I LMIIhI, t pit!1,17. dBceitN »Vili. lelo. .Slovenski Narod" velja * LJubljani na dom dostavljen: celo leto naprej pol leta m četrt leta . na mesec . K 24-. 12-. 6--• T upravništvu prejeman: celo leto naprej • 0 • • K 22*— po) » .....H*— četrt leta „ • • • • , 5*50 na mesec - . • • • . 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Urcdnistro: Ksailova ulica si. 5 (v pritličju levo,) telefon it 34. izricati! nedelje ta praznike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vinu, za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Uptavništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati L t d, to Je administrativne stvari ——— Posamezna itevilka velja 10 vinarje*. ■ Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Naroana tlakama" telefon at. 35. »Slovenski Narod' velja po poSfl: za Avslro-Ogrsko: fl za Nemčijo': celo leto skupaj naprej • K 25'— pol leta „ „ • • . 13 — četrt leta m „ . • . 6*50 na mesec - - • • . 230 celo lelo naprej - « • 3\ 03*— za Ameriko in vse druge dežele*51 celo leto naprej • • • „ 3t 35.— Vprašanjem glede inseratov sc naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka* FpravsiStvo (spodaj, dvorišče levo), SnaSlova ulica žt 5, ielelon Naše čete pred Bjelini poljem BOJI NA ČRNOGORSKA TLEH. — NAŠE ČETE PRED BJELIM POLJEM. Dunaj, 16. decembra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: Jugovzhodno bojišče. Naše čete so vrgle včeraj sovražnika tudi jugo - vzhodno od Glibaćev v sotesko Tare. Druge avstro - ogrske čete so dospele v hudih bojih na višine, neposredno severno od Bjelega polja in v pokrajino na pol pota med Ro-zajem in Beranami. Zapadno od Peči se is priče! nasprotnik umikati proti Plavi in Gusfnjem. Število vjetnikov, ki smo ie sDoročili včeraj, se je zvišalo na 90C mož. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin. 16. decembra. (Kor. u.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, dne 16. decembra. Balkansko bojišče. Boji v severni Črni gori so se uspešno nadaljevali. Avstro - ogrske čete stoje blizu Bjelega polja. Vrhovro armadno vodstvo. o FRANCOSKO URADNO POROČILO. 14. decembra. Orijent-ska armada. Umikanje naših čet se nadaljuje v popolnem redu. Bolgarski napad na posamezne dele naših zadnjih čet smo z lahkoto odbili. Vsi deli naše armade so sedaj koncentrirani tokrai grške meie, katere Bolgari še niso prekoračili. Bolgari se bližajo Draču? Berlinski listi poročajo: Londonska --.Morningpost« javlja, da se nahajajo Bolgari le še 24 km od Drača. Umikanje Francozov in Angležev. Haag. 15. decembra. (Kor. ur.) *Daily Telegraph« javlja iz Rima: Po poročilih iz Aten in Soluna so bile četverozvezne čete vržene na nove pozicije. Med 2. in 12. decembrom «o izvršili Bolgari osem napadov, izmed kateri sta bila napad na Angleže pri Dojranu in na Francoze pri Demirkapu najbolj krvava. Pri Stru-mici se je morala 122. francoska divizija boriti z 2 bolgarskima divizijama. Francozi so se s celim svojim *rennm umaknili na drugo obrambeno črto. Solun, ki ga sedaj utrjujejo, je mogoče braniti proti vsem napadom. Nekaj ur so se nahajali Angleži r»ri Dojranu v kritični situ-vaciji. Bili so skoraj popolnoma obkoljeni in le z obupnim napadom se rim ;c nofU rwwtr% one t/, aecemora 1910. ouaft O. In se je računalo po 10 kg za mesec. Tudi so smele na Ogrskem občine, konsumna društva in javni zavodi kupovati moko, tako da je tam lahko za eno osebo dvakrat preskrbljeno. Spričo takih razmer je seveda težko dobiti žito in moko z Ogrskega in morajo pri nas nastati stiske. — Mešano moko bomo zopet dobili, kakor poroča dunajska »Zeit«, koncem januarja ali začetkom februarja. V to svrho bo potrebno, zmleti 4 do 5 milijonov metrskih stotov koruze. V državnem preizku-ševališčnem zavodu za mlinarstvo se delajo sedaj poskusi, ki naj bi omogočili, izločiti iz koruze oljnate snovi, kar bi kakovost koruzne moke znatno zboljšalo. — Pomanjkanje moke se je pojavilo tudi v Gradcu. Mnoge pekarne so bile v četrtek zaprte, druge so izdelale mnogo manj* peciva, tako da že ob pol 9. dopoldne v mestu ni bito dobiti kruha. Darila. Mesto vencev so naslednji »Rdečemu križu« Izročili darila: tvrdka Maver povodom smrti gospe Treven v Idriji, 20 kron; učno osobje učiteljišča povodom smrti gospoda vadniškega učitelja Janeži-ča, 30 K; osobje tvrdke Mencinger je darovalo prebitek pri zbirki za venec za umrlega gospoda Mačeka, 12 K 80 vin. — Podpora potrebnih rodbin vpoklicancev pri preselitvi z Ogrskega v Avstrijo. Vsled odredbe kr. ogrskega domobranskega