Štev. 208
V Ljubljani, t sredo, dne 14. septembra 1910,
Leto XXXVIII.
Današnja številka obsega 6 strani.
Vseslovenska Ljudska Stranka.
Osrednji izvrševalni odbor Vseslovenske Ljudske Stranke je imel včeraj popoldne v Ljubljani sejo. Izvrševalni odbor je soglasno odobril poročilo dr. Šusteršičevo o položaju in izrekel svoje popolno soglasje s postopanjem Slovenskega kluba v zadnjem zasedanju državnega zbora, izrekel mu svoje popolno zaupanje ter mu tudi za bodočnost prepustil glede taktike prosto roko, v trdnem prepričanju, da bodo poslanci Slovenskega kluba odločno in brezobzirno v vsakem slučaju vedeli varovati interese in čast celokupnega slovenstva. Poslanec dr. Korošec je poročal o položaju v štajerskem deželnem zboru in se je poročilo vzelo soglasno naznanje. Dr. Brejc je poročal o položaju na Koroškem ter je pri tem izrecno konstatiral, da pri polomu nemške krščansko-socialne centralne blagajne v Celovcu slovenska stranka ni absolutno nič prizadeta. Z ogorčenjem je zavračal lažnjive nasprotne trditve nemških časopisov in z narodno-obrambnega stališča izrekel svoje iskreno obžalovanje, da so se tej lažnji-vi gonji v strankarski zaslepljenosti pridružili tudi razni slovenski liberalni iisti. Razun tega se je osrednji izvrševalni odbor Vseslovenske Ljudske Stranke pečal tudi z raznimi drugimi tekočimi zadevami.
Cehi in Slovenci.
»NARODNI LISTI« O SKUPNEM ČEŠKEM KLUBU IN O ZVEZI S SLOVENCI.
Torkova številka »Narodnih Listov čeških, razpravlja o političnem pomenu novoustanovljenega češkega kluba in se dotakne tudi zveze s Slovenci.
Najprej opisuje, kako je vsa češka javnost z veseljem pozdravila ustanov-ljenje češkega kluba, »ki bo omogočil češki delegaciji, združeni v trdno vez, da se bo z uspehom borila ne samo zoper skrajno sovražni vladni sistem, ampak tudi zoper vse nemške poizkuse, da razširijo in obdržijo dosedanjo krivično nadvlado nad nami.«
Potem preide člankar na polemiko dunajskih vladnih čifutov, ki so hoteli
razbiti »Slovansko Jednoto« in zasejati neslogo med Čehi in Slovenci:
»Razumela je češka javnost in zdravi razum češki veliki pomen popolnega spojenja naših zastopnikov in braniteljev na vročih tleh dunajskih, razumeli so pa ne manj hitro tudi naši zakleti sovražniki in škodljivci pomen tega združenja naših sil za svoje načrte in namene. Radi tega je izlivala njihova žurnalistika, pred vsem »Neue Freic Presse« kakor besna strup v vodnjake jugoslovanske ter sumničila in obrekovala, da bo združenje čeških poslancev v en silen klub imelo za posledico — razpad »Slovanske Jednote«! Nam Čehom baje ni več prijetno v tej zvezi z Jugoslovani, ki so pridobili v nji glavno ulogo.
Zlasti preošabno počenjanje načelnika slovenske katoliške stranke dr. Šusteršiča je povzročilo baje v slovanski zvezi zlobno kri in nam naredilo daljši obstanek v nji nemogoč. To je bil baje glavni in resnični povod, da smo se mi Čehi dogovorili med sabo in sklenili tesnejše svoje vrste v en enoten 80 mož številen češki klub: da bi se za-mogli iztrgati iz neprijetnega objetja svojih slovenskih zaveznikov in »izlesti iz Šusteršičevih mrež«.
Tako so skušali zasejati dunajski intriganti med nas Čehe in med Slovence žolč sovraštva, nezaupanje in razkol. Z druge strani so pa ščuvali slovenske liberalce, češ, da je Hribarjeva nepotr-ditev in razpust ljubljanskega občinskega sveta delo skrivnega spletkarjenja Šusteršičeve stranke. Toda danes je raztrgal dr. šusteršič to mrežo dunajskih laži in ščuvanja z odločno odkritosrčnostjo.«
Potem navaja in pojasnjuje znano Šusteršičevo izjavo ter nadaljuje:
»Dotlej dr. Šusteršič. Ker so pa tudi liberalni Slovenci z veseljem pozdravili ustanovljenje enotnega češkega kluba, so se dunajskim nemškim intrigantom izjalovili njihovi poizkusi in špekulacije.
Dne 24. m. m. so čitali naši čitatelji obsežno izjavo našega dr. Karla Kra-mafa, pisano iz Barba na Krimu, kjer zagovarja potrebo enotne češke politike na Dunaju in ostalo jim je gotovo v spominu ono mesto, kjer se dr. Kramar peča z vprašanjem, ali naj se mi Čehi trudimo z izdelanjem enotnega programa za vse avstrijske Slovane, ali pa naj ostanemo pod tem ozirom federalisti in skušamo zediniti dobro enote z različnostjo in raznorodnostjo. Svoje mnenje
je povedal dr. Kramar s temi besedami: Naj rešuje vsak slovanski narod v Avstriji svoja življenjska vprašanja po svojem, kakor mu je to najugodneje; vsi pa si moramo skupaj pomagati, da dosežemo to, kar je vsakemu najdražje. Kaj pomenj naš boj proti Bienerthu? Nič druzega, kakor, da bi vsi Slovani — ne samo mi Čehi — dobili oni del politične moči, ki nam gre po našem pomenu za državo, — torej, da bi pri vladi ne bili samo Nemci in Poljaki in da bi se ne vladalo proti nam. To je celi in veliki, v resnici ogromni program: pre-rojenje Avstrije, nova Avstrija, pravična vsem narodom! Izvedenje tega programa zahteva pa toliko modrosti, previdnosti, potrpežljivosti, daljnovidnosti in odločnosti v važnih trenotkih, da ima »Slov. Jed.« za dolgo časa veliko večjo nalogo, kakor si mnogi sedaj predstavljajo. — S češke in slovenske strani so obenem zazvenele strune slovanske resnice zoper laži in obrekovanja nemških sovražnikov.«
Tako piše največji češki liberalni list, katerega lastnik je dr. Kramar, vodja Mladočehov.
Jnionu" v Praflo.
Naš uvodnik »Slovenska in češka politika« v listu z dne 7. septembra je zbudil v slovanskih krogih veliko pozornost. Vsi češki listi so prinesli obširne izvlečke, v polemiko sta se spustila Masarykov »Čas« in pa praška konservativna »Union«. Na Masarvko-ve neokusnosti ne odgovarjamo, ker ni vredno. Kar se pa tiče praške »Union« napoveduje ta še obširnejšo polemiko. To nas veseli. Samo eno prosimo če-sti-to »Union«, ki jo spoštujemo kot resen in dostojen list in to je, da naj tisti odstavek našega, članka, zoper katerega je že polemizirala in hoče še dalje polemizirati objavi doslovno v celoti, kajti če njeni čitatelji berejo polemiko, zahteva vendar časnikarska lojalnost in pa spoštovanje do lastnih čitateljev, da se jih seznani s popolno in nepotvorje-no vsebino onega, proti čemur se pole-mizuje. Tozadevni odstavek našega članka se glasi doslovno:
Masaryki, Šilingerji, anonimni »konservativci« iz gosposke zbornice, za njimi capljajoči pa tudi Biankiniji in Tresiči, govore in pišejo o »neuspehih« »Slovanske Jednote«.
Svet pa zaman povprašuje: Kje so ti »neuspehi«?
Resnica je namreč, da so resnični
neuspehi samo na strani vlade barona Bienertha, ki ni mogla do danes spolnih ti niti ene tistih velikih državnih nalog, katere so ji stavljene.
Vprašamo: katero veliko vprašanja pa je spravila ta vlada le za korak daljo ? Povsodi, na političnem kakor na financijelnem polju, sami neuspehi in razvaline. To so »uspehi« zistema, ki reprezentujo »nemško hegemonijo«« Absolutna impotcnca za rešitev važnih državnih vprašanj.
Čudno pa je, da se najdejo elementi v »Slovanski Jednoti«, ki vidijo »poraze« slovanske politike tam, koder so v resnici lo neuspehi in porazi vlade.
In še bolj čudno je, da so se taki glasovi pojavili ravno v trenotju, ko jo vlada z odgoditvijo državnega zbora javno in glasno pripoznala svojo popolno nezmožnost, rešiti le eno samo tistih vprašanj, katere je sama kot svoj najaktualnejši program postavila na dnevni red! In vsak vladni neuspeh, vsak vladni poraz, je vendar uspeh slo« vanske opozicije, katerega so mora ve* solili vsakdo, ki čuti v resnici v sebi kaJ resničnega, opozicionalnega duha.
Okolnost, da je Bionerthovo mini-« strstvo kljub svojim eklatantninn ne-uspehom formalno še na krmilu, je sa-manasebi manjšega pomena in ne odločuje o vprašanju resničnega »uspeha« ali »neuspeha« — razun če kdo »uspeh« vidi lo v tem, da ob gotovem terminu obleče ta ali oni ministrski frak, ta ali oni. ga pa sleče. — Glodati položaj iz te-, ga. stališča, so pravi ponižati in poma* zati veliko idejo, ki jo rodila »Slovan« sko Jednoto«. Naj so nas ne razume napačno: Konečni uspeh uspešne realne politiko so mora gotovo značiti tudi v toni, da so na najvišjih mestih državne uprave izvršijo gotove izpremembe. Toda to ni glavna stvar. Glavna stvar jo, privesti do trdnega dejanskega položaja, ki no prenese več nam nasprotnega zistema in ki jo zajedno sposoben in za« nesljiv nositolj drugega, vsem narodom pravičnega zistema. Položaj mora v to dozoreti. In za to treba vstrajnosti in potrpežljivosti na strani opozicije.
Okolnost, da jo ministrstvo barona Bienertha še vedno v službi kljub vsem svojim neuspehom, jo lo dokaz, kako globoko jo ukoreninjena ideja nemško hegemonijo v Avstriji in da tedaj moramo Slovani še trdneje skleniti opozicionalno falango, obonem pa opustiti vse, kar bi slabilo ugled in veljavo slovanske opozicije ali vzbujalo tudi le
LISTEK,
„Naprej zastava slave" rodna popevka.
». . . Našel sem nenadoma napev pesmi »Naprej zastava Slave«. Tako je vzkliknil Davorin Jenko dne 16. maja 1860, prevzet mogočnega motiva naše narodne himne. Vso svojo dušo je vlil v to melodijo, vso svojo slovensko dušo. Zapel jo je narodu iz srca, zapel jo je, kakor bi jo zapel naroden povec. Da, porodila se je v oni srečni uri nanovo melodija, ki jo je naš narod pel mogoče že stoletja.
