XIV. letnik. V Gorici, dne 15. marcii 1!)0(>. 11. številka. Izhaja vsak četrtek ob 11. uri dopoldni1. Hokopisi se tip vračajo. Nofrankovami pisma sc ne [sprejemajo. Cena listu znaša za celo leto i krone, za pol leta 2 krom. Za manj premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K l-50 Za Nemčijofje cena listu & K. za drugi dežele izven Avstriji 6 K. Rokopise sprejema „Narodna Tiskarna" t Gorici, ulica Vet-turini St. 9. - za vero Naročnino in naznanila s pr ej cina up ravništvo, Gorica, Semeniška ulica št. 10. Posamezne številke se prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijevem le-kališču nasproti mestnemu ntu in na Korcnjskcm bregu (Riva Como) St. 11 po 8 vin. Oglasi in poslanice se računijo po poli t vrstah, in Bicer: če se tiska enkrat li vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi. ' Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici. Tiska „»\nrodnn Tiskarna" (odgov. J. Marušič) v Gorici. Ugovor slovenske goriške dežele. Od vseh strani naše dežele prihajajo „Slov. kat. delavskemu društva v Gorici1* in društvu „Sk*lnica“ nebrojni podpisi, s katerimi ljudje ugovarjajo nameravani novi postavi o ločljivosti sv. zakona. V nedeljo pa sli omenjeni društvi zborovali pri »Gorjancu" na Kornja v Gorici, kjer se je sprejela resolucija, ki naj se s podpisi odpošlje katoliškemu centralnemu odboru na Dunaj. Vsi prostori, vsi hodniki in vhodi pri „Gorjancu“ so bili v nedeljo natla čeni do zadnjega kotička. Ljudje so stali tudi zunaj na cesti in so zasedli vsa okna, da, bilo je videti, kakor bi obsedali Gorjančevo gostilno. Točno ob 4. uri pop. je pozdravil g. predsednik dr. Josip DrmaBtja zborovalce in povedal vzrok, zakaj smo sklicali Bhod. Brezverci hočejo podreti največji steber družabnega reda, namreč nerazdružljivost sv. zakona. Dr. Andrej F a 71 i c h je pojasnil pred vsem vprašanje o nerazdružljivosti sv. zakona z verskega stališča. Brali smo nedavno v „Sočiu, da bi bilo vendar dobro, ko bi bil zakon za nekatere slučaje ločljiv. Človeka se zdi na prvi pogled, da bi bilo dobro, ko bi se mož mogel ločiti od žene, ki mo je nezvesta. Večkrat vidimo med zakonskimi take prepire, da pravimo: Bolje bi bilo, ko bi se ločili. Nekateri so radi nesrečne poroke celo življenje nesrečni. Nato odgovarjamo, da ne smemo gledati na to, kaj bi bilo za posameznike bolje, ampak, kaj je bolje za človeško dražbo. Čo damo takim nesrečnim zakonskim dovoljenje, da se smejo ločiti in se vdrugič poročiti, zgodilo se bo kmala, da se bodo hoteli vsi razdražiti. Če bi vzroka še ne imeli, bi ga pa naredili! Če napravimo v postavo o sv. zakonu le majhno luknjico, je vse izgubljeno I Lahkomišljenih porok bi bilo vsak dan več. Razdruževanja bi se čedalje bolj množila. Otroci bi bili brez prave vzgoje. Za nas kristjane ni merodajno, kar pišejo liberalni listi o sv. zakona, ampak, kar je učil Gospod Jezus Kr., kar so učili apostoli in kar uči sv. cerkev. V evangeliju sv. Lukeža 16. beremo te-Ie Kristusove besede: „Vsak, kateri se loči od svoje žene in drago vzame, prešest-vuje“, v evangelija bv. Marka 10. pa: „Kdorkoli odpasti svojo ženo in vzame drugo, ta stori na njej prešestvo." To je nauk Gospodov I Kdor hoče biti kristjan, mora verovati, da je zakon nerazdražljiv in se mora držati tega nauka. In apostoli ? Sv. Pavel piše v I. pismu do Korinčanov 7.: »Poročenim pa zapovedujem ne jaz, temuč Gospod, da se žena ne loči od moža ; če ae je ločila, naj ostane neporočena, ali pa naj se pomiri se svojim možem", in v pismu do Rimljanov 7.: „Žena, ki stoji pod možem, je vezana na postavo, dokler živi mož, če pa mož umre, je prosta od postave moža, da ni prešestnica, če so pridruži drugemu možu". In sv. cerkev? Sv. tridentinski zbor izobčuje iz katoliške cerkve vse tiste, ki bi trdili, da se cerkev moti, ko uči, da se zakon ne da razdružiti niti radi prešestva I Iz vsega je jasno, da po krščanskem nauku bv. zakon je nerazdružljiv, da ga nobena oblast na svetu ne more razvezati. Postava, ki bi jo sklenili v državnem zboru, bi nič ne veljala pred Bogom, pred cerkvijo in pred vestjo I Če bo župan po novi postavi tudi stokrat razvezal, ne bo razvezano in če bo tudi stokrat zavezal, ne bo zavezano I Da ne velja noben človeški ugovor, vpraša se le, kaj je ukazal Gospod I Zato sklenem : Proč s tako postavo, ki nasprotuje postavi večne resnice o nerazdružljivosti sv. zakona I Kot kristjani verujemo v nerazdružljivost sv. zakona, kot kristjani zahtevamo, da se spoštuje povsod Gospodov nauk, kot kristjani zahtevamo od svojih poslancev, da zaprečijo to postavo, ki je rodila do zdaj povsod samo gorje in nesrečo, kjerkoli so jo vpeljali Drugi govornik dr. Dermastia je v kratkih in jedernatih besedah pojasnil, l da so nasprotniki zato nasprotni neraz- LISTEK. Sv. Jožef. Nikjer miru, sreče — povsod pomanjkanje, nezadovoljnosti Celo človeštvo je bolno, prava podoba bolnega mladeniča. Kako vse skrbi zanj I Kako potihoma stopajo bratje, da ga ne vznemirjajo ; kako pogleduje mati skozi vrata, in vsak hip pride in popraša, mu li ni odleglo. Stare ženice prihajajo in svetujejo to in ono, vodo pelinovo, podbel, tavžentrož, ali še kaj boljšega; vsaka ve kaj drugega svetovati. Tudi stare beračice in sivi berači radi priporočajo to ali ono žavbo, češ, gotovo bo pomagalo I Nesrečni bolnik ne ve, kaj naj bi vzel. Vse? Kar eno za drugim, eno zdravilo bo že pomagalo? Srečen je, če pride še o pravem času zdravnik, ki mu da pravi lek, ki ga ozdravi! — Takemu bolnika je podobna dandanes človeška družba. Socijalno vprašanje — so različni predpisi za to družbo. Mnogi se trudijo, da bi ji pomagali, a ni jednemu te ne po- sreči zadeti pravega zdravila; družba boleha dan na dan ; dočaka-li