JQ ljubljanska banka GORENJSKE KREDITNE BANKE XXVI. — številka 13 le»^OV,,c,J|: ob«, konference SZDL. i« jjj'' Kranj, Radovljica, Sk. Loka Kranj p "~ lzdaJa cp Gorenjski tisk *» Od ^ urednlk Anton Miklavčic Sovornl urednik Albin Učakar ASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Ko je že marsikateri voznik začel razmišljati, da bi čez kakšen teden preobul svojega konjička v mehko letno obutev, nas je nenadoma spet zamedlo. V sredo številni plugi niso zmogli takoj odstraniti snega z gorenjske ceste in na podvinskih, klancih so se kaj hitro naredile dolge kolone, človek res ne bi verjel, da jih je ob takem vremenu toliko šlo na pot. Okrog sto avtomobilov je čakalo, da so miličniki izločili iz prometa težke, za zimo neopremljene tovornjake. Drugim pa ni kazalo drugega kot voziti počasi in zelo zelo paziti. Brž ko si malo zavozil iz kolesnic, te je nevarno zaneslo in na neizpluženem cestišču so ostali sledovi obupnega plesa gum in volana. (D. Dolenc). KRANJ, sobota, 17. 2. 1973 Cena 70 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik Od 1. januarja 1958 kot poitednlk. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poitednlk. In sicer ob sredah In sobotah; lani 1906 kaznivih dejanj 5: STRAN : paljša pot za Ustnike avtomobilov STRAN: odločnega človeka ti noben plot previsok 5. iel3:rx*ajr3£i cio SNEG-za nekatere preglavica, za nekatere veselje Na spodnji sliki: otroci so bili letošnjo zimo prikrajšani za veselje, kakršnega prikazuje fotografija, posneta pred vrtcem Janina v Kranju. — Foto: F. Pcrdan ..Wv.v.v;^L. •:•>:•. ■ ... <*.-. cA,. .... . ^SR ... UGODNI NAKUPI v Lescah, na Bledu, v Radovljici in na Jesenicah ' i, ■ • -•ii-v ir -^Imi i^ii^ffiteŽMi ješenice Na zadnji seji občinske konference ZKS Jesenice so po daljši razpravi jeseniški komunisti sprejeli smernice nadaljnjega gospodarskega razvoja v občini. Smernice bodo rabile kot akcijski program /veze komunistov in vseh delovnih organizacij v občini. V njih so poudarili predvsem doslednost izpolnjevanja vseh gospodarskih ukrepov, potrdili socialni program, triletni program izgradnje komunalnih objektov ter nadaljnje odpiranje delovnih mest za ženske. Predvsem, tako so menili, bodo dobro organizirane TOZD porok, da bodo stališča čez leto dni zares uresničena. $ Na Jesenicah so že razpravljali, kako bi uvedli izplačevanje osebnih dohodkov prek hranilnih knjižic. O tem so javno že razpravljali v Železarni Jesejiice, vendar se do zdaj še niso odločili. Na Jesenicah izplačuje osebne dohodke, prek hranilnih knjižic že Splošno gradbeno podjetje Sava, in sicer 120 članom tega kolektiva. D. S. Kranj V sredo popoldne jc bila razširjena seja komiteja občinske konference zveze komunistov, na kateri so razpravljali o ključnih problemih gospodarskega razvoja in razvoja družbenih služb v občini. Razen tega pa je bila na dnevnem redu tudi informacija o popisu članov zveze komunistov in razprava o finančnem načrtu komiteja za letos. ® V začetku tedna je bil sestanek občinskega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti. Obravnavali so pripombe na srednjeročni program vzgoje in izobraževanja in potek občnih zborov sindikalnih organizacij. Q V četrtek popoldne je bila skupna seja predsedstva občinskega odbora zveze združenj borcev in delegatov za zbor samoupravljavcev kranjske občine, kjer so razpravljali v okviru priprav na zbOr samoupravljalcev o ključnih problemih gospodarskega razvoja in razvoja družbenih služb v občini. A. Ž. radovljica V sredo popoldne se je sestal medobčinski odbor sindikata delavcev prometa in zvez za Gorenjsko. Razpravljali so o družbenem dogovoru o delitvi dohodka v državi. % Predsednik občinske konference socialistične zveze Radovljica Janez Vari je za torek popoldne v veliki sejni dvorani občinske skupščine sklical razširjeno sejo občinske konference. Razpravljali bodo o kadrovski politiki v občini, kulturni skupnosti in njeni politični vplivnosti, kandidatu za novega predsednika republiške konference socialistične zveze in delu izvršnega odbora ter drugih organov občinske konference socialistične zveze od oktobra lani dalje. A. ž. trzic Občinska konferenca SZDL v Tržiču je organizirala v četrtek popoldne posvetovanje o kadrovski politiki v občini, ki sta se ga udeležila tudi člana republiške konference SZDL Franc Kirnovec-Žiga in Boris Tkačik. Razprava je izhajala iz predloga družbenega dogovora o kadrovski politiki. Udeleženci posvetovanja so menili, da sc je kadrovska in kvalifikacijska sestava občanov tržiške občine izboljšala, vendar z njo še ne moremo biti zadovoljni. Na to jc vplivala pomanjkljivo opremljena ter organizirana osnovnošolska mreža in dejstvo, da je Tržič že nekaj let brez srednje šole. Pomanjkljivo jc tudi izobraževanje v okviru delavske univerze ter izpopolnjevanje na delovnem mestu, ki bi moralo biti naloga delovnih in drugih organizacij. Ob tem ne bi smeli zapostavljati tudi družbenoekonomskega in političnega izobraževanja. Na četrtkovem posvetovanju so obravnavali tudi položaj kulture in kulturnih ustanov v občini. -jk O Včeraj je bil v Tržiču posvet predsednikov mladinskih aktivov v občini. Predsedniki so obravnavali anketo o angažiranosti mladih v občini, ki jo je pripravila občinska konferenca ZMS in jo bo izpolnilo okrog 500 mladih Tržičanov. Rezultati ankete bodo rabili za izdelavo materiala za konferenco ZKS, namenjeno obravnavi mladinskih vprašanj. Prav tako so na posvetu tudi sklenili, da bo konec marca v občini kviz oddaja na temo Mladina in splošni ljudski odpor, -jk % V torek sc je sestal odbor za gradnjo šol ter pregledal svoje preteklo delo, predvsem pa ocenil prizadevanja, da bi gradnja osnovne šole na Bistrici potekala po programu. Zakasnitve ni in šola je bila že pred novim letom pod streho. Člani odbora SO obravnavali tudi priprave za podaljšanje samoprispevka' za gradnjo šol ter material, ki bo potreben za uspešno politično akcijo med občani. £ V ponedeljek se bo sestala komisija za organiziranost in razvoj pri občinski konferenci ZKS. Obravnavala bo delovni program za letos in osnutek prečiščenega besedila statutarnega sklepa o organiziranosti ZK v občini. -jk Pomoč Vietnamu V torek so se v Radovljici sestali člani osnovne sindikalne organizacije upravnih organov občinske skupščine. Razpravljali so o samoupravnih odnosih v občinski upravi, družbeno političnem in strokovnem izobraževanju članov sindikata ter kadrovskem položaju v upravi. Na poziv in predlog občinskega sindikalnega sveta Radovljica so sprejeli tudi sklep, da bodo člani sindikata, zaposleni v občinski upravi prispevali za pomoč vietnamskemu ljudstvu in obnovo Vietnama pol odstotka od čistih mesečnih osebnih dohodkov. A. ž. Uspešni sestanki tržiških komunistov V tržiški občini so se končali sestanki članov osnovnih organizacij in sta-lnih aktivov ZKS. Na srečanjih so komunisti sprejeli delovne programe do 15. marca in sklenili, da bodo do tega roka izdelaili oceno delovanja organizacij ZK v lanskem letu, evidentirali možne kandidate za enoletno politično šolo v Ljubljani ter kandidate za opravljanje posameznih družbenopolitičnih funkcij v občini. Komunisti so se na omenjenih sestankih seznanili tudi z dogodki v občini po pismu predsednika Tita in izvršnega biroja ter podprli priprave za podaljšanje samoprispevka za gradnjo šol v tržiški občini. Osnovne organizacije ZK ter stalni aktivi so tudi temeljito pregledali in ocenili delo članstva, -jk Seminar za nove člane ZK Komite občinske konference zveze komunistov in občinska konferenca zveze mladine Radovljica sta včeraj in danes v Mladinskem dotmu. v Bohinju pripravila dvodnevni seminar za na novo sprejete člane zveze komunistov in za kandidate za sprejem v članstvo ZK. Na seminarju obravnavajo trenutni politični položaj v svetu, resolucijo tretje konference zveze komunistov Jugoslavije, družbenopolitični položaj v občini in odnos zveze komunistov do religije in cerkve. /O ljubljanska banka podružnica Kranj obvešča da začne poslovati pred veleblagovnico Globus naša nova " 26. 2.1973 hranilnic* delovni čas je neprekinjen vsak dan razen ob nedeljah od 7. do 18 ob sobotah od 7. do 12- ^ JO ljubljanska banka škofja loka V prostorih novega h°l f, Transturist se bo 19. feb^J ja (ponedeljek) začela enotedenska politična šola za člane ZK in aktivne mladince, potencialne komuniste. b p organizirata komite občinske konference ZKS Škofja ^°J ter Delavska univerza in je že tretja zapored. Praksa nafll .j, kaže, da so takšne oblike izpopolnjevanja izredno koristn^Jj da kmalu obrodijo sadove. Program je zelo bogat in obse»# uvodno pojasnilo o namenu in poteku šole, nadalje oris k cepta vsesplošnega ljudskega odpora, pogovor o predvidel spremembah v političnem'sistemu in o že veljavnih novQ»15 v skupščinskem, kadrovskem ter volilnem sistemu, predavaj, ZK in mlada generacija (rezultati III. konference ^ Osnovne karakteristike našega gospodarskega sistema, Pr beno usmerjanje in delitev dohodka, Aktualna družbeno nomska dogajanja v občini Škofja Loka in naloge komunis^ Program ZKJ, Statut ZKJ, Demokratični centralizem, Aktu® mednarodni dogodki v delavskem gibanju, Socialistične sl ^ religija, cerkev in pojavi klerikalizma danes, JugOSlavU* i' tO* ur« *** *—j —.... 'wn»^ - —»v-— i Mi okviru svetovne politike, Metode in oblike političnega o*m Samoupravljanje kot transformacija družbenih odnosov (° govornost in samoupravljanje), Namen odprtega pisma Tita in Izvršnega biroja predsedstva ZKJ ter nazadnje še Pr izkus znanja, med katerim bodo slušatelji izpričali, kaj koliko so se v minulih petih dneh dejansko naučiji. ^c ski komite si je zagotovil sodelovanje naslednjih predaj ljev: Tineta Kokelja, Ivanke Malovrh, Jožeta Janeža, J°^L Kavčiča, Olge Štucin, Lidije Zakelj, Aleksandra Kutoša, ^ dreja škerlavaja, Rada Jana, Marka Kosina, Alfreda ToiP žiča, Marka Vraničarja in Poldeta Kcjžarja. 3žpopusta PRIZNAVA TRGOVINA SLOVENIJALES V KRANJU PRI NESITELJU TEGA KUPONA PRI NAKUPU STANOVANJ SKEGA POHIŠTVA. VELJA V ČASU OD 15.11. DO 17. HI. JinUUBHLJKM IBS Razprodaja pohištva! Mercator V času od 9. do 28. februarja 1973 razprodaja pohištva v skladišču Mercator j a v Krizah (Pri Jaku) poleg avtobusne postaje. Skladišče je odprto vsak dan od 10. do 12. ter od 14. do 16. ure, v sobotah pa od 9. do 12. ure Potrošniki, Mercator vas vabi na ogled in nakup pohištva! Nakup pohištva je možen na potrošniška posojila. Kupljeno Pohištvo dostavimo brezplačno na dom! Ne zamudite prilike, ki vam jo nudi Mercator! Smernice gospodarjenja ^Jeseniški občini so komunisti že obravnavali predlog smer-kj 80sPotlarjenja v občini za letošnje leto. Predlog smernic, 30 |p j ? J'n sestavili glede na izhodišča ekonomske politike Jugo-^ Jci glede na stanje gospodarstva v občini, njegove zahteve pra a'ne možnosti. O smernicah letošnjega gospodarjenja je Ujg, ZaPrav prvi spregovoril in jih razložil že predsednik jese-Občj?. f^upščine Franc Žvan na 17. razširjeni seji komiteja 4l>ske konference ZKS Jesenice. STANJE GOSPODARSTVA 0bcf6 c'°'ovne organizacije v vcči'U Dos'llJejo rentabilno, ltob°* Posluje z ustrezno pa akumulacije, nekaj feniJi r'osluie blizu meje Uib!|nosli Nobena delovna bio] l/aci-ia v občini nima Ornega žiro računa. iovw^odarstvo OD^ine ima lbto '■' obratnih sredstev za *strSlede na določila lelc^ne^a /akona, vendar pa lin e organizacije obrat-i0voi^edstev vseeno nimajo Pio >' Van- Ces poslovnega povezo-vJa »n integracij je v obči-fc-taf° zamahu in ostarelo tudi v letošnjem letu. 2tlr'yne organizacije se ne Jim /rU|e'° zaradi tega, ker bi l^d; z^e težave, temveč za-prodornosti na tr-rastj k1 n^reJ5e gospodarske jo ti. a Jesenicah pričakuje-h iS° Ros,;i združili trgov- delc '*OVni organizaciji. Zar-Jetjed *5a' Mesarsko* podli Jgi a °i s^ znotraj ali oko-pred i"ya'ne str"'l kovinsko-bj '^»vainj kompleks in da ls'o do novih oblik po- vnih povezav d°končni fazi so tudi pri- prave na ustanavljanje temeljnih organizacij združenega dela in pri tem sc dosledno zavzemajo, da bi jih ustanavljali toliko in tako, da bi bil vpliv delavcev čimbolj neposreden in odločujoč. Nadalje vsebujejo smernice gospodarjenja tudi temeljito obrazložitev in razčlenitev zbiranja sredstev za splošno porabo ter prikaz uresničevanja nekaterih stabilizacijskih ukrepov. SOCIALNI PROGRAM Na Jesenicah menijo, da bodo morali vse zahteve in potrebe podrediti odločitvam, ki jih bodo sprejeli z dokumentom, ki nosi naslov »Socialni program do leta 1975 in v nekaterih postavkah do leta 1980«. To pomeni, da bi bila poraba v naslednjih letih popolnoma podrejena določenim opredelitvam, ki bodo začrtane v »Socialnem programu.« > V predlogu tega programa je med drugim tudi dosledno izvajanje stanovanjskega programa, pospešena gradnja varstvenih ustanov, priprava delovnih mest za žene, pri- znavalnine in podpore, nadaljnja ekonomska krepitev kmečkega gospodarjenja, skrb za invalide, duševno prizadete in socialno ogrožene, boljša oprema v vseh Šolah in obvezno brezplačni učbeniki, uvedba varčevanja na vseh nivojih, adaptacija Splošne bolnice, gradnja vodovodnega omrežja in dokončna zgraditev doma za ostarele. EKONOMSKI POSEGI Doslej so v jeseniški občini odprli tisoč delovnih mest za* ženske, v prihodnjih osmih letih pa nameravajo poskrbeti za zaposlitev nadaljnjih tisoč žena in deklet. Z intervencijami žele pospešili razvoj športmetala, dograditi nadaljnji del obrata Planike v Brcznici, ki naj bi postopoma zaposloval 550 ljudi, med njimi največ žensk. Zgradili nameravajo drugi del obrata IPI — plastičnih mas, pomagati Lesnoindustrijskemu obratu, da se preseli na novo lokacijo in modernizira proizvodnjo. Prav tako nameravajo pomagati podjetju Kroj, da uredi obrat otroške konfekcije. Najprej pa bodo seveda povečali obrat Iskre na Blejski Dobravi. Obenem pa bodo v jeseniški občini z. raznimi oblikami nadalje razvijali turizem, saj se dosedanja vlaganja v to panogo gospodarstva že zdaj bogato obrestujejo. D. S. Še ta mesec ustanovna skupščina V siredo, 14. februarja, se je sestal v Tržiču iniciativni odbor za ustanovitev solidarnostnega sklada za pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. Člani iniciativnega odbora so po daljši razpravi sprejeli predlog statuta solidarnostnega sklada, ki ga bo sprcjeila skupščina sik kula. Skupščina se bo sestala na ustanovnem zasedanju Še ta mesec. Sestavljalo jo bo 46 predstavnikov delovnih in drugih organizacij ter ustanov, ki dolujeijo na področju občine. -jk Nujnost povezav V sredo popoldne so se zbrali na redni seji člani tovarniške konference ZK Železarne Jesenice in razpravljali o integracijskih procesih ter o nadaljnjem razvoju že ustanovljenih temeljnih organizacij združenega dela. Menili so, da so povezave z drugimi podjetji kovinsko-predelovalne industrije nujne in zaželene, saj le-te vodijo do nadaljnjega uspešnega RUBVOJa podjetja. Zdaj je železarna že sklenila 26 pogodb z raznimi podjetji; med ka- terimi najuspešneje sodeluje z jeseniškim Kovinarjem, Montario iz Žalca in drugimi. Komunisti Železarne so menili, da bi morali o integracijskih procesih seznaniti vse člane kolektiva. V nadaljevanju seje so razpravljali tudi o programu dela ter o ustanovitvi osnovnih organizacij v vseh štirih temeljnih organizacijah združenega dela ter v organizacijah upravnih služb in na Železarsko izobraževalnem cent m. D. S. Na Bistrici bodo še zidali Tržiška občinska skupščina jc na zadnji seji sprejela predlog sveta Za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, ki je na željo tržaškega gradbenega podjetja predlagal, da bi na Bistrici, kjer že nastaja novi del Tržiča, zgradili še en stanovanjski blok. Gradbeno zemljišče namreč še ni izkoriščeno. Tako bo tržiško gradbeno pod-jetje zgradilo na zemljišču med avtocesto, že zgrajenimi bloki in koritom Blajšnice stanovanjski blok, sestavljen iz treh enot. V vsaki bo 17 dvosobnih in trosobnih stanovanj ter garsonjer. Skupaj torej 51 novih stanovanj!