V Dolžanovi zbirki se nahaja v Radovljici napisan napev:
Za kru - ha sem jo pro - su, pa

saj ga ml ne da . ..
In naša himna se prične:
		Fl	FFV-f—H	—		=—1
t tf		d	-pr-5—1:—			

boj ju-na-Ska kri...
Prva dva taka obeh melodij sta do pičice enaka. Kako si naj to razlagamo?
Prepričan sem, da narodna pesem ni nastala pod vplivom »Napreja«. Iz umetnih povzete narodne melodije se ne izpreminjajo, kakor bi se v tem slučaju naša. Narodna je pač starejša. Slovenska duša. je zavalovila v onem svečanem trenutku v našem Davorinu, rodila je slovensko melodijo, ki ji ni treba gladiti pota v slovenska srca.
Tako piše D a v. B e r a n i č v ravnokar izišlih »Novih Akordih«.
Deklč z biseri.
Angleško spisal H. Rider Haggard. — Prevel J. M.
(Dalle.)
Proti večeru se je vrnila s poročilom, da je našla Esenca, ki je obljubil, da pride v tabor, kakor hitro se stemni; pristavil pa je, da je vse to morda samo past, da ga vjamejo.«
Ko se je stemnilo, je res prišel in stara sužnja ga je peljala v šotor, kjer sta sedela Mirijam in Gal. Bil je Ese-nec, Samuel po imenu, eden najnižjih bratov, ki ga Mirijam nikdar ni videla, 011 pa jo je dobro poznal. Ob času, ko so i Esenci ubeža.li z doma. ga ni bilo doma
ob Jordanu, ker je odšel v Tir, da se poslovil od svoje matere, ki je bila na smrtni postelji. Ko je čul, da so bratje zbežali in ker je mati še živela, je ostal v Tiru ter se tako izognil vsem grozotam vojske. Sedaj pa je pokopal svojo mater in bi bil rad poiskal svoje brate.
Gal je odšel iz šotora, ker je vedel, da imajo Esenci svoje skrivnosti. Mirijam je Samuelu vse razjasnila, kje da dobi svoje brate.
Snela je s prsta dragocen prstan Markov ter rekla Samuelu:
»Pojili, poišči svojo brate; ta prstan pa izroči rimskemu poveljniku Marku, ako je še med njimi in povej mu, da sem jaz Titova vjetnica. Ako pa n jega ne dobiš, izroči in sporoči to stari Li-bijčanki Nehušti. če pa tudi te ni več, oglasi se pri Itijelu ali pa pri načelniku Iisencev z mojimi naročili in mojim pismom.«
V tem pismu je Mirijam na kratko povedala vso, kar so ji jo zgodilo od one noči, ko so se ločili v starem stolpu in vse posameznosti, kako so je rešila in kako usodo ji je odločil Tit. Končala pa je svoje pismo:
»Ako jo božja volja in tvoja, ki Čitaš to pismo, hiti meni na pomoč, da utečeni sramoti, ki mo čaka v Rimu in ki je hujša, nego smrt.«
To pismo jo podpisala: Mirijam. iz hiše Bononija; ni pa napisala nanj . imena onih, ki jim je bilo namenjeno,
da ne bi jih pripravila v nesrečo, ako bi pismo prišlo v druge roke.
Gal, ki se je vrnil v šotor, mu je hotel dati plačilo za njegovo pot, toda Escnec ga, ni hotel vzeti, češ, da bi se s tem, ako bi vzel za dobro delo kako plačilo, pregrešil zoper postave svojega reda.
Samuel se jo Mirijam priklonil in odšel iz tabora. Mirijam ga. nikdar več ni videla; izkazalo pa se je, da je bil zanesljiv in zvest, in Mirijam je prav storila, da mu jo zaupala.
Drugi dan je tudi Gal napisal pismo na svojega prijatelja, ki je bil častnik v vojski pred Jeruzalemom, in temu pismu priložil drugo, ki naj ga izroči Marku, ako bi bil slučajno zopet pri svojih četah.
»Sedaj, hči moja,« je rekel, »smd storili vse, kar se je dalo storiti; vse drugo pa moramo prepustiti usodi.«
»Da,« odgovori, »vse drugo mora-» mo prepustiti usodi, kakor vi Rimljani imenujete Boga,«
Zvečer so razvili jadra in odrinili proti Italiji, z njimi pa velik del vple-njenih zakladov, mnogo bolnih in ranjenih vojakov in straže. Imeli so ugodno in hitro vožnjo. Čez trideset dni so dospeli v Bogi j; nd tam pa so potovali po suhem do Rima. Na celem potu so jih ljudje 7 vesoljem vzprejemali in zelo radovedni voraševali o novicah iz vojske.
^ Velja po pošti: s=
Za oalo lato naprej . K 28*— sa pol leta » . » 13*— sa četrt * » . » 6*99 sa on meseo » . » 2*24 sa Nemčijo oelolotno » 29-— sa ostalo Inozemstva » 38*—
== v npravnlštvn: ae
Za aelo leto naproj . E 22*40 za pol lota • , » 11*20 sa četrt» » , » 5*80 za en meseo » . » 1*90
S pošiljanjem na dom atane na mesec 2 K. Posamezne it. 10 t.
03T Uredništvo je v Kopitarjevi nltot štev. 6/01. Rokopisi se na vrsčajo; nefrank Irana pisma ae ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nliol štev. 6. "W = Sprejema naročnino, lnserate ln reklamacije. =3 ■ Upravnlškega telolona štev. 188.	■
1 mserati: =-. j
Enostoipna petttrrsta (72 mm): za enkrat . • * . »po 15« sa dvakrat • • ■ . » B » sa trikrat . . . . » B » za več ko trikrat . ,> t>
V reklamnih noticah stana enostoipna garmondvrsia 30 vtnarjev. Pri večkratna objavijenju primeren pepsati
vsak dan, isvsemilneial|e ta praznike, ob 5. uri popaMaa.
SLOVENEC
sum, kakor da bi nas no navdajala resna volja, ne odnehati preje, dokler se ne odstrani zistem nemških predpravic — in knkor bi ne razpolagali z v dosego lega smotra potrebno vstrajnostjo.
Hov prstemlent na bosenskt prestol.
Tudi na bosenski prestol se je oglasil pretendent. Sicer on ni prvi človek te vrste. Na Ruskem živi nek možak po poklicu časnikar, ki tudi oglaša svoje pravice do bosenskega kraljestva. Podobnih ljudi bo pa najhržc Še več.
Ravnokar se je pa oglasil še en pretendent za Bosno. Toda ni se obrnil do kronanih glav in voditeljev držav, da bi ga priznali v njegovih pravicah, tudi grof Aehrenthal najbrže ni dobil od njega še nobenega ultimatuma. Kot moderni človek se je obrnil naravnost na ono velesilo, kateri se pravi javno mnenje in časnikarstvo. Nek gospod, po poklicu nižji poštno - telegrafni uradnik nekje na južnem Ruskem, ki se podpisuje: knez de Zelič, jo napisal glasovitemu sotrudniku velikega ruskega lista »Novoje Vremja« pismo, v katerem mu dokazuje svoje pravice do bosenskega prestola in prosi, naj mu pomore do uresničenja svojih zahtev. Kot glavni dokaz svojih zastarelih pravic navaja neko številko lista »Peter-burgskij Listok«, ki je prinesel o njem članek s sliko. V svojem pismu trdi, rla je aneksija Bosne delo Judov in framazonov. Grof Aerenthal je Jud in vso avstrijsko politiko vodijo Judje. Ako ne zasede on bosenskega prestola, bodo Judje iztrebili vse Jugoslovane. Prvi korak k izpodbijanju judovskega vpliva v Evropi mora biti, da časnikar Menšikov pripomore gospodu Zeliču na bosenski prestol.
Zanimivejše, kot ta izvajanja, so obširne opazke, katere jim dodaje gospod Menšikov. Kakor znano, je »Novoje Vremja« največji in najvplivnejši ruski list, poloficiozni organ vlade, ki ima velik vpliv na razvoj razmer na Ruskem in na postopanje birokracije. Menšikov je pa brez dvoma najslavnejši in najvplivnejši ruski publicist, mož, ki je s svojim peresom vrgel že marsikakega ministra in odločilno posegel večkrat v postopanje birokracije. Po krvi in po značaju Jud, je vendar strasten antisemit in glavni boritelj ruskega nacionalizma ter hud nasprotnik ruske konstitucije, katoličanov, Poljakov, Judov, Avstrije, zraven pa velik panslavist in navdušen oboževa-telj Nemcev.
Ta gospod sodi o bosenskih preten-dentih takole: Rusija ima že toliko raznih pretendentov, francoske, španske, koreanske, gruzinske, albanske, mada-gaskarske itd. v svoji sredi, da se nima časa zavzeti še za bosenske preten-dente. On sovraži sicer kot Rus in Slovan Avstrijo ravno tako kot Japonsko in bi želel, da bi obe državi izginili. Toda v politiki se ne gre za zastarele pravice, ampak odločilna je samo fak-tična sila in na podlagi sile ima cesar avstrijski več pravice do bosenskega prestola, kakor gospod Zelič. Bošnjaki naj se primejo za delo in okrepe kulturno in politiško, potem bodo pa zopet prišli do moči. Toda na čelu jim ne bodo stale osebe, ki se opirajo na zgodovinske pravice, ampak možje, ki jih bodo vodili pri tem delu.
Poglavje o oboroženem miru.
Evropski narodi ječe že desetletja in desetletja pod bremeni takozvanega oboroženega miru. Milijoni in milijoni, samo krepki in mladi možje, so odteg-njeni svojemu poklicu in se morajo vaditi, kako nastopiti, če bi izbruhnila kaka vojska v Evropi. Konvencionelna. laž in hinavščina. nam pa vedno in vedno zatrjata, da prav za prav svet še ni bil tako mirovno razpoložen, kakor ravno v sedanji dobi. A vsa zatrjevanja, vsi sestanki vodilnih kapelnikov koncerta evropskih velevlasti, kako da je mir zagotovljen, ne zamorejo ljudi prepričati, da je mir res tako gotov, kakor to zagotavljajo tisti, ki morajo najbolj znati, kako da stoje razmere.