zdravnika, ki bi jo mogel ozdraviti? O da I Zdravnik je že davno tu; dal nam je izvrstna zdravila; zakaj jih ne rabimo? Leto za letom nam kliče sv. Orkev : Ite ad Josephi Pojdite k Jožefu I Tu bomo dobili zdravila bolni družbi, tu pomoči, v šoli sv. Jožefa I Oni mir, v< s-lje, sreča, zadovoljnost I Kdo bi tega ne želel ? — Že v ranen jutru vidimo sv. Jožefa, kako pridno suče sekiro; urice ne zamudi 1 Vedno se trudi in dela. Delo pa ga ne ovira v pobožnosti; kako iHkreno povzdiguje svoje srce k Bogu ! Z molitvijo začenja svoje delo in med delom se vedno obrača k Bogu, da bi blagoslovil njegov trad. Vesel in zadovoljen cel dan I Kako srečen je pa ob smrti! Pojmo k Jožefa! Učimo se od njega. — Muli in delaj I Človek je ustvarjen za delo. Ljudje pa delo sovražijo, se ga ogibajo. Ljubijo prostost, razuzdanost, bogastvo, razkošnost ; v tem iščejo svoje »reče; ako delajo, se trudijo tudi le zato, da bi to dozdevno srečo dosegli. Ako pa kaj do- družljivosti zakona, ker so naiprolni vsemu, kar je krščansko. Družbo hočejo razkriatjaniti; krščanstvo zadeti v živo s tem, da razbijejo krščansko rodbino. Da nasprotniki ravno sedaj predrzneje dvigajo svoje glave kakor kedaj popreje, temu povod so različne okoliščine posebno pa smrt papeža Leona XIII., ki je imel po svoji modrosti in nadarjenosti mogočen vpliv r.a ves svet, ne samo katoliški ampak tudi nekatoliški in so se raditega nasprotniki sv. vere bali; zmagujoča ruska revolucija, posebno pa so dali nasprotnikom pogum zadnji dogodki na Francoskem. — Na to je govornik v kratkih besedah naslikal posledice, ki jih bode provzročila razdražljivost zakona. Lahkomiselnih porok bi bilo vsak dan več, ker nič ne bi oviralo zakonske, raziti so kmalu po poroki. To nam jasno kaže od liberalcev in socialnih demokratov tako proslavljena Francoska. Leta 1884 je bilo na Francoskem razporok 1657 ; leta 1893 jih je bilo že 6184 in leta 1902 jih je bilo 8431. Otroci bodo izročeni pri takem spreminjanju zakonov najbolj nestalni usodi ; temveč otrok iz različnih zakonov, tem slabejša bo njihova vzgoja. V drugi vrsti prizadeta bode žena, ki bode izročena možu na milost, da jo pahne od se, ako se mu to zljabi. Žena bi postala pravcata sužnja moža. Moža ločitev ne bi prizadela posebno; kaj pa naj počne ločena žena s kopico otrok. Pričela bi se največja revščina, uboštvo bi se množilo in nesnosna bremena bi zadela občine, ki bi morale skrbeti za take ločene iu zapuščene reve. — Kakor se podre poslopje, ki je zidano iz slabe opeke in stoji na slabih tleh, tako bode tudi propadel narod, ki ne bode obstojal iz trdnih rodbin, ki so mogoče samo na podlagi nerazdružljivosti zakona. Oni torej ni pravi narodnjak, ki dela za razdružljivost zakona. V vseh državah, v kojih je dovoljena razdražljivost zakona, je postalo število uničenih rodbin vedno večje, vzgoja otrok se je vedno poslabšala, nravnost je propadala, število zločincev je raslo. V interesa države in skupnosti je torej, da ostane zakonska Zvez trdna in neraz-družljiva. Čo danes liberalci in nasprot- sežejo, tedaj šele spoznajo, da niso srečni; kopičijo si trpljenje vrha trpljenja. Tako delo pa ne pozna veselja! Kateri lakonik je kedaj vesel, zadovoljen? Kateri razu-zdanež, pijanec je zadovoljen, srečen ? Nikdar ni sit, nikdar nima zadosti ne ta, ne oni! Žalostni, melanholični, temni obrazi se nam kažejo pri tem, pokvarjeno, prazno in trdo srce pri onem, sovraštvo in obap pri obeh ; to je njihov konec ! Kje je ona zadovoljnost, sreča, veselje, katero so želeli ? Ne, ne v bogastvu, ne v prostosti ni zadovoljnosti, veselje do dela napravi človeka srečnega. Dj pa bomo zadovoljni, ne delajmo, da s prislužkom zadovoljimo Bvojim strastem, ampak delajmo iz višjega namena, iz ljubezni do bližnjega in iz ljubezni do Boga. Zato pa ne pozabimo svojih dolžnosti do Boga ; obrnimo se pred delom tadi mi k Boga b prošnjo, naj blagoslovi naš trud. Le tedaj nas bo delo veselilo; zadovoljni bomo živeli. Mir, veselje, sreča, zadovoljnost nas bo spremljala skozi celo življenje, — in to naj vsem sprosi sv. Jožefi s. •M'? niki vere sploh pretakajo krokodilove-solzo radi par nesrečnih zasonskih je ta -j' „ ^ ljubezen do teh nesrečnežev liberalno-^ hinavska. Skozi desetletja so isti liberalci ,. j v. stiskali delavstvo in je izžemali dp skraja, nosti; bilo je na milijoni'narečnih 'V. , lačnih rodbin, a takrat niso nrejokovali. j' liberalci. Z ljubeznijo do nesrečnih za-i konskih hočejo liberalci le prikriti uaarce v na Kristove nauke in njegovo cerkev. — Govornik jo poživljal navzočo, da dojdejo ob času volitve val na, volišče in oddajo tamkaj glas možu, ki bode obljubil varovati z vsemi svojimi močmi svetost in nerazdružljivost zakona. (Dalje prih.) Politični pregled. Državni zbor. — V posl. zbornici se nadaljuje razprava o prvem čitaujn volilne preosnove. Govorniki pa ne povedo nič novega, ampak vsak zagovarja svoje strankarsko stališče in zatrjuje, da je sicer za splošno in jednako volilno pravico, ki pa naj bi bila taka, da bi potem o njeni jednakosti sploh ne bilo niti sledu. Nemci ki so imeli do sedaj v posl. zbornici večino, jo hočejo tudi zanaprej imeti in se prav nič za to ne zmenijo, da hoče sloneti nova volilna preosnova na jednakosti, dočim je dosedanja slonela na krivičnih privilegijah. Istotako hočejo obdržati Italijani svojo dosedanjo narodno posest, ki je istotako slonela na krivičnih privilegijah katere pa morajo z novo splošno in jednako volilno pravico odpasti. In taki ljudje si upajo še trditi, da so za splošno in jednako volilno pravico. To ni nič drugega nego švindel brez konca in kraja I V torkovi seji se je predsednik grof Vetter najprej spominjal grozne katastrofo v Courrierisn ter predlagal, da se naprosi ministerskega predsednika, naj bi potom ministerstva vnanjih stvari izrazil francoski vladi najgiobokeje sožalje poslanske zbornice. Nato je zbornica nadaljevala debato o predlogi volilne reforme. Posl. Lerni8ch se je izjavil za pluralno volilno pravico. Glede volilne dolž- Jezuit in prostozidar. i (Dalje,). Mladi Hardeg je strmel. „Od Friderika II. so bili framstsoni premnogi pruski častniki. Napoloon I. je bil prostozidar; zato so mu pomagali I. 1806 pruski generali in pustili Francoze v deželo. — L. 1809 ao ae zvezali dunajski framasoni s pariško ložo. Ali ni to politika?" „Strašno, strašno !