ministra, se bodo svojci onih ogrskih ali avstrijskih državljanov, ki so vsled mobilizacije odrinili iz ozemlja dežel svete ogrske krone v vojno službovanje, ako so se potem preselili z Ogrskega v Avstrijo, oziroma Bosno in Hercegovino, na njih prošnjo v slučaju upravičenosti v njih prejšnjem rednem bivališču sprejeli v zaznambo ter se jim bo podpora po pošti nakazala. Ako so pa že pred preselitvijo v svojem prebivališču prejemali podporo, ki se jim je vsled preselitve ustavila, se jim bo ustavljena podpora od dneva ustavitve zopet izplačala. — Plačevanje mlatičev z žitom. V nekaterih krajih je navada, da posestniki svojih mlatičev ne plačujejo v denarju temveč z nekim odstotkom omlačenega žita. Pri tem se dogaja, da dobe mlatiči kot svoj zaslužek mnogo več žita kakor ga potrebujejo za svojo lastno potrebo oziroma več kakor je uradno določeno, da ga smejo porabiti na dan. Take posestnike opozarjamo, da so v smislu ministrske naredbe z dne 28. junija 1915, drž. zak. št. 182, kaznivi, če plačujejo svoje mlatiče z žitom, ker ga ne smejo porabiti preko 400 g za osebo na dan. — Morske ribe za delodajalce vojnih vjetnikov. Vojno ministrstvo je nabavilo — da varuje domače meso — večjo množino morskih rib za prehrano vojnih vjetnikov. Ker pa ima večina vojnih vjetnikov hrano pri svojih delodajalcih, se morejo morske ribe le tedaj smotreno vpo- '-•rabljati, če jih delodajalci kupujejo v taboriščih za vojne vietnike. Vsak delodajalec, ki najme več kakor 50 vojnih vjetnikov, se mora zavezati, da bo vsaj dvakrat na teden kupil morske ribe iz zalog v taboriščih vojnih vjetnikov. Dobi jih pa lahko vsak delodajalec, če tudi jih ne najme 50. Poleg vožnine velja: 1. sodček slanikov (približno 500 komadov) 70 K, 2. en meterski stot pole-novke pa 180 K. — Tretja mestna deška ljudska šola je vršila zabijanje žebljev v »Brambni ščit- dne 15. decembra 1915 po končanem šolskem pouku. Udeležili so se zabijanja vsi učenci rega zavoda pod vodstvom svojih učiteljev. Vsakemu učencu se je vročil po zabijanju v spomin na izreden dogodek mali listek z »Bram-benim ščitom«. — Maksimalne cene za petrolej in bencin bodo, kakor se poroča z Dunaja, uvedene prihodnji teden. — V Idriji, kjer ie bil občinski zastop razpuščen, je imenovan za gerenta rudniški svetnik Pirnat, za svetovalce pa katehet Franc Osvald, osip MoŠnjar, Ivan Kavčič in Franc Stravs. — Stenski koledar. V Založbi tiskarne Hinko Sax v Idriji je izšel ličen, okusno prirejen stenski koledar za 1. 1916. — Umrla je v Holzapflovi ulici gospa Katarina Adamič, posest-nica in nadučiteljeva vdova. Cenjeni rodbin? srčno sožalje! Tat vozov. Pričetkom tega meseca je neznan storilec ukradel Jerneju Hribarju, posestniku na Slapu, dvouprežni 200 K vreden voz, ki je stal^ pod kozolcem. Dva dni kasneje pa je bil Andreju Omanu, posestniku in gostilničarju v Vevčah, odpeljan pred hišo stoječi ročni voz. V noči na 9. t. m. je neznani užmovič odnesel Janezu Kočarju, posestniku na Studencu pred hlevom viseči velik še nov komat z vprego. Doseda) se še ni posrečilo priti storilcu na sled, a varnostni organi ga pridno zasledujejo. Sokrivec žandarmerijskega morilca Zupeta aretiram Dne 15. t. m. se je pojavil Josip Štrukelj, katerega išče oblast že dolgo časa radi sokrivde pri umoru žandarmov, v Pre-lesju v Krškem okraju. Okoli sedme ure zjutraj je prišel k hiši mlinarja Alojzija Sitarja, kjer je pred hlevom pozdravil njegovo ženo Terezo, jo vprašal, kaj je novega in hotel vedeti, ali so kje v bližini žandarmi. Ko se je prikazal Sitar, je Štrukelj pobegnil. Žandarmerija ga je začela iskati. Štrukelj je bil popoldne okoli četrte ure v Kostanjevcu v občini Št. Rupert, kjer je dobil na prošnjo pri Matiji Zidarju skledico mleka, in sicer mu ga je dala gospodinja. Ko se je Zidar vrnil domov, je Štrukelj govoril ž njimi. Zidar je prijel Štruklja, ko se je ta malo okrenil, z vso svojo močjo in ga trdno držal. Priskočila sta na pomoč iz svojih skrivališč dva lovca, na kar so vsi trije Štruklja dobro zvezali z vrvmi in ga peljali v Krško, na cesti ga je sprejela žandarmerijska patrulja. Včeraj so izročili Štruklja deželnemu sodišču. Požar na Vranskem. Zgorela so gospodarska poslopja Šentakovih dedičev. Škode je 20.000 kron. Nesreča na železnici. Pešec Ivan Rupnik se je bil pripeljal iz Celja v PoljČane, da bi šel v Konjice v dom za rekonvalescente. V Poljčanah je tako nesrečno skočil z voza, da je prišel pod kolesa in ga je vlak vsega raztrgal. Štajersko namestništvo je prepovedale, dajati