List 22. Gospodarske stvari. 0 izreji gosenic ali sviloprejk. Po navodu prof. Haberlandt-a. O Čednosti, kurjavi in zračenji izrejalisnih sob. Prostori, ki si jih odloČil za izrejo, bodo naj prav Čedni, in taki, ki se kurijo lahko in tudi lahko zračijo. Taki prostori morajo se osnažiti, še predno se začne izreja; tla kakor stene morajo se očistiti vsega praha. S tem, da pobeliš stene z apnom, da podrgneš tla in drugo orodje z mlačnim lugoin, zadostuješ; pa tudi potem, ko se že izreja vrši, ne smeš zanemarjati takih prostorov in starodavnega pregovora, da „red in čed nost je polovica hrane". Ne trpi nečednosti pri gosenicah, in ne da bi se po tleh napravljal prah, ampak daj jih pobrisati vsaki dan z mokro cunjo. Ko bi nastal mraz, ne zabi^ vsaj ponoči, ko je mraz navadno hujši, s kurjavo. Ce tudi počasno spre-menjenje topline gosenicam ne Škoduje, vendar je hitro spremenjenje jako nevarno. Najboljše je, ako je v iz-rejni izbi 14 do 20 stopinj R. topline. Ako je manj toplote, pomagaj si z umetno kurjavo; ako je je več, pomagaš si s tem, da sobe prezračiš. Ko pa ti ni mogoče obraniti visoke toplote od 22 do 24 stopinj R., skrbi za to , da ne nastopi mahoma hitro ohlajenje na 8 do 12 stopinj R., kar se še celo v drugi polovici maja in tudi še meseca junija nahaja. Med vsemi opravili je pa najvažnejše to, da prezračiš izrejaliske sobe pogostoma. Pomisli, da gosenici je že od narave odločen kraj v čistem zračji, in pomisli dalje, da se čisti zrak nikjer poprej ne pokvari, nego v zaprtinah, kjer diha veliko žival. Zatoraj ne zrači sobe le po dnevi, temveč vselej, kedar se nahaja v njej dosti toplote, tudi ponoči. Zel6 se pregrešiš, ako ti zadostuje zračenje skozi ključavnice. Kedar je zunaj 14 do 20 stopinj R. toplote, smeš vsa okna odpreti in tudi vrata; prepiha pa nikdar ne trpi! Nasprotna okna samo smeš imeti odprta; ona pa od vetrne strani pusti zaprta. Posebno dobro je, ako imaš namesto steklenih šip mrežo. Ako zapaziš smrad v sobi, ne ravnaj po starodavnih svetih, da bi hotel pregnati ga z dišečimi rastlinami, kajti one zboljšajo le neprijetni duh. O hrmenji gosenic ali o polaganji perja. Razun čednosti, kurjave in zračenja paziti moraš pred vsem tudi na polaganje in prestavljanje, ki se ima mršiti vedno po njihovi starosti. Do tretjega levenja jim je najboljša hrana v začetku prav drobno, pozneje pa debeleje zrezano perje; s tem bodo se redile gosenice dobro, in prihranil si boš perja veliko. Do 1. levenja zadostuje, ako jim polagaš vsake 3 ure, toraj v enem dnevu Škrat. Od 1. do 4. levenja je dovolj, ako jim daš jesti le 6krat. Po 4. levenji pa jim daj jesti tolikorkrat, kolikor-krat boš zapazil, da bi rade jedle. Čem bolj gorak in suh je zrak, tem več se jim sme dati jesti; nasprotno pa se jim polaga manjkrat, a po več. Tako polaganje stane nas sicer več dela, je pa gotovo dobro. Ali oskubeš perje od mladik ali pa pokladaš vejice nanje, to je enako ; skoro je zadnje boljše, ker se raz-dele in premikajo bolje, in to jim zel6 dobro hasne. Pri polaganji perja pazi dobro, da ni mokro pa tudi velo ne; tudi ne polagaj jim perja, ki se je bodi-si v žakljih bodisi v velikih butarah sparilo, in dobilo črnikasto barvo. Tega se pa varuješ najlože, ako veje, koj ko si jih porezal od drevesa, neseš domu. Ako so veje mokre, bodisi da jih je zmočil dež, bodi-si da je padla rosa na-nje, posuši jih s tem, da jih postaviš po koncu, drugo poleg druge; nikakor pa ne tako, da bi oskubel mokro perje in ga sušil, kajti perje obskubljeno se suši bolj počasi in se prav rado spari. (Dal. prih.) List 23. Gospodarske stvari. 