—jk V sklad za varstvo otrok prispevalo 22 delovnih organizacij Jeseniška akcija zbiranja denarja za gradnjo vrtcev v občini Se uspešno nadaljuje. Doslej je prispevalo 22 jeseniških podjetij In delovnih enot že skupaj 151.432,20 dinarjev, pričakujejo pa, da se bodo v prihodnje odzvale tudi vse druge. Poleg Ljubljanske banke, Emone, Viatorja, Vodovoda, Lekarne, špecerije, Iskre, Mesarskega podjetja, Živil Kranj, LIP-a Bled, Murke, Save, Slovenijaavta, Gorenj-ke, Zarje, Gorenjskih oblačil in Rožce je v zadnjem času prispevalo tudi Splošno gradbeno podjetje Gradiš 12.000 dinarjev, sindikalna organizacija upravnih organov skupščine občine 500 dinarjev, Občinsko sodišče Jesenice 200 dinarjev, Zavarovalnica Sava Jesenice 3.000 dinarjev in Železarna Jesenice 47.082,20 dinarjev. Na pismo, ki sta ga poslala občinska skupščina in občinski sindikalni svet, pa je negativno odgovorilo podjetje Interev-ropa, Gozdno gospodarstvo Bled in ZZTP Ljubljana. D. S. vorasanie KO ŽE POTREBUJETE STANOVANJSKO POHIŠTVO IN KER NATANČNO VESTE, KAKŠNO NAJ BO, STE PRED VPRAŠANJEM: KJE GA KUPITI. m - J jjAZUMNO SE BOSTE ODLOČILI ZA UGODNEJŠI NAKUP. ZATO VAM NAVAJAMO BISTVENO PREDNOST, KI JO IMA SLOVENIJALES PRI PONUDBI POHIŠTVA; TO JE 16 LASTNIH TOVARN, KI IZDELUJEJO VELIKO ŠTEVILO MODELOV, KI SO NA PRODAJ SAMO PRI 5LOVENIJALESU. Rabimo vas, da obiščete trgovino slovenijales v kranju, sejemska hala v savskem logu. P| NI ČISTO PRI ROKI, IMA PA DOLOČENE PREDNOSTI IN PRINESITELJU KUPONA DAJEMO TUDI POPUST. ggjg trn Ne v škodo delavcev Sekretariat CK ZK Slovenije in predsedstvo slovenskih sindikatov sta na skupni seji razpravljala o družbeni akciji za varčevanje. Ocenila sta, da ta .akcija pomeni dobro gospodarjenje povsod in na vseh ravneh, pri tem pa opozorila, da varčevanje ne sme udariti delavskega standarda ter zmanjšati možnosti za šolanje in podobno. Univerza miru Zveza študentov Jugoslavije jc dala pobudo za gradnjo univerzitetnega središča v Vietnamu pod geslom Univerzo miru in solidarnosti za Vietnam. Menijo, da bodo pobudo podprle tudi druge študentske zveze po svetu. Od juge ne bo V sekretariatu ZIS za informacije so zanikali novico o odmrznjenju osebnih dohodkov v nekaterih neproizvodnih dejavnosti. ZIS namreč doslej tega vprašanja še ni obravnaval, prav tako pa ni dobil še nobenih predlogov. Še pred kongresom Še pred kongresom zveze komunistov Jugoslavije bo treba izpeljati nekatere korenite spremembe pri financiranju razširjene reprodukcije v gospodarstvu. Tako je na seji komisije za družbenoekonomska vprašanja in socialno politiko centralnega komiteja ZKS dejal Kiro Gligorov. Prazniki Nedavno objavljen zakon o praznikih v Jugoslaviji določa da so državni prazniki novo leto, praznik dela, dan zmage, dan borca in dan republike. Novo leto, praznik dela in dan republike, sc praznujejo dva dni. Ce je kakšen od teh dni nedelja, se šteje za praznik tudi prvi naslednji delovni dan. Dan borca se praznuje samo na dan praznika, dan zmage, 9. maj, pa je delovni dan. Rdeči prapor samouprave Na slavnostni seji splošnega zbora Kragujcvca so izročili članu predsedstva ZKJ Edvardu Kardelju listino in plaketo Rdeči prapor samouprave. To visoko priznanje Kragujcvca sta doslej dobila predsednik republike Josip Broz-Tito in kolektiv tovarne cementa Prvoborac iz Solina, ki je prvi v državi ustanovil delavski svet. Lani 1906 kaznivih d Iz poročila Uprave javne varnosti v Kranju za loto 1972 povzemamo, da je bilo na Gorenjskem lani 1906 kaznivih dejanj, kar pomeni pet odstotno povečanje v primerjavi z letom proj. Škoda povzročena s tomj dejanji je bila ocenjena na 5,4 milijona din in je polovico večja kot leta 1971. Vsa odkriita kazniva dejanja pa niso bila raziskana, odstotek raziskanosti je nekaj manjši kot leto prej, vendar pa število neraziskanih primerov ne odstopa od republiškega poprečja. Največ kazniivih dejanj storjenih lani sodi med splošni kriminal. Medtem ko težjih • krvnih del i k tov lani na Gorenjskem ni bilo, kriminalisti SO raziskovali 7 kaznivih dejanj ubojev (v Sloveniji kar 111), pa so v porastu kazniva dejanja zoper družbeno in zasebno premoženje. Teh je bilo lani kar za 20 odstotkov več kot leto prej. Samo vlomnih tatvin je bilo lani 478. To so vlomi v trgovine, gostinske lokale in privatna stanovanja. Bolj kpt druga leta je značilno za lani, da so se storilci, med njimi precej mladoletnikov, družili v skupine, pogosto motorizirane. Meti tem ko prejšnja leta skoraj ni bilo vlomov v blagajne, so se lani pojavili .tudi taki primeri, med njimi so tudi še nekateri neraziskani. Posebno velilka škoda zaradi vlomnih taitvin je bila v privatnih stanovanjih, saj občani neredko hranijo tudi zelo velike vsote denarja kar doma »v nogavici«. Ne malo škode je billo tudi zaradi vlomov v avtomobile posebno na parkirnih prostorih, ki sc ne varujejo. UJV ugotavlja, da lastniki avtomobilov radi puščajo v vozilih razne drage predmete, Jtot so magnetofoni, fotografski aparati ;n drugo, kar pa jc samo vaba za dolgoprst neže. Med najbolj ogrožena področja prav glede vlomov v avtomobile so bili lani Kranj, Preddvor. Bled, Jesenice in pa parkirni prostori pod Krvavcem in pod Voglom ter pod Veliko planino. Medtem ko so se prejšnja leta gosti hudovali zaradi tatvin smuči in druge zim- Popis bo trajal 3 dni V torek, 13. februarja, sc je sestala v Tržiču komisija za popis članstva ZKS v tržiški občini. Izdelala jc plan popisa ter se seznanila s popisnim materialom,, s katerim so se seznanili tudi ev i-dentičarji in sekretarji osnovnih organizacij in stalnih aktivov na seminarju, ki je. bil včeraj. Popis tržiških članov ZK se bo začel v ponedeljek, 26. februarja, in bo predvidoma trajal 3 dni. 26. februarja bodo evidentičarji »obdelali« aktive ZKS ter obiskali osnovne organizacije v Peku, Bombažni predilnici in tkalnici in popisali osnovno organizacijo pedagoških delavcev. Popisovanje osnovnih organizacij bo končano 27. februarja. Popisovanje članov osnovnih organizacij po terenu pa sc bo začelo 27. februarja in se končalo naslednji dan. -jk Graditelji in kmetovalci! Kmetijsko živilski kombinat Kranj vam nudi po konkurenčnih cenah v našem skladišču v Hrastju (bivša farma bekonov): gradbeni material stavbno pohištvo umetna gnojila Informacije daje KžK — Komercialni servis, Cesta JLA št. 2 (nad kinom Centrom), telefon 22-439 in 21-260. Priporočamo se! ske opreme v hotelih, pa lani takih tatvin skoraj ni bilo, saj so gostinska podjetja na večkratna opozorila poskrbela za varnost lastnine svojih gostov. Tudi gospodarskega kriminala je bilo lani več kot leto prej. Na področju UJV Kranj je bilo 150 kaznivih dejanj s tega področja ali 15 odstotkov več kot leta 1971. Največ kaznivih dejanj te vrste je bilo v manjših delovnih organizacijah in sploh v tistih s slabo organizacijo in slabo notranjo kontrolo. Porast kaznivih dejanj v gospodarstvu je visok, vendar pa število po oceni UJV zaradi gospodarske razvitosti regije ne vznemirja. Seveda pa je treba upoštevati, da vsa kriminalna dejanja v gospodarstvu verjetno niso odkrita. Večino teh dejanj, okoli 90 odstotkov, so odkrili lani delavci UJV, ostalo pa inšpekcijske in druge službe. L. M. Skrb za družbeno izobraževanja Letališče Brnik vsakok^ ob poteku mandatne &° ■ samoupravnih organov v . xiafl{ pravi za stare in nove organov samoupravi^■ vodstvo podjetja in drU* j napolitičnih organizacij s<- nar, na katerem obravnav« organizacijo in poslova podjetja ter načrte, hkrati V se seznanijo tudi z organ'^ cijo samoupravljanja. krat so pripravili skupaj St( kranjsko delavsko un?ve^ takšen seminar na Bledu. ki, v c r1 vem trgu je trčil v prometni znak in ga podrl. Voznik ni Jj . čakal na kraju trčenja in prijavil nesreče, marveč odpe"^j naprej. Prometna milica ga je izsledila, ker je avto za«-3 jti* zfli* poškodbe puščal sled vse do stanovanja. In ko sta milic0* potrkala na lastnikovem stanovanju, sta izvedela, da tako ^ no spi, da ga ni moč priklicati. Cikcak vožnja pa je po slc-ki jo je puščal poškodovani avtomobil, kazala, da je \oi^ vozil pod vplivom alkohola. In kot da miličniki ponoči nimajo drugega dela, kakof lovijo vinjene voznike, je morala prometna milica nekaj u' tem spet posredovati. V torek ob 3. uri ponoči je po Jele*1 | vem klancu pripeljal osebni avtomobil LJ 104-287. Prome milica ga je ustavljala pred blagovnico Globus, vendar vot ni ustavil, marveč je pospešil hitrost in nadaljeval vožnjo Fj cesti JLA, kjer pa je na semaforskem križišču, ko je zav»1 desno, trčil zaradi prevelike hitrosti v semaforski drog. * je bil Jovan Krnic, Džakovičeva 10, Ljubljana, ki je vozil P. vplivom alkohola in brez vozniškega dovoljenja. Zraven v0^L ka je sedel tudi lastnik avtomobila Friderik Vesel iz Ljub" ne, ki je bil prav tako vinjen. Takšne podatke so nam pred dnevi sporočili s postaje mjjj ce v Kranju z željo, da jih objavimo. Sporočili so nam tu°" da bodo vse tri dali sodniku za prekrške. A. *• saoa Umro industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov zaposli takoj več strokovnih delavk za delo v strokovnih službah podjetja Pogoj: zaključena upravno-administrativna šola ali ekonomska srednja šola Prednost pri izbiri bodo imele kandidatke, ki delo lahko nastopijo takoj. Kandidatke vabimo, da se osebno oglasijo v oddelku za zaposlovanje ali pa pošljejo prijave kadrovski službi podjetja, Kranj, škofjeloška 6, najkasneje do 22."februarja. Težave 2 voskom *ka krf?a*stvH Rokomandija je izbruhnila huda ekonom-ind^a' har iznenada, tako rekoč čez noč, so predstavni-V' đe&» e.5Ve^> druge najmočnejše gospodarske panoge t(^Zlik J. ^lovili, da spričo težav z nabavo surovin ter ■L^orej^ e<* Proizvodnimi stroški in prodajnimi cenami ne 0 ^^Udoni^ pos^ova^ v prejšnjem obsegu. Če dvor ne bo *koVat :*r,'Čafr°.?!?. P°segel vmes, je v najkrajšem času treba ročili vsesplošno zatemnitev, so prek bobnarjev r Hjey! sta zajela zaskrbljenost in strah, ki je ponekod i hgali si Ha Pamko. Kaj storiti? Znani modrijani so pred-)-.ster Zq r°Z° redukcijo uporabe svetil. Trgovcem je mini-.P skia^-r?k°dclstvo svetoval> nai spravijo svečnike nazaj *r°gih sai bodo do nadaljnjega odveč. V gostilniških !f^neu^a so se začeli pojavljati vici na račun grofa von l^ec ,°' ki je pred časom, kot vrhovni vladarjev sveto-teič*f°Varial pospešen razvoj domačih delavnic latern 5redstVQ Menda so njegovi sorodniki vložili vanje velika ^°kotn ' f.2.'5'^' da bo nvesticija prinesla lepe dobičke. .naija je namreč poprej sveče uvažala. V ^ '*Matt«fr M* Palači so plemiči in učenjaki sklicali nujen °d/0^ • 'Sem udeležencem je bilo jasno nekaj: treba bo ^uŽbe ,l.lkrepati. Po približnih ocenah cesarske analitične Srebr}]jj?1 Sa"acija prizadete industrije stala 2,5 milijona s,q-Vn0 °?> kar predstavlja vsoto, ki jo nikakor ni eno-n^ako Z "'■ Udeleženci posveta so zato sklenili, da se 1 dani združenja predelovalcev voska. '^e/iV* "C k(lŽe prenagliti in da je treba problem najprej toitZL.Preučiti, osvetliti ter obdelati. In so odločili: simpozij, takšen najširši, ki edini lahko teSitCv '^Zave do obisii ter najde čim bolj konstruktivno *rQvljq] /uščina navzočih je potem brž izvolila člane pri-i°ZljiVi komisij. Slednje naj bi preučile ves razpo- ,7iaterial ter zbrale kar največ gradiva o svečah. X'aW/i st°rjcno. Eksperti so pljunili v dlani ter se- nu, tfr Cej kup študij. Prvi je preučil vosek z zgodovinske-Z tqZv y z družbenopolitičnega, tretji s strateškega, četrti teHgi0 JUc"a, peti s kulturno-prosvetnega, šesti z moralno- ^°$a» * in sedmi s pravnega vidika. Osmemu, filozofu i,Us"' pa so zaupali razglabljanje o pojavu kot tanker Kez P°sebnega ozira na spremljevalne- momente. ^e'egac- Ukrajina Rokomandije je medtem konstituirala ^ivah-, ki je pomenila natančen vzorec strukture pre i. ^'siva t/__- ....... . >je Vanjo so v ustreznem razmerju izvolili kmete, fOJake, potepuhe, neposredne proizvajalce, tlačane, lovce, pesnike in trubadurje. Naj svet ve, da v cesarstvu demokracijo. r'»ajst *-lJU y.. 1 'nestu. Podložniki so govorili samo še o simpo- dni se je ljudstvo zbiralo in pomikalo proti OtOZien oddelek konjenikov, ki so med potjo s ,/« ziasti izstopala tista o pomenu voska v odno-menihov sta sproti zabeležila sle-e * >rfcen0 besedo, sli pa so nato razmnožene zapis-j rned narod. Vsakdo je dobil popoln komplet, v«/i de'^'"''' rieobljttdenih predelov, polnih roparjev, varo- ; l'Aate pred neljubimi presenečenji. shociaf,otc'rn je prišel veliki Alan. Na otvoritvi veličastnega Ce/o »" d(>lnjet>radski trdnjavi sta udeležence pozdravila *Qbarn kancler markiz De Traubileau, in kardinal Wj ter alirala industrija lokov in sulic, ostali pa *Qključ'j V '""ze,nstvo- Zbor je v slavnostnem vzdušju d(i fjQ ! delo ter izdal skupno sporočilo, v katerem stoji, k^snej" nan'zane ideje nedvomno koristile še mnogim y "n rodovom Rokomandijcev. ^he Vrf°r.ni Pisarni so čez mesec dni sešteli skupne stro-Hdel0 s"nPozija: 2,524.000 srebrnikov. Hkrati se je raz-^rke0'u bo dežela poslej kupovala vosek v sosednji Ziji — za konvertibilne cekine, kajpak. Prireldfj°iSre^e P°vedano: Akrebuzijci že dvajset let niso njim fn.1 ^ki zbor je v najodročnejše kraje države poslal/ pre'k i- °bc Daljša pot za lastnike avtomobilov nobenega simpozija. I. Guzelj Po 20. februarju bo najbrž prenekateri lastnik motornega vozila v kranjski občini neprijetno presenečen, ker ne bo mogel ob podaljšanju veljavnosti prometnega dovoljenja (registraciji) hkrati plačati obveznega zavarova-vanja za motorno vozilo oziroma tako imenovanega obveznega zavarovanja proti tretji osebi. Na oddelku za splošno upravne zadeve v stavbi občinske skupščine bo lahko poravnal cestno pristojbino šele potem, ko bo v zavarovalnici Sava na Old-hamski cesti 2 (zraven Zahoda za požarno varnost) dobil potrdilo oziroma zavarovalno polico o vplačanem obveznem zavarovanju. Zakaj takšna odločitev in daljša pot za lastnike motornih vozil v kranjski občini, smo poprašali načelnika oddelka za splošne upravne zadeve pri kranjski občinski skupščini Jureta Hribarja. »Z zavarovalnico Sava oziroma njeno poslovno enoto v Kranju smo se sporazumeli, da poslej naš oddelek ne bo več sprejemal vplačil za obvezno zavarovanje motornih vozil. Tudi včasih je bilo tako. Potem pa je nekaj let nazaj prišlo do sporazuma med zavarovalnico in oddelkom, da je lastnik motorne-'ga vozila lahko vplačal tudi obvezno zavarovanje hkrati ob plačilu cestne pristojbine. To je bilo za lastnike motornih vozil nedvomno ugodno, saj jim je bila tako prihranjena še ena pot in tudi dragocen čas. Sedanje vračanje na staro bo prav zaradi lega precej neprijetno. Nismo se radi odločili za to skrajno rešitev, toda žal drugače ni šlo. Glavni vzrok je bila namreč preobremenitev. V od- delku imamo za tovrstno delo eno uslužbenko, ki pa ima razen tega še druge zadolžitve. In ker je v zadnjem času število lastnikov motornih vozil v kranjski občini tako naraslo, da sama v rednem času ni več zmogla vsega dela, smo morali vplačila za obvezno zavarovanje, ki so pomenila našo uslugo zavarovalnici, odpovedati. Za primerjavo naj povem, da je bilo 1962. leta v kranjski občini registriranih 2547 motornih vo/il (1 vozilo na 49 prebivalcev) konec minulega leta pa 12.676 (1 vozilo na 5 prebivalcev). Za sprejemanje vplačil je bil tako takrat kot danes le en uslužbenec. Da bi lastnikom motornih vozil prihranili pot in čas, smo skušali v občinski stavbi najti prostor za uslužbenca zavarovalnice, ki bi sprejemal vplačila za obvezno zavarovanje. 2al tudi to ni bilo moč, ker primanjkuje v stavbi prostorov celo za redno in normalno delo uprave. Zato smo zavarovalnici predlagali, da bi sama skušala kje blizu občinske stavbe najti primeren prostor. Kaže/ da jim to ni uspelo. Po 20. februarju torej čaka lastnike motornih vozil v kranjski občini takšnale. pot za podaljšanje registracije. Po potrdilu, da je bilo vozilo na dan podaljšanja registracije tehnično brezhibno (tehnični pregled, ki velja eno leto — najhitreje in najbližje pa ga boste opravili na Laboiah), bo treba na zavarovalnici vplačati obvezno zavarovanje in na podlagi potrdila (zavarovalne police) potem na oddelku za splošno upravne zadeve (v občinski stavbi) plačati še cestno pristojbino. A. 2. cREinn turistično prometno p o d j e 11« K K A N JI razglaša naslednja prosta delovna mesta: 1. šefa strežbe 2. nočnega vratarja 3. sobarice . 4. perice 5. kuhinjskega blagajnika 6. referenta za domači turizem Pogoji: pod L: srednja Šola gostinske stroke s poklicno izobrazbo natakarja; pod 2.: dokončana osemletka; pod 3.: dokončana osemletka; pod 4.: dokončana osemletka; pod 5.: gostinska šola kuharske stroke; pod 6.: srednja šola Prijave sprejema kadrovska služba 15 dni po objavi. Zaradi eventualnih informacij se kandidati lahko .oglasijo osebno na razgovor ali po telefonu na št. 23-650. Osebni dohodki so stimulativni in odvisni od uspeha pri delu. ta teden Devalvacija dinarja Ko jc zvezni izvršni svet obravnaval najnovejši razvoj monetarnih dogodkov na svetu, je sprejeti sklep o novi pariteti dinarja, s katerim se opravi devalvacija dinarja glede na zlato za 10 odstotkov. Tako ostane tečaj dinarja glede na dolar nespremenjen in znaša kol doslej 17 dinarjev za en ameriški dolar. Na ravni 31.12.1972 Hkrati je zvezni izvršni svet sprejel sklep o maksimiranju cen za vse proizvode in storitve. S sklepom je določeno, da dokler na ravni federacije ne bo dosežen splošni družbeni medrepublški in medpokrajinski dogovore reguliranju cen za letos, ostanejo, za vse industrijske proizvode, elek I ri č no energijo, za vse storitve maksimirane cene na ravni 31. 