vojnim vjetnikom mleka. Smejo ga dobiti le, če to zdravnik kot nujno potrebno zaukaže. Kdor se bo pregrešil proti temu ukazu, bo obsojen ali na globo do 5000 kron, ali na zapor do šestih mesecev. Po krivem osumljen. Poročali smo. da so aretirali * v Mariboru opernega pevca viteza Zagorskega ter ga kot špijona izročili vojaškemu sodišču v Celovcu. Izkazalo se je, da je bil vitez Zagorski po krivem osumljen, in da on sploh ni dotična oseba, o kateri so vojaške oblasti sumile, da je špijon. Po nedolžnem zaprtega so seveda takoj izpustili. Koze na Štajerskem. V Celju je zbolel 1 vojak na kozah, v Radgoni je eden izmed obolelih vojakov umrl. Skesal se je. Vinko Elbe iz Železne kaplje na Koroškem je služboval na nekem posestvu blizu Feld-klrchena. Prodal je tri govedi s tega posestva za 2360 K in z denarjem pobegnil. Na potu pa se je skesal in se ■— obesil. Dopust hrvatskih poslancev. Cesar je odredil, da dobe vsi člani hrvatskega sabora, ki služijo pod orožjem, za dobo zasedanja sabora, dopust. Zanimiva pravda na Reki. Kakor znano, je na Reki velika tovarna za lusčenje riža. Ko je na Reki nastala stiska za živila, je občina rekvirirala v tej tovarni 35 vagonov riža in ga plačala po 70 vinarjev kilogram. Tovarna je zdaj nastopila pot tožbe, češ, da je bila tržna cena riža ob Času rekvizicije 1 K 40 vin. za kilogram in da mora občina plačati 330.000 K. Občina se je postavila na stališče, da je bila opravičena ne le rekvirirati riž, ampak tudi določiti ceno in da je vlada njeno postopanje odobrila. Razprava i bila preložena, da se dobe nova ioka-zila. Žrebanje razredne loterije. (1. razred, 2. dan). 60.000 kron dobi 87354 Po 2000 K dobe 540S, 49.S95, 50.271. 77.324. Po 1000 K dobe 8394, 38.014, 70.298, 72.281, 93.172. Novo leto. Naši vojaki na fronti se prav pridno spominjajo nas doma ostalih in nam žele srečno novo leto. — Obrtniki, trgovci in gostilničarji, katerih bivši odjemalci so na fronti, spomnite se jih tudi Vi in naročite v našem listu malo novoletno voščilo. Naše rojake bo to veselilo. Razne stvori. * Božićnica za vojaške sirote se je vršila snoči v dunajskem vojnem ministrstvu v navzočnosti nadvojvode Leopolda Salvatorja, njegove soproge in hčerk. Obdarovanih je bilo 2000 sirot. * Za mestnega poveljnika v ĐI-tolju je bil imenovan, kakor poročajo iz Berlina nemški polkovnik Langen. * Papeževo sožalje belgijski vladi. Papež je potom belgijskega poslanika izrekel belgijski vladi svoje sožalje radi nesreče v Havru, ki je nastala vsled eksplozije in je obenem podaril 5000 lir za žrtve katastrof* * Zveza Berlin - Carigrad. Kakor poročajo iz Berlina, ekspresni vlaki med Berlinom in Carigradom z novim letom še ne bodo vpeljani. Prizadete železniške uprave se niso mogle zedjniti glede voznega reda. * Kralj Peter v Italiji. Iz Rima poročajo, da pride srbski kralj Peter v Italijo, kjer se naseli v kraljevem gradu Caserta. Tudi črnogorska kraljeva rodbina se preseli v Rim. * Požar bolnišnice v Sofiji. Iz Sofije poročajo 16. decembra: Po polnoči je izbruhnil v Aleksandrovi bolnišnici pri Sofiji požar. Eno stransko poslopje, v katerem se je nahajalo 300 ranjencev, je zgorelo. Posrečilo se je, ranjence rešiti, pač pa je uničen sanitetni materijal, ki je bil spravljen v podstrešju. * Samomor dveh sester. V Berlinu sta se slikarici Ela in Marta Feltner s plinom zastrupili. Zamaza-li sta prej z mavcem ključavnice in okna ter vrata, da bi le nič plina ne ušlo iz sobe. Starejša sestra je pred samomorom pismeno naznanila policiji, kaj še zgodi, a ko je policija prišla, sta bili sestri že mrtvi. * Poroka predsednika Wiisona. Jutri, v soboto, se vrši v -Beli hiši« v \Vashingtonu poroka predsednika Zedinjenih držav Woodrowa Wilso-na z mis. Norman Gult. Wilson je vdovec, tudi njegova izvoljenka se moži že drugič. Novoporočenca se podasta najbrž na Hdnevno ženito-vanjsko potovanje. * Volitev švicarskega zveznega predsednika. Združeni zvezni zbor je izvolil za zveznega predsednika za leto 1916 dosedanjega podpredsednika Camilla Decoppa s 185 od 188 veljavnih glasov. Za podpredsednika zveznega sveta za leto 1916 ie bil s 180 od 187 veljavnih glasov izvoljen član zveznega sveta i:dmund Schulthess iz Villnachema v Aargavu. * Kako so gospodarili Francozi v Makedoniji. Bolgarska Vojna iz-vestja« objavljajo članek o strahovladi Francozov v Makedoniji. Makedonsko prebivalstvo je izpostavljeno največji bedi, ker so Francozi ves živež, živino in perutnino odpeljali ali pa uničili. Francozi so pustošili makedonske vasi ter