Angleži in Nemci so si že desetletja v laseh. Angleže boli, ker jim konkurirata nemška trgovina in industrija na svetovnem trgu. Zdaj se sicer zagotavlja, da vladajo med Angleži in Nemci prijateljske razmere, a te mogle poklicnih diplomatov in mešetarjev le razbli-ne od časa do časa solnce resnice. Nern-ri so sklenili utrditi svoje obrežje tako, kakor bi nihče ne pričakoval. Utrditi nameravajo celo take kraje in otoke, komor zahajajo letoviščarji, ker se boje Angležev in nočejo ostali nepripravljeni v slučaiu, če čez noč prijadra auclc-
ško vojno brodovje pred nemško Obmorsko obrežje.
Svet zdaj razburja poročilo, da so pričeli Angleži in Nemci tekmovati, kdo da bo prijel več ogleduhov* nasprotne države. Angleži so prijeli v PorthsitiOu-thu nemškega častnika, ogleduha Hel-ma, Nemci so takoj odgovorili tako, da so prijeli v Borkumu dva angleška ogleduha. Ponavlja se zdaj tista igra, ki smo jo bili vajeni opazovati vsak dan pred več leti med Nemci in Francozi. Takrat so Nemci niso prav nič zanimali, kaj da delajo Angleži ob angleškem obrežju in Angleži se niso zanimali za Nemce. Zdaj se jc vse izpremenilo. Angleži in Nemci niti več ne zakrivajo, da vohunijo, kaj delata bratska germanska naroda. Najbolj pa vznemirja svet, ker bodo tako angleška kakor tudi nemška sodišča sodila vohune. Vse, kar smo navedli, dokazuje, da so zelo napete strune med Angleži in Nemci.
O prvem delu velikih vaj italijanske vojne mornarice v Jadranskem morju smo že poročali. Splošno se svet prav nič ne čudi, da so Italijani vprizo-rili svoje velike mornariške vaje tako, kakor da stojimo že pred vojsko z Italijo. Vse zna, koliko se je zaliesti na zaveznico Italijo. Saj je verolomstvo italijansko zvestobo svetovno znano. Zanimajo nas te vaje osobito že zato, ker nam kažejo, kako stoji Italija na morju.
Vaje so bile nad vse sijajne. Udeležil sc jih je laški kralj, laška ministra za vojno in za mornarico, veliko poslancev in zastopniki italijanskega časopisja. Brez »rumla« in sijaja seveda v Italiji ne gre.
O napadu na Jakin smo že poročali. Že leta 1866. se je zbralo v Jakinu italijansko brodovje, ki ga jc potem pri Visu porazil Tegetthof. Ob napadu na Jakin se je izkazalo, da artiljerija na kopnem ni bila sposobna tekmovati s topovi na ladjah. Poslanci so zato glasno zabavljali in naglašali, da je sovražniku odprto laško obrežje od Benetk do Brindisija. V slučaju vojske bi lahko Avstrijci izkrcali v Jakinu cel armadni zbor, ki bi prišel tako za hrbet laški armadi ali bi pa lahko napadel Rim. Italijani bodo vsled letošnjih izkušenj najbrže utrdili Jakin, kar je seveda tudi za nas važno.
Bitka med obema italijanskima brodovjema je imela namen preizkusiti, v koliko nadkriljujejo dreadnoughti dosedanje največje ladje. To so storili zato, da vidijo, kako bi izpadla bitka z avstrijskim brodovjem, ki še nima dre-adnoughtov, teh velikih modernih železnih morskih trdnjav.
Za nas Avstrijce so italijanske mornariške vaje velike važnosti. Resnica je sicer, da so sc pokazali pri laških vajah v vodstvu in v podrobnostih veliki nedostatki, toda priznati moramo, da je Italija močnejša na morju, kakor smo mi. Znani so tudi vzroki. Naši odločilni krogi «o spali po zmagi pri Visu na pridobljenih lavorikah in so zelo malo storili, da izpopolnijo naše brodovje. Tudi naše obsežno obmorje ni dosti utrjeno in zato izpostavljeno sovražniku. Imamo prav za prav le trdnjavi Pulj in Kotor, a Kotor tvori za brodovje pravo past. Vsekakor bo morala naša država, če hoče ostati vele-vlast, še zelo veliko storiti, da se izpopolni mornarica, a tudi, da se utrdi naše obrežje. Zato dobi naše brodovje več utrjenih opirališč doma, kolikor jih ima zdaj.
Ker obravnavamo zadeve, ki se tičejo obrambe držav, beležimo ob tej priliki, da se pečajo v vojnem ministrstvu že več časa. sem z odpravo enoletnih prostovoljcev ali vsaj z omejitvijo števila enoletnih prostovoljcev. Vojna uprava ima. namreč dovolj rezervnih častnikov, manjka ji pa poklicnih podčastnikov. Vprašanje sicer ni še rešeno, a če se uvede dveletna vojaška službena doba, odpravijo najbrže tudi enoletno prostovoljce.
Francozi so odpravili žo pred leti enoletno prostovoljce. Vsi vojaki morajo služiti dve loti. Vsi vojaki •/. gotovo predizobrazbo se koncem prvega leta lahko priglase k izkušnji, po kateri postanejo podčastniki in jih posebej urijo, nakar napravijo še eno izkušnjo. Če jo prestanejo, postanejo rezervni podporočniki in služijo kot taki v armadi še zadnjega pol leta. Zavezati se pa morajo, da bodo v enajstletni rezervni in šestletni domobranski službi napravili vsako drugo lelo orožno vajo, ki traja 24, oziroma 10 dni. Tudi Rusija namerava odpraviti enoletne prostovoljce. V Italiji in Nemčiji (udi proučujejo odpravo enoletnih prostovoljcev, no da bi žo prišli do zaključka.
NEMCI ZAKRIVAJO SVOJ POLOM.
Zdaj, ko so se svobodomiselni Nemci pošteno prepirali med seboj in povedali celemu svetu, da se jc moral odpovedati znaui celovški shod zato, ker ga Wolf ni dovolil, so se končno ojačili in izdali uradno izjavo, v kateri javljajo, da glede na shod ni bilo dosti nesporazumljonj in so ga odpovedali le zato, ker hočejo počakati, kako da izpadejo pogajanja o delozmožnosti češkega deželnega zbora.
STRNENJE ČEŠKIH STRANK.
Poslanec Klofač je imel volivni shod, na katerem je naglašal potrebo, da se združijo češke stranke v enotnem klubu. »Ob času, ko nas sili vlada v boj, ne poznam nobenih čeških strank, marveč le skupno češko delegacijo.«
OGRSKA NI DOBILA POSOJILA NA FRANCOSKEM.
Ogrska vlada je iskala na francoskem trgu posojilo 215 milijonov, a ga ni dobila. Francozi rabijo namreč denar zase in za Rusijo.
ANGLEŽI IN AVSTRO-OGRSKA.
»Standard« objavlja daljši članek, v katerem pozdravlja Roseberyjevo od-poslaništvo, po katerem izginejo ne-sporazumljenja, ki so nastala zadnji čas mod obema državama. List pravi: »Prava nesreča bi bila, če bi nastal med Angleško in Avstro-Ogrsko anta-gonizem, ker se obe državi spoštujeta in medsebojno simpatizirata.
MEDSEBOJNI PREPIRI NEMŠKIH DIPLOMATOV.
Nemški pariški poslanik Radolin je zapustil svoje mesto. Ko je zapustil Svoje mesto, jo v Svojem govoru ob slovesu napadel vodilne berolinsko diplomate. Radolinov govor jo vzbudil splošno pozornost, ker ni običajno, da se prepirajo diplomati javno med seboj. Radolin je jezen na nemškega državnega. kanclerja. Pisal mu je namreč, da bi bilo kruto, če bi ga še nadalje v njegovi visoki starosti in bolehnosti pustili na odgovornem mestu pariškega poslanika in bi bilo zato prav, da odstopi. Kneza Radolina je pa kancler-jevo pismo zelo užalostilo, ker se Čuti šo popolnoma krepkega.
IZVOLSKI ODSTOPI.
Ruski dvorni krogi potrjajo, da je Izvolski vložil prošnjo za odstop. Izvol-ski se zdaj zdravi v nekem monakov-skem zdravilišču. Pruski zunanji minister postane Sazanov.
RUSKI CAR V NEMČIJI.
Soc. demokrati prirejajo v Nemčiji shode, ker biva car v Nemčiji, vlada jim jih pa prepoveduje. Car so v Friedbergu tudi izprehaja. Srečal ga je neki častnik, ki seveda ni poznal carja v civilu in ga zato vprašal, če bi mu mogel povedati, kje da bi videl carja. Car mu je nato odgovoril, da bo to težko mogoče. Šc le ko se je odstranil car s svojimi spremljevalci, je povedal častniku neki višji kriminalist, da je govoril s carjem.
NEMŠKI PRESTOLONASLEDNIK V AZIJI.
Nemški prestolonaslednik potuje po Aziji. Na Ceylon in v Bombay pride 14. decembra, 14. febr. odpotuje v Kal-kutto, 10. aprila pride v Pekin, 25. aprila v Tokio. Povrne se v Nemčijo čez Sibirijo.
PROSLAVA BOLGARSKE NEODVIS-NOSTI.
Dno 19 t. m. bo slavil bolgarski narod 25-letnico popolne neodvisnosti Bolgarske. Pred 25 leti so jc združila v kneževino Bolgarsko Vzhodna Rume-lija, kar je značilo za Bolgare ustvaritev samostojne države, ki se je mogla od tedaj samostojno razvijati na kulturnem in gospodarskem polju. — Za to pomembno slavlje so vrše po celi Bolgarski obširne priprave, da se ta spomin proslavi kar najdostojnejše in svečanejše. Po proglašenju Bolgarske za carstvo bo to prva državna proslava, kateri bo ofieielno prisostvoval sam car Ferdinand s svojo družino. V svrho proslave tega jubileja je sestavljen poseben slavnostni odbor samih uglednih mož, ki so za časa aneksije Vzhodne Rumclije osebno sodelovali.
NADOMESTNA VOLITEV V SPLITU.
Pri deželnozborski nadomestni vo-litvi za kurijo najvišjih obdačencev v Splitu dne 12. t. m. je bil z 271 glasovi proti 186 izvoljen kandidat Hrvaške stranke dr. Gajo Bulat. Duhovščina to-pot ni več volila s Hrvaško stranko.
ANEKSIJA KOREJE.
Japonci so podelili korejskemu cesarju častno mesto takoj za japonskim prestolonaslednikom. Japonci so tudi odpravili na Koreji jurisdikcijo ptujih 1 konzulov, ustanovili osem japonskih garnizij in zgrade dve trdnjavi.
Dnevne novice.
+ Izvršilni odbor S. L. S. ima sejo v posvetovalnici Katoliškega Tiskovnega Društva v petek, 16. t. m., ob 5. uri popoldne.