12. 1972. Zve/, ni izvršni svet se je za ta sklep odločil, ker so nekatere gospodarske organizacije skušale povečati cene nad predvidevanji v letošnji zvezni resoluciji Za vse, ki so že presegli predvideno mejo, to pomeni, da morajo zdaj cene znižati na raven kot je bila konec leta. Meso bo dražje, ko ... Meso se bo lahko podražilo, ko bo sprejet medrepubliški dogovor, ki naj bi določil merila za oblikovanje cen tako, da bi bila maloprodajna cena mesa čimbolj enotna v državi. Takšen odgovor je dobil poslanec Martin Košir na zastavljeno vprašanje o problematiki proizvajalcev goveje živine. Sodeč po tem odgovoru, se bo goveje moso kmalu podražilo. Za turizem Sklad za proizvodnjo in prodajo živine v Jugoslaviji se jc obrnil na turistično zvezo Jugoslavije, naj obvesti vse turistične /veze in gospodarske organizacije, da za obdobje od 1. aprila do 30. septembra sklenejo s klavniško industrijo pogodbe o potrebnih količinah mesa. Sklad namreč namerava uskladiti izvoz z domačimi potrebami, posebno v turistični sezoni. Veletrgovsko podjetje KOKRA Kranj sprejme v redno delovno razmerje: 2 sodelavki za delo v računovodstvu Pogoj: dokončana ekonomska srednja šola in nekaj prakse; nadzornika v maloprodaji Pogoj: poklic trgovca ali delavec z vsaj 3-letno prakso v upravni službi in objavlja: v šolskem letu 1973/74 prostih 25 učnih mest za poklic prodajalca tehnične in tekstilno galanterijske stroke (zaželeno več fantov); 2 učni mesti za poklic urarja. Za delovna mesta je začetek dela možen takoj ali tudi po dogovoru. Prijavite se pismeno ali se javite osebno na upravi podjetja Kranj, Poštna 1. Svet delovne skupnosti upravnega organa skupščine občine Trzic razglaša naslednja prosta delovna mesta: 1. referenta za družbene službe v oddelku za splošne zadeve in družbene službe 1. referenta za analize in cene v oddelku za gospodarstvo in finance 3. tajnice načelnika oddelka za gospodarstvo in finance 4. vodjo sprejemne pisarne 5. strojepiske 6. snažilke Pogoji: poleg splošnih pogojev se zahteva Se, da Imajo kandidati: pod L: višješolsko izobrazbo upravne ali pedagoške smeri; pod 2.: višješolsko izobrazbo ekonomske ali komercialne smeri; pod 3.: 4-letno administrativno šolo; pod 4.: srednješolsko izobrazbo; pod 5.: 2-letno administrativno šolo. Ponudbe sprejema svet delovne skupnosti upravnega organa SO Tržič 8 dni po objavi razpisa. Kinopodjetje Kranj Stritarjeva 1 razpisuje za torek, 20. februarja 1973, ob 10« uri javno licitacijo za prodajo: kombi IM V 1600 letnik 1969, vozilo je v voznem stanju Licitacija bo za družbeni in zasebni sektor. Ogled vozila vsak dan od 8. do 10. ure. Gostinsko in trgovsko podjetje NTRAL sprejme v redno delovno razmerje 1. KV ali PK kuharico 2. PK natakarico 3. nočno čistilko Pod tč. 2. je delovni čas samo dopoldne. Prijave sprejema splošni sektor podjetja 8 dni P° objavi, kjer dobite tudi vse informacije. Šolski center za kovinarsko in avtomehansko stroko Škofja Loka prodaja TAM 4500, letnik 1962 Vozilo je registrirano ni pa v voznem stanju. Izklicna cena 10.000 din. Licitacija bo v sredo, 28. februarja, ob 9. uri v prostorih šolskih delavnic, Škofja Loka, Kidričeva c. 26. Prednost pri nakupu imajo družbene delovne organizacije. Kranjske opekarne Kranj sprejmejo takoj 1 KV električarja za obrat StražiSče ^ 2 KV upravljavca gradbene mehanizacije za nakladalca in buldožer več strojnih ključavničarjev Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu. Pri" jave sprejema uprava podjetja v Kranju, Na Skali 5-Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Več@li Združeni dosegajo večje uspehe v Prešernovem gled alisčti larad^1 posta|aJo vse daljši, Vah o p°S°vor0v o predsta- StaJa^cda,-sVidetl je' da ^ Vredn Ce l)omcllll,no in ^Ujjnj"3^11 kranJski» raz" Levst-1 8"ezd0 Je Vladimir Prvi ' naPisal kmalu po Grun V0,ov»i vojni, Herbert mai0 pa Jo je dramatiziral kak0 ^Td, svo'° smrtjo, ne-ft0nv pyed petnajstimi leti. tizucU? ^ en°' l,n,S° drama- ^nbn' Za nas pa ^e P°" i-rancj110' kako sta režiser §k. 1 križaj in dramatur- !8r0VKt,ja Part'.i'č pripravila nodeij ! Sm° ^° videli v P°" »"ibftriu 2Večer v izvedbi malega gled.jlišča ma^J. ° Kastelki, izmučeni *Sade?' ki l,reJco,ne svoje tri "j'h i Zarac,l ljubezni do veil(j' ^e vsekakor tragična, kj$jj* Je bila v izvedbi, ka-kot t Sm° videli, vse prej s s raS'ena. Nabita je bila Prer"!illlCntaIn°stJo, z efekti, Lunanimi in namenjeni-IJUd Predvse"i »rahločutnim« jy em- Tistim, nerahločut- 01 vajenim ljudskih iger Koncert »P ro m je bilo obilno postreženo s kletvicami na odru. Nekakšno Govekarjevo krjaveljstvo. To je tudi v celoti edini vtis omenjene predstave. Razen igralskih interpretacij, seveda, in stroge ter umirjene scenografije. In Tavčarjeva Luna v megli. Avtor, tržaški Slovenec, je včasih pisal v italijanščini, potem pa, da bi si dokazal, kako obvlada tudi slovenščino, je ustvaril nekaj gledaliških del. Luna v megli je sodoben gledališki tekst, nekoliko gogoljevsko bakhant-ski, s primesjo žalostnih ugotovitev o človekovem življenju. Bolj prvo, kakor drugo. Tudi osebe, ki ponazarjajo različno mentaliteto In nj!hov odziv do sveta, so obvladane različno. Tiste, ki ponazarjajo avtorjevo nekakšno humanistično poanto, so blede figure, čeprav, seveda, odlično igrane. Mala Drama iz Ljubljane je nasploh pokazala najboljše igralske sposobnosti. Zlasti je potrebno omeniti Valičevo kreacijo Slikarja, pa Benedičiča in Vraničcvo. Večer je bil, skratka, uspel. Uspel je tudi zato, ker smo bili ob gledanju prisiljeni tudi sami razmišljati in se opredeliti. Janez Pošt rak ca rara« . v v . 2l p , ^anju bo v sredo, ^s" ruai"Ja. ob 19. uri v re-Wcn> • dvorani Mestne hiše »pDr^1 instrumentalnega tria vir,, MuslCA RARA«. Kla- llio >>PRO MUSICA 1954 t" ]Q bil ustanovljen leta So j -a)a glasbena dela, ki stn,a'at-'' manj pogoste in-c^oTi0'11"1'110 sestave (violon-Vaj *larinet-klavir) manj iz-na yia- Prav ta instrumental-Jani,^Scdha tria pa daje izva-rriCn- skladbam posebno ple-koac 'n zanimiv zvok. Na r>t-e|etlu v Kranju nam bo Ij^v TVil dela treh skladatc" lli(J op. 28 Ferdinanda lq Astracioni op. 23, Pav-Tt-j ^''kuja, in Uverturo iz dyj: op. 29 Vincenta D'In- V t . kj : > riu- »Pro musica rara«, Sl0n> ?'a *tcv'mc uspešne na-do|y^ d°nia in v inozemstvu Fra' ^skave ocene, igrajo: Al0:.c Tržan, violončelist, fon'v ^ordej, oba solista sim-fjjj 'Cnega orkestra Slovenske tns'ta"n°nije in koncertni pia-^on Engelman. v^recl koncertom ob 18.30 bo j-j^^nji v Mestni hiši otvo-ga v ra?-stave del akademske-Vi.;Sllkaria Aleksandra Đono-a k Srbije. P. Lipar Minula sreda je bila za Jeseničane dokaj nenavaden dan, saj jih jc zjutraj presenetila skoraj pol metra debela snežna odeja. Sneg, ki jc padal vso noč in ves naslednji dan, je povzročil vrsto težav, zastojev, zamud, razen tega pa nekajurno prostovoljno rekreacijo marsikoga — rekreacijo odmetovanja snega z lopatami. Tisti, ki so morali v službo navsezgodaj, so morali hočeš nočeš zagaziti v ponokod do kolen segajoči sneg, ki so* ga lahko povsem mirno otresali na avtobusnih postajah, kajti avtobusi so imeli velike zamude. Prav nič bolje se ni godilo tistim, ki so zjutraj debelo gledali v debelo odejo pred garažnimi vrati ali v kupih snega iskali svoj avtomobil, ki so ga bili prejšnji večer nič hudega sluteč pustili pred garažnimi vrati ali nekje zunaj. Najbolj delovni so bili minulo sredo pač »komunalci«, V Tržiču deluje že od leta 1970 dalje športno združenje »5. avguste, v katerega so Vključeni špoirtniiki-člani zveze borcev, vojaški vojni invalidi ter upokojenci. Pred združitvijo jc imela vsaka od omenjenih organizacij svojo športno sekcijo. Leta 1971 so se člani zdru- Če bo ugodno vreme, bodo dobili Tržičani že letošnjo pomlad TRIM stezo. Za gradnjo tega rekreacijskega objekta se je odločil občinski sindikalni svet in zanj oddvo-jil tudi nekaj lanskih nepo-trošenih sredstev, manjkajoči denar pa bo prispevala občinska zveza za telesno kulturo. Kje bo tržiška TRIM steza, še ni določeno. Prvi pretilog so Hraste, drugi pa Ročevnica. V Hrastah so tereni zahtevnejši in steza ne bi bila primerna za vse kategorije občanov, v Ročevni-oi zgrajeno stezo pa bi lahko uporabljati vsi. Prispevek tržaškega sindikalnega sveta za TRIM stezo dokazuje, da sindikalna organizacija podpira množični šport in rekreacijo občanov, saj je do sedaj že nekajkrat pomagala smučarjem, sankačem, strelcem in kegl jačem. -jk ki so s plugi plužili ceste. Zaradi stalno padajočega snega jih v stranske ulice in poti ni bilo zjutraj, popoldne pa so se že prikazali. Nikakor ne bi mogli govoriti za vse, nekateri delavci jeseniškega komunalnega podjetja pa so bili le preveč malomarni pri čiščenju. Marsikje so plužili tako, da je na manjše parkirne prostore, dvorišča ali poti nemogoče priti, če le niste hudo dober skakalec v višino čez kupe snega. Na parkirnem prostoru na Javornlku so na primer plužili tako, da so popolnoma zamedli naki tovornjak in šofer je zaman prosil mimoidočega v plugu, da bi mu pomagal. In tudi sicer so bili »plu-garji« hudo zavzeti s svojim delom in nobena prošnja, da ne bi pred dvorišča nametali največje kupe, ni bila uslišana. Tako je v sredo na Jesenicah morala povsod zapeti pač pesem lopat! ženja »5. avgust« udeležili balinarskih, kcgljaških in strelskih tekmovanj v občini in tekmovanj, ki so bila organizirana po drugih krajih Slovenije. Lani se jc dejavnost združenja še razširila in so se njegovi člani udeleževali tudi nekaterih zveznih tekmovanj. Nadvse uspešen je bil nastop na republiškem avlo-rallyju za invalide in borce. Delo združenja spremljajo številne težave. Prva je vsekakor pomanjkanje denarja, sledi pa neustrezno balinišče in kegljišče. Prav tako manjka v tržiški občini več drugih športnih objektov in naprav, ki bi jih člani združe- Priporočanio nakup ventilatorjev sena. Da boste lahko še letos sušili, pohitite, ker mora mo napraviti še ogled in načrt. Ventilator je postavljen v prodajalni strojev Planina (pred mlekarno Cirče), telefon 21-545. Kmetijska zadruga SLOGA Kranj nja radi uporabljali. To po* manjkanje jc tudi eden od vzrokov, da se v združenja »5. avgust« ne vključuje vefl borcev, invalidov in upoko* jeneev. —jk Rejci perutnine! Obveščamo vas, da boste lahko od 6. februarja dalje vsak torek od 6. do 18. ure in vsako sredo od 6. do 12. ure v valilnici v Naklem dobili enodnevne piščance naslednjih pasem: leghorn, rjavi in beli; prelux, rjave pasme ter jarčke hysex obenem pa tudi brojlerske piščance. Lahko dobite tudi same jarčke, od katerih jamčimo pri pasmi hysex in pri rjavem preluxu 100% zanesljivost spola, pri ostalih pa 97 %. Sprejemamo tudi pismena prednaročila na naslov: Valilnica Naklo aH pa na telefon 72-526 ali 72-524. Devalvacija ameriške valute in bivanje dr. Henryja Kis-slngerja v Hanoju je v središču pozornosti mednarodne politične scene ta teden. Podrobnosti: DOLAR DEVALVIRAN ZA 10 ODSTOTKOV: novica, ki jo je na tiskovni konferenci sporočil ameriški finančni minister, je obletela svet v trenutku — ameriška nacionalna valuta je devalvirana za deset odstotkov! S tem ukrepom je skušala ameriška vlada prispevati svoj delež k umiritvi čedalje bolj nervoznega in nemirnega vzdušja na mednarodnem denarnem trgu, ki so ga zlasti vznemirjale velike selitve tako imenovanega špekulativnega kapitala v Evropi. Na stari celini je namreč trenutno okoli 60 milijard tako imenovanih evrodolarjev, ameriškega kapitala, ki se v lovu za dobičkom bliskovito seli Iz ene prestolnice v drugo. Samo v zadnjih nekaj tednih je morala Zahodna Nemčija odkupiti za okoli 15 mi- Devalvacija dolarja lijard dolarjev tega kapitala, da bi tako zaščitila omajano ravnovesje na denarnem trgu. Toda ta intervencija po vsem sodeč ni bila dovolj učinkovita in VVashington se je odločil, da devalvira svojo valuto. Kaj to pomeni? Najkrajše rečeno: ameriški izdelki bodo postali cenejši na tujih tržiščih — kot bi postali dražji, če bi se VVashington, denimo, odločil za revalvacijo. Se pravi, da si lahko obetajo Združene države Amerike uspešnejše posege v zunanjetrgovinski menjavi, kar naj bi prispevalo k njihovi sedaj že kronično deficitni plačilni bilanci. Američani so namreč leta in leta preprosto preveč zapravljali v tujini — pri čemer je treba vsekakor omeniti tudi neizmerne (mi-Hjardne) dolarske naložbe v vietnamsko vojno. Težko je reči, če bo devalvacija dolarja uspela kar sama popraviti omajano ravnovesje na mednarodnem denarnem trgu — za to bo treba po vsej verjetnosti storiti še kaj več, predvsem pa urediti bistvene in osnovne odnose v mednarodnih denarnih zadevah. O posledicah devalvacije, za katero smo zvedeli šele pred nekaj urami, bomo lahko kaj več, podrobneje in iz-črpneje poročali v tej rubriki prihodnji teden. KISSINGER V HANOJU: posebni odposlanec ameriškega predsednika dr. Henry Kissinger je prispel na uradni obisk v Hanoi in takoj presenetil opazovalce s tem, da je podaljšal svoje bivanje v severnovietnamski prestolnici za najmanj en dan. Predstavniki javnosti in tiska niso uspeli zvedeti za podrobnosti iz pogovorov, ki jih ima Kissinger s svojimi gostitelji, znano pa je, da se pogovarjajo o bistvenih rečeh, ki zadevajo uresničitev sporazuma o koncu vietnamske vojne in nemara tudi o končanju sovražnosti v Indokini sploh — se pravi tudi v Laosu. Medtem pa so iz Hanoja prepeljali na letalsko oporišče Clark na Filipinih tudi prvo skupino ameriških vojnih ujetnikov. Pričakujejo, da ji bo v kratkem sledila nova — s čimer bi postopno izpustili vse ujetnike v skladu z določili sporazuma. Istočasno se iz Južnega Vietnama umikajo tudi zadnje ameriške vojaške enote, poročajo pa tudi o umiku drugih čet, ki so sodelovale na strani Saigona (južnokorejske, na primer) med vietnamsko vojno. Tačas pa skušajo tudi posebne nadzorne komisije izpolnjevati vse svoje naloge, ki jih imajo v skladu z d<*r čili vietnamskega s porazu1*1* pri čemer poročajo (P1*^ vsem francoski novinarji) težavah, ki Jih imajo Čl*** mednarodne komisije žara* salgonskega nasprotovanj* prikritega, seveda. Tudi število incidente* jj ni bistveno zmanjšalo, čep1* je res, da ne predstavljaj* hujših kršitev sporazuma- Eno k drugemu: poloŽsJ . Vietnamu se postopno izbw šuje, pri čemer je treba dati, da Je ostalo vseka*** še veliko dela in predvs«jj možnih spornih točk, ki bo** terjale obilo dobre volje P" vseh prizadetih, če naj se ločila sporaoBuma uvelj«™' v celoti. ljudje in dogodki Gojene divje gosi Na državnem posestvu Tata na Madžarskem imajo zanimivo gojišče divjih gosi. V valilnici se je letos izvalilo okoli 10.000 divjih gosi, ki so jih iz.pustili na tamkajšnje ribnike. V gojišču znese divja raca tudi 60 do 90 jajc na leto, medtem ko ob siceršnjih naravnih okoliščinah znese le 12 do 16 jajc. Tako obogatena lovišča na Madžarskem privabljajo čedalje več lovcev iz Avstrije, Francije in Italije. Ogenj podtaknil učenec V požaru, ki je zajel šolo v nekem pariškem okraju, je izgubilo življenje 17 učencev in štiri odrasle osebe. Zdaj so odkrili tudi vzrok te stra-ine nesreče, kakršne v Franciji ne pomnijo. Dva dijaka, stara 14 let in pol, so obtožiti, da sta podtaknila ogenj. Pri požigu je sodelovalo sedem učencev. Za tako dejanje so se odločili, ker je enega od njih učitelj baje brez vzroka kaznoval iti zato so zasnovali maščevanje. Starši v požaru umrlih otrok pa bodo tožili odgovorne, ki so dovolili gradnjo šole iz lahko vnetljivega materiala. Najvišji stolp UlJilliUI □D V kanadskem mestu Torontu so začeli graditi najvišjo zgradbo na svetu, 550 metrov visok televizijski stolp. Veljal bo 21 milijonov dolarjev, zgrajen pa bo do konca leta 1974. Razen televizijskih in radijskih naprav bodo v njem tudi restavracija in trgovine. Dežela špagetov — Tu je bil nekoč park V prvi polovici leta 1972 so v Italiji izdelali toliko špagetov, da bi iz te količine lahko pripravili 3 milijarde 700 milijonov porcij špagetov. Ta količina je tudi tolikšna, da bi lahko vsak prebivalec našega planeta dobil po en krožnik špagetov. Mami!a Po podatkih svetovne zdravstvene organizacije so mamila razširjena po vsem svetu, v severni Ameriki pa so postala pravi problem. V ZDA je po teh podatkih pol milijona registriranih uživalcev mamil. Za zdravljenje in rehabilitacijo uživalcev mamil je ameriška vlada letos namenila 80 milijonov dolarjev. Tudi v evropskih deželah se narkomanija naglo širi. Izkušnje z mamili ima tretjina mladih Dancev. V SZ imajo 1100 registriranih narkomanov, po ocenah pa uživa mamila okoli 1,4 odstotka študentov. Mamila med mladimi se širijo tudi na Poljskem in Madžarskem. Gripa se urnika Epidemija angleške gripe, ki je zajela severno poloblo, se umika. To je ugotovitev svetovne zdravstvene organizacije, potem ko je pregledala poročita iz posameznih držav. V drugi polovici januarja so imeli gripo v ZDA, na Češkoslovaškem, v Franciji, ZR Nemčiji, na Nizozemskem in na Poljskem. Naši delavci v ZR Nemčiji Konec januarja je bilo v ZRN začasno zaposlenih 466.000 Jugoslovanov aH približno 9000 manj kot septembra lani. V Zahodni Nemčiji je trenutno 2 milijona 345.000 tujih delavcev. Največ je turških delavcev, za Jugoslovani pa so na tretjem mestu Italijani, slede pa jim Grki in Španci. ' Le še simbol Vse kaže, da bodo psi bernardinske PaSl,lt izurjeni kot reševalci ljudi izpod snežnih pl^'. ostali še le simboli švicarske dežele. Modc*^ reševalna tehnika vse bolj uporablja helikopte je, ogromni psi pa so zanje le preveliki. $e, nardince vse bolj nadomeščajo lažji psi ovčat^ pasme. Umirajo zaradi vročine V brazilskem mestu Sao Paolo je zaradi "jj znosne pripeke umrlo 200 otrok. Otroci so l,rrtfii zaradi dehidracije. V bolnišnico pa so prip^l^ iz istih razlogov še 6000 otrok. Število obt>ll'lt ali umrlih pa utegne še narasti, če se bo ta* vreme nadaljevalo. Temperature v tem ob*n° skem delu Brazilije se običajno gibljejo okf . 