niso niti ženam in dekletom prizanesli. Povsod!, kjer so bili francoski vojaki, je vladalo nasilje. * Francosko ženstvo za vojno. Nemški listi javljajo, da je pariški »Figaro« priobčil odprto pismo, ki predlaga organizacijo francoskega ženstva v svrho nadaljevanja vojne. Tam je baje rečeno: Zahtevamo nadaljevanje vojne, da bo dosežen edino možni mir, namreč mir vsled zmage. Nemško ženstvo je izdalo izjave za mir. me matere, žene, neveste in sestre, ki smo žrtvovale, kar nam je bilo najdražje, hočemo izdati izjave za nadaljevanje vojne do zmage. * Odlikovani Rockefelier. Hrvatski listi poročajo: Letos spomladi je daroval znani ameriški milijarder Rockefelier en milijon dolarjev za »srbske dobrotvorne namene-. Srbska vlada se mu je hotela ska-zati hvaležno in prestolonaslednik Aleksander mu je dne 8. septembra 1915 podelil najvišje srbsko odlikovanje — red sv. Save I. razreda. Toda s tem činom jc imel srbski regent smolo. Rockefelier se odlikovanja ni smel veseliti, kajti kot ameriški državljan ne sme sprejemati ni-kakih redov. * Pomanjkanje premoga v Italiji ic jako občutno. Mestna uprava v Milanu je bila poslala na Angleško svojega zastopnika, da nabavi premoga za mesto. S težavo ga je dobil, ko pa je parnik prispel v Ženo-vo, se je reklo kapitanu, naj gre s parnikom v pristanišče Vada in tam počaka. V tem pristanišču ob to-skanski obali je čakal 10 dni. potem še le je mestna uprava v Milanu iz-poslovala, da je mogel parnik priti v Ženevo in tam izložiti premog. Premoga primanjkuje zlasti mnogim tovarnam, ki bodo morale ustaviti svoje obrate, ako ne bo kmalu potrebne odpomoči. * Rus vjet na južnozapadnl fronti. Neki večer, ko je vladal mir se je pred našo stražo nekje na juž-nozapadni fronti pojavil velik človek. Vojak je zaklical »Stoj!« in napef puško. Neznani veliki Človek je dvignil obe roki in zaklical: Ruski, ruski! Ko se je naznanilo poveljstvu, da je vjet neki Rus, niso hoteli verjeti. Ali kmalu se je pojasnilo, kako je prišel Rus tu sem. Pobegnil je bil iz vjetništva pri Lincu s 7 hlebi kruha. Po dnevi ie bil skrit, po noči je hodil okoli: Dolomite je smatral za Karpate In že mislil, da bo kmalu doma pa Je prišel zopet v vjetništvo. * Zakaj Janonska ne posc£e v vojno? Iz obširnih mtervivov v Matmu,- posnamemo, da se ustavljajo japonski vojaški krogi inter- teh-le razlogov: 1. Za to niso primorani od nobene pogodbe. 2. Japonska noče da bi zavezniki plačali njene vojake. Cesar ne prodaja krvi svojih podanikov. 3. Vprašanje je, ali ima Japonska dosti denarja in živil za tako velikansko vojsko, ki bi morala šteti 300.000 do 400.000 mož, z oskrbo bolnih in ranjenih 500.000. 4. Če bi dala Japonska Rusiji 10 divizij, bi ta lahko strahovito udarila na Nemčijo, vsled česar bi bilo stališče Rusije sila močno. To pa zopet ni v interesu japonske politike. 5. Treba bi bilo najti kako parolo za navdušenje. 6. Japonska narodna varnost ni neposredno ogrožena. 7. Ce bi tudi zavezniki zmagali, bi ne bilo mogoče zahtevati od Nemčije vojne odškodnine. * 126 nevest. Trgovski potnik brez službe, Friderik Rosenkranz, ki pa vzlic svojemu krščanskemu imenu prisega na židovsko toro, sedi sedaj v Berlinu na gorkem in čaka na obravnavo, pri kateri se bo moral zagovarjati zaradi goljufije. Od meseca maja do konca novembra letošnjega leta je imel Friderik Rosenkranz 126 nevest in jih je^ vse ogoljufal za večje ali manjše zneske. Ogoljufal je nedolžna dekleta, stare kuharice in izkušene vdove. Ko mu je neka huda kuharica prišla na sled, kje stanuje, je Friderik Rosenkranz v spodnjih hlačah in spalni srajci skočil z okna in ušel, predno je kuharica še odprla vrata njegove sobe. Tekel je čez cesto in v petih minutah premotil neko hišino, da mu je posodila lepo novo obleko svojega gospodarja. Friderik Rosenkranz ji je obljubil zakon, pa je pozabil ^ na obljubo in na vrnitev obleke. Neko drugo dekle je pregovoril, da si je kupilo iz svojih prihrankov lepo hišno opravo in je poslalo na Yeno, kjer je Friderik Rosenkranz rekel, da ima vilo. Rosenkranz je pohitel v Yeno in pohištvo prodal. To bo prijazna obravnava, ko bo stalo pred Friderikom Rosenkranzom 126 ogoljufanih nevest. * Obdavčenje imen. Sila je vedno iznajdljiva. To se je pokazalo sedaj tudi na Nizozemskem. Oborožena nevtralnost te države velja že nad 2000 milijonov kron in finančni minister že dlje časa ni mogel spati vsled samih skrbi, kje naj dobi denar. Končno je res iztaknil nekaj posebnega, namreč davek na imena. Seveda ne na navadna imena, ampak na