0 izreji gosenic ali sviloprejk. Po navodu prof. Haberlandt-a. (Dalje.) Prekladanje gosenic in Čednost njih lezisc. Prekladanje gosenic, to je, prenašanje na druge lese, je zel6 potrebno, da se čednost obdrži. Pred 1. levenjem pokladanje ni potrebno; med 1. in 3. levenjem naj se vrši to delo vsaki drugi dan, po 3. in 4. levenjem pa do tistega časa, da se začenjajo zapredovati, je potrebno, da se prekladajo vsak dan. Prekladanje se godi naj lože z luknjičastim papirjem ali pa z mrežo; ako nimaš teh pripomočkov, naloži na gosenice, katere hočeš preložiti, čez in čez murbovih vejic. V pol uri ti zlezejo večidel gosenice na perje in prenesi jih potem z mladikami vred na druge lese; ostale gosenice prenesi potem bodi-si z rokami, bodi-si da položiš zopet nekoliko vejic na-nje. Potem nesi leso z odpadki vred iz izrejališčine sobe preč in jo zunaj osnaži. Gosenice se levč 4krat, predno se zapredejo. Gosenice postanejo nepremakljive, one zaspe" z njih po koncu molečim životom in takrat čisto nič ne jed6. To „spanje" traja od 24—36 ur; pri bolehnih slabotnih gosenicah celo" 2—3 dni. Med tem spanjem napravi se nad staro kožico nova, kajti prva bila je že pretesna, dalje se razširijo v notranjem novi širji sapniki (Luftrohre) mesto starih ozkih zato, da more veča gosenica tudi več zraka v-se dobiti. Vse te spremembe niso sicer pri gosenicah nič nevarnega, vendar jih moraš pustiti med tem časom popolnoma pri miru. Kakor hitro se jamejo leviti, nehaj jim polagati, ker bi jih s perjem le pokril. Dobro moraš paziti, če ni med spevajočimi gosenicami Jše nekoliko takih, ki še niso pripravljene za spanje. Škoda bi bila, ko bi po hrani hrepenečim gosenicam se ne dalo jesti; položi toraj sem ter tje še ktere mladike, in ko bodo zlezle nanje, prenesi jih na take lese, na kterih so gosenice, ki tudi še niso za spanje pripravljene. Kakor gosenice na eni in ravno tisti lesi ne zaspč enakočasno, tako je tudi njih zbujenje različno. Čakaj toliko časa, dokler ne zapaziš, da je množina gosenic se izlevila, to je, izlezla iz stare kožice; in potem še le jih prenesi na nove lese. Tudi to se lahko dela s pri-pomočjo luknjičastega papirja, ali z mrežami ali pa s tem, da naložiš na-nje mladik. Zraven pa pazi, da boš enakočasno preloženim gosenicam odloČil druge lese, kakor gosenicam, ki se 12—16 ur pozneje izbude. Ako se to opazuje pri vsakem levenji, dosežemo s tem, da združimo gosenice popolnoma enakega razvijanja vedno odločeno od drugih, kar je gotovo pravilno in umno. O prostoru, kterega potrebujejo gosenice. Skoro vsi svilorejci se pregreš6 zoper pravilo, da ni treba gledati na prostor in na natlačenje gosenic čisto nič. Napravljajo si pa s tem veliko škodo, ker nastaja pri gosenicah s tem, da nimajo dostojnega prostora in da so zel6 nakopičene ene vrh druzih bolezen imenovana „zaspanost" (Schlafsucht). Računi se, da mora biti za eno unčo semena prostora najmanj 12 kubičnih sežnjev; dalje naj bo lesa od lese saksebi 2 čevlja; računi se dalje, da potrebuje 1000gosenčic, brž ko se izvale, 10 štirjaških palcev; potem pa, ko se spravljajo presti, ravno toliko štirjaških čevljev. Tako povekšanje prostora od enkrat na 144krat dosežemo, ako gosenicam pri njih rasti razširjamo prostor, in da jih po vsakem levenji prav skrbno razdelimo na več les. Zdaj boš lahko znal, koliko prostora potrebujejo gosenice od 1 unče jajčic, če veš, da je v eni unči 36.000 do 40.000 jajčic, (Dal. prih.) O izreji gosenic ali sviloprejk. Po navodu prof. Haberlandt-a. (Konec.) Naprava zapredovalnih hišic in zapredanje gosenic. Priprava za zapredanje gosenic je mnogovrstna. Najboljše priprave so tiste, ktere nas stanejo najmanj, in v kterin se zaprede lahko veliko gosenic. Prav dobre so za to: ajdovica, soršična slama, oblanje, brezove veje itd. Zelene mladike s perjem niso dobre, tudi se mora paziti, da ne nastaja v