40 stopinj v senci, na prostem pa tudi do stopinj Celzija. Strupena hrana V nekaj dneh je umrlo na Ceylonu triAeS^ ljudi večidel otrok zaradi zastrupitve s hra^ J Jedli so neke vrste grah in riž, kar so kupil' trgovini. Kasneje so ugotovili, da je bila strupena, ker so pridelovalci- riž. in grah pili s težko razslopljivimi insekticidi, Id so i rastline vsrkale. Avtomobilske tatvine Lani so v ZDA prijavili nad milijon ukrad* nih avtomobilov. Kako ta sorazmerno nova vr<: j kriminala narašča, pove podatek, da so Pr*\ desetimi leti prijavili 400.000 avtomobilskih ' ivin, leta 1968 pa že 800.000. Vse več energije potrebujemo Raziskovalci so v skrbeh zaradi vse bolj ^ raščajoče porabe energije na našem planetu, ta narašča za pet odstotkov letno. Če bo čl'1 štvo povečevalo te vrste porabo v sedanjem & pu, se utegne naš planet nevarno segreti-sedaj je v mestih ponoči nekaj stopinj toP'c^ kot v okolici. Tudi zrak nad Atlantikom greva, zaradi tega pa bi se utegnil ioni' arkt* ^ led. To pa bi pomenilo znatne sprememb6 podnebnih pasovih. T(Jd ncL severni steni Sit. 1 ,,e"e a/ , je ze kakih 300 m S« bl--e daleč doli 5 a>nari^č} Plinski dom v prijeten in [orna l ■ fra . ,e ta dom. Midva pa t (e g0ri tako sama. Sama ' V^o^k mrač"o, odbijajočo rruil a'i>lc rnisli so se \ut{ v cn° samo: prcma-W.'e'10- Vsak gib, vsak ,e posvečen steni. ''e,1e 'n° je ključno mesto - Ocenjeno s 6 +. Za Ja">oljsega plezalca plezanje r 'neii pade«, je uradna raz-fe stopnje. Prijatelj va-C , "a Polici, široki komaj t,.Ceveli. »Srečno«, mi 5« z*-. £ fco 8™» naprej. V srvt ra'n gmoti skuSam ue''°d. Toda kamor pogie-SJj vse se konča i obofca-, m Previsi. -Nad sabo opa-b'n navpičen, gladek Uatn-Jx\Tu bi veljdlo poskusiti. k-k centimeter .široki oprtm-I2V 7e Počasi vodijo navzgor. l6?eč<* opazim nad sabo še mokro streho. Tu ne bo naprej Odločim se za •0J,,C- Sestop ,e vedno feŽJi L v*Pona. Nekaj časa lepo V0pa'", foda naenkrat v »„eJu "i več oprimkov, da bi rav,u>'ežie. čutim, S'ttr. ' Wa'v ve« — v brez *'H»1 Praznino- Kake tri, id e}rc Pod namo je klin. k £rZ"P Kako lepo bi bi- b< ha 1 sc izpustil. Konec lr »M Padel bom!« mi še sPraviti iz sebe. »Fran Elitni težav, naporov, !}ac>el bom! te zadržati mi pri- ;,'eh*S""J'S"'<< "" odgovori pri- v. Past,, z nohti in robo. ra^',ev * <*o Ce 'Ni" s'tHl 7" pač pa se mu prepu-frijei celoti. Prepustim se vettl ^''7"< Mdob;«. Toda za-K trJj- da sem v steni, da PreciJa naPrej. V tegu vrvi- dslei vem le eno. Ne '. noht \>nn. '~" skušam 0teZie. Posreči se kitna. Ne razmišljam nekaj metrov proti -lcr Pa z°Pet navzgor. ni-kjer i" Pravega oprimka, klin ? 'Pranje, da bi zabil Pio}f_ .lVani s<' čez navpične ^"'m 'k Previse. Včasih za-Veif| ' kako mt ua nezaneslji. K'nh-, s,nP" zadrhti noga. "e !>o\Uihkr> nabijem klin. kih JZkttsim, če drži. Se ka-š;7j tIrt' Pa bom iz najhuj-P(>d Z(*v- Toda nekje daleč "ec J" slišim glas: »Ko-'u nL!u.L" Torej bom m mil ■*če, j >e. napraviti varovali- rUj en' »Ogi zavpijem: » S"nkako me ^Qt-labost- brezkončen mir S'hch Prešeren dekliški op*' Nekje daleč v dolini v?p ■ dekle in fanta, ki se ^ enjata proti Jalovcu. F. šter • • • V ♦ t temelj alpinizma in reševalcev. Zanimive in dobro uspolc Slike iz posameznih odprav so prikazali še Franci Ekar, Janez Hribar, inž. Tomaž Jamnik in Ma-jan Ručigaj z lanskega vzpona na Kilimandžaro v počastitev 80-lotnice planinskega društva Kranj. Le žal, da iz 25-letnega delovanja GRS ni bilo ni: prikazano. Celotno vzdušje večera v gorskem svetu je uspešno dopolnjeval žabniški kvartet z uvodno: »Triglav, moj dom . . . « itd. ob diapozitivu svežega jutra prek triglavske severne stene. Vsem načelnikom alpinističnega odseka so za 25 let slovesno podelili pismena priznanja. Prihodnjo sredo, 21'. februarja pa bo podalo svoj obračun planinsko društvo na občnem zboru, ki bo v dvorani občinske skupščine Kranj ob 18. uri. K. Makuc Vojaki imajo svoje planinsko društvo Gencralpolkovnika Staneta Potočarja-Lazarja, načelnika generalštaba JLA, so na sobotnem občnem zboru planinskega društva Planinec iz Kranja izbrali za častnega člana Pred dobrim letom jc bilo v Kranju osnovano planinsko društvo Planinec, ki združuje že skoraj 200 vojakov in starešin iz vojašnic v Kranju, v Škofji Loki in na Bohinjski Beli. Planinec je prvo in edino vojaško planinsko Ć"u-štvo v Sloveniji in je reden ter popolnoma enakopraven član Planinske zveze Sloveni- bodo stalna oblika dela društva. Udeleženci občnega zbora so za novega predsednika društva ponovno izbrali Slo-bodana Lončarja ter z dolgotrajnim aplavzom sprejeli predlog, da postane general* polkovnik in načelnik generalštaba JLA Slane Potočar-Lazar, velik ljubitelj planinstva, častni član planinskega društva Planinec iz Kranja. J. Košnjek je. Geslo društva jc: Kjer je vol ja, tam je. pot . . . Predsednik društva Planinec Slobodan Lončar je v uvodnem govoru na sobotnem občnem zboru orisal pomen planinstva za razvoj človeštva ter njegovih vrlin, dalj časa pa se je zadržal tudi pri vlogi" planin in planincev v konceptu splošnega ljudskega odpora ter obrambi domovine nasploh. Dejal je, da je mlado društvo veliko naredilo. Število članov se je povečalo, sodelovanje z drugimi planinskimi društvi ter organizacijami okrepilo, krona vsega pa je obnavljanje karavle na Kofcah, kjer bo kmalu stal sodoben planinski dom. Koliko prostovoljnih delovnih ur so opravili vojaki pri preurejevanju karavle, ni treba posebej omenjati. Vo jaki-planinci, člani društva Planinec, si štejejo še v posebno čast, da sta dva njihova tovariša Slobodan Lončar in 2ivko Juraš uspešno sodelovala v I. samostojni kranjski alpinistični odpravi na Kiliman.l/a-ro v vzhodni Afriki. Društvo je sprejelo na sobotnem občnem zboru obširen delovni program. Dokončno bodo uredili planinski dom na Kofcah, pridobili še več novih članov, sodelovali s sosednjimi planinskimi društvi ter se vključevali v vse akcije Planinske zveze Slovenije, ki slavi letos 80. obletnico uspešnega delova-vanja. Tudi planinski izleti največ pozornosti V soboto, 10. februarja, je imel taborniški odred Stražni Ognji iz Kranja svoj redni občni zbor. Dejavnost odreda se je povečala, prav tako tudi članstvo, saj se je podvojilo. Največ novih članov je iz vrst osmošoleev. Na osnovni šoli Staneta 2agaija deluje odredova četa Globoka soteska, ki ima 60 članov. Delovni program čete obsega pridobivanje osnovnega taborniškega znanja, obujanje tradicij NOB, spoznavanje okolice Kranja ter razna tekmovanja in igre.' Nič manj aktivna ni četa Jutranja zarja iz Preddvora, ki združuje okrog 40 gojencev mladinskega doma. četa deluje že skoraj samostojno. Udeleženci občnega zbora so spregovorili tudi o vsakoletnem taborjenju v Fazani pri Puiju. Lani je tu v dveh izmenah taborilo 260 tabornikov, ki so sami tudi pomagali urejevati tabor. Življenje v taboru je bilo pestro, saj je obsegalo šolo v naravi, izlete, igre, športna tekmovanja itd. Ob povečani skrbi za taborniški naraščaj je zamrla dejavnost taborniškega kluba Viharnik, ki ga sestavljajo dijaki in študentje. Poživitev tega kluba je ena od glavnih letošnjih nalog odroda Stražni ognji. J. Poglajen Kranjski jamarji so zborovali V petek, 9. februarja, je bil v Kranju občni zbor kranj«* skega društva za raziskovanje jam, ki deluje v okviru jamarske zveze Slovenije ter organizacije za tehniško kulturo Kranj. Pred tem so bili kranjski jamarji zbrani v posebni sekciji pri planinskem društvu Kranj. Kranjski jamarji so lani raziskali in izmerili 36 novih jam na Gorenjskem. Med CREin.fi turistično prometno podjetje K A AN J vas vabi na dvodnevni izlet ob prazniku žena v BUDIMPEŠTO 9. in 10. marca 1973 Prijave sprejema Turistična poslovalnica Creina v hotelu Creina do 20 februarja 1973. Vse informacije dobite po telefonu 21-022 ali 23-883. drugim so se spustili v brezno pod Gamsovo glavico v Bohinju (to delo jiih čaika tudi letos), raziskovali so brezna med Vršičem in Jalovcem, precejšnje delo pa so opravili tudi v okolici Kranja, kjer so 4 se usmcriili na področje med Besnieo in Jelovico. Tu je zanimiv hrib Rovnik, Turkovo brezno med Rovtami, Jeralo-vo brezno in druge zanimive jame. Kranjski jamarji so raziskovali tudi jamo Lebin-ca pri Naklem, jame na Krvavcu, na Kališču, na Jelovici in drugje. Pomembno je bilo sodelovanje s kranjskim odborom za splošni ljudski odpor. Zanj so raziskovali bregova kanjona Kokre, izdelali pa so tudi načrte drugih jam. Letos de-la ne bo manj. Nadaljevali bodo že začete raziskave, lotili pa se bodo Gamsove glavice. Skušali bodo organizirati jamarski zbor. žal pa tudi-- za jamarje velja, da nimajo svojih prostorov. Gostujejo v prostorih foto- in kino kluba v delavskem domu v Kranju, opremo pa imajo shranjeno pri gospodarju doma. Primerni prostori so velika želja kranjskih jamarjev, Zvone Korenčan Jože SMODILA, najstarejši kranjski pismonoša atelj vseh ljudi Ljudem je prinašal kvas in cigarete, jih vedril in tolažil v najhujših stiskah, na skrivaj izročal dekletom ljubezenska pisma, prenašal partizansko pošto, trepetal, ko je ostal v hotelskem dvigalu, vendar je ostal zvest kranjski pošti polnih 30 let V torek, 30. januarja, je dopolnil Jože SMODILA 60 let, v petek, 9. februarja, pa je preteklo 30 let, odkar se je najstarejši kranjski pismonoša, tako po starosti kot letih službe, zaposlil na kranjski poŠti. Rodil se je v Bučah pri Kozjem na štajerskem. Leta 1940 se je preselil v Kranj. Po treh letih iskanja najprimernejšega kosa kruha se je ustavil na kranjski pošti med pi-smonošami. Temu izjemnemu in zanimivemu poklicu je zvest še danes, čeprav se je od vojne sem zaradi slabših osebnih dohodkov in napornega dela na kranjski pošti zamenjalo več sto ljudi. Jože Smodila je vztrajal, prenašal in doživlja] vse lepo in hudo. Prehodil je vseh 21 kranjskih poštnih rajonov (pismonoše jim pravijo dostava), le med letnimi dopusti je parkrat Jože Smodila zamenjal kolega v Naklem. Zadnjih 18 let skoraj brez presledka raznaša pošlo v rajonu 1, ki obsega Tomšičevo ulico, Koroško cesto, Staro cesto, Savsko cesto, Vodo-pivčevo in Cankarjevo ulico ter Trubarjev trg. Skoraj 300 strank obišče vsak dan. Pešači in prehodi 14 kilometrov dnevno. Včasih jih je med 20 in 30 v lepem in slabem vremenu ... »Moj delavnik se začne ob šestih zjutraj,« pripoveduje Jože. »V rajone krenemo ob 8. uri in se vračamo na pošto med 12. in 14. uro. Sicer bi šel lahko v pokoj, vendar odlašam. Pismonoše čaka slaba pokojnina. 120 jurjev bi dobil in nič več. In tudi na pošti so me prosili, da bi še ostal. Star delavec sem in s takimi ni veliko težav. Pred leti so me sicer začele boleti noge. Od zdravnika do zdravnika sem hodil, vendar brez uspeha. Zato sem bil Umi 7 dni v atomskih toplicah v Podčetrtku. Popolnoma sem ozdravel. Bolečine, ki so me prej strašno mučile, so prenehale ...« Biti pismonoša med vojno ni bilo lahko. Jože Smodila pa je začel prav leta 1943, ko sc je odpor proti Nemcem stopnjeval in je bilo najmanjše sodelovanje s partizani nevarno. »Med pismonošami so bili tudi nemški priliznjenci, ki zaradi partizanov niso upali na deželo, v odročnejše kraje. Jaz sem pogosto zahajal pod Jošta, v Tatinec itd. Nobenih težav nisem imel. Terenci so vedeli, kdo sem. Včasih sem imel v torbi tudi po 100 ali 200 kosov partizanske pošte. Spretno sem jo pomešal z redno in ostala je neopazna .... Veliko stvari sem videl in slišal med vojno. Molčal sem in pozabil. To mi je gotovo glavo rešilo.« Smodila je velik prijatelj ljudi, ki jih je in jih še dnevno obiskuje. Priljubljen je, kamor pride. Ima namreč veliko razumevajoče človeške topline. Za vsakogar najde besedo. »Zaljubljen sem v pošto (njegov brat Karel jc tudi že 24 let pismonoša v Kranju). Vsak dan srečujem vesele in žalostne ljudi. Z njimi se veselim ali jih tolažim. Dobremu poštarju ljudje zaupajo. Samo, vse te velike in majhne skrivnosti moraš obdržati zase, ne pa trositi okoli. Prav tako si nisem nikoli dovolil, da bi prebiral tujo pošto.« Jožetu Smodili so zaradi njegove točnosti pravili po-štar-ura. Po njegovih obiskih so se najraje ravnale gospodinje pri pripravljanju malic ali kosil. Rade so dejale: poštar je prišel, ura jc toliko in toliko. Upoštevala so ga tudi dekleta. Medtem ko je pošto izročil strogim staršem, je ljubezenska pisma skrival pod kapo in jih skrivaj izročal dekletom. Pripravljen je bil narediti vsako uslugo. Tako je gospodinjam prinašal kvas, možakarjem, prezaposlenim z delom, cigarete itd. Prijateljska vez med njim in ljudmi, ki jih je dnevno obiskoval, se je krepila. Vsakomur je bil Jože Smodila pripravljen pomagati. Zgodilo se je, da jc prišel k hiši, kjer jc žena, sama in nemočna, pričakovala srečen dogodek. Jože je skočil po babico in čez nekaj ur je dele priveka-lo na svet! In še marsikaj je doživel V treh desetletjih... Prijatelj je bil celo s psi, največjimi sovražniki poštarjev. »Samo eden me je napadel. Med drugimi sem bil celo priljubljen. Neki kuža me je dve leti vsak dan pričakoval na določenem mestu in me spremljal skoraj 300 metrov. Potem se je obrnil in se vrnil. Drugim mojim kolegom pa so štirinožne živalce že pošteno merile hlače ...« In tudi ustrašil se je Jože Smodila. Bilo je v kranjskem hotelu Evropa. »Nikoli v življenju me še ni bilo tako strah kot takrat, ko sem sc v hotelu Evropa P1 peljal z dvigalom. Kar n* krat je zmanjkalo elcktn^ in dvigalo je obstalo. Drl s-sc in razbijal po dvigalu % obseden. Ljudje so se si°v^ in mc mirili: počakaj, da tok. Boš že ven prilezel • • • Jožetova družina živi v ši, Cesta na Klanec 49, v tero so Razen zetova Najbolj se vselili leta ečja 1961- poste je naj ve-,-ljubezen sadjarsPj je srečen .spofl»a£ ko se vrtovi prekrijejo s c ^ tovi. Na koncu zapisa se imenu Jožeta Smodile za,V ljujemo sodelavcem in ko k-t ivu kranjske pošte, ki sO spomnili svojega zvestega delavca in ga ob dvojneBl J, bileju, 60. obletnici in 30-l»r ci dela pri pošti, nagradil*' J. Košnje* Pustne šeme, svinjska glava in še kaj Po enoletnem premoru bodo prihodnjo nedeljo v Hotavljah spet organizirali že tradicionalno Smojkarsko tekmovanje, tU* ristično-etnografsko prireditev, s katero se nameravajo vključi^ v praznovanje tisočletnice loškega ozemlja možakarja Hotavlje, srednje velika, pod obronke Osojnice in Ble-goša vkleščena vas v Poljanski dolini, je znana predvsem po žlahtnem rdečkastem marmorju, ki krasi nešteto spominskih stavb, mavzolejev in spomenikov doma in na tujem. Malokdo pa ve, da ima kraj za seboj bogato zgodovino, saj so se dedje sedanjih prebivalcev, pretežno -kmetov in delavcev, ukvarjali s čisto posebnimi opravili. Njihov obstanek je bil odvisen od gozdov, ki zaraščajo pobočja sosednjih vzpetin (južni kraki škofjeloškega hribovja, Slajka, Bela, Hlavče njive itd.). Drvarili, oglarili In tesarili so ter tovorih hlode v dolino. Les je potem na težkih vozovih-se-nivcih potoval naprej, v L*o-ko. No, nič nenavadnega, boste nemara rekli. Da, nič nenavadnega. Svojevrsten je le način spravljanja drevja iz odročnih, skoraj neprehodnih goščav, v »civilizacijo«. Utrjenih kolovozov in poti, kakršne dandanes preprezajo gorovja, takrat namreč niso poznali. Gozdar je moral počakati zimo, pritrditi že okleščena debla k preprostim sa-nem, imenovanim smojke, ter jih previdno povleči do zbirhih mest, razporejenih vzdolž ceste. Povleči zato, ker so sprednji konci počivali na sanicah, zadnji pa prosto drsali skozi sneg in grmovje. Smojke je potiskal bodisi konj, bodisi človek. Ozke, poledenele grape so seveda terjale izjemno spretnost, moč in iznajdljivost, kajti pol tone ali več težko breme bi lahko mimogrede »podivjalo« ter zmlelo v kašo. Toda čas je tekel. Tehnika in drugačen način življenja sta smojkarjem odžrla kruh. Robustne sanke so pristale v ropotarnicah in neredko — kot odslužena šara — romale v peč. Še dvajset, trideset let in staro, opuščeno obrt bi prekril prah pozabe. A na srečo je nekaj prosvetljenih glav v vodstvu lokalnega turističnega društva in družbe« nopolitičnih organizacij spoznalo nevarnost ter sklenilo dragoceno etnografsko zapuščino prednikov rešiti pogube. Pravkar mineva šest let, odkar so s skednjev in podstrešij potegnili razmajane skelete častitljivih transportnih sredstev, jim popravili črvive opornike, zdrgnili zarjavele »šine«, zamenjali trhle nosilce, dodali malo pisane pustne »karoserije« ter priredili karneval. V šaljivo-' zabavni obliki so priložnostnim obiskovalcev prikazali vaške značilnosti ter izumrle šege in običaje dolincev. Stvar je »Užgala« in organizatorjem vlila potrebno zaupanje vase. »Nadaljevali bomo!