tiste pristavke in obeske, ki jih Nizozemci pritikajo navadnim imenom in krstnim imenom. Bogati ljudje so povsod nečimerni. Na Nizozemskem se izraža ta nečimernost s tem. da imajo ljudje po šest in sedem krstnih imen. Pri tej navadi je tudi malo špekulacije. Kolikor je več krstnih imen, toliko več je botrov in toliko več je krstnih daril. Vrh tega pa Nizozemce tudi veseli, če s kakim priveskom dajo svojemu imenu aristokratični blesk, naj si je tudi ponarejen. To delajo na jako priprost način, ali tako, da pritaknejo svojemu imenu še materno rodbinsko ime, ali pa ime kraja, iz katerega izhaja rodbina. Na ta način se čisto navaden gospod Kerkhove spremeni v »Kerkhove van Harder-vyk tot Rozendael«. Ta se glasi seveda vse bolj imenitno in aristokra-tično. Zdaj pa hoče nizozemski finančni minister za vsako nepotrebno ime na leto po dve kroni davka. Ker je mnogo ljudi, ki imajo po sedem krstnih imen in tri priimke, bo to zneslo precej milijonov na leto. In ta dohodek bo stalen, kajti nečimerni in bogati Nizozemei zaradi par kronic ne bodo opustili stare navade, ki jim sploh jako ugaja. * Petdesetletnica splošnega avstrijsko - ogrskega uradniškega društva. Povodom tega jubileja je imelo uradniško društvo 20. novembra v ožjem krogu slavnostno zborovanje, katero je vodil društveni predsednik vpokojeni sekcijski šef in tajni svetnik Bernatzky, ki je v svojem ogovoru zlasti poudaril udanost uradništva cesarju in državi. Slavnostni govor je imel cesarski svetnik Muresch, ki je pojasnil najvažnejše dogokike v zgodovini uradniškega društva in označil društveno delovanje v prid stanovskih interesov. Zborovanje je priredilo posebno počaščenje ustanovitelju uradniškega društva Engelbertu Kessler-ju, kf dela še danes v društvu m Izvolilo več zaslužnih društvenikov za častne člane. Društvo je povodom tega svojega jubileja izdalo tudi spominski spis v nemškem jeziku. V tem spisu le popisana zgodovina ustanovitve uradniškega društva ln vse delovanje društva v preteklem polstoletju. Za humanitarne namene, zlasti za šole, zdravilne in podporne namene ter za ustanovitev vdovskih m sirotkiskih domov je društvo izdalo že več kakor tri fn pol milijona kron. Zadnji občni zbor je določil obresti od glavnice 200.000 K za vsako letno podporo za operacij-A*4ttHfe Sctdstv* sa to humani- tarno delo je dobivalo društvo \t svojih gospodarskih naprav. Društvo ima svojo zavarovalnico na življenje, pri kateri je bilo koncem 1914. leta zavarovanega kapitala nad 224 milijonov kron, rent pa skoro dva milijona. Za uradniški kredit so skrbeli hranilni in posoiilni kon-sorciji, ki so zidaj organizirani kot zadruge z omejeno zavezo. Teh konsorcijev je 62, ki imajo 48.000 deležnikov, več kakor za 60 milijonov deležev in so dali skoro 92 milijonov posojil. • Zurnalistična afera. Na Nizozemskem so imeli te dni veliko žur-nalistično afero. V Amsterdamu izhajajoči največji pa tudi najsenzaci-jonalnejši dnevnik »Telegraf« — prava ekspozitura pariškega »Mati-na« — je od izbruha vojne zastopal interese četverozveze skoraj bolj vneto, kakor Če bi bil izhajal v Parizu ali v Londonu in ne v nevtralnem Amsterdamu. Marsikatera proti Nemčiji naperjena senzacija je zagledala tekom vojne v »Telegraafu« beli dan in v nevtralnem inozemstvu so ji seveda tem bolj verjeli, ker je prihajala iz nevtralne dežele. V svojih člankih, za katere si je vedel »Telegraat« pridobiti sotrudni-štvo odličnih pristašev vseh strank, ne izvzemši socijalistične, je sistematično hujskal nizozemski narod na vojno proti Nemčiji, ki da je naravna nasprotnica svobodne Ho-landske. Že to je bilo nizozemski vladi seveda skrajno neljubo. Toda »Telegraaf« je šel še dalje. Pričel je očitati holanski vladi, da krši nevtralnost v prilog Nemčiji, da trpi na holandskih tleh nemške špijone. prinašal je razkritja o kupčijah nizozemskih trgovcev z nemškimi trgovci in je tako faktično povzročil tudi ostrejšo kontrolo Anglije nad nizozemskim prekomorskim importom. Konečno se je holandska vlada odločila k ostrim korakom. Proti listu se radi liberalnega tiskovnega zakona ni dalo ničesar ukreniti, za to pa so nekega lepega dne redarji aretirali glavnega urednika -Tele-graafa<- Schroderja in državni pravdnik ga je obtožil pregreška proti ogrožanju nizozemske nevtralnosti. Toda vlada ni računala z javnim mnenjem. Holandci sicer nikakor niso vsi prijatelji entente, vendar pa jim ne gre v glavo zakaj je bil Schroder aretiran. Dvignilo se je veliko protestno eibanje in vlada je morala kar najhitreje razpisati sodnijsko razpravo. Zgodilo se je kakor je bilo pričakovati. Sodišče je 14. t. m. Schroderja obtožbe, da je spravil nevtralnost Holandske v nevarnost, oprostilo in »Telegraaf« bo sedaj nadaljeval svoje delo z »novimi močmi*. POZOR! Cenjene naročnike, ki še niso obnovili potečene naročnine, vljudno opozarjamo, da se ta mesec list ustavi, dne 21. decembra t. 1., vsem, ki ne bodo poslali do tega dne. Prosimo torej, da se izvolijo poslužiti poslanih jim položnic. Gospodarstvo. — Kako stoji z modro galico za 1. 