“ „Ne čudite se,“ meni župnik, „pre-kucuhu iz 1. 1830 in 1848 so bili večinoma framasoni." .Lamartin, Blan, Macini, Garibaldi, Košut, Ivaner v Meksiki so bili prostozidarji. In koliko umorov in krvi imajo na vesti. Med drugimi bo umorili n. pr. Garcia Morena, katol. predsednika v Ekoardorju, Karla III. parmskega, Ferdinanda III. neapolskega. „Pri tem se hlinijo in prilizujejo, da dobe uplivne službe.*) Vrivajo bo v *) Tako tudi liberalci danaSnjc dnil nosti je treba stati na stališču : „Nikako rolilno dolžnosti brez zavarovalnega paragrafa! Razdelitov volilnih okrožij odgovarja dejanskim razmeram11. Očitunja Slovencev proti Nemcem radi razdelitve volilnih okrožij na Koroškem so neopravičena. Dejansko je razdelitev volilnih okožij iipala proti Nemcem. (I!) Z ozirom na odnošaje proti Slovencem je dejal govornik: Mi nočemo vzeti Slovencem njihove narodnosti. Mi hočemo, da hodi slovenska mladina v nemške šole, in se vzgaja z nemškimi davki in nemško kultnro, da se laglje preživlja. To hočejo Slovenci sami. Vprašanje volilne reforme je treba razpravljati s skupno nemškega stališča. Alpske dežele bodo tudi v tem vprašanju stale v nemških vrstah. rosi. Benati (Italijan) je izjavil, da je vlada v Istri z razdelitvi volilnih okrožij, ki dajajo prednost Slovencem, storila Italijanom največo krivico. Tako postopanje ni opravičeno ni po davčni sili ni po kulturnih razmerah. Govornik je, navedši statistične podatke, prišel do zaključka, da bi morala dobiti Istra šest mandatov. Vlada ni jemala v ozir italijanskega posestnega slanja. Krivica, storjena Italijanom, je take tendencioznosti, da se morajo Italijani dvigniti proti U mu nezaslišanega novemu nasilju. Mi zaupamo, da bo zbornica vpošlevala naše zakonito aspiracije ter da ugodi našim zahtevam, sicer bomo mi glasovali proti predlogi, ki ima edini namen, da zaire v naši deželi italijanstvo, česar pa nikdar ne dopustimo. (Živahua pohvala pri Italijanih.) Posl. Pergelt je naglašal, da bodo po novi volilni reformi Slovani izpodrinili Nemce, ki so bili doslej najtnočneja večin«, in ki bo vsled tega zamogli ščititi svojo pravice. Slovani v svoji colo-skupnotti bodo v bodeče odločevali v vseh narodnih stvareh. Nemci ne zahtevajo nadvladja, ne žele zatiranja nobene druge narodnosti, toda Nemci se ne puste odriniti iz svojega dosedanjega položaja. Od icšitve vprašanja, kako da se v novem parlamentu nravna razmerje sil nasproti Slovanom, bo odvisno, kako stališče da zavzamejo Nemci nasproti predlogi. Želeti bi bilo, da pride do nasprotnega »porazumljenja na Češkem in to je tudi možno, ako to Čehi resno žele. Posl. Menger je tndi obžaloval, da premakne razmerje sil na škodo Nemcem, a se nadeja, da postane istim po previdnosti Čehov možno glasovali za predlogo. Poslanec Glabinski je zastopal znano stališče poljskega kluba. Poslanec Straucher je zahteval, naj se Židom zavaruje primerno parlamentarno zastopstvo. Včeraj je posl. zbornica nadaljevala razpravo o volilni reformi govoril je tndi min. pred. baron Gautsch, ki je zagovarjal vladni načrt. Finančni min. je pa predložil posl zbornici zakonski načrt gledč zboljšanja pokojnin uradniškim udovam in sirotam, ki uživajo pokojnino v podlagi starih plač. Shod staroče&ke stranke. — Sla-ročeška stranka je imela v nedeljo shod katerega se je udeležilo voliko število zastopnikov iz vse Češke, da so posvetujejo o novopregledanem programu stranke, katerega prvi del obsega splošno po- postavo dajalne zbornice, državne zbore, kjer se obravnajo med drugim tudi verske strani. Hardeg so je bil zakasnil, moral je oditi ; obečal pa je, da naslednji dan zopet pride. Zamišljen je stopal Avgust proti vojaški šoli. Hndu skušnjava I jo mrmral, „iz radovednosti sem že hotel tudi jaz postali prostozidar." V. Drugega dne so bili zopet isti zbrani pri Kuglerju. Takrat pa je prinesla kavo sama gospa stotnikova. Izvedela je, o čem se je govorilo prejšnji dan ter omenila, kako je bil prej g. stotnik nasajen, ko je bil še v frama-sonskem redu ; kako je bilo skaženo rodbinsko življenje. Framasona bi no hotela za noben denar! Stotnik se je nemirno sukal na stolici. Ko je pa odšla, je mrmral : ,2al — prav ima ; oh, kakšen sem le bil 1“ Kmalu na to preide govor na včerajšnji predmet. „Framasoni pravijo, da se ne brigajo za vero* menil je župnik. „In vendar so vedno pasprotni naši katol. cerkvi. Tako imenovani „tudi — katoličani1' spadajo večinoma k njim. Kjer- litična, drugi del pa kuiluralna in narodnogospodarska vprašanja. V prvem dtilu so j v prvi vrsti češko državno pravo in za-j hteva po primernem zastopstvu dežel I češko krone v kronskem svetu in v vseh j centrulnih oblastnijah. Stranka se hoče, □ dana dinastiji, potegovati z* ohranitev monarhije s politično vladarsko pravico in popolno neodvisnostjo. Stranka vidi pa tudi svojo pravico do obstanka le v tem, da so jemlje ozir na zgodovinske in narodne pravice dežel in narodov. V drugem delu programa zahteva stranka spopolnitev čeških visokih šol, zboljšanje carinske tarife, odredbe v prilog delavskih slojev in kmetskega