« so odločili ter naslednjič, februarja 1968, pripravili predstavo, ki jc med gosti zbudila val navdušenja. Z »blagoslovom« občinske turistične zveze se je Smojkarsko tekmovanje, kakor so ga krstili, razvilo v edinstven folklorni dogodek, ki spričo originalnosti in izvirnega, dokaj širokega izbora mask in rekvizitov privablja trume radovednežev. Leta 1971, denimo, jih jc klub slabemu vremenu priSlo prek 2500. Predsednik KS in neumorni javni delavec Andrej Mrav^ upa, da bo tudi nedeljska f vija dobro uspela. »Glavni dobitek, simbo^ no trofejo »Svinjska gl»v^j smo — kot vedno doslej namenili avtorju najbolj °t miselno oblikovane smojke^ pristavlja Mravlja. »Otvori** je napovedana za 14. uro, * bo povorka nastopajočih k* nila izpred zadružnega d0,j( proti osrednjemu karneta skemu prostoru, na sanka šča onkraj Selščice. Naj V* vem, da sodeluje nad 50 'j di in da se občinstvu o*** videti tipično družino nek<• njih oglarjev in prejevc* ' Več ne bi izdal, kajti nacjj posameznikov so skrbno vana skrivnost.« In denar? Denarja Priz£ devni Poljanci nc potrebuj jo dosti. Vse najnujnejše &q redijo sami, če pa je raV treba, brez negodovanja s^ žejo v svoje žepe. Turisti«-' društvo je lani sicer dob' 4000 din občinskih dotaCUJ vendar so pretežni del vso vložili v gradnjo betons^ ploščadi na Slajki (900 trov nadmorske višine), sleherno pomlad prirodO dan šmarnic. Že to kaže, imamo opravka z zelo P1' ■ devnim kolektivom. Tudi P* hodnji »vikend« ne bo v tavljah nikomur dolgčas, ? gotavljajo domačini. Vabu vasr da si najprej ogle(J ■ vragolije našemljenih SITl.*, karjev ter nato stopite v bl»^ njo plesno dvorano na ko£ \ ček slovanske medice in . spečih porcijo poljanskih . ^ tet, kakršne ne dobite nit1 najodličnejšem hotelu. ' I. GuzeU Radio Poročn*^^^^^^^^^^^ ob 4^a Poslušajte vsak dan aODoM' V 6' 1> 8» 9> 10 (danes >»5Sd,lS ,.». B, H 15, WoEod. : IJSki ancvnik), ^. 23 b"aki in odmevi), 17, 18, V 8 g °,bft nedeljah pa ob 6, 17, '19V°' 12» 13. 14> 15' 22, 23 Radijski dnevnik), 17. FEBRUARJA ClUsh r° Jufro — 8-10 tđftSr matin«ja — 9.05 Pio-v r; 1 tednik — 9.35 Godala tti;i U^u - 10.20 Pri vas do-glo.Sk"~"„ 12-10 Koncertantna l2.3o ak laud«-'a Debussvja — 124o d rnet'J-'ki nasveti — Poro/0 do™£o — 13.30 Pristni.,- ° vam — 1410 s Pc" vijj °_'n_ besedo po Jugosla-Pevc^" ^ naši operni S k ' T l6-00 Vrtiljak — 16.40 CiS3 trga - 1710 z 17 ?rI 'bl(;'iT» Chris Barber — boh; IVl»o v kino — 18.15 Na- T° *e ol ) isti uri — 18.45 otr0 ^°St "~ 191X3 Lahk" noč-telorn ~~ 19-15 Milulf(-' s kvin-20.00% brat0,v Avsenik — tn0v- POzi">3\ajmo svet in do- 2115 Za prijetno ^Cu"Ir> — 22.15 Oddaja za srni; RSel'icnce — 23.05 S pe-"'•>°.'>m v novi teden Sobf, Uvodni akordi — 8.40 11 a valu 202 — 12-40 °arvama zvokov — 14.00 ^•20 tako' kako pa mi — H°o|<. ^ ansamblom Rob riju ( c — 14.35 Glasbeni va- film >"~" 1^-35 Zabavni zbori, • n ka 16.05 t slasba in še kaj ~ l6.4o ljjes srno iZDra'i — 17.4Q » imam glasbo — l8.Qo p,nslrumenli v r'tmu — be Oddaja progresivne glas- SfaCT ^,4^ ^azz na 11- Pro" IH0^U — 19.00 Pet minut hu- ^ki] "~ 19-05 Za vsak°Sar aJa in tiska CP Gorenj, tisk Kranj, Ulica Mo-u* Pijadeja 1 — Naslov stre«ništva in uprave li-, a: Kranj, Moše Pijade-* J- - Tek. rač. pri SDK ,eKranju 51500-601-10152 -««etoni: glavni urednik, zgovorni urednik in ji g v» 21-190, uredništvo novinarji 21-860, aioogiasrij Jn naročniški ^Oelek 21-194. — Naročja: letna 60 din, polletna }Q ^'n, cena za 1 številko ^ Par. Mali oglasi: do 10 esed 15 din, vsaka na-ra'Jna beseda 2 din; naliki imajo 25% popuje a- Neplačanih oglasov J« objavljamo. Tretji program 20.05 Okno v svet — 20.20 Christcph VVilibald Gluck: Alikesta — opera v treh dejanj i ii — 23.55 Iz slovenske poezije 18. FEBRUARJA 6.00 Dobro jutro — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.50 Skladbe za mladino — 9.05 Srečanje v studiu 14 — 10.05 Še pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, vmes ob 11.50 Pogovor s poslušalci — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z domačimi ansambli — 14.05 Popularne operne melodije — 14.30 Humoreska tega tedna: Izterjevalec — 15.05 Nedeljsko športno popoldne — 17.05 Radijska igra: Zasledovalec 18.00 Radijski radar — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Zaplešite z nami — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse DrugI program 8.05 Vedri zvok] za nedeljsko jutro — 8.40 Glasbeni mozaik — 9.35 Nedeljski spre-, hodi — 12.00 Opoldanski cocktail — 14.00 Panorama zvokov — 15.00 Nedelja na valu 202 Tretji program 20.05 športni dogodki dneva — 20.15 Igramo, kar ste izbrali — 23.55 Iz slovenske poezije 19. FEBRUARJA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Z velikimi zabavnimi orkestri — 10.20 Pri vas doma — 12.10 J. G. Albrechtsberger: Koncert za harfo in orkester — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 S tujimi pihalnimi godbami — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Amaterski zbori pojo — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Z našimi simfoniki v svetu lahke glasbe — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Zvoki in barve orkestra Montematti — 17.10 Ponedeljkovo glasbeni) popoldne — 18.15 Zabavni zvoki iz vzhodnoevropskih dežel — 18.35 Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Borisa Franka — 20.00 Ob 100-Ietnici rojstva FjodoTJa Ivanoviča Šaljapina — 21.00 Prenos slavnosli v počastitev 500-letnice rojstva Nikolaja Kopernika iz Pariza — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Popevke se vrstijo Drugi program 13.05 Panorama zvokov —■ 14.00 Ponedeljkov križemkraz — 14.20 Sprehodi instrumentov — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 Melodije velike mojstrov v novih priredbah — 16.05 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe — 16.40 Rezervirano za mlade — 17.40 Pota našega gospodarstva — 17.50 Klavir v ritmu — 18.00 Izložba hitov — 18.40 Dvajset minut S plesnim orkestrom RTV Ljubljana — 19.00 S knjižne police — 19.05 Igramo za vas — 19.40 Svetovna reportaža Tretji program 20.05 Iz zakladnice glasbene preteklosti — 20.50 Naš eksperimentalni studio — 21.40 Koncertantni jazz — 22.00 Večeri pri slovenskih skladateljih: Emil Adamič — 23.55 Iz slovenske poezije 20. FEBRUARJA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.35 Slovenske narodne — 10.20 Prt vas doma — 12.10 Lahek koncertni spored — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z domačimi ansambli — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Kaj vam glasba pripoveduje 14.30 Z ansamblom Jurgen Ingmann — 14.40 Na poti s kitaro — 15.40 Od melodije do melodije — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Naš podlistek — 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18.15 V torek na svidenje — 18.45 Svet tehnike — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s fanti treh dolin — 20.00 Prodajalna melodij (s terco) — 20.30 Od premier do premiere — 21.30 Lahka glasba slovenskih avtorjev — 22.15 Popevke se vrstijo — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Pri skladatelju Marjanu Kozini Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 Lahka glasba na našem valu — 16.05 Radi smo jim prisluhnili — 16.40 Melodije po pošti — 17.40 Ljudje med seboj — 17.50 Desel minut v ritmu dixielanda — 18.00 Parada orkestrov — 18.40 Jazz iz studia 14 — 19.00 Pet minut humorja — 19.05 Zabavni zvoki za vse Tretji program 20.05 V korak s časom — 20.15 Slovenski zborovski skladatelji: Blaž Arnič — 20.45 Minute s pianistom Aci-jem Bertoncljem — 21.40 Giu-soppe Verdi: Recpiiem — 23.25 VVolfgang Amadeus Mozart: Godalni kvartet v B-du-ru — 23.55 Iz slovenske poezije 21. FEBRUARJA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.25 Iz glasbenih šol — 9.40 Glasbeni spornim — 10.20 Pri vas do- ma — 12.10 Jalkav Gotovac: dva prizora iz opere Ero z onega svvta — 12.30 Kmetiij-ski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Iz repertoarja našega komornega zbora — 14.30 Naši poslušalci Čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Majhen recital flavtista Jožeta Pogačnika — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Listi iz albuma londonskega filharmoničnega orkestra — 17.10 Naša glasbena galerija — 17.45 Jezikovni pogovori — 18.15 Glasbene vinjete — 18.30 NaŠ razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Komorno glasbeni studio — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev) — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 S plesnim orkestrom RTV Ljubljana — 16.05 Srečanja melodij — 16.40 Mladina sebi in vam — 17.40 Mejniki v zgodovini — 17.50 S slovenskim instrumentalnim ansamblom — 18.00 Popevke na tekočem traku — 18.40 Z he it ansambli in pevci — 19.00 O avtomobilizmu — 19.10 Izbrali smo vam Tretji program 20.05 Kultura danes — 20.20 Operni koneert — 21.40 Z jugoslovanskih festivalov jazza — 22.00 Razgledi po sodobni glasbi — 23.10 štirje slovenski skladatelji — 23.55 Iz slovenske poezije 22. FEBRUARJA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev) — 9.35 Slovenske narodne pojo fantje na vasi — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Poje Anion Dermota, igra slo. venski kvartet — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo pihalne godbe — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Mladina poje — 14.30 Sestanek instrumentov — 14.40 Enajsta šola — 15.40 Uverturi Petra tlj ea Cajkovskega — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Naš podlistek — 17.10 Koneert po željah poslušalcev — 18.15 Četrt ure z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana — 18.30 Iz kasetne produkoije RTV Ljubljana — 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Privška — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 23.15 Iz sodobnega repertoarja simfoničnega orkestra RTV Ljubljana DrugI program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Otroci med seboj in med nami — 14.10 Beat glasba evropskih izvajalcev -— 14.35 Glasbeni variete — 15.35 S slovenskimi pevci zabavne glasbe — 16.05 Iz cvetoče dobe lepih melodij — 16.40 Rezervirano za mlade — 17.40 NaŠ intervju — 17.50 Z ansamblom Silva štingla —• 18.00 Sestanek ob juke-boxtI — 18.40 Jazz za mlade — 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Zabavna glasba od včeraj in danes Tretji program 20.05 Dve suiti — 20.55 Deseta muza — 21.05 Renesančne zborovske mojstrovine — 21.40 Rafael Ajlec: Srečko Kosovel in njegovi skladatelji — 22.25 Iz našega glasbenega življenja — 23.20 Benjamin Brilten: Variacije in fuga na temo Franka Bridgea, op. 10 — 23.55 Iz slovenske poezije 23. FEBRUARJA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.35 Glasbena pravljica — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Oiuseppe Veni i: duet Viole! te in Germonla i/ opere Travia-ta — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z domačimi ansambli — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Za otroke ol roške pe, srni — 14.30 Naši poslušalci Čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Frank Martin: Sonata za violino in klavir — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Popoldanski sestanek z orkestrom jugo/a-hodnonemškega radia — 17.10 Operni koneert — 17.50 Človek in zdravje — 18.15 Signali — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Dorka Skobemeta — 20.0T Tekmovanje amaterskih zborov — 20.30 Top-pops i3 — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besedo in zvoki iz logov domačih — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz pred polnočjo DrugI program 8.05 Vedri zvoki — 8.40 Petek na valu 202 — 12.40 Panorama zvokov — 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 Vodomet melodij — 16.05 Beai glasba po svetu in pri nas — 16.40 Melodije po pošti — 17.40 Svet in mi — 17.50 S slovenskimi ansambli zabavne glasbe — 18.00 Glasbeni cocktail — 18.40 Z veliki-mi plesnimi orkestri — 1 c>.00 Odmevi z gora — 19.20 Kitara v ritmu — 19.35 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe Tretji program 20.05 Radijska igra: Ma»k rična krila — 21.05 Glasba za godala — 21.40 Zborovski in-termezzo — 22.00 Z jugosk> vauskih koncertnih odrov 23.55 Iz slovenske poezije 17. FEBRUARJA 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb), 11.00 TV v šoli (RTV Sarajevo), 15.45 Državno prvenstvo v alpskem smučanju — posnetek iz Mavrova, 16.30 Košarka Olimpija : Radnički — prenos, 18.05 Obzornik, 18.20 Krivokljun in Žgolička — otroški barvni film, 19.10 Mozaik (RTV Ljubljana), 19.15 Humoristična oddaja (RTV Beograd), 19.45 Risanka, 19.50 Cikcak, 20.00 T V dnevnik, 20.25 3-2-1 in TV barometer (RTV Ljubljana), 20.30 Lice ob licu — barvna oddaja (RTV Beograd), 21.20 Na poti k zvezdam — barvna oddaja, 21.45 Arsene Lupin — serijski barvni film, 22.35 TV kažipot, 22.55 Poročila, 23.00 Filmski burleska, 23.20 Državno prvenstvo v alpskem smučanju — posnetek iz Mavrova (RTV Ljubljana) 18. FEBRUARJA 8.50 Po domače s kvartetom Savski val in triom Bahar, 9.20 Mestece Peyton (RTV Ljubljana), 10.20 Kmetijska oddaja (RTV Sarajevo), 10.55 Mozaik, 11.00 Otroška mati- neja: Mačkon in njegov trop, Gvajana, dežela voda — barvna filma, 11.50 Poročila, 11.55 Delavski amandmaji — 1. del, 12.25 TV kažipot, 13.50 Po domače z ansamblom J. Radicsa (RTV Ljubljana), 14.25 Nogomet Zagreb : Crvena zvezda — prenos, 16.15 Hokej Med-veščak : Olimpija — prenos 2. in 3. tretjine (RTV Zagreb), 18.00 Poročila, 18.05 Nenavaden primer Rudolfa Hessa — angleški dokumentarni film, 18.55 Gonja — romunski dokumentarni serijski film, 19.45 Risanka, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1 in TV barometer (RTV Ljubljana), 20.35 šoferji — serijska oddaja (RTV Beograd), 21.30 Zabavno glasbena oddaja (RTV Zagreb), 21.45 Športni pregled (JRT), 22.15 Poročala (RTV Ljubljana) 19. FEBRUARJA 9.05 Odprta univerza (RTV Beograd), 9.35 TV v šoli, 10.30 Angleščina, 10.45 Nemščina (RTV Zagreb), 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli — ponovitev, 15.40 Angleščina — ponovitev, 15.55 Nemščina — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 Zvonček palček — oddaja TV Zagreb, 18.05 Risanka, 18.15 Obzornik, 18.30 Gvajana, dežela voda — serijski barvni film, 18.55 Mozaik (RTV Ljubljana), 19.00 Mladi za mlade (RTV Sarajevo), 19.45 Risanka, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.35 3-2-1 in TV barometer, 20.30 Berndt in Anita — švedska TV drama, 21.45 Kulturne diagonale, 22.35 Poročila (RTV Ljubljana) Ta teden na TV NedeMa, 18. februarja, ob 18.05: NENAVADEN PRIMER RUDOLFA HESSA — angleški dokumentarni film; 10. maja 1941 je Hitlerjev namestnik Rudolf Hess na skrivaj prišel v Anglijo, da bi se Z Angleži pogodil za mir, ko bi se Francija predala. Na Škotskem so ga ujeli in štiri leta je preživel v ujetništvu v Angliji, nato pa ro mu sodili na niirnbcrških procesih. Nemci SO trdili, da jc bil Hess duševni bolnik, Angleži, da je bil mentalno nestabilen, sam pa je v SVOtjih zapiskih po vojni izjavljal, da se je le pretvarjal. Kaj je bilo res? Angleška B1JC je o Rudolfu Hessu posnela dokumentarni film, uporabila je ohranjene filmske posnetke, slike in iz- jave prič, ki so Hessa poznali, Hessovo ujetništvo pa so prikazali z igranimi jnsorti. Sreda, 21. februarja, ob 20.30: MALI CEZAR — ameriški film; režiser Mervyn Le Roy, v gL vlogah: Edvvard G. Robinson, Dougias Fairbanks, Glcn-da Garrel, Thomas Jack-son; Cezar Enrioo Bandello in njegov prijatelj Joe Massara sta ropala le manjše bencinske črpalk*. Toda hotela sla več. Medtem ko se je Joe vrnil v meščansko življenje in si denar služili na pošten način, je Rico sanjal o karieri volikega gangsterja. Oba sta uspela. Joe jc postal plesalce, Rico pa slavni gangster Mali Cezar, hladnokrvni ubijalec in ropar. Prisilil jc celo Joe-ja, da je sodeloval pri nekem ropu. Toda Joe se je predal policiji, ki je nazadnje uničila tudi Malega Cezarja in njegovo tolpo. 