1916. C. kr. kmetijska družba poroča: Vsled posebne ministrske naredbe je država pred nekaterimi meseci v prid vinogradništvu zasegla vse zaloge modre galice, ki so pa bile tako neznatne, da prav nič ne štejejo napram ogromni potrebi. Samo v tustranski polovici Avstrije potrebujemo za škropljenje trt na leto 450 vagonov modre galice. Kmetijsko ministrstvo je s kemijsko tvornico v Ustju na Češkem sklenilo pogodbo, da izdela do časa škropljenja vsaj 90 vagonov modre galice ter ministrstvo posreduje, da dobi tvornica potrebne sirovine, predvsem potrebni baker. 90 vagonov modre galice ie pa šele petina tiste, ki jo v Avstriji potrebujemo, in je pri tem ogrska država skoraj brez vse galice. Kmetijsko ministrstvo bo teh 90 vagonov modre galice razmeroma porazdelilo na posamezne dežele in bo cena tej galici kake 3 K brez sodov ali vreč, in sicer na postaji v Ustju. Na Kranjskem utegne priti ta galica s stroški vred na 3-20 do 3*30 K kg. Nikakor pa še ni gotovo, če bo tvornica v Ustju res mogla pravočasno izdelati vso to galico. Na Kranjskem potrebujemo povprečno na leto kakih' 25 vagonov modre galice in na podlagi te potrebščine bi imela dobiti kranjska dežela od kmetijskega ministrstva le kakih pet vagonov modre galice, t. j. eno petino, kar je potrebuje, dobila pa je bo vsled posredovanja kranjske družbe in z ozi-rom na to, da kranjska kmetijska družba velik del Štajerske preskrbuje z modro galico in tudi Primorsko nekaj več. Časnikarska vest, da Stran 4 •SLOVENSKI NAROD*, dne 17. decembra 1915. 289. štev. imajo na Štajerskem 80 vagonov modre galice od ministrstva na razpolaganje, je popolnoma neresnična, saj jo ima kmetijsko ministrstvo za celo državo samo 90 vagonov. Po našem računu utegne dobiti Štajerska le kakih 18 vagonov te domače galic po dobre 3 K za kg. Kdor se bo torej edinole na to galico zanašal, ta bo Iehko doživel veliko prevaro. Domače avstrijske modre galice bomo torej imeli 1. 1916. le nekako za peti del naše cele potrebščine na razpolaganje, a za primanjkljaj bo s tujo galico poskrbeti. Kmetijska družba kranjska je za kranjsko deželo in za svoje ude na Štajerskem m Primorskem že poskrbela ter je v to svrho kupila na Švedskem 20 vagonov modre galice. Pri dobavi te švedske modre galice so pa velike težkoče in veliki stroški. Po velikem trudu se je kmetijski družbi posrečilo dobiti dovoljenje za izvoz iz Švedske in prevoz skozi Nemčijo za 10 vagonov, ki so 2. decembra t. I. odšli iz Stockholma na Švedskem. To modro galico je kmetijska družba kupila v pričetku meseca oktobra po 220 švedskih kron za 100 kg. Ta cena sama na sebi ne bi bila tako visoka, a visoka veljava švedskih kron napram avstrijskim, ki od dne do dne rase, kupljeno švedsko modro galico močno podraži. Kmetijska družba je poslala banki v Hamburg nemške marke in takrat Je stala švedska krona 129 nemških vinarjev, ko je pa družba kupila pretekle dni efektivne švedske krone. Jih je morala že plačati po 143 nemških vinarjev in danes, ko to pišemo, na že stane švedska krona 147 nemških vinarjev in na Dunaju pa 205 avstrijskih vinarjev. K vsemu temu pridejo še stroški za dolgo vožnjo modre ralice iz Švedskega v Ljubljano in končno še zavarovalni stroški na moriu. ki so tudi se-dai zelo visoki vsled nevarnosti zaradi podmorskih čolnov. Švedsko jrallco družba torej ne bo mojr'a izpod 450 K za kg odda«ati. Danes stane švedska modra galica na mestu 300 švedskih kron in v Avstrijo postavljena blizu 7 K za ke. S sedmimi kronami za kg galice bodo bržkone morali spomladi vsi tisti računiti. ki bodo DrisiJieni galico od trgovcev kunovati. V kolikor bo kranjska kmetijska družba dobila cenejšo modro galico od kmetiiske-ga ministrstva, bo to galico razmer-no razdelila na posamezne naročnike in bo denarno razliko v gotovini vrnila. Škronlienje trt proti peronospori je pri tako ogromni ceni modre sralice res silno drago, a vinogradniki naj ne pozabilo, da Je danes cena vinu podvoiena in da torei z lebkoto nosijo večje stroške