takih prostorih mokrota. Zapredovalne hišice imajo v takih krajih, kjer dohaja do nje lahko čisti zrak, toraj nikakor ne pri tleh. Ce je mogoče, imej prostor, kjer se zapredajo gosenice, ločen od prostora, kjer lezejo gori. Večkrat ti bo zmanjkovalo prostora in boš mogel imeti zapredovalne hišice v vzrejevalnem prostoru; pridružiti jo boš mogel z lesami, da dorasle sviloprejke lahko zlezejo na-nje. Ako so gosenice v zapredovalni hišici prenatlačene, najdel bodeš, posebno od Japonskega plemena, večkrat po dva mešička skupaj; ako je pa taka hišica izpostavljena mokroti, do ktere dohaja le malo čistega zraka, dobil boš le slabih mešičkov, in sploh boš našel pri obiranji veliko mrtvih, ki so poginili hitro, ko so začeli presti. Važno je dalje tudi, da varuješ v takih stanicah hudega mraza, dobro in potrebno je, da kuriš izbe še cel6 meseca maja in junija. Cez 8 dni potem, ko so se gosenice zapredle, smeš začeti obirati mešičke. Devaj posebej trde, posebej mehke in posebej tiste, ki se držita po 2 vkup; oprosti jih od naskubljene svile (Flockseide) in skrbi, da jih prodaš nemudoma. Ne skušaj pomoriti jih sam in prepusti to delo, kterega nisi vajen, kupcu, komur jih prodaš. ----- 186 ------ Šolske stvari. Postava veljavna za Kranjsko, kako naj se vravna napravljanje, zdrževanje in obiskovanje javnih ljudskih šol. (Konec.) 111. Oddelek. Od stroškov za ljudske šole in pripomočkov k temu. §. 33. Šolski patronat (patronstvo) , kteri je samo v postavi utrjen, naj z vsemi pravicami in dolžnostmi, ki se ž njim sklepajo, odpade; samo tisti šolski patro-nati, ki se opirajo na druga imena, ostanejo v veljavi. Dolžnost; ktero so imele poprejšnje gruntne gosposke kot take po ministerskem ukazu od 15. decembra 1848. leta drž. zak. štev. 28., da so morale preskrbovati drva za kurjavo na ljudskih šolah, se tudi izrekuje za odpravljeno, kolikor je bila ta dolžnost samo v postavi utrjena. Meščanske šole napravljati in zdrževati (§. 5.) je skupna dolžnost vsacega šolskega okraja; napravljati in zdrževati druge potrebe ljudske šole (§§. 1. in 12.) pa dolžnost šolske občine (šolskega kraja §. 9.), ki mora tedaj skrbeti za vse stvarne potrebne in za učiteljske plače. §. 34. Da se dela, ki iz tega pridejo, oskrbe, pomnoži se okrajna — oziroma krajna šolska oblast v tistih šolskih okrajih, kteri obsegajo več občin ali pod-občin, in sicer prva (okrajna) za 8 , poslednja za 2 moža, ki imajo razsodilni glas; voli jih pa predstoj-ništvo pripadajočih občin ali podobčin iz volilcev za srenjske volitve opravičenih z nadpolovično večino glasov na šest le3t; delo opravljajo brezplačno. §. 35. Ako je pa šolski okraj iz ene same občine ali podobčine, opravlja opravila v §. 33. imenovana enako drugim srenjskim opravilom, srenjski zastop in njegovi izvrševalni uradniki. §. 36. Kolikor postava ali pogodba razen šolske občine tudi druge osebe ali druge skupščine zavezuje, da plačujejo ali pripomagajo za stvarne potrebe ali za učiteljsko plačo na kaki ljudski šoli, naj tudi za naprej vse ostane, kakor je bilo. Ravno to velja od ustanov in zakladov. §. 37. V blagajnico šolskega okraja oziroma šolske občine se stekajo vsakoršna darila in volila za šolske namene in dajatve, ktere se opirajo na ktero ustanovo ali na ktero privatno-pravno ime tako, da se, kolikor je mogoče, varuje morebitni posebni namen, potem šolnina in drugi posebni prihodki za šolske namene. §. 38. Z ozirom na to, koliko se ima šolskega denarja plačevati, razdeli deželna šolska oblast po nasvetu okrajne šole po občinah, v kterih so, v 4 razrede, in šolski denar se potem na 30, 20, 15 in 10 kraje, na mesec postavi za vsakega šolo obiskajočega otroka. §. 