prebivalstva. Stranka jo vsprejela pregledani strankin program ter resolucijo, v knt**ri zo izjavlja, da s stališča narodno enakopravnosti, državnega prava in avtonomije, ni absolutno možno vsprejeti vladne volilne reforme. Verska vojska ua Francoskem. — Na Francoskem so tudi nadaljevali z inventuro cerkvenega premoženja. Nemiri so bili po več krajih. Ritmojstor 35 artiljerijskega polka v Vamresu, Croy je dobil trdn.avaki zapor, ker ni hotel dati orodje, da bi vdrli v neko cerkev. V vasi Sant Gingolpf, ki leži polovico v Švici in polovico na Fraucoskem, so prenesli vso cerkveno opravo iz francoske cerkve v švicursko. General Do Mibielle, poveljnik 28. diviziji v Ghormbey, jo upokojen, ker je delal težkoče, ko so zahtevali, naj da na razpolago vojaštvo za inventuro cerkv. premoženja. Dijete za poslance v angleškem parlamentu. — Angležki poslanci niso dobivali doslej nikakih dijet. Nedavno temu jo liberalni poslanec Sover stavil zbornici predlog, naj bi členi parlamenta dobivali v bodoče I -tno plače v znesku 300 funtov, šterl. (7200 K). Predlog je bil vsprejet s 318 proti 107. Ministerski predsednik GHmpbell-Binnerman je v principu vsprejel predlog, izjavil je pa, da nima vlada ni časa ni denarja, da bi izvedla ta predlog. Kor je v parlamentu 670 členov, bi bilo troba na leto za dijete poslancem 201.000 funt. šterlingov (4,800.000 K.) Položaj v Mandžuriji. — Poročila, ki prihajajo državnemu uradu iz Mandžurije, se glase : Trgovina in promet se bližata normalnim časom. Kitajski guverner želi, da bi prevzel civilno upravo. Japonske čete se v nekaterih dneh popolnoma umaknejo iz Mandžurije; dežela bo potem odprta inozeantvnr Turolja se pripravlja? — Iz Carigrada se poroča, da je turška vlada naročila veliko vojnega inaterijala, orožja, obleko itd. za vojaštvo v Macedoniji in v odrinskem vilajetu. N .ročila morajo bili baje hitro izvršena. Ravno tako je vlada nakupila veliko kinj na Ogrskem, ki se morajo čim preje na Turško poslati. Tudi gradivo za mostove čez makedonske reke se že spravlja v Solun. Dopisi. S Cerkljanskega. — P osvečenj a nadškofovega se udeleži zastopništvo cerkve in občine. Na dan posvečenja bodo po celem cerkljanskem dekanatu slovesnosti. koli cerkev preganjajo, obrekujejo, sramotijo — so že frmnusoni poleg.u V neštetih časnikih in spisih, po-nčnih zabavnih,0) v vsakovrstnih sramotilnih skušajo zustrupiti prosto ljudstvo ter ga našunluti k verski malomarnosti in neveri, zaničevanja vere in sovraštvu do duhovnikov. Odtod raste surovost in nenravnost med ljudstvom. .Kako pa, haj pravijo framasoni, da jim je še ljubo, če ho njih udje verni1* omeni Avgust. »Prazne besedo, pesek v oči 1“ ropota stotnik. „Snveda! radi imajo „po imenu katoličane1', ki hodijo še v časih v cerkev; da, še duhovnike, kanonike in škofe so nekdnj lovili — samo, da bi mislilo prosto ljudstvo in nevedni kalini, kako je njih red pobožen in veren 1“ „Po njih nc.uku lahko veruje njih pristaš, kar hoče11 razlaga 'dalje župnik. „Pravi prostozidar je v duhu vedno kristjan pa naj je krščen, ali ne“ — tako se bere v njih spisih.“ „Lepo krščanstvosinejo se stotnik „brez vere, brez krsta; lepa njih ljubezen, ki plačuje nasprotnikom tč strupom, žolčem, tili nožem Iu *) >Gli idealisti delta porcheria« jih ».»ve Rapisarili. Lessing, zagovornik golote, je Lil Kramason. Letošnja zima je bila zelo zdrava. Pred 4. leti je bilo januvarja in februvarja 30 mrličev, letos v teh dvoh mesecih pa samo — 6; rojenih je bilo 22, porok pa 7. Poročil sejeta predpu-it v Cerknem gosp. Franc Makuc, trgovec z gospico Maričko Tušar iz Šebrelj. Bilo srečno 1 V Šobreljah popravljajo v go-ronji vasi vodovod. Dela se vdeležujejo vsi vaščani. Tako je prav I V Cerknem ima nek sirovež ti nenavadno va3eljo, da skoraj rodno na vsakih 14 dnij onesnaži korito rodova It na trgu pred cerkvijo, in sicer na tik način, da ga ne moremo z besedo povedati. Čas bi bil že, da *e tega neznanega nesramneža enkrat zaloti in dobro plača za vse vkup 1 Okrajni š. svet v Tominu priporoča ustanavljanje „č e belic" za šolske otroko. V Cerknem je uvedena po nasvetu in prizadovanjn g. dekana že S leti. Do zdaj jo nabranih po novcih že nad 400 K. Ta pojav je tem važnejši, ker je ravni pri nas zapravljanje v cveta. — Odgojitelji mladine z žalostjo opažujo Bpačenost šolske mladina. Ven pa že naprej, da jim ne bo prav, ako omenimo, da ravno oni, ki se najbolj pritožujejo, širijo z vnmn) kjer morajo in podpirajo protiverske časnike, ki najbolj pačijo mladino. Dobro vzgojo mladine bo po-spoševal le dober, verski vzgled učiteljev; to si zapomnite zlasti oni, katerih so to tiče najbolj. Otroci dobro vedo tudi o Rvojih vzgojiteljih, kdo izmed njih hodi v cerkev in izvršuje verske dolžnosti svoje in kdo ne. Iz Vcdrijaua. — (Novi zvonovi.) — Zvonovi zvonite, na delo budite! Zadnji pustni dan je obhajala naša občina nenavaden praznik. Ta dan so namreč prvič zapeli novi zvonovi, ktere smo -pogrešali pol dragi mesec. Nestrpno smo pričakovali trenutek, ko slišimo njihov glas. Proti večeru, ko je bilo že dovršeno delo v zvonika, zapojejo novi zvonovi. Veselje je bilo nepopisno ; nikdo bi ne mogel slikati občutke vaščanov I Zvonovi zvonite I Vaši mili, prijetni in čisti glasovi so privabili marsikateremu gorko solzico v oko. Vsa vas je bila pokonča, mlado in staro, vse je občndovalo milobo in prijetnost zvonenja; vse je bilo razsvetljeno z bengali, v zrak so švigale rakete, in daleč okrog je bilo alifi&ti močno streljanje. Vse to je pripomoglo, da se je 7eselje domačinov še povečalo, le žal, da je pri tej priliki deževalo. Sprejem zvonov je bil jako slovesen. Veličastno se je pomikal sprevod po goriških ulicah in po dolgi poti r Vedrijan. V vsoh cerkvah v vedrijanski okolici, izvzeta Šmartno, so veselo pri-trkovali in zvonili, ter tako pošiljali svoj prvi pozdrav novim „bratom“ — zvonovom. Za prijazen pozdrav cerkva r Kojskem, Sv. Križu, Krasnem, na Vrhovlja in Biljani se izreka tem potem javna zahvala. Iz Vedrijana je šla novim zvonovom naproti šolska mladina pod nadzorstvom gospoda voditelja. j j „Ali vam je znana njih pesem, ki so jo peli na Danaju, ko je bil vsprejet lutrski pastor? Tako nekako slove: Naj se sveti zlasti križ, ali dopisnik rodov izraelskih — al zeleni turban, ali mitra — naj spada kdo pod papeža v Rima, ali Hamburgu ali pa v Štambalu — vse-edno je, da je le naši* To je torej fra-masouska vera! — O Kristasn, ki jo dejal da brez vere ni mogočo dopasti komu — no črhnejo njih knjige, v vsem obredle besede — ni 1 „Saj pa le prisegajo na sv. pismo.