za škropllenie. Sicer se pa naredi škronlienje lebko veliko ceneje, če se vzame samo polovico običaine množine galice in druga polovica se na nadomesti z galunom, ki stane kg samo 60 vi-nariev. Zmes od oofovice mod*-e 2*Hce in polovice galuna nI ne *e skoraj z<* polovico cenei^. am^sk še celo veliko boliše učuikule. Kranjska kmetijska družba, ie zaradi te^a že kupila več vagonov galuna, ki n bo oddalala po 60 vinarjev kg ter ze sedaj snrejema naročila tudi na galun. Nujno nrinoročamo vsem tistim, ki so pri družbi modro galico naročili, da takoj naroče tudi galun. U VI 1363/15-2 3401 C. kr. okrajna sodnija v Ljubljani je razsodila o obtožbi javnega obtožitelja zoper Marijo Sojarjevo, trgovko z jedili, rojeno I. 1883, sta-nujočo na Glincah št. 7, pristojno na Vič, vdovljeno, radi prestopka po § 14 cesarske naredbe z dne 7. avgusta 1915, št. 228 drž. zak. v navzočnosti dr. Pavlina kakor javnega obtožitelja, obtoženke Marije So-jarjeve, po danes dognani glavni razpravi po predlogu javnega obtožitelja, naj se obtoženka kaznuje, tako - le: Obtoženka Marija Sojarjeva L je kriva, da je dne 19. novembra 1915 na Glincah, izrabljaje izredne razmere, povzročene po vojnem stanu, zahtevala za neobhodne reči, namreč za 1 dkg sira 10 vin., očitne čezmerne cene in je s tem zakrivila prestopek draženja po § 14 cesarske naredbe z dne 7. avgusta 1915, št. 228 drž. zak. ter se radi-tega obsodi po § 14 citirane cesarske naredbe z uporabo § 266, 261 kaz. zak. na 50 kron denarne globe, v slučaju neizterljivosti pa na 5 dni zapora ter po § 389 kaz. pr. r. v povračilo kazenskih stroškov. Nadalje se izreče v smislu § 19 cit. naredbe, da se bo razsodba po pravomočnosti objavila v obeh slovenskih dnevnikih. II. Se v smislu § 259, št. 3 kaz. r. oprošca od obtožbe prestopka § 482 kaz. zak., storjenega s tem, da se je ob isti priliki branila kot obrtnica, prodati Josipini Formasa- rich jajca. Razlogi. Ad I. V soglasju z ovadbo in z izpovedno zaslišanih prič, priznava obtoženka, da je zgoraj v dispozitivnem delu navedeni predmet za omenjeno ceno prodajala. Sir je prištevati brezdvomno med ona živila, katera so v smislu § 14 cesarske naredbe z dne 7. avgusta 1915, št. 228 drž. zak. označena kot neobhodno potrebne reči. Obtoženka sama priznava, da je od nje zahtevana cena za sir predraga, in le trdi, da se na pričo Josipino For-masarich ne spominja. Ker pa je obtoženka zahtevala za ta živila očitno pretirane cene, ne da bi mogla iste opravičiti, se je zakrivila prestopka po § 14 cesarske naredbe z dne 7. avgusta 1915, št. 228 drž. zak. Kazen je bilo izmeriti po § 14 cit. cesarske naredbe z zaporom od 1 tedna do 6 mesecev, eventualno tudi z denarno globo do 2000 kron. Obtežilno ni nič, olajševalno je: priznanje in neoporečnost. Z ozirom na prevladujoče in tehtne olajševalne okoliščine in ker se smatra, da bo obtoženko za enkrat spokorila že denarna kazen, dočim bi jo zaporna kazen prehudo zadela, so se uporabili §§ 266 in 261 kaz. zak. Izrek o stroških temelji na določilih § 3S9 kaz. pr. r. Ad II. Oprostilni izrek se opira na dejstvo, da tudi Josipina Forma-sarich ni mogla potrditi, da je ob navedenem času imela obtoženka jajca v zalogi in jih seveda potem tudi ni mogla prodati. Ljubljana, dne 9. decembra 1915. Nagode m. p. Umrli so v Ljubljani: Dne 13. decembra: Bronislav Hiti, sin trgovskega zastopnika, 3 mesece, Sv. Martina cesta 2. Dne 14. decembra: Marija pl. Borchetta, zasebnica, 73 let, Prečna ulica 6. — Josip Poeschl, železniški sprevodnik, 48 let, Celovška cesta 91. — Ivan Belič, domobranski pešec, v rezervni vojaški bolnišnici v Ljudskem domu. Dne 15. decembra: Jakob Be-vec, gostilničar, 44 let. Radeckega cesta 9. — Galinka Kovač, hči šolskega sluge, 2 meseca, Dalmatinova ulica 7. V deželni bolnišnici. Dne 14. decembra: Ivan Svaj-gar, delavec pri električni cestni železnici. 45 let. Današnji list obsega 4 strani. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Vsem gospodom lekarnarjem in drogistom se priporoča, naj posvetijo pozornost današnjemu inseratu izdelovalnic Lysoforma. Kupim ročni štirikolesni voziček in ročne -sani L SebsntK. Sp. Sliki it. 22D. SA^TORIUM • EMONA f LJUBLJANA • KOMENSKEGA ULICA- 41 ^-zrjwNK:praMAraj*DR>FR. DERGANC 3406 •v. -v* t Klanjajoč se Vsega mogočnega volji, javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša nad vse ljubljena, skrbna mati, stara mati, tašča, gospa Adamič Katarina nadučiteljeva vdova in posestnica včeraj zvečer ob 1 4 10, po dolgi, z največjo potrpežljivostjo prestani bolezni, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospod-j zaspala. Pogreb preblage pokojnice se bo vršil 18. t. m. ob pol 4. uri popoldne iz hiše žalosti Holzapflova ulica št. 11. na pokopališče k Sv. Križu. Nepozabno pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin. Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi Sv. Petra. V LJUBLJANI, dne 17. decembra 1915. OJ^hc^o i alnj oči ostali. Venci se hvaležno odklanjajo. Brez vsakega posebnega obvestila. Zahvala. Vsem, ki so nam ob smrti našega ljubega brata, strica i t. d. gospoda Ivana Arko izrazili svoje sočustvovanje, osobito pa onim, ki so pokojnika spremili k večnemu počitku, izrekamo prav srčno zahvalo. V Dolenjem Logatcu, 13. decembra 1915. ialsjotl MtaH Rnpfm dobro, srednje veliko CITRE Ponudbe: 3407 Sv* Petra cesta št 78, gostilna- 500 kroni Vam plačam, ako Vaša kurja očesa, bradavice, obiisčancl v 3 dneh brez bolečin ne izginejo s korenino vred z RJa bal-t, p mom. Lonček z garancijskim pismom 1 K, 3 lončki K 2-50, 6 lončkov K 4.50. Eemenv, Sošice (Kassa) I Postlach 12 22, Ogrsko. t-842 Povečane slike do naravne velikosti, kakor tudi oljnate portrete na platno izvršuje umetniško po vsaki fotografiji 4192 Davorin Rovšek prvi fotografski in povečevalni zavod v £jubljanif Kolodvorska ul. 34 a. Citrone m oranže! Ravnokar došle, novo žetev, dobavlja v zabojih ali pa cele vagone 3391 Anton Bialowas9 trgoflsa s južnim sadjem, Beljak, Koroška. Trgovci in p nakupovalo i Volni kreme - zrezbl : (Krieas-Kreme-Schnltten) nepokvarljivo fino pecivo, nudi lep zaslužek. 1 karton 38 kosov K 4*-. Razpošilja najmanj 3 kartone po pošti. 3397 Brandt ▼ LJubljani, poita 7. Odda aa meblovana mesečno sobo z dvema posteljema. Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«. 3371 80 sprejme pod ugodnimi pogoji pri c. kr. poštnem uradu Polzela v Savinski dolini, Štajersko. 3404 Na Jesenicah na Gorenjskem ob najbolj prometnem prostoru se proda lx i š fi z 8 stanovanji in prodajalno, primerno za. trgovino, obrt ali gostilno, pod zelo ugodnimi pogoji, event se odda lokal za trgovino takoj v najem. 3387 Naslov pove upravn. »Slov. Naroda«. Zimske voj. uniforme, nepremočljive dežne plašče, fine zimske suknje in obleke zgotovljene in po meri, dobavlja v najkrajšem času JOSIP B0J1HA, LJubljana, Franca Jožefe cesto it. 3. |SV/* Pridite gotovo danes pogledat „5kriuno$t ljubezni." Krasen Igrokaz v 4 dejanjih. ftJST Sestavil slavni Bjorn BjSrnson. Predstave ob 4. uri pop., ob pol 6., 7. in pol 9. uri zvečer se vrše na korist božićnici vdovam in sirotam naših padlih kranjskih junakov. Velecenjeno ljubljansko občinstvvo bo gotovo porabilo priliko videti zanimivo delo Bjorn BiOrnsona v fiimu, ter bo združilo to s tem, da z vstopnino prispeva za Božič vdgvam in sirotam za domovino padlih vojakov. Proti nalezenju se moramo varovati tembolj, ker sedaj razne nalezljive bolezni na pr. Škrla-tinka, ošpice, koze, kolera, tifus nastopajo z zvišano močjo, zato rabite 4179 povsod, kjer se pojavijo take bolezni, dobro desinfekcijsko sredstvo, ki ga morajo imeti ob potrebi pri vsaki hiši. Najprimernejše razkužilo sedanjosti je po preiskavah zavodov prof. Lflfflerja, Liebreicha, Proskauerja, di Vestea, PfeifTerja, Vertuna, Pertika, Vasa itd. nesporno LVSOFORNI ki se brez vonja, nestrupen in ceno dobi v vsaki lekarni in drogeriji v originalni steklenici (zeleno steklo) po 90 V. Učinek Lvsoforma je točen in zanesljiv, zatorej ga zdravniki priporočajo za razkuževanje pri bolniški postelji, za izmi-vanje ran, oteklin, za antiseptične obveze in za irigacijo. Lysoformovo milo je voljno toaletno milo, ki obsega Lvsoform in 0^,^^ antiseptično in se lahko rabi za najbolj občutljivo kožo, tudi pri otrocih in dojencih. Dela kožo mehko in voljno ter povzroča posebno vonjav duh. Zadostuje en poizkus in rabili boste zato zanaprej to izvrstno milo, samo navidez drago, v rabi pa jako varčno, ker milo dolgo traja. KOsMd atnne S 1*20« Lysoform s poprovo meto je močno antiseptična ustna voda, ki takoj in zanesljivo odstrani duh iz ust ter zobe beli in konservira. Tudi pri katarih v vratu, kašlju in nahodu ga po zdravniški odredbi lahko rabite za grganje. Nekaj kapljic zadostuje na kozarcu vode. Originalna steklenica stane t krono tO vinarjev in se dobiva v vsaki lekarni in drogeriji. Zanimivo knjigo z naslovom »Zdravje in desiniek-cija« pošlje naželjo gratis in franko kemik HUBMANN, referent Lvsotorm-werke Dunaj. XX.. Petrascbjjasse 4. L74 A18B 93 965 36 MC 62 5386