20. FEBRUARJA 9.35 TV v šoli, 10.40 Ruščina (RTV Zagreb), 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli — ponovitev, 15.35 Ruščina — ponovitev, 15.55 TV vrtec (RTV Zagreb), 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.40 Madžarski TV pregeld (RTV Beograd), 17.15 Delavski amandmaji — ponovitev 1. oddaje, 17.45 E. Peroci: Muca Copatarica — barvna oddaja Srečni metulj, 18.00 Risanke, 18.15 Obzornik, 18.30 Zbor Zarja iz Trbovelj, 18.55 Mozaik, 19.00 Nadomestilo za materino mleko — oddaja iz cikla Prehrana dojenčkov, 19.20 S kamero po svetu: Naš cilj je bil Makalu — 1. del barvne oddaje, 19.45 Risanka, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1 in TV barometer, 20.30 Mi med seboj: Uresničitev izvirnih interesov, 21.30 A Dumas: Offlandovo vstajenje — barvna oddaja, 21.55 J. Thorvvald: Stoletje kirurgov, 22.20 Jazz na ekranu: Plesni orkester RTV Ljubljana, 23.00 Poročila (RTV Ljubljana) 21. FEBRUARJA 8.20 TV v šoli (RTV Zagreb), 11.00 Osnove splošne izobrazbe, 16.50 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 Mačkon in njegov trop — barvni film, 18.10 Obzornik, 18.25 Na sedmi stezi, 18.45 Znanstvene metode v ekonomiki: Kaj je marketing, 19.10 Mozaik (RTV Ljubljana), 19.15 Zabavna glasba (RTV Skopje), 19.45 Risanka, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1 in T V barometer, 20.30 Mali Cezar — ameriški film, 21.50 Nogomet Španija : Grčija — posnetek iz Mala-ge, 23.20 Poročila (RTV Ljubljana) 22. FEBRUARJA 9.35 TV v šoli, 10.30 Angleščina, 10.45 Nemščina (RTV Zagreb), 11.00 Francoščina (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli — ponovitev, 15.40 Angleščina — ponovitev, 15.55 Nemščina — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Francoščina — ponovitev, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 Vernc-Kohout: V 80 dneh okrog sveta — 1. del, 18.15 Obzornik, 18.30 Druščina Jebu — serijski film, 18.55 Lov na divje živali v Keniji, 19.45 Risanka, 19.50 Cikcak, 20.00 T V dnevnik, 20.25 Kam in kako na oddih, 20.40 Četrtkovi razgledi, 21.30 Igralci: Ženska je ženska (Ružica Sokie), 22.00 VVerner Ekg: Kitajski slavček — barvna baletna od- daja, 22.40 Poročila (RTV Ljubljana) 23. FEBRUARJA 9.30 TV v šoli (RTV Zagreb), 11.00 Angleščina (RTV Beograd), 14.40 TV v šoli — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Angleščina — ponovitev, 16.50 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 Kuhinja pri violinskem ključu, 18.05 Risanka, 18.15 Obzornik, 18.30 Profesor Baltazar — barvna risanka, 18.40 Vzgojni problemi, 18.50 Pet minut za boljši jezik, 18.55 Mozaik, 19.00 Kratek film, 19.15 Naš ekran, 19.45 Risanka, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1 in TV barometer, 20.30 Iz zakladnice svetovne književnosti — W. Shakespeare: Kralj Lear — 1. del sovjetskega filma, 21.40 XXI. stoletje, 22.05 Midem 73 — barvni posnetek iz VViesbadna, 23.05 Poročila (RTV Ljubljana) Kranj CENTER 17. februarja ital. barv. film KO SO SE ŽENSKE UČILE LJUBITI ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. filma KONJENIKI ob 22. uri 18. februarja ital. barv. film KO SO SE ŽENSKE UČILE LJUBITI ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. filma NEVARNA MISIJA ob 21. uri 19. februarja amer. barv. film KONJENIKI ob 16., 18. in 20. uri 20. februarja amer. barv. film KONJENIKI ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIC 17. februarja liane. barv. film MORILCf V IMENU ZAKONA ob 16. in 18. uri angl. amer. barv. CS film DEMONI ob 20. uri 18. februarja franc. barv. film MORILCI V IMb.NU ZAKONA ob 16. uri, angl. amer. barv. CS film DEMONI ob 20. uri 19. februarja premiera amer. barv. filma SINOVI PUŠČAVE ob 16., 18. in 20. uri 20. februarja amer. barv. film SINOVI PUŠČAVE ob 16., 18. in 20. uri Tržič 17. februarja amer. barv. film SINOVI PUŠČAVE ob 16., 18. in 20. uri 18. februarja amer. barv. film SINOVI PUŠČAVE ob 15. uri, amer.-ital. barv. film NEZGREŠLJIVI SHANGO ob 17. uri, amer. barv. film KRVAVA MAMA ob 19. uri 20. februarja franc. barv. film UM KRALJUJE ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 17. februarja angl. barv. film DIRKA S ČASOM ?J 16. in 20. uri, amer. barv. f1^ SIERA TORIDE ob 18. «[V 18. februarja amer. ba1;* film SIERA TORIDE ob » 17. in 19. uri KRVAVEC 18. februarja ital.-n^ barv. film POČIVAJ V Ml^w ob 16. in 19. uri škofja Loka SORA 17. februarja angl. ba^Jj film ZASEBNO ŽIVLJENJ SHERLOCKA HOLMESA <" 18. in 20. uri 18. februarja angl. ba^ film ZASEBNO ŽIVLJENJ-? SHERLOCKA HOLMESA 16. uri, amer. barv. rl1 ZADNJA DOLINA ob 18- 9 20. uri « 19. februarja kinoteka N°v NAD MESTOM ob 19. uri 20. februarja kinoteka N^ NAD MESTOM ob 20. uri Železniki OBZORJE 17. februarja amer. ^a«n film ZADNJA DOLINA ob > uri 18. februarja amer. ba^v film KOBILICA ob 17. U» ^ uri Jesenice RADIO 17. in 18. februarja antf»' barv. CS film CATCH 22 19. in 20. februarja arnjS barv. CS film UMAZA^ HEROJI JUKE Jesenice PLAVŽ f 17. in 18. februarja am«*' barv. CS film UMAZANI W ROJI JUKE t 19. in 20. februarja barv. CS Hlm CATCH 22 Dovje Mojstrana ^ 17. februarja liane, ba1"*' film PREKLETA MARIJA 18. februarja franc.-ijj£ špan. barv. film REVOLv^ RAŠICE Kranjska gora 17. februarja franc.-i^i' špan. barv. film REVOLV^ RAŠICE U 18. februarja nem. bajV film HOTEL Z RDEČO ^ JO ntl Javornik DELAVSKI 17. februarja franc. ban* CS film VDOVA COUDER^ 18. februarja franc. ban* film PREKLETA MARIJA Radovljica 'L 17. februarja ital. film DJANGOV SIN ob £ uri, ital.-jug. barv. film \ STANEK Z NEČASTNIM ° 20. uri ^, 18. februarja ital.-jug. baJT film SEST AN EK Z NbvJ STNiM ob 16. uri, a,nt£ barv. film V SLUŽBI N-»* NEGA VELIČANSTVA ob ' ) uri, amer. barv. film ZDR/\g NIKI IN NJIHOVE 2b" ob 20. uri ^, 19. februarja amer. f>a> film PARADA NORCEV 0 20. uri 20. februarja amer. film KRALJ. DAMA, FA^ ob 20. uri Bled ^1 17. februarja amer. ba^k* film MURPHYJEVA VOJF ob 17. in 20. uri 18. februarja amer. pa',j£ film MURPHY.lb.VA VOJ^ ob 15., 18. in 20. uri , v. 19. in 20. februarja fuJfofS, barvni film KO PRIDE V* ob 17. in 20. uri REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 1( 1*icka!lpi» 7. POSEST, 13. LOKOSTRELSTVO, 15. ANET, 24* £«r' 17- SNET, 18. KRATKOTA, 21. ATE, 22. AO, 23. RI, 37 fc^'.26- IM, 27. VRV, 29. PERSONAL, 34. ADIO, 36. LOA, * «JMNA, 39. NADPREGLEDNIK, 42. STARKA, 43. KLOAKA loterija ^1 ^agradnia križanka IZŽREBANI REŠEVALCI Prejeli smo 115 rešitev, izžrebani pa so bili: 1. nagrado (50 din) dobi Bojana Dovžan, Kranj, Luznarjeva 24 a; 2. nagrado (40 din) Marjan Lom-bar, Prešernovo gledališče Kranj; 3. nagrado (30 din) pa prejme Jožica Pintar, Kranj, Nadižarjeva 5. Nagrade bomo poslali po pošti. Prvi ^OIlAVNO: 1. osmi ton od osnovnega, interval med ^t'riosir,'m tonom, 7. pokol, pobijanje; mora, 12. obilje Ujm am'n dobrin, blagor, 14. znamenje, napoved česa, 15. i>lsa 1 klicania' 16. grški junak, Ahil, 18. predujem, tudi ju. na tropska papiga, 19. gora v Zasavju, tudi boter, 21. ime j8osi0v Alb ^--».uvanske pevke popevk Štefok, 22. ejekcija, izmeček, Cr«a poljska ptica, 26. planina v Makedoniji na meji z tU(j. n'i°> 27. reprezentant državne hokejske reprezentance, 29 . °rač, ratar, 28. desni pritok Vislc v jugovzhodni Poljski, in' ^°ka, mrežasta volnena ali svilena tkanina (po francoskem lt^Q u Tulle), 31. okrajšava za inventarski, investicijski, 32. Ahil* ^C t"os'užil» upokojenec, zlasti profesor, 35. ako, 36. za Vjl0!11 najznamenitejši junak pred Trojo, 38. visoka planota sei n° od Sarajeva, znana po izkopaninah, 40. orodje za "»nje drv, 41. dinastija škotskih kraljev. NAVPIČNO: L arkada, oblok, 2. kavsljanjc, delo s kljunom, do*" *nak za kemično prvino tantal, 4. nekdanji naslov turških stojanstvenik ov, nekdanji zemljiški gospod v Bosni in Her- kra?V'n'' zS'hanje, zavihavanie, vihljanje, 6. industrijski \y ' v jugozahodni Romuniji, 7. ime ameriške filmske igralke lov grš^a črka, 9. področje vladavine imama, 10. pes za kr Va Jerebice, 11. papežev letni dohodek, annaJac, 13. stara lij.^,Ca naše armije, 17. privrženec simiizma, judovskega r*o- >•> .,ne8a gibanja, 20. mrtvež, mrtvec, 23. avtomobilska ozaa' m *« /,rf"-=- ~- - - --- -.....~ . . *l;tv ^a u,T,etn'Ska osebnost Hrvaške tedanje dobe, Vje > ^ radijska postaja v zahodnem Berlinu, tudi potoplje o 2$ , rek, zlasti na severozahodni obali Pirenejskega polotoka, hrv £lrir' °dp08lanec, 30. strdenjc, 33. mitjgramaniper, 34. ime 39 as''ega pesnika Ujeviča, 37. znak za kemično prvino silicij, ■ *nak za kemično prvino natrij. 'e"janin, 25. Anton Aškerc, 26. slikar iz Karlovca, na!" i- ttev pošljite do četrtka, 22. februarja na na- J s'ov: Glas, Moše Pijadeja 1, Kranj, z oznako Na-* gradna križanka. Nagrade: 1.: 50, 2.: 40, 3.: 30 din. °gle 1>RPNJSKI MUZEJ V KRANJU — V Mestni hiši je na hm t s,a'na arheološka, kulturnozgodovinska, etnografska in 5tae..nostnozgodovinska zbirka. V Galeriji v Mestni hiši raz-Sob V u!sV'ru kulturne Izmenjave med Kranjem in Mursko °to .skupina slikarjev i/. Ponmrja. ji , °aročni stavbi v Tavčarjevi ul. 43 je odprta stalna pokra-i>Uhr* zkirka Narodnoosvobodilni boj na Gorenjskem in re-Iska zbirka Slovenka v revoluciji, v galerijskih prostorih j 'Bodovinska razstava: Pripoved o Velikem času (oris zgo- Vnp?0B /a ""*<"no). V g- .'SCI novi hiši je odprt Prešernov spominski muzej. Va p 'nJi v isti stavbi je na ogled literarnozgodovinska razsta- ^'"ešenioslovci — njihova dela in podobe, jri ,a'ci' iske in muzejske zbirke so odprte vsak dan od ■~- ,2- in od 17.—19. ure. Srečke so zadele končnicami din 60 20 70 40 08160 820 24210 1.000 315360 5.020 1 10 39101 810 39281 810 55381 610 353731 5.010 2 10 01572 610 58632 610 82352 810 391622 5.010 500472 5.010 53 30 263 80 39663 1.000 61633 600 63713 1.000 67923 800 88253 630 337403 10.000 351203 10.000 04 20 54 20 094 100 2074 500 15404 1.020 . 65454 620 512694 10.000 75 30 4705 200 94155 800 98605 600 171195 5.000 182235 150.000 16 30 8346 300 07786 1.000 094-46 600 70486 800 71906 1.000 095306 5.000 188836 10.000 27 20 67 50 02027 820 02717 600 599607 5.000 68 40 028 80 648 60 29648 860 68868 1.040 453748 5.000 69 20 019 60 77119 1.000 ni 809 600 92039 800 50P109 10.000 KMMA JESENICE Solata 5,50 din, korenček 3,50 din, slive 9 din, jabolka 6,80 din, pomaranče 6 din, limone 8,50 din, česen 21 din, čebula 4,50 din, fižol 7,50 do 15 din, kaša 6,50 din, koruzna moka 2,47 din, jajčka 1 do 1,15 din, surovo maslo 28 do 35 din, smetana 11,50 din, orehi 66,50 din, klobase 5,30 din, skuta 9,10 din, sladko zelje 2,80 din, kislo zelje 4,40 din, kisla repa 3,30 din, cve-tača 7 din, krompir 2,50 din KRANJ Solata 6 din, špinača 12 din, korenček 6 din, slive 8 din, jabolka 6 din, pomaranče 7 din, limone 10 din, česen 18 din, čebula 5 din, fižol 8 do 10 din, pesa 5 din, kaša 9 do 10 din, žganje 25 do 28 din, med 25 din, kokoši 50 din, očiščene 28 do 30 din, ajdova moka 8 din, kotu/na moka 4 din, jajčka 1 do 1,20 din, surovo maslo 18 do 20 din, smetana 16 din, orehi 80 din, klobase 12 din, skuta 8 do 9 din, sladko zelje 3 din, kislo zelje 6 din, kisla repa 5 dih, cvetača 10 do 12 din, krompir 2 din TRŽIČ Solata 6,40 do 7 din, korenček 8 din, slive 10 din, jabolka 7 din, pomaranče 7 din, limone 10 din, česen 25 din, čebula 7 din, fižol 1,20 din, pesa .5 din, kaša 9 din, banane 7 din, peteršilj 8 din, ajdova moka 8 din, jajčka 1,20 din, surovo maslo 35 din, smetana 3,50 din, orehi 20 din, jedrca 70 din, sladko zelje 6 din, kislo zelje 6,50 din, kisla repa 5 din, zelena 8 din, krompir 2 din. Nosan Alojzij in Umnik Marija, Kajzer Marjan in Černič Irena V ŠKOFJI LOKI V TRŽIČU V KRANJU Kikelj Ciril, roj. 1924, Podgoršek Primož, roj. 1903, Novak Marija, roj. 1892, Loboda Franc, roj. 1903, Kozjek Frančiška, roj. 1890, Dacar (m.) roj. 1973, Ahčin Lucija, roj. 1914, Česen Frančiška, roj. 1896, Pušavec Helena, roj. 1894, Okorn Ivana, roj. 1891 V ŠKOFJI LOKI Mrak Jernej, roj. 1903 V TRŽIČU Ahačič Alojzija, roj. 1904, Cundiič Frančiška, roj. 1899 Drevi vasovanje na Lancovem Moški pevski zbor Vihar* nik je sekcija DPD Svoboda Rudi Jedretič iz Ribnega pri Bledu. Drevi bo ta zbor pod vodstvom Staneta Naglica imel koncert v kulturnem domu na Lancovem. Vendar to ne bo koncert v pravem pomenu besede, marveč koncert z vasovanjem. Zbor je že imel nekaj takšnih nastopov in vsi so zelo uspeli. Na odru namreč postavijo sceno in potem pod oknom pojevjo dekletu. Čeprav je bilo v zadnjem času v DPD Svoboda Ribno nekaj težav (prišlo je namreč do nekaterih nesoglasij med vodstvom društva in vodstvom zbora), članov zbora to ni potilo. Sklenili so, da bodo še naprej vadili in nastopali. Zbor Viharnik, ki ima 15 članov, je bil ustanovljen pred dvema letoma in pol. Ves čas ga uspešno vodi Stane Naglic. Lani in predlanskim je imel ta zbor prek 150 vaj in okrog 50 javnih nastopov. Snemal je tudi že na radiu. Lani med poletno sezono pa je ves čas sodeloval tudi v programu turističnih prireditev na Bledu. A. 2. globus mm 25 jI ^V/1 \mm PODJETJE VARNOST IZPOSTAVA KRANJ razglaša prosta delovna mesta obhodnega nadzornika vratarje — čuvaje za obrat Planika v Breml-ci in za območje Kranja. Pismene ponudbe je treba dostaviti Izpostavi Kranj, Koroška 17. goden nakup pohištva °lo popust od 15. 2. do 31. 3. Prodajalna Titov trg 5 in velika razstava pohištva na Primskovem — Komunalna cona le KRANJ Ugodni kreditni pogoji: polog samo 20 °/o — brez porokov — Brezplačna dostava na dom — NON-STOP tudi ob sobotah popoldne Rodil sc jc 13. februarja 1893 v Formah. Kot kmet, ki mu nikoli ne zmanjka skrbi, bi lahko mirne vesti vse svoje sile posvetil zemlji. Ampak bil jc drugačen. Notranji nemir in zavest, da smo Slovenci čolnič v morju tujcev, čol-nič, ki ga edino sloga in enotnost utegneta obdržati na površju, sta žilavega fanta spremenili v vnetega javnega delavca. Postal je član domače gasilske čete in izobraževalnega društva, dveh takrat najvplivnejših množičnih organizacij. Toda kaj, ko je kmalu zatem izbruhnila prva svetovna vojna. Valentina so nemudoma vtaknili v cesarsko uniformo. Moral bi se pridružiti 17. peš- »Za odločnega človeka ni noben pSot previsok« Kramljanje z Valentinom Dolinarjem, starosto kulturnega življenja pri Sv. Duhu, ki je pred dnevi praznoval 80. rojstni dan 0 Dolinarjevem atu bi težko zapisali, da je star. Za osebe njegovega kova, za možakarje, ki navzlic osmim križem ne znajo izpreči in si privoščiti počitka, ki jih dogajanje okrog sebe še vedno živo zanima, je bolje, če rečemo, da so dolgo na svetu. Nikdar ne prenehajo delati, razmišljati, ustvarjati in iskati pravo pot. Slavljenec Valentin Dolinar je namreč poosebljena vitalnost, je poln nalezljive moči, kakršne danes ne premore niti marsikak štirikrat mlajši sodobnik. polku »kranjskih Janezov«, a nekako je uspel prelisičiti oblasti ter priti k sanitejcem. Kot bolničar, kasneje pa kot pisar in kot navaden vojak, je v štirih burnih letih prehodil pol Evrope, prepotoval Srbijo in Črno goro, prekrižaril Romunijo in zašel celo v Rusijo. Njegovi možgani so tako zvrhani najrazličnejših spominov, da bi napolnili zajetno knjigo, pravi sam. Po vrnitvi v rodne Forme se je priključil prosvetnemu društvu Žabnica. Nastopil je v številnih gledaliških igrah ter obenem izdatno pomagal pri vseh akcijah, ki so zadevale vas. Ni mu bilo mar časa in naporov, vloženih v pro-svelljevanje ljudi. Pozneje, kot novopečeni prebivalec Sv. Duha, je z enako mero zavzetosti razdajal moči v prid skupnosti. »/.al smo med zadnjo vojno morali izpreči«, glasno razmišlja Valentin. »Policijske ure, strah in malodušje so popolnoma zavrli aktivnost ter nam ubili voljo. Ampak nisem se vdal. Saj vendar ni mogoče prekrižanih rok gledati, kako te nekdo tretji podjarmlja in tlači! Prezidal sem zadnji trakt hiše in v njem uredil bunker. Vhod je bil s strehe. Partizani so noter namestili radio. Tolpa belogardistov je nekoč pretaknila stavbo od vrha do tal, vendar nI našla vrat, skritih pod zalogo fižola in ajde. Pravza- prav smo zanje vedeli le štirje,« je zadovoljno pripovedoval naš sobesednik. Potlej, prvo leto svobode, so razne aktivnosti zaživele s podvojeno silo. Ljudstvo je skušalo nadoknaditi zamujeno, zaceliti rane ter pozabiti na mračne dni nemške strahovlade. »Državljanom, zlasti mladini, moramo omogočiti zdravo izživljanje, sem sklenil in jel prepričevati občane, da bi postavili kulturni dom. Sprva me niso poslušali, a sčasoma je zmeraj več posameznikov podpiralo moj predlog. In smo užugali. Če nekaj zares hočeš, če vztrajaš, ni nobena ovira, noben plot previsok,« je pribil Tine. On ter še trojica vaščanov — Peter Kajzer, Janez Poren-ta in Peter Porcnta — so tvorili dušo gradbenega odbora. Dolinar je v zidavo vložil 1700 udarniških ur, ostali pa nič dosti manj. Veliko domačij je sodelovalo. Načrt so naredili v Kranju in dasi je nevoščljiva »konkurenca« menila, da iz projekta ne bo nič, da bosta naglo rastoče stene požrla plevel in trava, so jeseni 1946 v novem poslop- ju priredili prvo predstav0. Manjkal je sicer strop "j gradbenega materiala se ZW pa ni dobilo — ampak ode in dvorana sta bila nared. »Koliko je stalo? Ja, ne pfe" več. Niti šeststotlh dinarjev' prispevka virmaških gasilcev* nismo do kraja potrošili;* razlaga Dolinar. Danes j častni član upravnega odlH)|3 KUD Ivan Cankar. čeprav levji delež bremen že pre£*J let nosijo mlajši, vseeno zaide mednje in jim kaj sve* tuje, predlaga. »Ne bi rad, da bi posejano seme zamrlo, zato budno spremlja njihova prizadevanja. Dobro delajo, ni kaj!