* „Pesek v oči, kvante! Tristo zelenih, Bleparji so!“ gode stotnik. „Hi-navci grdil Bombe in granato, da so 1 Neki njih vodja pravi: Ta ni pravi maltar, kdor ne ceni S. čerja, Giteja, Korana (turških verskih bukev) in sv. pisma. Torej r taki družbi imajo sv. pismo v nazadnjem mesta 1“ „Iz malt&rskih lož (logerjev) izhajajo večinoma, napadi na katol. cerkev. .Uničite nosramnico, (katol. vero) je dejal Volter — maltar, ki se je sam imenoval zismehovalca Kristusa, in so ga Steli za popolnega maltarja, da so ga oprostili še presknšnje pri vsprej&mu. Isti je dejal drugikrat: „L»žite, prijatelji moji, lažite za dober namen — brez strahu in brez prestanka!* (Dalj« pride.) Vsa čast naši mali občini, ki se ni obolavljala sprejoti ogromnih stroškov za nove zvonove, kterih glas se ne da primerjati nobenim zvonovom v vseh Brdih. Elino zvonovi na Placuti v Gorici so jim nekoliko približnjejo, pa tudi njihov glas je trdejši in uglašeni za pol glasu višji, med tom ko so naši zvonovi uglašeni za pol glasu nižji t. j. „es-dur“, in sicer g, f, es, ter tehtajo 21 kvintalov in 32 kg. Z novimi zvonovi smo popolnoma zaJovoljni. Oni so naša čast, naše veselje in naš ponos. Naša občina s: šteje v dolžnost, da izreka najtoplejšo javno zahvalo našemu čast. gosp. vikarju, Frid. Lenardič-u, ki pastiruje jedva 5 mesecev v naši občini, za njegov trud, skrbi, požrtvovalnost in pazljivost, za časa prelivanja zvonov. Istočasno se zahvaljuje tudi našemu gospodu podžupanu, Antonu Jančič-a za njegov trud in požrtvovalnost pri izvrševanju, toga toliko važnega dela. Nadalje izreka javno zahvalo gospoda N. Broilli-ju, zvonarju v Gotici in Vidma za točno, čedno in inojstersko izvršitev novih zvonov, za kar mn občina zagotovlja in jamči, da se ga bode često spominjala, ter priporoča in priporočevala dragim občinam. V Vedrijanu, 4. marca 1906. O bč i n arj i. Novice. Poziv. Razposlali smo podpisne pole proti nameravani novi postavi o sv. zakonu. Prosimo vse gospode, naj nam prav gotovo še v tem tednu pošljejo podpise. Pošljejo naj ali podpisanima odboroma ali preč. or-dinarijatu. Da izvemo število podpisov v goriški deželi, bilo bi umestno, ho bi nihče ne poslal naravnost na Dunaj, ampak najprej v Gorico, kakor smo prosili. Ker so pa mnogi že poslali naravnost na Dunaj, prosimo vse gospode, da naznanijo nam ali pa preč. ordinarjatu po dopisnici vsaj število vseh podpisov. Odbor „Slov. kat. delav. društva in društva „Skalnica“. ,rS Knezo-uadškof gospod dr. Frančišek Sedej je bil to dui v Ljubljani, kjer je obiskal ljubljanskega kn.-škofa Jegliča in druge svoje znance. Na praznik Marijinega oznanenja ga bode v Gorici v škofa posvetil kot konsakrator njegov osebni prijatelj ekscelenca dr. Lovrenc Majer, škof in c. kr. pridvorni župnik dunajski, v pričo ljubljanskega in tržaškega škofa. Imenovanje v sodnijskl stroki. — Sodnijski tajnik Anton Tentor v Rovinju je imenovan svetovalcem deželnega sodišča istotam. G. Vladimir Dekleva je bil imenovan računskim praktikantom na carinskem oddelku višaga dež. sodišča v Trstu Za „Alojzijevi6ficu: Preč. gosp. Vinko Mežan 25 K, Drežničani 182 kg fižola. — Bog povrni! Za ..Slovensko sirotlšde“: P. n. gg. Josip G >rjanec 2 K, Franc Pahor 3) v. Bog plati! Na praznik sv. Jožefa bode letos izjemoma slovesna sv. mata ob 9. ari dopoldne v kapeli tukajšnjega osrednjega semenišča. Proizvajal so bode koral v smislu papoževo okrožnico „Motu proprio14 tako pred oltarjem, kakor tndi na kora. Ljubitelji korala in vsi drugi se uljudno -vabijo. Iyko sleparsko lovi „Primorski ist“ naročnike. — Pod tem naslovom je priobčila .Soča11 z dne 17. febra-varja t. 1. notico, v kateri dolži upravo našega lista, da je na nepošten n&čin sprejela naročnino, katero je poslal star naročnik Matevž Turner iz Tržiča na Kranjskem „Primorcu“ po poštni nakaznici in da se mu je nato vsilil naš list. — Vse to je do pičice zlagano. — Dne 16. jan. t. 1. je sprejela uprava našega lista poštno nakaznico naslovljeno na .Primorski List14 in glasečo se na znesek 3 K 20 v, katerega je poslal neki Matevž Turner iz Tržiča na Kranjskem. Čisto naravno je, da je oprava sprejela denar iu poslala poši-Ijalcu denarja list, ker si nikakor ni mogla misliti, da im*ta .Soča1* iu „Pri- morec“ tako zarodno in napredne že večletne naročnike in bravcc, ki niti naslovov listov, ki jih čitajo, nepoznajo. Neresnično je, da bi Matevž Tarner pisal upravi našega lista, da naj ran denar vrne. — Ker je bila uprava uver-jena, da so »Sočine* navedbe neresnično, je pisala po dotično poštno nakaznico na Dunaj in sedaj jo v upravništvu našega lista uekaj dni vsakemu na vpogled, da se prepriča o „Sočiniu verodostojnosti oziroma njenih naprednih in zavednih naročnikov. — Liberalcu, ki je tako zaruknn, da niti ne ve za ime lista, kojega star naročnik je, radevolje sedaj vrnemo denar „Soči* pa častitamo k takim naročnikom. Pregovor