39. Občinsko predstojništvo vsaki mesec pobira šolski denar brez učiteljevega vdeleževanja; ta odrajtuje denar konec vsacega meseca blagajnici šolskega okraja, oziroma šolske občine, ter ga redoma deva v račun. Dolg na šolskem denarji se iztirjuje tako, kakor je propisano zavpobiranje zaostalih občinskih nakladov. §. 40. Šolska oblast more šolo obiskajoče otroke revnih starisev ne glede na njih napredovanje ali od vsega ali od nekaj šolskega denarja oprostiti, in stari-šem, ki ob enem več kakor za tri otroke, ki v javno šolo hodijo, šolski denar plačujejo, kaj prijenjati. Odpadek, ki nastane iz tega, naj se nadomesti iz občinskih pomočkov šolskega kraja, če ni na dotični šoli ustanov, iz kterih se šolnina opravlja popolnoma ali deloma. §. 41. Občinski zastop šolskega kraja lahko prevzame za vse šolske otroke ali ves šolski denar ali neki njegov znesek na občinsko blagajnico. Isto tako mu je dovoljeno, da šolski denar (šolnino) da posamesno pobirati, da pa v denarnico šolskega okraja oziroma šolske občine odrajtuje poprečni znesek, kteri se najde po vesoljnem znesku preteklih treh let; (§§. 39. 40.) številka tega poprečnega zneska se mora vsaka tri leta vnovič ustanoviti. §. 42. Razen šolskega denarja se ne sme pobirati ne sprejemščina, niti ne kako drugo plačevanje za pod-učevanje v zapovedanih naukih, za porabo za šolo od-menjene oprave, učilnih pripomočkov ali podučevalnih potrebščin, za kurjavo, svečavo ali snaženje šolskih prostorov in dr. Šolske knjige in druge učilne pripomočke naj pa otrokom kupujejo stariši ali njihovi namestniki, in ako je revščina očitna, pa šolska občina. §. 43. Ako šolski otroci, ki so bili ali popolnoma ali le nekoliko šolnine oproščeni (§. 40.), ali pa kterim se je kupilo potrebnih učilnih pripomočkov ali podučevalnih potrebščin (§. 42.), nimajo v šolskem okraji domovinske pravice, sme občina šolskega kraja tirjati, da jej te stroške povrne občina domovinskega kraja. §. 44. Med potrebne izdajke šolskega okraja šteje se tudi zaloga za okrajno učiteljsko knjižnico, za ktero se more tudi od učiteljev po pol odstotka od letne plače pobirati. a) Ali stroški za okrajne učiteljske shode obsegajoč tudi odškodnine udom za potovanje; potem b) odškodnine za potovanje in dnine poslancem okrajnih shodov v deželne shode se plačujejo iz normalnega šolskega zaklada. §. 45. Ako se naprej vidi, da šolski prihodki (§§. 36. 37.) ne zadostujejo, da bi se mogli z njimi preudarjeni stroški šolskega kraja ali šolske občine izplačati, naj se za toliko, kolikor primanjkuje, naklad razpiše, kteri se v mestih z lastno srenjsko postavo ravno tako kakor drugi občinski nakladi, zunaj takih mest pa ob enem s priklado za deželne potrebe pri ne-posrednjih davkih pobira. §. 46. Ako bi nakladi za namene ljudskih šol (§. 45.) morali toliki biti, da bi presegali 10 procentov od rednega zneska naravnih davkov, naj se to, kar se več potrebuje, založi iz normalnega šolskega zaklada, in ako bi njegovi prihodki ne zadostovali, iz deželnih pomočkov. Proračuni šolkih občin oziroma šolskih okrajev naj se v pravem času predlagajo deželnemu odboru po deželnem šolskem svetu. Prehodne določbe. §. 47. Šole za silo, ki so, naj se brž ko je mogoče, vredijo kakor druge javne ljudske šole. §. 48. Kakor hitro ta postava dobi veljavo, naj pregledajo okrajne šolske oblasti dosihdobno razdelitev šolskih krajev. §. 49. Eno leto po tem , ko dobi ta postava veljavo, naj bodo všolane vse vasi, vasni deli, posamesne hiše in naselitve. Konecne določbe. §. 50. Pričujoča postava zadobi veljavo tisto šolsko leto, ki pride po tem, ko je bila razglašena. §. 51. Ko ta postava veljavo dobi, pridejo ob veljavo vse dosedanje postave in ukazi, kolikor so v nasprotji s pričujočo postavo ali pa po njej nadomeščeni. ----- 194 -----