* je jubilant pomenljivo pO** mal predse. I. Guzclj Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO P 0 D J E T J E KRANJ IZDELUJE NAČRTE T* STANOVANJSKE HIS» IN VSE VRSTE OSTALIH GRADENJ ^OGOVORI O STRAŽI ^a še o Šmartnem, Gašteju, Laborah, Šmarjetni gori in Gorenji Savi * . (13. zapis) je že. da V, 0r obrri tražišča Vor rwv" da se na^ POg°- stražine Še k bIižnji okolici (ali <• ' naJPreJ v Šmartno kateri??rtin' kot PraviJo ne" Petra ^ POtem tja do šcm" luw ~~ gradu in staroslavne granske kapelice. SPET PREŠEREN f ares, v čast si sme ^Šmartno šteti, da varu- Če c 'J6 ^au Pa zanemarja; „ splc1- ^agrob sPloh ve xanjo?) še eno mi p 0 'no ploščo z vklesani-resernovimi verzi. pisai ■*>^v*' kalano vi, sino ze viij L»m ^° v cVIoti predsta-griat tCga nise'm mogel do-JUri.1( °d kod je bil doma ta Betrn 5alan' »Pre navijali za Jesenice, diT~ Ug' Pa za Olimpijo. Tega e snio skoraj vsi gledalci •edeii pred TV sprejemniki. Na sporedu je bila tekma med Jesenicami in Olimpijo. Pri nas doma smo vsi dr/ali pesti ter navijali za Jesenice. Sreča nam ni bila naklonjena. Pesti so bile zaman. Tekma se je pričela. Prva tretjina je mimo. Najprej so A vendar je naše življenje lepo V«liko je ljudi na svetu in 7,, •. - j~ 1 j "" • -»----—- fa? ° v razhčnih socialnih tj/'ni«-;rah. Ponekod jim kra-j^0 Življenje vojne grozote, Nu*e*°d Pa trpijo pomanjka- hjj^rajino Vietnama vedno sii?Va pretresajo izbruhi j€ vl°nosnih krogel, čeprav Sn /e bil podpisan mirovni ^°1;'zum. Ljudje so živeli in k "vijo v stalnem strahu, Sc 73 košček svoje u "Je in pravico. Vendar pa °° ti s,Ja]0 tndi zanje dokončno poji"." sonce, in na ustnicah b-oi ^° /a'kTral smehljaj. Svo-' ll|d bodo, nihče ne bo uka-sami si bodo krojili pra- šna majhna vas v Afriki, ne poznajo sreče. Živijo v pomanjkanju srečni, čeprav včasih le, za trenutek. Meni ni treba prositi za kruh, ni se mi treba bati, kdaj mi bodo odpeljali mamico in očka v izgnanstvo. Živim v miru in moje žh ljenje je lepo, ker ne tirnim pomanjkanja. Valentin Erjavec, 7. d r. osn. šole Matije Valjavca, Preddvor vodili Jeseničani kar s štirimi goli prednosti. Bilo je 1:5 za Jesenice. Tudi v drugi tretjini so nekaj časa vodili Jeseničani. Toda Olimpija jih je prehitela oziroma izenačila, Potekala je tretja tretjina. Tedaj je bilo zelo napeto. Se je vodila Olimpija z enim golom prednosti. Bilo je 7:6 za Olimpijo. Bolj in bolj se je bližalo h koncu, tekma pa je postala vedno bolj in bolj razburljiva. Zmagala je Olimpija z enim golom prednosti pred Jesenicami, Čeprav so Jesenice izgubile, še naprej navijam in tudi drugi moji prijatelji za Jesenice. Druga tekma pa bo 24. februarja 1973. Upajmo, da bo Jeseničanom naklonjeno več sreče. Dragica Rehberger, 7. c r. osn. šole Matije Valjavca, Preddvor tli in odločali o vsem. udi drugod, morda kak- Najdražji novinar Najbrž poznate dela ^ttriškega pisatelja Erne-JjJ Hemingwaya (1898— . 611 npr. Starec in mOT> '.e< Komu zvoni itd. Bil {e tudi novinar. Tako mu g ameriška revija SpprtS t 'Us'trated za prispevek z 9l*°borb plačala 30XXX) do-.'"'''r. Prispevek ie imel se iz želodca prične Migati zoprna kislina in nas žgečkati in Peči v grlu ali pa ko smo do modric pretraženi, pomislimo na skodelico dobrega Vročega zeliščnega čaja, ki že s svojo to-Ploto, tako se vsaj zdi, zdravi in dobro de. Včasih, še preden je posegla kemija v 2c>ravilstvo, so se ljudje zdravili samo z 2elrni. Kar je res, je res. Z zdravilnimi rastlinami dovajamo telesu dragocene Snovi, telo krepimo in napravi j amo bolj .dporno, čistimo kri, razsluzujemo organe jn moremo ozdraviti mnoge bolezni in bo- čine, če jih pravilno in seveda ob pravem casu uporabljamo. . Beograjski institut BILJNA APOTEKA ]e za nas pripravil bogato izbiro vseh čajev, ki vsak nekaj pozdravi. Prav zares za Yfe hi proti vsemu so ti čaji. Med temi katlieami bo našel pravi čaj tisti, ki mu nagaja sladkorna, pa bi rad zbijal slad-*°r. pa tisti, ki ga muči žolč, pa tisti, ki ma vnetje grla in mandeljnov ali želodčne ^•uznice, ledvic, jeter, mehurja, debelega Crevesa, do hemeroidov. Pa še proti ledvič- nim kamnom, proti slabokrvnosti, za zdravljenje srčne in bronhialne astme. Zase bo dobil pravo mešanico rož tisti, ki ima čir na želodcu in tisti, ki se mu močno znoje noge. Apetit boste lahko izboljšali, če boste hoteli in lasje se vam bodo popravili, da ne bodo več izpadali in prhljaj bo odstranjen. Pubertctniki, ki se zdaj nemočni bore proti trdovratnim aknam, bodo v posebnem čaju našli pomoč. Pa še proti nespečnosti in za otroke, da ne bodo več jezili mamic z močenjem posteljic, pa proti migreni, da celo proti revmatizmu. Ce smo utrujeni in razburjeni, lahko namesto da si pripravljamo kostanjevo kopel, popijemo poseben čaj za pomiritev. Res, prav vsi čaji so tu navzoči, tudi tisti, danes tako aktualni čaj za huj-šanjc. Zares bogata izbira zdravilnih rož vam je tokrat ponuđena v GLOBUSU. čaje kuhajte točno po priloženih navodilih, kajti če kakšne zeli kuhate predolgo, v navodilih pa piše, da je treba rastlino le opariti, se lahko zgodi, da se iz nje izlužijo tudi zdravju škodljive snovi. Sicer pa, pridite, izbirati in svetovati vam bodo pomagale prijazne prodajalke v oddelku drogerija KOKRA v Globusu. PSIHIATRIČNA BOLNICA Begunje na Gorenjskem razglaša prosti delovni mesti 1. vodje vrta 2. medicinske sestre Poleg splošnih pogojev morajo imeti kandidati: pod L: štiriletno šolo za kmetijske tehnike; pod 2.: štiriletno šolo za zdravstvene delavce. Poskusno delo je 4 mesece. Rok za prijave jc do vštetega 24. februarja. KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ Obrat komercialni servis prodaja v svojem skladišču Cesta JLA št. 1 (bivši Bekse]): krmila za kokoši (briketi) krmila za krave molznice koruzo pšenico Cene konkurenčne! Se priporočamo vsem kmetovalcem ČEVLJARNA RATITOVEC Železniki objavlja prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. stroj za navlačenje konic 2. grelni aparat Prodaja bo v ponedeljek od 6. do 10. ure v prosto lih podjetja. Prodajalna Alpina Kranj sprejme 1 prodajalca ali nekvalificiranega delavca. Ponudbe je treba poslati na Alpino, Kranj. Dopisna delavska univerza Ljubljana vpisuje do 5. marca 1973 v OSNOVNO ŠOLO za odrasle (5., 6., 7. in 8. razred) Pouk je enkrat do dvakrat tedensko. Za večje skupine organiziramo seminar v delovni organizaciji. VPISOVANJE je na Dopisni delavski univerzi Ljubljana, Parmova 39, telefon 312-133, vsak dan razen L, 3. in 4. sobote v mesecu, dopoldne od 7. do 14.30 in v torek popoldne do 18. ure. Zahtevajte prospekt; svoj naslov napišite s tiskanimi črkami. Za prospekt in navodila pošljite znamko v vrednosti 3 din; / mali oglasi prodam Prodam levi ŠTEDILNIK gorenje na trda goriva. Draga 6, Medvode 777 Prodam dvobrazdni PLUG obračalnik in suhe hrastove PLOHE. Hacin, Češnjevek 21, Cerklje 778 Prodam PRAŠIČA za zakol. Trboje 58 779 Prodam suha hrastova DRVA in suhe BUTARE. Srednja vas 36, Šenčur 780 Prodam dva PRAŠIČA za zakol, težka od 100 do 120 kilogramov. Kranj, Ručigaje-va 1 781 Prodam JEDILNICO living in MOPED. Voglje 117 782 Prodam šest let staro črno KOBILO, težko 600 kg v 11. mesecu brejo. Martin Lokar, Daljnje Kar tel j evo 21 pri No. vem mestu, 68216 Mirna Peč 783 Prodam dva mesnata PRAŠIČA. Voklo 44, Šenčur 784 Zastonj oddam dve mladi PSIČKI volkulji. Fr. Konje-dič, Delavska 39, Kranj 785 Zelo ugodno prodam odlično ohranjeno, še skoraj novo trajno žarečo PEČ (uvožena). Poizve se pri Rozmanu, Kranj. Kajuhova 15 786 Prodam KAVČ, dva NASLANJAČA in ZASTAVO 750, letnik 1968. Majer Dušan, Ljubljanska 1, Kranj 787 Prodam dvoosno 16-oolsiko PRIKOLICO kiiper. Otorepec Zdenc, Dragomelj 23, Domžale 788 Prodam enobrazdni obračalni plug za staver aH fer-gusen. Meglic Jože, Grahov-še H pri Tržiču 789 Prodam POHIŠTVO za dnevno sobo, garderobno in [knjižno omaro, kavč, naslanjače in mizico. Hrastjc 130, Kranj 790 Prodam motorno SLAMO-REZNICO in pet let stairo krotko KOBILO aili zamenjam za starejšo. Čirče 24, Kranj 791 Prodam motorno SLAMO-REZNICO. Mlaka 13, Kranj 792 Prodam KRAVO sivko ali po izbiri. Kokrica, Pokopališka 28 793 Prodam KRAVO in tri TELIČKE, težke po 280 kg. Za-poge 11, Vodice 794 Ugodno prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK. Bajec, Brilof 91, Kranj 795 Prodam litoželezno BANJO 175 cm, elektro VARILNI APARAT, 220 in 380, ELEKTROMOTOR in kombiniran OTROŠKI VOZIČEK. Valjav-čeva 19, Kranj 796 Prodam 3 m PLOHOV in BARAKO 5x3 m. Kumljfltnc Stane, Predodje 1, Kranj Prodam KRAVO po izbiri. Podbrezjč 110, Duplje 798 Prodam kuhinjsko KREDENCO. Đorđevič Marija, škofjeloška 19/1, Kranj 799 Prodam trajno žarečo PEČ emo 5. Gorenja vas 42, Roteče 800 Prodam 400 kosov STREŠNE OPEKE vinkovci in 30 kv. metrov stenskih obtožnih PLOŠČ (svetla češnja). Cerklje 149 801 Ugodno prodam eksMuzi-ven načrt atrijske hiše. Cena po dogovoru. M. J., Zabrez-nica 47, 64274 Žirovnica 802 Prodam okrog 450 kg težkega plemenskega VOLA. Podbre/.je 121, Duplje 803 Prodam nov ŠTEDILNIK gorenje na trda goriva. Pra-protna Polica 8, Cerklje 827 Ugodno prodam 70 kg industrijske VOLNE. Zg. Brnik 12, Cerklje 828 Prodam do 100 kg težkega PRAŠIČA. Šmartno 11, Cerklje 829 Prodam skoraj novo KOSILNICO mertdlj za zetor. Sp. Brnik 25, Cerklje 830 Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA za zakol. Zalog 43, Cerklje 831 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Zg. Brnik 70, Cerklje 832 Prodam 2000 kg REPE za krmo. Lahovče 57, Cerklje 833 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Pozeni.k 4, Cerklje 834 Prodam eno leto staro TE-LICO in PRAŠIČA za zakol. Šmartno 15, Cerklje 835 Prodam avtomatski eno-vrstni SADILEC za krompir, ŠKROPILNICO potrebno malo popravila in filfargeret — vse za konjsko, vprego. Zalog 42, Cerklje 836 Zamenjam KRAVO za zakol za brejo ali po teletu. Grad 25, Cerklje '837 Prodam sedem mesecev brejo KRAVO, Cešnjevok 8, Cerklje 838 Prodam KRAVO ali zamenjam za SLAMOREZNICO. Vrhovnik, Apno 11, Certklje 839 Prodam motorno vprežno KOSILNICO. Lahovče 14, Cerklje 840 Prodam šest tedno stare PRAŠIČKE. PoženJk 15, Cerklje - 841 Prodam TRAKTOR 30 KM, primeren za hribovita področja. Zasavska 41, Kranj 842 Prodam nov TELEVIZOR panorama vega in kombiniran ŠTEDILNIK gorenje za vgradnjo, Pa jer jeva 12, Šenčur, telefon 72-812 843 Predam avstrijski globok OTROŠKI VOZIČEK rjave barv:?. Avsec Ivan, Potočc 27, Preddvor. 844 Prodam dve dobri KRAVI tik pred teliitvijo. Žirovnica 17 845 Prodam štiridelne tralktor-stke BRANE. Žirovnica 57 Ugodno prodam sodobno KUHINJSKO POHIŠTVO. Naslov v oglasnem oddelku ali na telefon 70-440 847 Prodam kompletno SPALNICO POMIVALNO KORITO, 65-litrski HLADILNIK hi-mo in razne dede POHIŠTVA. Naslov v oglasnem oddelku Piodatm BETONSKO ŽELEZO premera 8 mm in BETONSKE MREŽE. Naslov v oglasnem oddelku 849 Prodam tri navadne HARMONIKE in.dve TELEVIZIJI. Pavič Alojz, šorlijeva 16, Kranj 850 Zelo poceni prodam super PLINSKO PEČ in trajno žarečo PEČ — obe v garanciji. Pristav Bogdan, Vrba 18 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Luže 12, Šenčur Prodam od tri do sedem mesecev stare BIKE siimen-talce in zamenjam hlevski GNOJ za SENO. Sp. Brnik 70, Cerklje 853 Prodam KONJA, sposobnega za vsa dela. Cena je ugodna. Garfner, Studor 3, Bohinj Prodam PEČ na olje EMO 6. Jenčič, škofja Loka, Mestni trg 39 863 Prodam PLINSKO PEČ su-per-ser elra še v garanciji. Bernik, Pungart 14, Škofja Loka 864 kupim Kupim dobro ohrajeno CENTRIFUGO. Naslov v oglasnem oddelku 804 Kupim dobro ohranjen HARMONIJ. Naslov v oglasnem oddelku 805 Od najboljšega izdelovalca kupim 3500 kosov STREŠNIKOV (folc). Ponudbe poslati pod »julij 1973« 806 Kupim 1 m novih DESK in 1 m rabljenih 25 mm. Naslov v oglasnem oddelku 855 Kupim okrog 150 kg težkega mesnatega PRAŠIČA za zakol. Karal Babnik, Gorenja vas, Reteče 51 856 vozila Prodam PEUGEOT 204, letnik 1967. Meglic Stanislav, Sebcnje 21, Tržič 763 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969. Ogled v soboto, 17. februarja od 11. do 17. ure. Brezje 67 767 ŠKODO 100 Š, letnik 1970 prodam za 19.000 dni v gotovini ali 10.000 din v čeku in 10.000 din v gotovini. Informacije vsak dan od 16. do 17. ure. Petclinšok Ivo, Kranj, Valjavčeva 11 768 Prodam MOPED T-12. Proj Mato, Pevno 8, Škofja Loka 769 Karamboliran VVARTBURG prodam, letnik 1971. Srednja Dobrava 18, Kropa 770 Prodam nov SPAČEK 2 CV 6, karamboliran. Ogled popoldne. Oslerman Jurij, Kranj, Ulica 31. divizije 56 771 Prodam karambolirano ZASTAVO 1300, letnik 1970. Ogled vsako nedeljo dopoldne. Znidaršič Jože, Ročevni-ca 46, Tržič 811 Prodam FIAT 1300 ali *J menjam za manjši avto fla**" ko karamboliran). Gmajnic* 30 d, Komenda ' Prodam FIAT 850, letn* 1969. Britof 83, Kranj M Prodam avto NSU 1200, letnik oktober 1971, prevoženih 14.000km. Poizve se popoldne. Lučič Branko, Pristava °9a' Tržič «14 Prodam karamboliran FlA^ 750, letnik 1972. Kušar, Draga 6, Medvode ^ Prodam FIAT 750, letn* 1964- Huje 9, Kranj 8tJ Prodam osebni avto VW ali zamenjam za fiat 750. Ga-letova 5, Kokrica &° Prodam avto VVV 1300, voženih 87.000 km. Zg. Bf* niik 79 858 zaposlitve Zaposlim delavko (navijal* ko). Britof 79, Kranj 861 Moški srednjih let opremljeno ali neopremljeno SOBO v Kranju ali bližnji okolici. Plača dobro, za šest mesecev naprej. Naslov ^ oglasnem oddelku 76» Prodam STANOVANJE («-sobe in kuhinja) na Jesenicah« Cankarjev bataljon 6 pri L3" sanu I. nadstropje ali gostil' na Dalmacija. Poizve se vsak dan od 15. do 18. ure 81? Prodam enosobno STANOVANJE s pritiklinami in VJj tom. Ponudbe poslati p<*j »Orehek« 81» Zahvala Ob smrti moje drage mame, tete in svakinje Francke Cundrič se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izrazili sožalje, jo spremili na zadnji poti, z nami sočustvovali ter ji podarili vence. Posebno se zahvaljujemo zdravniku dr. Andreju Robiču za dolgoletno zdravljenje, zdravniškemu in strežnemu osebju bolnice Golnik, č. duhovščini za pogrebni obred, sostanovalcem, posebno družini Ahačič in vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. žalujoči: hčerka in drugo sorodstvo Tržič, Duplje, Škofja Loka, 14. februarja 1973 J" Zahvala Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice, sestre in tete Ane Burgar roj. sajovic sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, ji darovali toliko cvetja, nam izrekli pismeno ali ustno sožalje. Zahvaljujemo se dr. Notarjevi za dolgoletno zdravljenje, dr. Bohinjcu in vsem ostalim zdravnikom ter osebju"hematološkega oddelka Kliničnega centra v Ljubljani. Posebna zahvala č. duhovniku za spremstvo, tov. Lavrišu za poslovilne besede ob odprtem grobu, organizaciji ZB in vsem, ki so nam kakorkoli pomagali v teh težkih dneh, iskrena hvala. Žalujoči: hčerke Julka, Fanika in Anica z družinami, brat in sestra ter drugo sorodstvo PodreČa, 15. februarja 1973 GLAS * 21. STRAN Ci Vi eJemIJCno S0B0 oddam Ose 2 Jdljc]i-ia Polivinikiste vreč-djviz-°cnim dedom v Ulici 31. v Ulic^ Prosim, naj jo vrne biia ■ ■ divizije 42, ker ni a m°Ja last 862 kc A in B kategorije v nedeljo, 18. februarja 1973, ob 8. uri v domu AMD 773 V nedeljo, 18. februarja, se začneta nedeljski začotniški (ob 8.30) in nadaljevalni PLESNI TEČAJ (ob 10.30). Vpišete se lahko še v vse ostale tečaje, ki so se šele začeli. Vsako soboto plešemo