pravi : Ks-koršen je zlobnež tako misli tudi o drugih. Mogoče so pa že kedaj v upravništvu »Primorca1* to storili, kar nam podtikajo. Novi i>redsednik višje deželne sodnije v Trstu. — Uradna „Wiener Zeitung*1 je že priobčila imenovanje dr. Adalberta Gertscherja predsednikom višjega deželnega sodišča v Trstu. Novi predsednik višjega dež. sodišča v Trstu, tajni svetovalec dr. Adalbert Gertscher je bil rojen leta 1846 v Tržiča na Gorenjskem, gimnazijske študije je izvršil v Novem mestu, jaridične pa na Dunaju. Po izvršeni sodni praksi je bil več let sodni adjunkt v Postojni, potem državnega pravdnika namestnik v Celju in okrajni sodnik v Mariboru. Potem je poBtal svetovalec dež. sodišča v Celju, viši državni pravdnik v TrBtu. L 1890. ga je grof Gleiehspach pozval v pravosodno ministerstvo kakor ministerijalnega svetovalca; januvarja 1898. je postal dr. Gertscher generalni odvetnik in v istem letu jo bil imenovan predsednikom višjega dež. sodišča v Zadru. L. 1900 je postal tajni svetovalec. Dr. Adalbert Gertschor je popolnoma zmožen slovenskega in hrvatskega jezika in je že od nekdaj na glasu kot izvrsten uradnik. V Dalmaciji si je pridobil splošno zaupanje in so vsi priznavali, da je objektivno izvrševal svoje uradne dolžnosti. Novačenje. — 7. t. m. se je vršilo v Gorici novačenje za mesto. Naborni komisiji seje predstavilo 151 mladeničev, ud katerih je bilo potrjenih 24 iz prvega in 10 iz druzega nabornega razreda. 8. t. m. se je predstavilo naborni komisih 84 mladeničev. Potrjenih pa je bilo le 10 in še med temi je pet tujcev. 9. t. m. se je predstavilo naborni komisiji 142 mladeničev iz občin Št. Peter, Grgar in Opatjeselo. Potrjenih je bilo 41 v stalno vojaško službo, v rezervo pa 8. Od 166 mladeničev iz občin Solkan, Podgora in Sovodnje, ki so se v soboto predstavili naborni komisiji, jih je bilo potrjenih v stalno vojaško službo 41, v naknadno rezervo pa 10 mladeničev. V pondeljek se je predstavilo naborni komisiji 144 mladeničev, in sicer iz občin Vrtojba, Ozeljan, Šempas, Osek, Vitovljo, Renče in St. Mihael pri ŠempaBn. Potrjenih je bilo 40, 4 pa so bili uvrščeni v naknadno rezervo. V torek so bili na nabora mladeniči iz Mirna, z Vogerskega, iz Št. Ferjana in iz Kojskega. Od 166, ki so se predstavili naborni komisiji, jih jo bilo potrjenih v stalno službo 42, 12 pa v naknadno rezervo. Včeraj se je vršil nabor mladeničev iz občin Št. Andrež, Ločnik, Bilje, Prva-:Čina, Dornberg, Čepovan in Tribuša. — Predstavilo se je 163 mladeničev. Potrjenih je bilo 23 v stalno vojaško službo 16 pa v naknadno rezervo. Zaprti vojaški novinc*. — V Slavkova je došlo na novačenje več mladeničev v izprevodu, pred katerim so nosili črno zastavo z belim napisom : .»Ljubimo domovino in svobodo11. Orož-ništvo je zaplenilo zastavo in prijelo 13 mladeničev zaradi razžaljenja armade. Samomor. — V torek zjutraj okolo ■6. ure so našli v hiši št. 31, nahajajoči se v ulici Stračice, obešenega 28-letnega Mihota Kumar, doma iz Kojskega. Kumar se je bavil z nakupovanjem in s prodajo lovorjevega perja in je stanoval v hiši svoje tete, Rozalije Bančič. Bil je jako miroljuben človek ter je živel redno. Po smrti njegove matere pa je postal jako zamišljen in otožen in se ni prav nič rad družil z dragimi ljudmi. Najbrže ae je torej reveža v glavi zmešalo. Izpred sodišči. — Na štiritedenski zapor so bili od tukajšnjega okrožnega kot kazenskega sodišča obsojeni Andrej Ferjančič, Anton Florijančič, Jakop Lisjak in Matej Močnik, vsi iz K »ritnico pri Grahovem, ker so 11. juniju m. 1. pretepli Martina Šorlija. Poleg t*'ga so bili obsojeni Ferjančič, Florijunčič in Lisjak, da morajo plačati Martinu b.trliju 200 K. Nesreča. — V nedeljo ob 3 uri popoludne dogodila so jo na Št. Poterski cesti tule velika nesreča. Na cesti prod hišo št. 58 so je igral 4 in pol letni deček Izidor Silič, ko pridrdra m mo neka kočija, ki je dečka prodrla na tla. da bo mu šla kolesa čez prša. Na vpitje dečkovo so prihiteli koj starimi in dragi ljudje. Prenesli so ga v deško bolnišnico. Dočku je tekla kri iz nosa in iz ust, in zdravniki so konstatirali, da je bil deček poškodovan na srčni strani in na pljučih ter da je njegovo stanje jako nevarno. O voznika, ki se ni ustavil, ampak koj zdirjal naprej, se govori, da je bil neki A. P. iz Prvačine. Deček jo uinrl. Obesil so je. — V sredo je n šel posestnik Franco Klemšo iz Malih Žibelj na nekem drevu obešonega 42 letnega Alojzija Štora tudi iz Malih Zabolj. Iz Kauala nam poročajo, di jo že meseca novembra minolega leta pretekla sedanjemu starešinstvu postavna 3 letna doba in da ni še do danes nobenega znamenja, po katerem bi se dalo sklepati, da se bodo krnila vršile nove občinske volitve. Dopolnilna okraja za brambovska polka št. 5 (Pulj) in št. 27. (Ljubljana) sta se sledeče uredila: Dopolnilni okraj puljskega polka bo v bodoče obsegal naborne okraje Trst, Sežana, Postojna, Koper, Poreč, Voloska, Pulj, Pazin, Rovinj, Lušinj in Krk; dopolnilni okraj ljubljanskega brambovskega polka pa bo obsegal okraje Ljubljana, Litija, Kamnik, Logatec, Gorica, Gradiška, Krško, Novo mesto, Kočevje in Črnomelj. Aretirali so orožniki v Komnu 34 letnega Karola Gorjupa iz Gorice, a pristojnega v Banjšico, kor je na t-uir.u, da je po cerkvah kradel. Gorjup je bil izgnan iz več občin in je tudi že sedel v kaznilnici v Gradišča. „IIrftnilnica in posojilnica” v Štanjelu na Krasu bode imela redni občni zbor v uradni sobi v Štanjelu dne 27 t. m. ob 1. uri popoldne. Dnevni red : 1. pregled in potrjenje računa za leto 1905; 2. prečitanje preglednega zapisnika in poročila; 3. izvolitev načelstva in nadzorstva; 4. slučajnosti. K obilni udeležbi vabi Načelstvo. Mestne volitve v Trstu. — V