-f Sijajna zmaga S. L. S. V Dorn-bergu pri Gorici so se v ponedeljek in torek vršile občinske volitve. Boj je bil hud. Liberalci so grozili in se bahali, da pomečejo vse naše iz občinskega odbora. Zgodilo pa se je nasprotno! Noben liberalec ni več izvoljen. V III. razredu je zmagala S. L. S. s 113 glasovi večine, v II. s 25 glasovi večine, v
I.	pa so naši dobili 19 glasov, liberalci pa so se poskrili pred svojo sramoto. Slava volivcem!
+ Za brate ob meji. Č. g. Jožef Či-žek, dekau v Jarenini, je poslal danes »Slovenski Straži« 200 K ter piše: »Povodom otvoritve »Slovenskega Doma« v Št. IIju pristopa duhovščina jarcnin-ske dekanije kot ustanovnik k »Slovenski Straži«. — Posnemajte!
-f- Blamirani hofrat Ploj v škripcih. Čujemo, da se hofrat Ploj silno trudi za poravnavo pravde med mla-dini in starini. Vest je zelo verojetna, ker tisti, ki je v največjih škripcih, je hofrat Ploj. Posebno zanimivo je razmerje njegovo do člana njegovega kluba Ivana Hribarja. Ploj je predsednik »Saveza južnih Slavena«, Hribar član tega »Saveza« in opozicijonalec Ploj se ni prišel pogajat v Ljubljano s članom svojega kluba Ivanom Hribarjem, o katerem je vedel, da je predsednik izvrta» valnega odbora narodno - napredne stranke, ampak sc je šel pogajat radi stvari, ki jc eminentna stvar narodno-napredne stranke, s — Tavčarjem in Trillerjem, ki nista člana njegovega kluba in tudi ne predsednika izvrše-valnega odbora narodno - napredne stranko. To so res interesantne razmere v »Savezu južnih Slavena«! Plo-ju seveda ni nič pogodu, da bo moral prod sodnijo pod prisego vse povedati in odkriti mešetarijo za glavo člana svojega kluba. Ni izključeno, da je se-daj Ploj zopet od vlade naprošen za mešetarijo. Radovedni smo, kaj napravita razžaljena gospoda in kaj napravi obtoženec. Ali bo prosil za odpuščanje? Seveda bi poravnava ne pomenjala drugega, kakor poizkus javnosti prikriti Plojeve mešetarije. Pa te so že toliko odkrite, da je javnost že napra-vila obračun z vladnim »opozicijonal* cem« Plojem.
+ Združenje pravašev in kršSan« skih socialcev v Dalmaciji. 11. t. m. se je vršil v Šibeniku važen pravaški shod, na katerem je bilo krog 1000 oseb, med temi zlasti mnogo duhovščine. Sprejeta je bila resolucija za splošna volivno pravico v deželni zbor in občin« ske odbore. Stranka pa je izrečno sprejela tudi krščansko stališče ter sklenila fuzijo s krščanskimi socialci, ki se zbirajo krog katoliškega glasila »Dan«, S tem so sc hrvaške politične razmere v Dalmaciji razčistile in se ne bo več dogajalo, da bi razni Smodlake s katoliškimi glasovi prihajali na vrh.
+ Sankcijoniran deželni zakon, Cesar jo sankcijoniral zakonski načrt., ki ga je sprejel kranjski deželni zboi dne 27. januarja 1910. v svrho izpopolnitve § 1., zakona od 4. aprila 1890, d. z, str. štev. 8, glede na vodovodno napravo glavnega mesta Ljubljane.
-f- Iz Kamnika. V nedeljo, dne 18. t. m. se bo vršila ob pol 4. uri popoldne v dvorani »Kamniškega Doma« druga seja izobraževalnih društev kamniške dekanije. Ker bo seja velike važnosti za napredek društvenega življenja, se naprošajo si. k. s. izobraževalna društva, da se Seje po svojih odbornikih v velikem številu udeleže.
-f Podružnica »Slov. dijaške zve» ze za Gorenjsko« je priredila v nedeljo
II.	t. m. v Selcih prav lepo uspelo veselico z igro »Mladi in stari«. Č. g. dr. Krek je podal v svojem predavanju pred igro živo sliko avtorja te igre pesnika A. Medveda kot se zrcali iz dveh zvezkov njegovih poezij in njegovih dram. Predstava »Stari in mladi« nam je pokazala, kako jo zadel pisatelj eno glavnih ran iz življenja kmečkega ljudstva. Brez dvoma si bo ta neprisiljena in ros ljudska igra osvojila naše odre kot ena najbolj primernih Igralcem se je poznalo, da so že zelo izurjeni, kajti interpretirali so posamezni in v celoti svoje uloge uprav sijajno. Četudi ima podružnica izborno moči na razpolago, zaslužijo selška dekleta. ki so sodelovala, šc prav posebno pohvalo. Dasi je deževno vronn odvrnilo oddaljenejše od predstave, vendar smemo čestitati k nadvse lepemu uspehu.
-f Protestni shod v Gorici. Poroča se nam iz Gorice, da bo protestni shod Slovencev 18. t. m., če dotedaj pridi neugodna rešitev rekurza kolesarskega društva »fim-lrii« zouer vladno p repo
ved kolesarske- slo.vr.osti. Sodi pa se, da bo rekurz odbit.
+ Slovenski razredi na goriški gimnaziji. Vlada je odredila, da se na goriški gimnaziji s pričetkom tega šolskega leta otvorijo slovenske paralel-ke. Slovenske stariše in vse somišljenike poživljamo, da skrbe, da se bodo slovenski dijaki vpisovali le v slovenske razred e.
4- Kanonično umeščen je bil danes na župnijo Ihan č. g. Alojzij Ze-lezny.
—	Voznik povozil štiri dečke. V
ponedeljek zvečer med 7. in 8. uro je v Gorici blizu kapucinov povozil voznik nekega mrliškega zavoda, ki je vozil prehitro, štiri dečke. Dva so peljali v bolnišnico, dva pa sta v bolnišnico šla sama.
—	Proti vohunu Barthmannu, bivšemu nadporočniku, se prične na Dunaju obravnava 22. t. m. Barthmann je bil 1. 1909. aretiran v Ljubljani in je znan posebno na Bledu in okolici, ker ima za ženo neko tamkajšno Slovenko. Barthmann je bil aretiran lani meseca septembra v Ljubljani. Neki višji častnik ga je namreč zalotil pri nekem fotografu, ko je hotel pustiti razviti več fotografij, ki jih je napravil iz trdnjav-skih načrtov. Razpravo proti Barthmannu bo vodil predsednik dunajskega deželnega sodišča dvorni svetnik Feigl. Obtožbo bo zastopal državni pravdnik dr. Sc.huster. Barthmann je bil že enkrat obsojen v triletno težko ječo zaradi izsiljevanja nasproti bivšemu načelniku generalnega štaba grofu Becku.
—	Potres. Iz Kresnic se nam piše: Dne 9. septembra ob 3. uri 22 min. smo čutili tu močan potres. Oni, ki so bili na prostem, so čutili bobnenje, kakor gromenje. V stanovanjih pa bobnenje in zibanje. Ali ga v Ljubljani niste čutili?
—	Kdo bo novi ravnatelj na goriški gimnaziji? Dosedanji ravnatelj g. S i m z i g je po mišljenju Italijan, dasi je ime slovensko. Zdaj pa čujemo, da hoče vlada imenovati nekega T e r t-nik a, profesorja na realki v Trstu, ki ima tudi slovensko ime, pa je — Nemec. Po Italijanu bi moral priti Slovenec, pa nam dajo Nemca!
—	Slovenska trgovska šola (nižja-) Se otvori v Trstu s 1. okobrom t. 1., in sicer se otvorita letos pripravljalni razred in en tečaj.
—	Umrl je 12. t. m. v Kamni gorici vpokojeni prefekt Terezijanišča, ¡Peter Novak, star 63 let. Bil je velik prijatelj šolske mladine.
Svedrovci v Trstu. V Trstu so se zopet pojavili svedrovci in vlomili v blagajno tvrdke Fonka & Comino. Od aretirancev je Romeo Trevisini priznal, da je del vkradenega denarja skril pod svojim stanovanjem v ulici Chiozza št. 42 v podzemeljsko skrivališče. Zares se je na navedenem kraju našlo 1450 K. Nadaljnih 360 K je doprinesla hišna preiskava, toda mati Trevisinija, ki se bavi s prodajanjem dragulj, je reklamirala ta znesek zase. Tatovi so se po storjenem činu podali v stanovanje Trevisinija, kjer so si razdelili med seboj plen vpričo Trevisinijcvc matere. Tudi Henrik Trevisini je vse priznal. Rekel je, da je skril svoj del na strehi, toda našlo se ni nič. Trevisini je oni, ki je skupaj z Vittorijem odprl skladišče in izvršil operacijo. Zato sta si oba pri skupni razdelitvi lepo pridržala znesek 3000 K; ogoljufala sta svoje pomagače s tem, da sta pokazala le plen 5000 K. Vittori je tudi priznal, noče pa povedati, kje je skril svoj denar. — Pri Oualli so ob aretaciji našli znesek 1030 kron. Kari Osana je edini, ki ne priznava; dobil je od plena znesek 100 K, tla bi molčal, ker je slučajno izvedel še isto noč o tatvini in žugal, da bo vse izdal. Radi suma, da je preskrbel tihi sveder, je moral biti aretiran mehanik Viljem Demarco, ali rešil se je s pravo časnim begom v Italijo. Aretiranci so tudi osumljeni, da so se udeležili ulo-ma pri tvrdki Caprin, ki je bil izvršen pred par tedni.
—	Avtomobile za požarno brambo vpelje mesto Zagreb.
—	Odprava domačega dela pri krojačih. Zagrebški krojaški pomočniki so sklenili, da odslej noben krojaški pomočnik ne sme delati izven skupne delavnice, t. j. da se odpravi domače delo.
—	Mizarski štrajk preti v Sarajevu, kjer se je, kakor znano, ravnokar končal zidarski štrajk. Mizarji zahtevajo ¿višanje plač, odpravo akordnega dela in priznanje organizacije.
—	S tremi kroglami v telesu iz Na-brežine peš v Trst. Iz Trsta poročajo sledeči skoro neverjetni slučaj: 25 letni «asebni uradnik Ladislav Drvota iz Prage, ki je bil zadnji čas nastavljen ?ri neki banki v Gradcu, se jc na poto-
vanju v Trstu V nekem gozdu pri Na-brežini ustrelil dvakrat v desno sence, enkrat pa v prsi. Kljub temu je imel še toliko moči, da se je privlekel v Trst, šel na rešilno jiostajo in se dal prepeljati v splošno bolnišnico. Mož trdovratno molči o vzroku dejanja.
