zakramenti za umirajoče. Rojen je bil 1. 1822 na Vojskem nad Idrijo, posvečen kot duhoven teržaške škofije 1. 1848. Bog mu daj večni mir!
Presvitli cesar so po toči poškodvauim srenjam Kerško, sv. Križ iu Cirklje podarili 1000 gld.; za popravo iu razširjanje podružnice sv. Nikolaja v Litiji pa 200 gld. Tudi podružnica Strukijeva vas na Notranjskem je dobila od Nj. Veličanstva 100 gld.
Linski škot Rudigier je na birmovanji nevarno zbolelin je bil 1*. t. m. slovesno previden s ss. zakrameuti za umirajoče.
V	Parizu kolera zdaj precej razsaja, pa tudi v Londonu se je neki pričela, in v Rimu se zdaj zopet huje razodeva; 18. t. m. jih je v Rimu umerlo 30 za kolero.
V	god presvitle cesarice 11). t. m. so vse šole imele prosto iu vsa mladina je bila pii sv. maši.
Pa novi škof luilgsp. .lakop ilisija 30. t. m. še ne bulo posvečeni, je gotovo; uegotovo pa kdaj ravno se bo to zgodilo. Štajarski gospodje so prelepe in dragocene spcminke svojemu vzvišenemu rojaku podelili za slovo, kar dopis v ^Slovencu* obširno popisuje.
Preč. g. Kr. .lovančir. častni kanonik in dekan pri Novi cerkvi, starosta lavant. duhovšine, je umeri v starosti S3 let. I». I. P.
Smodke in smodkovci. V pervem polletju letos se je popuhalo 31 milijonov smodk več, kakor v pervi polovici lanskega leta; v vsem skupaj letos okoli 747 milijonov. — Sej pa tudi že vsakemu smerkovcu moli smodka izpod nosa. Vprašanje je, kakošen vpljiv bode to imelo do mehkih možgiin mladine? Pravijo, da je vedno več norcev; saj norišnice se pogosto morajo nove zidati: ali ni morebiti tudi tobakov strup med vzroki, ki marsiktere otrapa? I)a mnogi odrašeni zgcdaj shirajo in umerjo,
ali pa sploh v naj boljših letih za rabo niso, je komaj dvomiti, da je smodkanje mora njihovega življenja.
K temu kratka dogodbica, ktera kaže, kako krotke dušice že znajo smodkati:
Ravno pretekle dni v mraku me na velikem tergu sreča pobčik, ki je bil res le malo palcev visok. V eni roki je deržal torbico, v drugi tlečo smodko. Z roko, v kteri je imel smodko, zgrabi v naglici tudi klobuček, nad kterim ogurek v mraku kakor zvezda svitlo njemu nad glavo sveti; zdaj se lepo odkrije, potem mi naredi še „kompliment" in reče dosti pobožno: „Hvaljen bodi J. K. !u — Nočem natolcevati, odkod je ta „knof" dobil soldke za smodke, skušnjava pa je blizo misliti, da bi jih tudi doma izmaknil aii ou tega odšipnil, kar je dobil od matere za štacuno, ako jih od drugod nima.
To uči, da otročje smodkanie je na več strani nevarno. Še manj bi hotel terditi. da bolj odrašenim švi-govcem vselej po pošteni poti sinodsa v zobe pride.
Dobrotni darovi.
Za studentovsko kuhinjo: Cast. g. župnik Javorski M. Jereb 5 gld. — Neimenovana „za duše v vicah" 2 gld. — Po čast. g. župniku Fr. Riharji blaga družina za enega ondotnih dijakov 15 gld. — Čast g. K. Čigon
1	gld. — „Zarad uslišane prošnje" 1 gld. — G. .Al. Je-lovšek. posestnik, 3 gld. (za bos. štud.). — Čast. g. župnik J. Dolžan 1 gld. 50 kr.
Za cerkev Jezusovega presv. Serca: Neimen. 2 gld.
—	S Križa čast. g. Ant. Berce 1 gld. 4 kr.
Za usmiljene Sestre v Adrijanopolu: Neimen. 5 gld. Za afrikanski misij on: Iz Kom. po čast. g. župn. M. Tavčarji 5 gld. 50 kr.
Za sveto Detinstvo: Vodicensis 4 gld. — Čast. g. župnik J. Dolžan 2 gld 50 kr.
Za misijone: Čast. g. župnik J. Dolžan 5 gld. Za zvonove v Serajevu: Neimenovana 10 gld. Za Bosno: Neimenovana 2 gld. Za cerkev v Zelimljah: Neimenovana 1 gld. Za družbo sv. Leopolda: Čast. g. župnik T. Kajdiž
2	gld^
Za napravo zvonov pri cerkvi Jezusovega presv. Serca: Baron Mayer A Mehlnhof 10 gld. — Janez Jelene 5 gld.
—	Aljaž Jakob 2 gld. — Zic Kikol.. vojaški župnik, 5 gld. - Samostan presv. Serca Jezusovega 1 gld. — Košar Fr, kanonik, 5 gld. — Ivrištotič Lovro, župnik, 5 gld. — Hduigman Fr. kapi.. 3 gid. — Šmalc haro-lina 1 gld. — Muhovic Blaž. kapi.. 1 gld. — Fine Ant., župnik, 3 gld. — Jereb Fr. župnik. 2 gld. — Žonta Karolina 5 gld. — Iludovernik Fr., župnik, 5 gld. — Šlibar Martin, dekan. 5 gld. — Gerber Jožef, bukvovez, 5 gl. — K. P. 1 gl. - N. Z. 1 gl. — Fr. Lotrič 1 gl.
—	Juvan Ivan katehet'1 gld. — Legan Fr. 3 gld. — Tušar Gregor profesor 4 gld. — Sušnik J. kaplan. 5 gld.
—	Fajdiga Janez, vojaški duhoven, 5 gld. — Dernovšek Juri. administrator. 2 gld. — Molek Martim kaplan. 5 gld. — Derčar Martin, župnik, 5 gld. — Žark Marija o gld. — Rožič Al. župnik, 5 gld. — Volčič Janez, 20 gld. — Volčič Anton, 10 gld. — Zalokar J. kaplan, 5 gld. — Vidergar J«nez, kaplan, 3 gld. — Koderman Urša 6 gld. — DobrepoljsKi 3 gid. — Košir Tomaž, posestnik, 5 gld. — Ogradi Fr. korar, 5 gid.
(DruKi dar. prih.)
Pogovori z gg. dopisovalci.
Fr. J. v Šm.: \r6e se bode opravilo. Pozdravljen. — G. II—č: Naročili zal. zarad „Dan." — G. Henr.: Prav dobro, si Tibi licet.
Odgovorni vrednik: Loka Jerai. — Tiskarji in založniki: Jožef Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.