205
Narodno-gospodarske stvari.
Trgovinska in obrtna zbornica.
(Dalje.)
Trgovina in industrija potrebujete za svoj razvoj nekove stabilnosti; spremenljivost tarif in neenakomerna njih uporaba omajete podstavo industrije, torej se v Avstriji sploh želi, da bi se železnice podržavile, ker se pričakuje, da bi potem nastala stabilnost tarif ter bi se uvaževali vsi interesi.
Na prošnjo mnogih lastnikov žag, tovarn za lesovino in netila je poročevalec stavil v državno-železnič-nem sovetu naslednje utemeljene predloge:
I.  „Slavno c. k. ravnateljstvo se prosi, da bi delalo na tako spremeno reformne tarife pri avstrijsko-oger-skih železnicah, da bi se surov, neobsekan les (obli-kovec) do dolgosti voza in krajniki uvrstili v razred C."
Med razlogi k temu predlogu je med drugim rečeno, da reformna tarifa z 1876. leta uvršča samo les za kurjavo v razred C., oblikovce pa kakor izdelke iz njih uvršča v posebni tarifi II. Ta razredba ne ugaja vsem nazorom o umnem tarifovanji.
Ce se vozi žagano blago za enako tarifo kakor surov les, se pač slednji ne bode dosti pošiljal. Marsikatero prevažanje in odpošiljatve izostanejo in izgubijo se mnogi odpadki pri oddaljenih žagah, kateri bi se inače pač spravili v denar. Po mnogih izkušnjah se more trditi, da se povprečno za kubični meter žaganega lesa potrebuje V/q kubičnega metra oblikovca, odpade torej tretjina oblikovca na krajnike in žaganje.
Po teži se potrebujete za naložitev voza z žaganim lesom dve naložitvi z oblikovci, ker se na pr. deske in latve, predno se odpošljejo z železnico, morejo posušiti, ter suhega žaganega lesa le blizu 500 kil kubični meter tehta, oblikovca pa, kateri se ne more tako posušiti, tehta 650 do 800 kilo kubični meter. Će se ozira na razne cene blaga, se dobi naslednji resultat:
En naklad na železniški voz močnejših hlodov za žaganje daje okolo 16 kubičnih metrov po okolo 6 gld. = 96 gold.; en naklad žaganic ima povprečno 20 kubičnih metrov po 15 gold, kubični meter = 300 gold.; žagan les bi imel torej blizu trojno vrednost. Pri tem računu so se vzeli močnejši hlodi, katerih se mora naložiti 100 metričnih centov; menj ugodna je razmera pri slabejšem in svežem oblikovci, s katerim se ne more vsa nosivnost železniškega voza porabiti in kateri ima veliko manjšo vrednost. Tovarne za lesovino in staniče-vino (Cellulose) rabijo tenak les, prve le svež les, ki se dopošilja s skorjo, katerega se more samo 12—14 kubičnih metrov na en železnišk voz naložiti; cena takemu lesu je na kraji, kjer se naklada, komaj 4 gold, za kubični meter, toraj reprezentuje naklad železniškega voza komaj vrednost 48 do 56 gld. Ce vožnja od kraja, kjer se les seka, ni cena, dobi lastnik gozda komaj kaj za les, tovarne ne morejo več plačati, ker so se cene lesovini in lesnim krovcem za papirščino zelo znižale. Da se je oblikovec in žagan les postavil v eno vrsto, je gotovo abnormno.
II.    „Slavno c. kr. ravnateljstvo se prosi, da izjemno tarifo V. od 1. julija 1883. 1. tako spremeni, da se pri lesu za kurjavo, pri krajnikih, lubji in oblikovci na vseh relacijah cene izjemne tarife I. po poti karti-ranja uporabljajo, nasproti pa naj se v izjemnem tarifu V. nahajajoče znižane cene za posamične relacije in odpuste vozarine s tem, da se vrnejo, odpovedo ter v primernem obroku ustavijo."
Med razlogi utemeljitve tega predloga se navaja, da se v istini težko uvidi, da se izjemna tarifa I. samo
uporablja pri rudah iu rudniškem oglji in ne tudi pri lesu za kurjavo, pri lubji in oblikovci, kateri nimajo povprečno večje vrednosti, večidel še mnogo manjšo; saj je mnogo lastnikov gozdov ob železniški progi, kateri lesa za kurjavo niti v denar spraviti ne morejo, ter bi bili s 5 kraje, za 100 kilo na mestu, kjer se pripravlja, zelo zadovoljni, vendar ima cent lesa za kurjavo povprečno komaj 40% tiste vrednosti za kurjavo, kakor rudninsko oglje. Gospodarstveni razlogi gotovo govorijo zato, da bi se lesu dala tista prednost, kakor rudninskemu oglju, posebno pa se mora državna železnica na to ozirati, da so najboljši gozdovi v onih krajih, v katerih imajo lastniki od njih večje dohodke, in čim manjši so dohodki od gozdov, tem menj se briga lastnik za nje, tem bolj gozd pojema ter se ta prostor spremeni naposled v pašnike. Čim veči dobiček dajejo gozdovi, tem lažje je umno gozdarstvo in to je gotovo imeniten
faktor za državo.
(Dalje prihodnie.)
-    206