—	Umrl je v Krškem poveljnik meščanske garde posestnik in mesarski mojster, bivši župan g. Karol Sche-ner, star 65 let.
—	Odstavljeni in aretirani župan. Odstavili so in aretirali župana Antona Rainerja v Pottensteinu. Aretirani župan je obdolžen, da je poneveril 80 do 100 tisoč, kron občinskega premoženja.
—	Izgubil se je umobolni Edvard Križaj, 67 let star posestnik iz Zagorja ter hodi baje po občinah Blagovica, Krašnja ali Lukovca. Kdor izve za tega moža, naj to naznani pri dotičnem županstvu.
—	Ustanovni shod Hrvaške zadružne banke za Bosno in Hercegovino
je sklican na 26. t. m. v Sarajevo.
—	Državni popotni pletarski tečaji za osrednjo Kranjsko v Ljubljani.
Vodstvo državnih popotnih tečajev za pletarstvo naznanja, da se prične prihodnji teden pravilni pouk v Dolskem, Dolu in Šmartnem pod Šmarno goro. V tečaje se bodo srejemali: a) redni učenci, oziroma učenke; b) pripravljalni učenci, t. j. šoloobvezni dečki, ki se hočejo izučiti v pletarski obrti in c) izvanredni učenci. Zapisovanje se vrši v Dolskem dne 16., v Dolu dne 17., v Šmartnem dne 18. septembra.
Sicilijanska tragedinja Mimi Agu-glia v Zagrebu. Slavna sicilijanska tragedinja Mimi Aguglia gostuje na zagrebškem gledališču dne 28.. 29. in 30. t. m., in sicer v »Zazi«, »Malji« in »Dami s kamelijami«.
—	Cecilijanski shod v Zagrebu. Zagrebško Ceciljino društvo sklicuje shod vseh podružnic na dan 13. oktobra letos v Zagreb. Ako bodo razmere ugodne, se ob tej priliki priredi velika cerkvena glasbena produkcija.
—	Ljudsko šolstvo. Okrajni šolski svet v Kočevju je imenoval absolvirano učiteljsko kandidatinjo Ano Kren za provizorično učiteljico na petrazred-nici v Srednji vasi pri Kočevju.
KUGA IN KOLERA.
Peterburško prebivalstvo je jako razburjeno in sicer upravičeno razburjeno. Kolera je že postala stalna go-stinja nevske prestolice, zdaj se je pa pojavila še sredi mesta kuga. Oblasti sicer mrzlično delujejo, ampak prebivalstvo le ni pomirjeno, ker zna, da so ruski birokrati najpočasnejši celega sveta. Tudi z Dunaja ne dohajajo nič kaj pomirjevalna poročila. Bridka resnica, ki se ne da več utajiti, je, da imajo na Dunaju kolero. V bolnišnico so odvedli tesarja Travniczek, pri katerem so zdravniki dognali, da ima pravo azijsko kolero. Nalezcl jo je pri ogrskih delavcih. Oblasti so ukazale najsrožje preiskave vseh oseb, ki dohajajo z Ogrskega. Na Ogrskem tudi ne morejo več tajiti kolere. V Ercsiju je umrl na koleri kmet Keresztes, v Ostrogonu jc obolel na koleri Pavel Vilsicz, v Uhejly-Jo-ka je umrl na azijski koleri Karel Sido, v Požunu sta pa oboleli na koleri dve osebi. V Mohaču so zaradi kolere zaprli vse šole, dozdaj jc obolelo v Mohaču na koleri sedem oseb. Kolera se širi ob Donavi. Sodijo, da je na Ogrskem po komabacilih, ki, kakor znano, povzročajo kolero, že okužena Donava. Mo-hač smatrajo za središče, iz katerega se razširja kolera na Ogrskem do Dunaja. Zanesli so jo iz Rumunije, Mažari pa trde, da tudi z Dunaja. Gostilne morajo v Mohaču in okolici zaradi kolere zapirati ob 10. uri zvečer. Prepovedane so vse veselice. V Berolinu so internirali v Virhovi bolnišnici Rusinjo Sonjo Geiser, ki je zbolela na znakih kolere. Bolnica je potovala iz čeških Karlovih Varov v Rusijo. V Marienburgu je umrl na azijski koleri neki delavec, med osebami pa, ki so bile sumljive, da so obolele na koleri, sta umrli dve odra-ščeni osebi in pet otrok. V Apuliji so zopet zbolele na koleri tri osebe, umrla pa ena. V naše kraje kolera še ni zašla, ampak kakor lahko iz zabeleženih poročil vsak sam sklepa, smo že popolnoma obkoljeni po grozni azijski nalezljivki, ki se ji v Rusiji še pridružuje strašna zgodovinska črna smrt: kuga.
Ljubljanske novic?.
lj V »Zvezi slovenskih zadrug« je
silen nered, dokaz, da je imel dr. Tavčar pred leti prav, ko je stal na stališču, da liberalci niso za zadružništvo. Sedaj so morali k »Zvezi slovenskih zadrug« dodeliti od »Kreditne banke« g. dr. Lavša in g. Peruzzija, da izvlečeta, ako bodeta mogla, mladine na
suho. Zopet nov dokaz za mladine, da se z dolgim jezikom ne opravi vsefa.
lj Zanimiva odkritja o postopanju bivšega župana Ivana Hribarja glede zgradb personalnih hiš za železničarje prinaša »Rdeči Prapor«. Sodrug Kopač je, kakor smo poročali, na shodu v »Narodnem Domu« očital Hribarju že to stvar. Sedaj Kopač v »Rdečem Pra-porju« to-le piše: »Kar vem o spornem vprašanju, mi je povedal sedaj vpokojeni tržaški ravnatelj državne železnice dvorni sv^Jnik Ruff. Po vseh izkušnjah nimam nobenega povoda dvomiti o Ruffovih besedah. Povedal pa mi jc pred približno poldrugim letom sledeče: Pri meni je bil državni poslanec in ljubljanski župan gospod Hribar intervenirat radi stavbe železniške delavnice v Ljubljani. Vprašal sem ga, če se bo v Ljubljani pač dobilo toliko stanovanj. kolikor jih bo treba za veliko število delavcev, potrebnih za nameravano delavnico, ker bi se drugače železniško ravnateljstvo moralo pobrigati za stanovanja na ta način, da bi se gradile personalne hiše. Gospod Ilribar mi odgovarja, da tega ne bo treba, ker se v Ljubljani dobe primerna stanovanja, če bi jih pa vendar zmanjkalo, poskrbi gospod Hribar (mislil je menda »občina«) zanje. Personalnih hiš torej ne bo treba zidati. — Po Ruffovih besedah se da soditi, da je Hribar vsaj sokriv, da se še niso gradile personalne hiše. Da pa se bo gospod Hribar lažje spomnil svojih besed, naj omenim o njegovem pogovoru z gospodom Ruffom — j)o pripovedovanju rav-nateljevem — še to. G. Ruff je vprašal g. Hribarja, če jc toliko slovenskega delavstva, seveda primerno kvalificiranega, na razpolago, kolikor ga jc treba za nameravane delavnice. Gosjiod Hribar jo odvrnil, da ga ni; saj ni mogel odgovoriti nič druzega, ker bi se morali goditi sami čudeži, če bi v naših zaostalih razmerah imeli take čete kvalificiranih delavcev. G. Ruff je tudi vprašal, kako je s tehniki, s strojnimi inženirji itd. Tudi na to jc g. Ilribar odgovoril po pravici, da jih ni. Nato je dejal gos|i. Ruff: Kolikor je slovenskih delavcev in tehnikov, jih bomo vzeli, če se zgradi delavnica; ako bi jih bilo dovolj, bi vzeli vse. Ker pa sami pravite, da jih ni dovolj, ne bo drugo pomoči, kakor da se vzamejo nemški inženirji, nemški mehaniki, nemški delavci sploh. In če pride taka množica nemškega osobja stalno v Ljubljano, dobi tudi nove nemške šolo. Gospod Hribar jo nato odgovoril: Naj jih dobi, da le dobi Ljubljana delavnico. Nato gosp. Ruff: Tedaj pa nam ne sinete očitati, da jio-spešujemo germanizacijo. In gospod Hribar jo. dejal, da ne bo nihče očital tega. Mislim, da zadostujejo ta suha dejstva in da mi ni treba dajati komentarja. — Tako sodrug Kopač. Tudi mi mislimo, da ni treba nič komentarja, ker si ga vsak čitatelj lahko napravi sam.
lj Umrl je 13. t. m. gosp. Franc To bi as, posestnik in bivši lastnik tovarne kisa. Pogreb bode v četrtek, dne 15. t. m. ob 3. uri j>opoldne Na zavrteli št. 12 na pokopališče k Sv. Križu.
lj Vrat si je prerezal. Iz Trzina prihaja poročilo, da si je ondi posestnik Franc Čolnar prerezal vrat z britvijo. Najpoprej se je hotel ustreliti z revolverjem, ki si ga je kupil, pa so mu ga domači odvzeli. V neopaženem trenutku )>a si je prerezal vrat. Pred kratkim je omožil svojo hčer in ji izročil posestvo.
lj Petindvajsetletnico svojega službovanja pri banki »Slaviji« praznuje danes g. Fran Nedoljko.
lj Umrl je danes v deželni bolnici
Ivan Jušek, bivši brivec.
Telefonska In brzojavna poročila.
BIENERTH KONFERIRA.
Dunaj, 14. septembra. Bienerth je danes dalje časa konferiral s poslan-com Pacakom o delozmožnosti češkega deželnega zbora in o parlamentarni situaciji.
POLJAKI ČEHOM.
Praga, 14. septembra. Včeraj je bilo tu posvetovanje o priliki za skupni češki državnozborski klub. Pri tej priliki je poslanec Maštalka naznanil, da je dobil od načelnika poljskega kluba Glabinskega pismo, v katerem Poljaki pozdravljajo sklep Čehov, da ustanove skupen parlamentarni klub.
MORAVSKI DEŽELNI ZBOR.
Brno, 14. septembra. Ker so se vele-jiosotniki in agrarci izrekli proti večjemu obdavčenju žganja, namerava deželni odbor predlagati deželnemu zboru, na j se zvišajo doklade na pivo, da v'r pokrije deželni deficit.
MANDAT ODLOŽIL.
cJrnovicc, 14. septembra. Grof Fran lieilogardc jo odložil iz političnih vzrokov svoj državnozborski mandat.
• *' , • r.. jst'
NOVA SEPARATISTIČNA STROKOV-NA ORGANIZACIJA.