pondeljek so se pričele vršiti v Trstu mestne volitve. V četrtem razreda je zmagala dosedanja gospodovalna stranka brez boja. Za njene kandidate je glasovale kompaktno 1455 glasov. Danes in jutri voli III. volilni razred. V tein razredu so postavile svoje kandidate tri stranke, namreč iredentovsko, Ukozvana Ljudska stranka in pa socijalni demo-kratje. Volilna borba v tem razredu bo torej jako burna. Politično društvo „Eli-nosl“ je izdalo za volilce ta-le oklic: Volilcem 111. mestnega volilnega razreda. Dne 15. in 16 t. m. od 8. ure zjutraj do 4. ure popoldne se bo vršila volitev za III. meBtni razred. V lem razreda se bo bil hud boj mej do sedaj vladajočo, mej novo ljudsko in inej aocijalno-demokratično straako, katere vse postavijo vsaka Bvoje kandidate. Ker mej opozicijonalnima strankama ni prišlo do kompromisa, se podpisano politično društvo v smislu resolucijo, sklenjeno na shodu volilcev z dne 9. t. m. ne udeleži volilnega boja. Priporoča pa volilcem III. mestnega razreda, da se udeleže volitve ter da pomagajo pomnožiti število opo-zicijonalnih volilcev glasujč po svojem najboljšem prepričanju. Število naših slovenskih volilcev v tem razredu je toliko, da bi njihova udeležba mogla biti odločilna za zmago ene ali druge opozicijo-nalne stranke. Politično društvo »Edinost11. Volitve v tržaški okolici se bodo vršile dne 25. t. m. in ne dne 22, kakor je bilo iz počelkn določeno. Strašna nesreča v rudniku. — V premogovniku Conrrieresu na Francoskem so je dogodila strašna nesreča. NaBlaia je huda eksplozija plinov, ki je odtrgala vse lesene odre ob vhodu v jamo, vsled česar se je na raznih krajih podsula zemlja. Kakor poročajo od tam, je šlo isti dan v rudnik 1796 rudarjev, a vrnilo se jih je le 591, toraj se jih pogreša 1304. Požar v rudniku je trajal že mesec dni. Radarji obdolžujejo inženirjo brez- j brižnosti, češ, da bi bili isti morali usta-' vili delo v rudniku. Conrrierski rudniki leže na severnem Francoskem v pas de calaiškem departemenln, v bližini Belgije. Vsa okolica je industrijalna. Pod zemljo so rudniki, nad zemljo pa pridelujejo sladkorno peso. Središče industrije je Lens, mesto z 18.000 prebivalci. Premogokopi obsegajo 49792 ha. V vseh rudnikih dela 26 do 30 tisoč rudarjov. Mesto Gourrieres ima 4000 prebivalcev, ki živo iz rudnika in pa iz pridelovanja sladkorno pese. Nesreča, ki se je prigodila v cour-rierskih rudnikih, spada med največjo, kar jih poznajo. Niti v Ameriki se še ni zgodila tako strašna nesreča. Poročila o vzrokih nesreče nam dokazujejo, Ijako lahkomišljeno so se igrali inžonerji z življenjem rudarjov. Neki ministerijalni inžener jo pripovedoval, da je izbruhnil požar že v nodeljo 4. marca. Da omeje požar, so sicer zgradili leseno, z malto in cementom ometane ograjo, a te so najbrže zgradili predaleč od ognja in plin se je zmešal z zrakom ter tako povzročil požar z eksplozijo, vsled katere so se podrle stene v rovih. Državno pravdništvo je pa že baje dognalo, da je izbruhnil požar v jami že pred enim mesecem. Med rešilnimi deli ponoči od nedeljo na pondeljek je opazovala velikanska množica rešilna dela. V rova štev 2. in 3. ne more nihče, in nikakega upanja nimajo, da rešijo nesrečneže, ki so delali v teh rovih. Iz rova št. 4. so rešili 59 rudarjev in pa 150 mrličev. Rešeni rddarji so bili nezavestni, mrliči pa ožgani in jih niso mogli spoznati. Ujiti nesrečni rudarji pod zemljo niso mogli, ker so vsled zadnje povodnji galerije zasute. Dva inžonerja, ki sta se podala v jamo, a se morala takoj vrniti, sta j pripovedovala, da je rov št. 12. zasut in ! nemogoča rešitev ponesrečencev. Ponoči j so čuli iz globočine klico za pomoč. Ker. niso mogli prodreti do nesrečnežev, so se najbrže že zadušili. Prva sta bila rešena 2 dečka. Pripovedovala sta, da sta blodila | celo noč po rovu in plezala čez kupe I zadušenih in ožganih rudarjev. Dečka sta j bila poškodovana le na nogah in po I obrazih. Iz globočine so čuli udarce s kladvi. Rešilna dela napredujejo jako j počasi, ker morajo delati zelo previdno i in je delo tako nevarno, da je umrlo ! pri rešilnih delih 17 mož. V sredo se je vršil v Belly-Mjn-tigny prvi pogreb ponesrečenih žrtev. Tam so prinesli polagoma do II. jame 38 krst. Povodom katastrofe v Conrrieresu je predsednik Fallieres prejel sožaljne brzojave od ruskega carja in carice, od belgijskega kralja, od kralja Alfonza ter švedske kraljeve dvojice. Francoski vladi so izrazili svoje sožalje : lordmajor londonski, angleški in italijanski poslanik, diplomatični zastopniki Belgije, Brazilije, Srbije in Bolgarije v imenu njihovih vlad. Govori se, da morajo radi ognja, j ki razsaja v jamah, ustaviti rešilna dela ! na nedoločen čas. Ob agnosciranju tra-pel se odigravajo še vedno pretresajoči prizori. Reševalni poskusi, ki so jih za-pričcli vostfalski radarji, poslani semkaj baje na ukaz cesarja Viljema, bo vspeli izborno. Do 11. ure zvečer so hvala aparatom prodrli 600 metrov daleč, odkoder so odnesli trupla, ki so že začela gnjiti. Trup‘a konjev so pokrili z apnom. Ob 11. uri se je začel poimkiti j vojaški sprevod, na čelu škof iz Arrusa z dnhovščino. Dre godbi sta svirali ža-lostinke. Za vs«ko krsto je korakale rodbina umrlega. Za zadnjo krsto je stopalo na tisoče oseb, njim na čelu poslanca Basly in Delory. Pogled na sprevod je bil pretresljiv. Vse se je izvršilo mirno. .V več občinah, kjer so se pr dpoludne vršili pogrebi, je imelo osem delavcev ostro govore, izlasti v Fon-quieresu, kjer ni mogel priti do besede inžener, ki je došel kakor zastopnik družb. Trupla neagnoscirauih žrtev katastrofe so bila pokopana v Moricourtu. , Oddelek ženijskih čet je izkazal vo-, jaške časti. Pogreba so se udeležili: za- I atopnik