v nadaljevalnem tečaju tri ure 823 1C « ^bn£1nl?dveHISI:c^ost,,0-njcm 1 K°nifortnim stanova- Z nolrV go niailJšo — obe *»em ,?rta- Naslov v oglas-^ odde„ku 819 8unj U °b cesti blizu Be-Wudh GorenJskem prodam, hektn e Poslati _pod »štirje US1" 859 ZAZIDLJI-bli/ini Tr- VO S0'Prodam Žica 7 UlsCF< v onz.im ir- Tr;.;> Upan. Bistrica 162 pri u 820 hišej1^' ^ *e*» s sv°jo novo zna..m dobro službo želi spo-cl0 3gPoSl<-'no dekle, Slovenko zaraJeL čiste preteklosti Hik Uj ZL'nitve. Franc Podreč- ša Rozman (L. Seljak) 4U'j 3. Lea Jakopič (M. Valjaj 41,2; ml. pionirji: 1. Ma^ Horvat (F. Prešeren) 35,9, Davorin Krničar (M. ^.A vec) 36,7, 3. Igor Mrtial'* (S. Jenko) 38,4; st. pionir":; 1. Polonca Oblak (L. Seli3*' 1:01,9, 2. Špela Trpin (S. #J ko) 1:12,0, 3. Erika šilar ^ Seljak) 1:13,8; st. pionirji 'j Vanjo Brcgar (M. Valjaj 1:03,7, 2. Tomo česen 1:15* 3. Janez Papler (oba L. I jak) 1:16,7; ml. mladinke: j Simona Bajželj (L. SeUjff 1:08,5, 2. Irma Krničar JJ Valjavcc) 1:11,9, 3. Diana možic (S. Žagar) 1:17,6; ^ mladinci: 1. Franc Perdan (*j Seljak) 1:02,2, 2. Mičo M,r (F. Prešeren) 1:02,7, 3. lf.. Šimenc (S. Jenko) 1:1 Jj ekipni vrstni red — učenk ' 1. Lucijan Seljak (Liko^'j Rozman, Oblak, Baj*eU' 3:29,8, 2. France PreSeg 3:57,5; učenci 1. Lucijan ljak (Grašič, Gorjanc, CesjJ Perdan) 3:33,0, 2. Matija V3 ljavec 4:01,2, 3. Simon J<-'|lK 4:13,8. P.Mohorčic Uspeli smučarski tečaji v Kamniku Tudi letošnjo zimo je področni zbor učiteljčv, vaditeljev in trenerjev smučanja kamniškega področja organiziral smučarske tečaje začetne, nadaljevalne in tekmovalne šole smučanja. Tečajev se je udeležilo 210 tečajnikov. Tečaji so bili letos na vseh področjih šol v obč. Kamnik; Nevljah, Mekinjah, Veliki Planini, Tunjicah, Tuhinju in Velikih poljanah. Tečaje je vodilo 5 učiteljev smučanja, 2 vaditelja in 6 vodnikov. Prvič letos poučujejo kamniški učitelji tudi po sodobni metodi poučevanja odraslih začetnikov — GLM metodi. Tečaje je do sedaj uspešno zaključilo 20 tečajnikov. Ker je zanimanje za smučanje izredno veliko in strokovnih kadrov še vedno primanjkuje, je področni zbor tudi letos organiziral tečaj za vaditelje smučanja, ki se ga udeležuje 19 tečajnikov iz Kamnika, Domžal in Mengša. Tečaji so bili zelo uspešni, saj se ni poškodoval niti en tečajnik. Ob zaključku tečaja pa 3 bila tekmovanja po vrsta ' zmagovalci vrst v katcg°f'|j fantov in deklic pa so Pfc'^ skromna priznanja, vsi P? smučarske znake s kan1 škim grbom. y Rezultati — zmagovalci kategoriji fantov: Kos, *t bovšek, Golob, Balantič, grinc, Davič, Vidic, Lah, * , fec, Šimenc, Kvas, PogaJ?' deklice* Golob, G ril j, šavclj, Ogorelc, Bavka, ^ lene, Bal tor, Šetinc, Bi'^'1 Krt, Motnikar, Bec. -s01' 61,^ etr*ek popoldne so ob zaključku šestih letnih sindikalnih športnih iger v Kranju najboljih P°Sa»neznikom in ekipam podelili priznanja. Na sliki: V balinanju je bila najboljša ekipa 'kalne organizacije v Tekstilindusu. — Foto: F. Perdan Zaključek letnih sindikalnih iger gani » - iz 46 smdika,nih or-U0 aci.i. 8 tekmovalnih pa- član Plck 840 tekmovalcev, izb; V sindikata' vključno z l00o"nim^ tekmovanJi pa prek tnlta*e^movaIcev — to Je re" sin,m lanskih šestih jalnih športnih ranju. letnih iger v fomi5 Je Tako kot vse prejs-tudi te organizirala s, 1SlJa za šport pri občin-L'm sindikalnem svetu. V četrtek popoldne je bila v delavskem domu v Kranju zaključna slovesnost. Ugotovili so, da sindikalne športne igre iz leta v leto v kranjski občini postajajo številnejše tako po udeležbi kot po tekmovalnih panogah. Prav zato bodo v prihodnje tovrstno dejavnost še bolj razvijali. Prav v vseh sindikalnih organizacijah v občini bodo Moška plavalna reprezentanca Kuvaita v Kranju zimski bazen v Kranju 7° v torek prizorišče za- 7^'vega plavalnega sreča. Pomerili se bosta Namreč reprezentanci Tri-^'ava in plavalne moške ^Prezentance Kuvaita, ki je tokrat na gostovanju po Sloveniji. Le-ta sodi v okvir priprav kuvaitske reprezentance za bližnje vse-afriške igre. Start prvega obračuna bo ob 17.30. —dh Danes na naših MaUcJi ta SODOta in nedelja t6K v znamenju smučarskih Se*movanj. Na Starem vrhu Pot Za naJbo]jša mesta eSovali starejši in mlajši PtO; ntrji ter pionirke na ain0«11 evT°Pskern kriteriju v bi?Klh disciplinah. V Gorjah V klasičnih disciplinah zavne naslove nastopili Ji v vseh konkurencah. Za di ii Log^ takale! pa se bodo v Mlad u tCu borili za državne na e- Sankači bodo imeli re- l>ub Ski d h ii '•ško prvenstvo pod Me- *'•)<>, medtem ko bodo alp- tekmovalci startali za fVne naslove v Mavrovih anih. STARl VRH — Danes ob l,ri start pionirjev in pio- in jutri smučiščih nirk v veleslalomu na prvem evropskem kriteriju v alpskem smučanju. Nadaljevanje v nedeljo v slalomu ob 9.30. GORJE — 9. uri start pionirjev in pionirk na državnem prvenstvu v smučarskih tekih. Nadaljevanje v nedeljo ob 9. uri s štafetnimi teki. JESENICE — Ob 8,30 start članov in članic ter mladincev in mladink za republiške naslove na naravnih prograh v sankanju. BESN1CA — Danes ob 9,30 meddruštvena skakalna tekma za starejše in mlajše pionirje na 25-metrski skakalnici. Tekma velja za kategorizacijo ter za občinsko prvenstvo Kranja. -dh skušali ustanoviti odbore oziroma komisije za šport. Naloga le-tch pa bo, da razvijajo športno dejavnost in trim. Na slovesnosti so podelili priznanja najboljšim ekipam in posameznikom. Poglejmo najboljše posameznike in ekipe v posameznih panogah. Mali nogomet (Sava, Ibi, Tekstilindus), tenis (Marjan Senjak, Iskra, Mitja Kavčič, Vodovod, Aleš Danilo, Iskra), namizni tenis (Zoran Ramovš, Boris Kerštajn, Stane Tadi-na, vsi Iskra, ekipno: Iskra, Cestno podjetje, Elektro), kegljanje (moški ekipno: Merkur, Creina, Tekstilindus, ženske: Milena Ivanetič in Zlata Mihelič, obe Iskra, Zvonka De/man, Merkur, ekipno: Iskra, Merkur, Elektro), streljanje (Pavel Žagar, IBI, Karlo Kmetic, Iskra, Brane Dežman, IBI, ekipno: 1B1, Iskra, Cestno podjetje), odbojka (Iskra, Elektro, osnovna šola Preddvor), šah (Ivan Jovič, UJV, Vlasto Ber-toncelj, Sava, Drago Lazar, Živila, ekipno: Sava, Tekstilindus, Iskra), balinanje (Tekstilindus, Iskra, Cestno podjetje). A. Ž. Mesečni hrzoturnir v Lescah Šahisti šahovskega društva v Lescah so prejšnji teden odigrati mesečni brz.oturnir v šahovskih prostorih družbenega centra. Na turnirju je sodelovalo 17 šahistov. Vrstni red: Mali, Prestrl, Sterle, Pe-tretič, Šiftar, Šorli, Perovič itd. T. S. V. mednarodni rokometni četveroboj v hali Tivoli Zlati in srebrni repre-zentantje v Ljubljani »Josip Milkovič, 108-kratni državni reprezentant v enajstih letih, bo na V. mednarodnem rokometnem četveroboju reprezentanc CSSR, Danske, ZRN in Jugoslavije trener našega zlatega moštva z lanskih olimpijskih iger v Miinchnu,« sta dejala na torkovi tiskovni konferenci predsednik rokometne zveze Jugoslavije Peter Bucu in zvezni kapetan Janez Snoj. Ob organizaciji delavcev rokometne zveze Slovenije se bodo od 23. do 25. marca v hali Tivoli predstavile najboljše reprezentance. Hala Tivoli je bila organizatorica I. četveroboja. Zaradi odiične organizacije in pogojev, ki so jih imeli naši reprezentantje pred odhodom na olimpijske igre v Miinchen, se je rokometna zveza Jugoslavije odločila, da naj bo ponovni četveroboj v tem ambientu. Vsekakor je to veliko zaupanje rokometnim delavcem v Sloveniji, saj vemo, da se zvezni kapetan Snoj nerad odloči za mesto tako pomembne prireditve. Kot zanimivost vam lahko navedemo, da je za turnir zlate in srebrne kolajne zadnjih letnih olimpijskih iger veliko zanimanje, saj so ljubitelji rokometa že dober mesec pred startom rezervirali za milijon din vstopnic. Od tega je kar 50 ljubiteljev iz Kopra. Zanimivo je, da Gorenjci organizacijskemu odboru, ki je med najboljšimi v Sloveniji, še do danes ne kažejo nobenega zanimanja za to prirediiev. Vse reprezentance bodo bivale v novem Transturi-stovem hotelu v škofji Loki in sc s tem vključile ,v praznovanje tisočletnice Loke. Dosedanje prijave sedme sile kažejo, da je tudi med poročevalci izredno zanimanje. Reprezentance sodelujočih CSSR, Danske, ZRN so za ta turnir prijavile kar 27 novinarjev. Prvič v vseh 92 prireditvah, ki so bile v hali Tivoli, je svoj delež prispevala tudi ona. Za najboljšega igralca oziroma za najboljšega vratarja bo žirija, ki jo sestavljajo Reno Vinek, Cveto Pavčič, Vinko Kašnar, Vlado šlamberger in Miklavž Sever, podelila zlati obesek hale Tivoli. Leta bo vreden 1000 din. -dh Pokal Ribnikarju TVD Partizan iz Dupelj je je organiziral pred dnevi društveno tekmovanje v smučarskih skokih na 25-metrski skakalnici v Dupljah. Med pionirji je zmagal Tone Fen-dc pred Bojanom Joštom ter Bojanom Bajžljem. Mladinci in člani pa so tekmovali skupaj. Zmagal je Janez Rilmi-kar, ki je dosegel najdaljši skok 20,5 metra, drugi je bil Bojan Klančnik, tretji pa Simon Rozman. Prehodni pokal jc tako že drugič zapored osvojil Janez Ribnikar. J. K. Namiznoteniško prvenstvo SFRJ za mladinke Med favoriti Proleter, Mladost in Olimpija števamo igralke Proleter-ja, Mladosti in Maratona ter Olimpije. Prednost imajo vsekakor predstavnice ljubljanske Olimpije, ki bodo s Kalanovo in Verstovškovo predstavlja, le resno oviro za vse ostale nasprotnice. Domačinke, ki bodo nastopile v najmočnejši postavi, se bodo borile, da obdržijo peto mesto z lanskega prvenstva. Vsekakor pa jim želimo, da bi pred domačimi ljubitelji namiznega tenisa uspele doseči še boljše mesto. Igralni čas: danes ob 9. uri 1. kolo, jutri ob 8. uri nadaljevanje. Vsi ljubitelji namiznega tenisa vabljeni. —dh Namiznoteniški klub Triglav bo pod pokroviteljstvom občinske konference ZMS Kranj danes in jutri organizator ekipnega državnega prvenstva za mladinke. Nastopilo bo deset ekip — Proleter (Čoka), Omladinac (Celarevo), Obilic (Novi Kneževac), Vojvodina (Novi Sad), Mladost In Maraton (oba Zagreb), Fužlnar (Ravne), Semedela (Koper), Olim-pija (Ljubljana) ter domači Triglav. V telovadnici osnovne šole Franceta Prešerna se bo torej zbrala vsa elita mladinskih namiznoteni-ških igralk. Med favorite za prvo mesto lahko pri- SOBOTA - 17. februaria 1973 pozi! uro in talko glede vpisovanja denarja na hranil ne knjižice pa tudi glede dvigov riii nobenih težav.« Kranjska podružnica Ljubljanske banke / enotami po Gorenjskem je znana po tem, da je v zadnjih letih močno raizviilu različne oblike varčevanja. Ena taksnih je tudi izplačevanje mesečnih osebnih dohodkov na hranilne knjižice: Trenutno že pivlk 30 'odstol l.ov vseb/zaposlenih na območju kranjske podružnice prejema del mesečnih osebnih dohodkov na hranilne knjižice. V kranjski občini sta med večjimi delovnimi organizacijami, ki Sta se že zelo kmalu odločili za takšno obliko izplačevanja osebnih dohodkov in hkrati ludi varčevanja, Iskra in Sava. Kaj menijo o tovrstnem varčevanju, smo po-prašali tri zaposlene v omenjenih dveh kolektivih. MIRO GOGALA, (1922) iz Kranja, vodja računovodstva v Iskri: »V Iskri smo se odločili za izplačevanje osebnih dohodkov na hranilne knjižice julija lani. Več vzrokov nas je vodilo k temu, glavni pa so bili zagotovljen denar za osebne dohodke zaposlenih, stabilizacija in s tem v zvezi tudi boljše finančno poslovanje. Doslej smo zaposlenim v iskri na hranilne knjižice izplačali blizu 10 milijonov novih dinarjev. Ker smo tovrstni način izplačevanja osebnih dohodkov tudi organizacijsko uredili (vse podatke namreč obdelujemo meha-nografsko) in odpravili napake, so zaposleni zadovoljni. V tovarni ima banka tudi posebne oks- MARJETA PETERNEL, (1942) iz Kranja, ekspedi torka pošte v Iskri: »Zelo sem zadovoljna z Izplačevanjem tlela osebnega dohodka na hranilna knjižico. V Jelovici Škaf j a Loika, kjer je zaposilen mož, imajo tudi tako urejeno. Čeprav je mož že pred tem redno varčeva.1, meni to ni uspelo. Zdaj pa ob koncu meseca le prihranim kak dinar. Saj veste, kalko .jc, čeprav de nar s hranilne knjižice lahko vzameš kadar koli m kjer koli (na banki ali na poŠti), nekaj dni pred izplačilom včasih vseeno raje malice premisliš i/i pustiš denar na hranilni knj ižici.« JOŽE KEPIC, (1935) iz Cerkelj, vratar v 'Savi Kranj: »Ko smo se v naši tovarni • odločali za takšno obliko izplačevanja mesečnega zaslužka, sem bil takoj za to. Res je, da so nekateri imeli na začetku pomisleke in morda tudi kanček nezaupanja, toda danes sem prepričan, da so redki, ki sc s tom ne strinjajo. Ne le, da s tem pomagamo podjetju. Vsakdo laže tudi kaj prihrani. Ce ne drugega tudi obresti nekaj pomenijo.« A. žalar Prispevki za opremo vrtcev Svet za otroško varstvo Kranj in Vzgojno varstveni zavod Kranj sta naslovila na 46 kranjskih podjetij decembra lani prošnjo, naj bi delovne organizacije sredstva, ki so jih namenile za novoletne čestitke, darovali za nakup vzgojnih pripomočkov, igrač in drobnega inventarja za na novo zgrajene vrtce v Kranju. Za prispevek se je odločilo U delovnih organizacij: Občinski sindikalni svet Kranj (5000 din), Planika Kranj (4000 din), Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj (3000 din), Živila Kranj (2000 din), Gorenjska oblačila Kranj (2000 din), Sava Kranj (1000 din), Servisno podjetje Kranj (1000 din), Konfekcija Triglav Kranj (500 din), Obrtno podjetje Cerklje (500 din), Ptt Kranj (500 din) in Kokra Kranj (500 din). Za opremo novih vrtcev so omenjena podjetja prispevala skupaj 20.000 din. Uspešno sodelovanje Pionirji, člani pionirskega odreda Alojz Rakovec na osnovni šoli Ovsiše že vrsto let sodelujejo s krajevno organizacijo zveze združenj borcev NOV Podnart. Pionirji na spominska obeležja padlim borcem ki jih je v Podnartu in okolici sedem, redno nosijo cvetje. Vsako leto za dan žena pa povabijo v šolo partizanske matere. Razen tega odred skrbi, da si vsak pionir ogleda begunjski muzej, obišče spominska obeležja na Jelovici in druge partizanske kraje. C. R. Plina še vedno manjka Minuli četrtek je bil 13. dan po vrsti, ko v kranjskem skladišču oziroma prodajalni plina Ljubljanske plinarne niso imeli na zalogi dovolj 10-kilogramskih jeklenk gospodinjskega plina. Poslovodja prodajalne nam je povedal, da imajo pri tej kranjski prodajalni plina evidentiranih 3500 kupcev iz kranjske občine. Kar precej se jih v zadnjih dneh ni moglo oskrbeti s tem gorivom. In ko smo ga poprašali, koliko časa bo še trajala kriza s pjjnom, nam ni vedel odgovoriti nič točnega. Glavni vzrok za pomanjkanje je premajhna količina surovin. Ce bo kmalu prišla obljubljena količina surovin iz Madžarske, potem lahko pričakujemo, da bo plina vsaj nekaj časa spet dovolj. Trenutno pa ga kranjsko skladišče oziroma prodajalna dobi le nekaj jeklenk. A»2. »Albin Golja je izredno vesten in točen vratar, razen tega pa še odličen telefonist. Tudi potem, ko so se vratarji združili v podjetju Varnost, smo vztrajali, da ostane Albin Golja pri nas,« so povedali v kemičnem obratu kranjskega Tekstilnega centra (nekdanja Zvezda). Tako je 42-letni Albin GOLJA, ki ga predstavljamo danes, neprekinjeno že 25 let vratar v kemičnem obratu Tekstilnega centra. »Vratarski poklic sicer ni tež.ak, vendar je odgovoren. Razsoden, trezen m pozoren niora.š biti na vsakem koraku. Ker sem obenem tudi telefonist, imam služI'0 samo dopoldne. K nam prihajajo ali telefonirajo številni tujci. Dobro bi bilo, če bi znal vsaj en tuj jezik, vendar se vseeno za silo pogovorim . . .« Albin Golja živi s člani kolektiva, čeprav ni njegov član. Pozna vsakogar in vsako malenkost. Velikih skrivnosti zanj ni. F.eto.s so mu povečali tudi osepni dohodek. 845 starih dinarjev ima na uro. Nekaj pa pri-neso še nadure in tako je zaslužek kar soliden. Prej ni bilo tako. Le 658 starih dinarjev je imel na uro in stežka jc zaslužil 120 starih tisočakov mesečno. »Kako dolgo bom še vratar? Kolikor dolgo bom zmogel. Zadovoljen sem.« —jk Na Gorenjske mladih samo Člani komisije za družbeno ekonomske odnose pri republiški konferenc'] /MS so na posvetovanju v Portorožu, ki je bilo v začetku februarja, sklenili, da bodo marca po Sloveniji zbori mladih samoupravljavcev, organizirani za 9 glavnih industrijskih panog. Zbori mladih samoupravljavcev bodo obravnavali uveljavljanje ustavnih dopolnil in dosedanjo vlogo mladinske organizacije pri tem. Zbori mladih samoupravljavcev bodo 10.-in 17. marca. Na Gorenjskem bosta dva zbora m dva zbora upravljavcev mladih samoupravljavcev. Gba bosta v soboto, 17. ni;,rc"c Tovarniška konferenca . v kranjski SAVI bo -skupaj z občinsko konferenco 7-™ Kranj organizirala zbor n"1'3' dih samoupravljavcev za mično industrijo in indust** jo gume, mladinska konfet*? ca jeseniške Železarne ter o 1> činska konferenca ZMS JeS<5] niče pa zbor za črno in b*** vasto metalurgijo. Organi'^ torji obeh zborov bodo pravili tudi kulturni Pr