ČeškA Trebovd, 14. septembra. Predvčerajšnjim se jc tu ustanovila nova separatistična strokovna organizacija čeških tekstilnih delavcev, ki ima že 55 podružnic in okoli 3000 članov.
BIVŠI LAŠKI ADMIRAL UMRL.
Rim, 14. septembra. Iz Lucce javljajo, da je ondi umrl senator Mosin, bivši laški minister mornarice in zunanjih zadev.	v KOLERA.
Dunaj, 14. septembra. Sedaj je do-gnano, da jc na Ogrskem par od kolera okuženih krajev, iz katerih se zanaša kolera na Dunaj. Sedaj so v Franc Jo-žefovi bolnici tri osebe bolno na azijski koleri in so počutijo primeroma dobro.
Praga, 14. septembra V Olomucu se jo vrnil v Rusijo desertirani vojak tretjega dragonskega polka Matouš iz Krakova. Matouša, ki jo bil j>opolnoma onemogel, so prepeljali v bolnico, kjer so konstatirali na njem azijsko kolero.
Mohač, 14. septembra. Več oseb jo na koleri umrlo, včeraj so so pojavili štirje novi slučaji kolero. Obolel jo na koleri tudi ječar okrajnega sodišča. Vso obolelo so prepeljali v Pečuh, kjer so izolirani. V okraju Mohač jo 13 raznih slučajev kolero, med temi trije smrtni.
Marienburg, 14. septembra. Štiri osebe so obolele na koleri. 100 oseb je v karanteni.
i	KUGA.
Peterburg, 14. septembra. Na neki oboleli osebi so konstatirali znake kugo. V mestu je radi tega veliko razburi jenje.	»jjc
V BOJU PROTI KOLERI UMRL.
Szombathey, li. septembra. V me-» stu Folsolo\v so naročili proti koleri veliko steklenico karbolne kisline. Mestni sluga, velik alkoholik, jo mislil, da je v steklenici izborno žganje ter je v naglici j>il iz steklenico. Onesveščen so je zgrudil v bolečinah na tla. Na poti v bolnišnico jo umrl.	^
VELIK POŽAR V CARIGRADU. ^
Carigrad, 14. septembra. V mestu Canaor pri Carigradu na Marmarskem morju jc zgorelo včeraj 380 hiš.
VOJAŠKA ZAROTA V ATENAH.
Atene, 14. septembra. Ze nekoliko dni je vojska j)ripravljena. Reakcijo-narni častniki in podčastniki, ki so hoteli vreči Dragumisov kabinet in organizirati manifestacijo v prilog kralju, so .se nameravali polastiti vojašnic in municijskih skladišč. Pridružiti so so jim hoteli častniki in uradniki, ki so bili nedavno odpuščeni, s svojimi meščanskimi prijatelji. Zarota je imela središče v častniškem zboru 3. konjeniškega polka. Poveljnika polka Milio-tisa pa so zaprli, kakor tudi več drugih častnikov.
POVODNJI IN VIHARJI.
Berolin, 14. septembra. Iz Dosavo poročajo, da je Laba prestopila bregove. Pri Anlialtu je bil silen vihar s točo.
Bukarešt, 14. septembra. Prefekt okraja Mehedin javlja, da jo v silnem viharju izgubilo življenje 23 oseb, več hiš je porušenih, letina je popolnoma uničena.
GROZEN UMOR.
Turin, 14. septembra. Iz Pada so potegnili ribiči truplo okoli 14 let starega dečka, ki jo imel z vrvjo zadrgnjen vrat. Truplu so bile odrezane roke in noge. Zdravniki so izjavili, da je bil deček umorjen pred dvema dnevoma.
NAPAD NA POLKOVNIKA.
Peterburg, 14. septembra. Pri vajah v bližini va,si Niglici se je naenkrat zgrudil polkovnik polka Aleksandra Nevskega s konja na tla. Zadela ga je v desna ledja kroglja. Vaje so takoj odpovedali, pregledali vojakom puške, a preiskava jo bila brez uspeha. Polkovnik je težko ranjen.
Štajerske novice.
š Hud je boj v Teharjih, ki so bijfl
danes pri občinskih volitvah v tej občini. Enak jo onim v št. IIju in celjski okolici. Upamo, da bo starosloven-ska. plemiška kri premagala nesramno nemčurske janičarje.
š Naša stranka na delu za ljudstvo. Prihodnjo nedeljo dne 18. septembra priredi naša stranka več shodov. Dosedaj so naznanjeni ti-le: Po-lemšak, veliko mladinsko zborovanje, Petrovče, velika ljudska slavnost, Cir-šak pri Št. Ilju, shod, govorita poslanca Roškar in dr. VerstovSek, Frankolo-vo, govori g. Pušenjak, Kalobje, ustanovitev »Izobraževalnega društva Pri-hovn«, govori poslanec Novak.
š Mariborski kazino. Znane finančne težave so primoralc odbor kazinske-»
ga društva v Mariboru, da jc od maja sem bila gostilna v kazini zaprta. Sedaj bo baje zopet otvorjena. Vidi se, da ni več dolgo do »kraha«.
S Mariborske porotne obravnave. Obravnavali se bodo ti-le slučaji: 19. septembra Marija Krašovic, požig; Fr. Kobale, posilstvo; torek, dne 20. septembra Jakob Cerer, posilstvo. Sreda dne 21. septembra .lanez Trancer, Janez Kostervvein in Jos. Herzenjak, umor in uboj. Četrtek, petek in sobota 22., 23. in 24. septembra ponovna razprava, Anton Ivmetec, umor.
š Oplotnica. Naši velenemci bi zopet radi razdelili občino Oplotnico v dve občini. Na roko jim gre iz Brežic znani gospod Scliaffenratb. Pozor!
š »Luthergasse« v Mariboru. Ma-gistratni uslužbenci v Mariboru so začeli v ponedeljek dne 12. septembra nabijati na hiše v gledališki ulici nove ulične napisne tablice, ki nosijo vabljivo ime »Luthergasse«. Kljub temu, da so hišni posestniki v tej ulici in veliko število mariborskih meščanov protestirali proti tej lutrovski predrznosti, vendar izziva mestni magistrat s temi tablicami. Več hišnih gospodarjev se hoče resno upreti in ne bo pripustilo teh tablic na svojih hišah. Čudimo se, da mariborski katoliški krogi niso umeli pravočasno preprečiti te izzivalnosti Mahnertove.
š Črna gora pri Ptuju. 11. september ostane pač odcn najlepših dni, kar jih je videla Črna gora. Nad 800 vrlih deklet iz Dravskega polja in Slovenskih goric, Haloz in Pohorja se je zbralo k veličastnemu shodu. Krasna je bila že procesija na Goro, kjer je g. dež. poslanec župnik Ozmec pridigoval. Opoldne se je začelo zborovanje, ki ga je otvoril g. župnik Ozmcc ter predlagal za predsednika č. g. Muršiča, za podpredsednico pa Marijo Drev iz Pe-trovč. V imenu domačink jc pozdravila shod Gen. T. Po krasnem slavnostnem govoru, v katerem je g. župnik Muršič vzpodbujal mladenke, naj bodo verne in narodne, so nastopale mladenke iz bližnjih in daljnih krajev: Središče, Fram, Jarenina, Vurberg, Št. Jani, Slivnica, Ptuj, Hajdin, Sv. Marko, Sv. Lovrenc, Sladka gora, Petrovče, Ma-kole, letale. Za »Slovensko Stražo« so darovale mladenke 30 K! Bog živi ne-vstrašene navdušene mladenke!
š Majorja Kramerja, ki je igral v Št. IIju dne 8. septembra generala nemške fakinaže in dajal vedno takt pri vpitju in napadih, priporočamo, da ga naši poslanci vojnemu in brambovske-mu ministru naslikajo kot vzor patri-jota. Zakaj trpe v naši armadi take vsenemške predrzneže in hujskače?
»KATOLIŠKA BUKVARNA« V LJUBLJANI
priporoča:
* Koledarček slov. kat. dijaštva za leto 1910.11. Založil »Konzorcij »Zore«. Komisijska zaloga »Katoliške Bukvar-ne«. Cena 1 K 20 vin. — Slovensko katoliško dijaštvo jc izdalo tudi lotos svoj koledarček. Poleg navadne koledarske vsebine prinaša obširne informacije o študiju na visokih in srednjih šolali in o enoletnem prostovoljstvu ter pet člankov. Visokošolske informacije so se spopolnilc zlasti s kratko zgodovino visokošolskega študija v Evropi in orisom treh tipov evropskih vseučilišč: angleškega, francoskega in nemškega. Pri srednješolskih informacijah se nam zde najbolj važna navodila, namenjena dijakom, ki so prisiljeni, da zapuste pred zrelostnim izpitom srednjo šolo. Tukaj se lahko orientirajo, kam se jim jc z vspehom obrniti iz posameznih razredov gimnazij in realk. V oddelku »Enoletno prostovoljstvo« urednik prav primerno povdarja veliko važnost prostovoljskega leta za slovenskega dijaka in priliko, ki jo mu nudi, da se seznani z bratskimi narodi slovanskimi. Izmed člankov obravnavata prva dva narodno-obrambno delo, prvi pri Čehih in Poljakih, drugi pri Nemcih; tretji članek z naslovom »Pod okriljem katoliških načel« nam slika, kako more le katoliška religija vzbuditi in gojiti v mladini pravi idealizem, prvi vir blagoslova polnega dola za narod, poti izpod peresa gospodično-so-mišljenice skuša pokazati, kako in s čim na j vpliva ženska organizacija. — Koledarček loplo priporočamo vsem dijakom-somiSljenikom, pa tudi vsem prijateljem slovenskega kat,. dijaštva, zlasti onim, ki jih zanima narodno-obrambeno delo. Dosedaj nam ni še nihče tako pregledno naslikal češkega in poljskega narodno-obrambnega dela
in nemškega napadalnega, kot sta to storila v letošnjem »Koledarčku« tovariša A. Veble in I. Brozovič.
Dr. Aleš Ušeničnik: Sociologija.
8 Iv 50 vin., vez. 10 K 80 vin.
Celo veliki narodi nimajo dela, ki bi se moglo po znanstveni temeljitosti in obsežnosti ter po strokovni popolnosti meriti z navedenim delom našega domačega učenjaka. Dr. Ušeničnikovo sociologijo smemo s ponosom uvrstiti med najodličnejša dela svetovne znanstvene literature.
Ivan Grafenauer: Zgodovina novejšega slovenskega slovstva. 1. del 2 K, vez. 2 K 50 v.
To delo je v vsej slovenski javnosti brez razlike vzbudilo veliko pozornost in našlo splošno priznanje. Juvančič: Učna knjiga francoske g a j e z i k a. 2 K, vez 2 K 50 vin.