predsednika Fallieresa, minister notranjih stvari Dubief, zastopnik mini-sterskega predsednika in ministra za javna dela, seaatorji in paslauci ter prefekt departirnenta, alžirski guverner, predsednik generalnega sveta od Pas le Calais, zastopniki civiimh in vojaških oblasti departimenta in zastopniki dražbe. Vlada je dala položiti na krste krasne vence. Pogrebni govor je irnol škof iz Arrasa, ki je naprej omenil Btrašne bo- 1 lečine, v katerih so uboge žrtve izdihnilo svojo življenje ter je potem pročital so-žaljno brzojavko sv Očeta. Nobono oko ni ostalo suho. Ginjenim glasom je potem imel nagovor minister Dubief: spominjal se je žrtev nesreče, hvalil moštvo, ki je pomagalo na rešilnih delih, obljubivši oola-lim državno pomoč. Ob grobu je govorilo še več poslancev ter hudo napadalo družbo ter zahtevalo, da se uvede preiskava. Slišali so se glasi: Proč s kapitalisti ! Proč z morilci! Ko so se odstranili zastopniki oblastnij, je zastopnik delnvfitva v svojem govoru ostro napadal inženirje. Sicer se jo pogrebna slavnost izvršila v miru. Grozuo hudodelstvo. — V Ino-mostu je neka gospodična iz boljših krogov svojega novorojenega nezakonskega otroka razsokala in psom vrgla, da ga požro. Pri igri so obesil. — Na Dunaju je našla žena kleparja \Vebra, ko se je vrnila domov, svojega 13 in pol leta starega sina obešenega v stanovanju. Pri igri se je deček zamotal nekako okrog vratu bič in se tako zadušil. Goreč brzovlnk. — V petek ponoči so zažgale iskre lokomotive brzo-vlaka Dunaj-Pontabclj v Sslzthalu neki v. z III. razreda. Potniki so se grozno prestrašili. Pri admontu so ustavili vlak in posrečilo se je kmalu zadušiti ogenj. Vlak je imel le četrturno zamudo. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je sklenila s tvrdko Adolf iu Aleksander Jacobi na Dunaju (Vlil - Pi-aristegasse 17) jako ugodno pogodbo glede izdelovanja, zalaganja in razprodaje svalčičnih papirčkov in ovitkov, kakor tudi cevk. Ker bods ta tvrdka, ki je ena izmed prvih le vrste, izdelovala le dobro konkurenčno blago in bode zdatno prispevala od razprodanega blaga naši družbi, vabimo vse c. kadilce, naj zahtevajo odslej povsod le to blago, ki je naši družbi v korist ter rabijo le družbine svalčične papirčke in ovitke kakor tudi le družbine svalčične in smod-kine cevke. Blago se naroča pod zgoraj navedenim naslovom direktno rta Danaju. Navedena tvrdka je pred kratkem plačala družbi za začetek dosti znaten prispevek 200 K. Občinske volitve na Jesenicah so končane. Razmerje strank v novem občinskem odboru bo nastopno: narodno-napredna stranka bo imela devet odbornikov in dva podžupana (Hrušica in Plavški rovt), torej 11 zastopnikov; slovenska ljudska stranka sedem odbornikov in dva podžupana (Sava in Planina), torej devet zastopnikov, nemška stranka bo imela pet odbornikov. Lekarna v parlamentu. — Da- najski parlament dobi svojo lekarno.. Osem doktorjev poslancev bo skrbelo, da se pomaga poslancem, ako kateremu postane Blabo. Loterijske številke. 10. marca. Dunaj............... 17 6 77 55 54 Gradec.............. 14 36 41 72 82 Goriška zveza gospodarskih zadrug iu društev Gorica, ulica Vetturini št. 9. priskrbuje udom »Centralne posojilnice" v Gorici in drngih pridruženih zadrug po Giriškem: Modro galico 98/99°/o po K 64 60 (j ; žveplo I. vrste 86 96 fino po K 18’— q — V zalogi ima: Saperfosfat 14|16°/0 po K. 530 q; Suporfjsfat 12/14% po K 5’— q; Tomasova žlindra 14/16% po K 51— q; Rudoča sol po K 7.30 q ; Kuhinjska sol po K 20— q; Klajno vapno 40% po K 23— q Zadnje troje je v vrečah po 50 kg. Cena za modro galico velja samo za blago, kolikor ga imamo na razpolago; vsled tega naj se požurijo oni, ki mislijo še naročiti. Kdor ^jubi kakao iu čokolado, temu bodi priporočan: Ivana Roffa Kandol-K^ao ki ima najmanj tolftča ▼ ■•hC jo tornatlaia p*a-b»Trn. provaroča mkoli taprtoati in ja ob boljšam oktuu uradno pocanf. Priatan samo ■ imenom Zvtn K mff in a lavjo varetvano mamko Zavoji po "'.kg eo vinarjev _ » » 'A > 00 » ™ Dobiva a* porvod. W >00 o > cd co M £5 rt '■P Jtf co « e rt > en o rt = 3 C oj oo 5 rt c -2C !fl CD t- cn o -=> kE O. —j o S a> *57 T3 ® o -a ° CD CD CO J3d CD >C0 > •H O 05 rtn c £ "ra o co J* c . CD CD *0 >M j* •■ N c e-> I— w--i c CD o •— a> t«5 C75 ■■■ ^ HM ® o 2 ■ £i c .ti; aJ M a3 s= o x- o f';]t '‘‘ji ‘ *:'? 93 KROJ. ZADRUGA" M* ********* , || C. KH. PRIV. Assicurazioni Generali vTrstu. Garancijski zalog: 270,000.000. Delavski oddelek: življenje, požar, nezgode, tatvine, prevozi, civilna odgovornost. V speh delovanja v življenjskem oddelku 1. 1905. Polic št. 15.438, zavarovalna svota K 114,737.14115- C3 co rt ^ co :| M’ S S • i© . *=- co £ t- ^ -m ^ o o. pa ■S ^ 0> c 3 >U ca r- H CŽ Polic štev. Zavarovalna svota Januar .... 1146 8,671.754*60 Februvar . . . .1315 9,015.228-15 Marc .... 1375 11,674.749-07 April .... 1234 8,636.643-42 Maj 1425 9,279.011-14 Juni 1260 11,446.332-06 Juli 1362 9,490.871-03 Avgust .... 1187 7,861.686-78 September . . . 1165 7,858.960-15 Oktober . . . 1126 8,930.590-— November . . . 1272 9,822.417-29 December . . . 1571 12,048.897-46 Skupno v letu 1905 15438 114,737.141-15 eo< CO Ui «8 S ft s O SS.1^ ui •=a ® > S >« 5 S Ih s Cb >-H ^ CS w Jad U Jako izdatno sredstvo proti • i je liker GODINA, v t/ w . katerega napravljata v Tr&tn lekarnarja Rafael Godina, lekarna „Alla Madona della Salntte“ pri Sv. Jakopa, in Josip Godina, lekarna nAli’ Igea" ulici tFornelo |t 4 Steklpnič'ca stane 1 K 40 vin. — P. lom poSte se ne pošilja manj kakor 4 stekleničice, in sicer’ proti poštnemu povzetju, ali pa, ako se* oof.osije naprej 7 K, nakar se stekleničice dopošljejo franko in so v tem zneska zapopadeni ?si pošiljatveni stroški. Dobiva se ▼ vseh lekarnah.