Slovenci se bodemo te knjige gotovo z veseljem poprijeli, ker je pisana v duhu slovenskega jezika, kar nam zelo olajša učenje svetovnokulturnega francoskega jezika.
Anton Medved: Poezije. I. del 3 Iv
80 vin., vez. 5 K. Anton Medved: Poezije. II. del -4 K, vez. 5 K 40 vin.
Poezije Medvedove, ki je pač ena naših najkrepkejših in najizrazitejših pesniških individualnosti, se morajo priljubiti vsakemu slovenskemu srcu. Anton Medved: K a c i j a n a r. Tragedija v petih dejanjih. 1 K 40 vin., vez. 2 Iv 40 vin.
Kacijanar je gotovo ena najznačilnejših slovenskih pesniških publikacij na dramatičnem polju s pristnim zgodovinskim ozadjem in visoko literarno vrednostjo.
Mnenje gosp. dr. Mark o vino-v i c h a.
S z a s z v a r o s.
Gospod J. S e r r a v a 11 o !
Trst.
Zabvaljevaje se Vam najprej za poizkusne pošiljatve Vašega izvrstnega izdelka, Vam naznanim, da sem rabil že več let z izvrstnim uspehom Serra-vallovo Kina vino z železom pri blcdi-častih, malokrvnih in rckonvalescent-nih ljudeh in da ga pripisujem skoraj izključno imovitim krogom. Dve buteljki ste hitro koristili neki deklici, ki ni imela teka.
S z a s z v a r o s, 7. aprila 1909.
Dr. M a r k o v i n o v i c h.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306-2«, sred. zračni tlak 736'0 mm
Cas opazovanja
13 9. zveč.
14
7. zjutr. 2. pop.
Stanje barometra v mm
732 6
Temperatura
po Celziju
Vetrovi
Nebo
15'2 brezvetr.
dež
32-0 332
15-1 190
j si. svzli. moč, svzh.
oblačno del. jasno
>33 rt « t
i. »
12 1
Srednja včerajšnla temp. 16 4'. norm. 15 2'.
rFI i V^lilC OliJIN'
Cene veljajo za 50 kg,
Budimpešta 10. septembra
Pšenica za oktober 1910 ....	998
Pšenica za april 1911.....10 30
Rž za september 1910.....7 36
Rž za oktober 1910......7 98
Oves za oktober 1910.....8 28
Koruza za september 1910 . . .	5 83
Koruza za maj 1911............6 05
hlHIJMW
K » SLA

¡zborna tiielifna raraiizna pijača.
O dobroti Blllnslse vode naj se vpraSa domači zdravnik. Dobi se pri Mihael Kastnerju v I.|ubljanl.	2590
Zahvala.
Podpisano načelstvo „Prostovoljnega gasil-negn društva" se presrčno zahvaljuje „Kranjski hranilnici" za podporo 100 kron. Bog povrni!
I. P.
načelnik prostovolj. gasilnega 265.3 1—1	društva Podkoren-
.............................................................minili...................
Mesečna soba
novo opremljena, razgled na ulico, s posebnim uhodom, odda so Krakovski nasip štev. 18.
I. nadstropje na levo.	26!!2 3—1
............in................................................miiiiiii................
fr
2647
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je Bogu Vsega-mogočnemu dopadlo naSega iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta, starega očeta, tasta in brata, gospoda
Kari Schenerja
ceritvenega ključarja, poveljnika meščanske garde, častnega člana ložarnebrambe, bivšega župana n mestnega načelnika, bivšega občinskega in cestnega odbornika, posestnika, gostilničarja in mesarja
danes ob 6. uri zjutraj po dolgi in zelo mučni bolezni, previdenega s tolažili sv. vere, v starosti 65 let poklicati k Sebi v boljše življenje.
Pogreb predragega ranjkega bo v četrtek, 15. septembra ob 4. uri popoldan iz hiše žalosti Krško 104 nu pokopališče sv. Križa v Krškem.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah.
Predragega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in prijazen spomin.
V Krškem, 13. septembra 1910.
Alojzija Sdiener, soproga. — Marija Križman, roj. Sdiener, hči. — Hnton Križman, davčni upravitelj, zet. — Josip in Franc Sdiener, brata. — Mici, ilnica In Tonči Križman, vnuki.
t
2651
Globoko potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš prcljubljeni soprog, oziroma oče, gospod
Franc Tobías
posestnik In bivši lastnik tovarne kisa
danes ob '/i 11. uri dopoldne, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 81. letu starosti po dolgi mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega rajnkega bo v četrtek 15. septembra ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti Na zavrteli štev. 12 na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v domači farni cerkvi sv. Petra.
Priporočamo ga v blag spomin in molitev.
Ljubjana, dne 13. septembra 1910.
Ivana, soproga. — Leopoldina, Josi-pina, hčeri. — Franc, Ivan, Vincenc, Rudolf, Mihael, Stanislav, sinovi.
Stanovanje
v prilieju vile na Hrvaškem trgu hiš. št. 5 (ali Martinovi eesti hiš. št. 1) z namodernej-* šim konfortom urejeno in krasnim vrtom, se da v na** jem. Več se izve pri p. i. go~ spodu lastniku vile na iVIar~ tinovi eesti hiš. št. 5. 2654 3—t
išče osmošolec! -iesa
Poučuje lahko: slovenščino, latinščino, grščino, nemščino, laščino in matematiko. Oglasi se lahko gdč. dijakinja. Nemec ali Lah nI izključen. 26:0 Naslov pove uprava „Slovenca11._
Inštriii
išče gostilno na račun ali mesto kakega poslovodje nadzornika ali kaj enakega primernega v mestu ali na deželi. Naslov 2599 pove uprava „Slovenca".	4
odda se v Šiški od 1. novembra 1.1. naprej. Več se poizve v prodajalni g. Ant. Presker-ja v Ljubljani, sv. Petra cesta št. 14. 2575
Ortopedično
zdravilni zavod
K
v katerem se zdravi pod nadzorstvom dr. Ivana Oražna
raznovrstno skrivljenje hrbtenice, Izbočen hrbet, neenake - rame, neenaka ledja itd. -
se nahaja
m Turškem triu it 4
----I. nadstropje. =====
X X X X X X X X
Pojasnila daje dr. Ivan Oražen ob svojih ordinacijskih urah od 9. do 10. ure dopoldne in od 2. do 3. ure popoldne v
Woifoulii ulicah št. 12.
se sprejme v špecerijsko trgovino. Naslov pove upravništvo „Slovenca".	2652
Kupim dva para
2648 3
Ponudbe naj se naslovijo: Josip Skrlj, špediter, Dunajska c. 29, Ljubljana.
Prodam ali menjam vjled starosti 40 oralov veliko, krasno	2617 3-1
ri lilariboru
z letošnjimi pridelki in z vsemi gospodarskimi stroj!, za dobro gostilno.
Naplačilo v gotovini 10.000 kron. Ponudbe pod „Paradiž" štev. 2617 na upravo .Slovenca'.
Elektroradioifraf „IDEJIL"
hotel „pri Maliču" zraven glavne pošte Od srede 1'1. septemb. do petka 16. septemb.
SPORED:	2539
1. Izlet na oceanske vulkane in kraterje. (Izvirni posnetek.) — 2. Oba mladostna prijatelja. (Drama.)
—	3. Kipar, ki ima lahko delo. (Fantazija.) — 4. Terracina pri Rimu. (Naravni posnetek.) — 5. Maks razmišljen. (Jako komično,) — Dodatek k zadnjima dvema predstavama oji 7. in '/2 9. uri.
—	6. Alaks se uči drsanja na smuči (ski). (Komično.) — 7. Prazna zibelča. (Drnma.) — Luka se uči smrtnega skoka. (Jako komično.) — Zadnja predstava je ob lepem vremenu na prostem. Vsak torek in petek od 6. do 10. Slovenska Filharmonija.
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta štev. 27.
v bližini kolodvora. 2072
Lege zvarite soie, - Priznano fina kuhinja. • IzSjorne pijače. - Hizke cene. • Lepi restavracijski prostori in povsem na novo urejen
= ¥eSlk senčnat vrt. =
Vsako sredo pri ugodnem vremenu
Zagrebški jgjf
omooAoooooooooooooo kot tovarniško znamk»
pnporočujemo rTrfihnhzi Pridftek / kot priznano J lUfO'UIJÜÍ za kavo¿
a/ nt*" r 'A.'.v r ici
7 I 7 IKO 707
Najboljša ura sedajnosti: zlata, srebrna, tula, nikelnasta in jeklena se dobi samo pri H. S1ITTNER, Ljubljana, Olcsiiii
Lastna tovarna ur v Švici.
2018
Tovarniška varstvena znamka „IKO".
Izvršuje vse : bančne : : posle. :
gglWH^WW^WCT—^^^^WWjfj—mj^jH^piMTPWWW Hgq——^PUmu^*"*»«!—' '
J. C. Mayer, Ljubljana, Stritarjeve ulice. ---- Banka in menjalnica.---
Manufakturna trgovina na debelo in drobno.
: Zaloga :
vseh vrst sukna, platna ter raanu-fakturnega blaga.
_1
3027

=E
naznanja si. občinstvu, da je prevzel modno trgovino
Kari Recknagelna
na Mestnem trgu ter isto popolnoma z novim blagom založil. Blago, ki je še ostalo iz prejšnje zaloge, se prodaja po zelo nizkih cenah, na kar se osobito cenj. gg. šivilje opozarja. Blago bode vedno najboljše in 2638	cene najnižje.	3
ssSIHP^
Ustanovil. 1883. Solidne cene. Kulantna postrežbo, Ustanov!], 1883.
Infoi
Ljubljana Resljeua cesta št. ? LfIliJljSM
najuečji "m najstarejši	2532 4
zavod za uniformiranje na Kranjskem
c. in kr. poikouni krojač peSpoška Si. 2?, zalagatelj zueze c. kr. driaonih uradnika», imejitelj uelike z!ate sueHnje z diplomo
181. dunajske modne razstauz 11904 itd. se priporoča novo vstopivšim gospodom enoletnim prostovoljcem
vsake vrste za izgotovitev montur, kakor tudi popolno adjustiraffije, brezhibno in natančno po predpisih.
Na podlagi dolgoletne prakse sem v prijetnem položaju, da dobavim na tem polju najboljše in najpriležnejše.
Istodobno se priporočam gospodom zassbmm odjemalcem za prihodnjo jesensko in zimsko sezono. Vsled trgovinskih zvez z inozemstvom imam vedno veliko zalogo pristno angSiz§kega sukna in morem torej tudi v tem oziru najbolje postreči.
Izvršujem umevno tudi vsa druga v mojo stroko spadajača dela najvestnejše in solidno, tako n. pr. taEarje za g. sodnike in č. duhovščino.
smiiistisisisiiiii m
m
priden in trezen mož, nad (31 :10 let star, izurjen v vseh m
knjigoveških delili 2628 3—t
il
sposoben namesto- II vati mojstra se išče j|j
Naslov pove upravništ. lista. (B]
i
(iHlHStiiHlIlHSH 1
iBniii^fflisrKiiirfflif^raraisrB
H MR
HBEvKE^/l
JJ
£i
se priporoča v izdelavo vsakovrstnih knjigoveških del. &peeijaSsteta: črtanje poslovnih knjig
za denarne zavode, trgovce, tovarnarje, društva i. t. d. Vsako naročilo se točno in natančno po predpisu izvrši. Raznovrstni vzorci na zahtevo brezplačno.
St. 545/pr.
2636 i
Za slabokrvne in prebolele
je zdravniško priporočano
črno Dalmatinsko vino najboljše sredstvo 2501 J1 4 steklenice (5 kg) franko K 4*— BR. NOVAKOVIC, Ljubljana.
Trgovski pomočnik
Pri deželnem odboru kranjskem se sprejme travniški mojster s plačo 1.600 H in z aktivitetno doklado 504 K na leto ter s pravico do normalnega napredovanja, kadat se definitivno namesti.
Prosilci za to službo vlože naj svoje prošnje, katerim je priložiti krstni in domovinski -4ist, nravnostno spričevalo, spričevalo o šolski izobrazbi, o fizični in strokovni usposobljenosti, do
15. oktobra 1910
pri podpisanem deželnem odboru.
V prošnji je povedati, če ¡11 kako jc prosilec zadostil vojaški dolžnosti.
Deželni odbor kranjski
v Ljubljani, dne 12. septembra 1910.
ucenec
«

se sprejmeta v trgovino z mešanim blagom. Reflektantje naj se oglasijo do dno 20. t. m. na upravništvo „Slovenca".	2627 6—1
:t':.*iCv.•'•'.'•' ••*'• '• > '* ' 1'""/ v,. .■*, . " » •Vi' ' •,-*, .' ' r' '■' , ' « . . '' j^S.ffP.'
Knjigarna in trgooina muzikalij
Kleinmayr & Bamberg
Ljubljani, Kongresni trg št I
2492	priporoča soojo	10-1
pepei.ro zalogo
na tukajšnjih in zunanjih učnih zauodih uuedenih
pekarna|
josip Lavrencič v Postojni
priporoča razno opeko, kakor zarezani strešnik I. in II. vrste, strojni strešnik (kavler), strojna korita (žlebake), opeko za tlak in zidno opeko
najboljše kakovosti, po nizkih cenah in v poljubni množini.	'r
u predpisanih izdajah po najnižjih cenah.
Izkazi učnih knjig se oddajajo zastonj.
olske
za vse šole v najnovejših, odobrenih izdajah, kakor tudi vse druge šolske potrebščine v najboljši kakovosti in po zmernih cenah priporoča
Lav. Sdiwentner »
knjigotržec v Ljubljani, Prešernova ulica 3.
RiraagagaaraEffia^ agy
IIStHnBHHBM
wmmmmmmmmmsmmmBm* n j m
r'frxwSBtfP. ."DTRlPW
IZPELJHVH
vseh poslovnih transakcij. - Izdajanje čekov, nakaznic in KREDITNIH PISEM
za vsa Glavna in stranska mesta i«- in inozemstva.
C. KR. PRIVIL. BANČNA iN MENJALN1CNA DELNIŠKA DRUŽBA
*	M CDrTTD t OSREDNJA MENJALNICA:
*	iUDllL U M * DUNAJ I., WOLLZEILE 1.
Pnrlril7nirp • BailM' CeSka Kamnion, Cciki Lipi, Brno, Dux, Gablonza, H. Graslili,Krakov, Lilomerico, Moravski iUdiUilllUC. Zumbsrg. Mtidling, Mera;', Novi Jičln, Dzan. Praga, Libercs, Dunajsko Hovomcslo. Cvilava.
NHKUP IN PRODflJH
vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk i, t, d,, i. t. d.
Zavarovanio proli m pri žreliaii rt in man. papirjev
Prospekto in cenike promij zastonj in iranko.
.. ..v 4í ' }> :,» v
Vzorci na razpolago!
NOVOSTI MANUFAKTURNEGA BLAGA 1910!
Vzorce pošiljava Iranko!
08BEMAX
Ljubljana, Stritarjeva ulica 4.
Sukno, kamgarn, damsko blago, delen, batist, zefir, kreton, platno, sifon, gradi, garniture, preproge, zavese, odeje, pleti, šerpe, rute v veliki izbiri.
SOLIDNE CENE.	81
2622
zmožna popolnoma nemščine in slovenščine v govoru in pisavi. Več osebno pri Jos. Eberle, Ljubljana, Mestni trg.
Izbetegahrastooega AatlllJI«* lesa, trpežni, močni
. 1 TI M
a a
vinski sodi
krasni izdelek, iz belega hrastovega lesa, močne, trpežne, popolnoma nove iz tovarne Špirita za fini Špirit in za vino pripravljeni, za vsako vino izborni, takoj rabljivi za kar se jamči, odda v velikosti po 300, 400, 500, 600, 700 do 1000 litrov držeče, na zahtevo tudi 100 do 200 litrov ali manjše po prav solidnih nizki ceni
1/1
Iv. A. Hartmanna naslednik flvg. Tomažič,
Ljubljana, Marije Terezije cesta
Cene
nizke in solidne, točna postrežba.
majhna sc proda i z proste roke v Rožni dolini štev. 217 pri Ljubljani, ležeča nasproti peka.	2623 12
Železnato vino
*

lekarja Piccolija v Ljubljani, c. in kr. dvorni založnik, papežev dvorni založnik, vsebuje za slabokrvne in nervozne osebe, za blede, slabotne otroke, lahko prebavljiv železnat izdelek. Polovična steklenica K 2"—. Poštni zavoj (3 steklenice) franko zavoj in poštnina, stane K 6"60. Naročila po povzetju. 3281
• Y
Trgovsko uíiüííe In vzsajališče
Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Rim itd.
TZa/bol/. kosm. zobo
čistil, sredstvo
Priietek šole 1. oktobra.
Zunanji učenci se vpisujejo 28., 29. in 30. septembra.
Ustanovljeno 1834.	Tfrtitt Mahr. ravnali it
Izdelovatelj
G. <3eVdl Ljubljana, Stritarjeva ollca 7
DGGnOOGGDDGDGDDDQDGDQGDDDDGDDDQD G	G
G Pozor! 2476 s Pozor! G G	G
Šf 358/pr.
Razpis službe
Pri mestnem magistratu deželnega stolnega mesta Ljubljane popolniti je službo
0 a
D □
D D D G
jj odlikovano najboljše razkužc- j| q valno pleskanje proti nalezlji- g 0 vim boleznim, za stranišča itd. G
Urinooo olje
Sanitas
□
G G G D
mestnega cestnega nadzornika B AVflUSt PllSt, Poljanska C.7.
Samoprodaja
s prejemki XI. plačilne stopnje, t. j. K 1600"— letne plače, K 504' — dejalnostne doklade, treh v pokojnino vštevnih triletnic po K 200-— ter dveh tudi v pokojnino vštevnih službenostarostnih doklad po K 200'—.
Služba odda se za prvo leto le začasno ter se začasno imenovani cestni nadzornik šele po enoletnem povoljnem službovanji, ako se v tem času skaže za službo popolnoma sposobnim, imenuje stalnim.
Za namestitev v tej službi zahteva se poleg obče vsposobljenosti dokaz o dobro prebitem izpitu za cestnega mojstra.
S potrebnimi dokazili opremljene prošnje vlagati je najkasneje
====== do 85. oktobra t. I. =====
DGGGGOGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGDGG
2562 8
pri predsedstvu mestnega magistrata.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 6. septembra 1910.
Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane
začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik:
Laschan L r.
2616
Valjčni mlin v Domžalah
I. Bončar, Ljubljana
Centralna pisarna in skladišče: Vegova ul. 6.
Telefon interurb. St. 129.	Telefon interurb. St. 129.
Priporoča pšenično moko izvrstne ka-kouosti, otrobe in druge tnleuske izdelke.
ki je dovršila trgovski tečaj, želi vstopiti v službo v kako pisarno ali trgovino kot strojepisalka ali blagajničarka ali v kako primerno službo. Naslov pove iz prijaznosti uprava tega lista.	2637
na prodaj blizu Ljubljane z gostilno in vso opravo, z lepim vrtom, kletjo, ledenico, dalje vozovi in konji. Proda se zaradi starosti. Hiša je pripravna tudi za kake drugo obrt. Cena jako nizka. Več pove upravništvo ,Slovenca'.
te. lekarna pri .Mariji Pomagaj'
m. LEUSTEK
Ljubljana, Resljeua cesta
zraven cesarja Franc Jožefa jub. mostu
priporoča ob sedanjem času za jemanje najbolj pripravno, pristno, čisto in sveže
Dorševo med. ribje olju ffifi
steklenica 1 K, večja 2 K.
Tanno-Ghimn tinktura za lase, jiffisft;
preprečuje izpadanje las. Cena steklenici z rabilnim navodom 1 K.
Slovita Melusine ustna in zobna voda ¡zborno proti zobobolu in gnjilobi zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. - Steklenica 1 K.	3499
Zaloga vseh preizkušenih domačih zdravil, katera se priporočajo po raznih časopisih in cenikih. Med. Cognaca, Malaga, ruma itd. razpošilja po pošti vsak dan dvakrat.
Kdor hoče jesti fino izbrane vrste
namiznega zdravilnega grozdja
naj je naroči pri znani solidni tvrdki Aleks. Bažant, vinogradnik, Daruvar (Slavonija), Za 5 kg poštni zavoj po K 4'— franko po povzetju.	2631
Dinamo stroji, elektr. motorji. Naprave za elektr. razsoet-Ijaoo in preoajanie elektr. sile. Električni obrat vseh vrst. Ventilatorji. Tnrbo-generatorji, elektr. železnice in lokomotive, žerjavi in dvigala. ObloCnlce ln žarnice vseh vrst. 2073
Elektrotehniška delniška družba
preje Kolben in dr.
Praga-Vysocanv
Vodne turbine vseh sestav, (Francis, Pelton). Točna, cena in hitra popravila vseh elektr. strojev od drugih tvrdk. Vse potrebe za InStaliranle. Odlitki iz Siemens-Martinove-ga jekla, ameriška knjna litina iz lastnih velikih livaren in jeklaren. Za vele-in malo obrt.