Stev. 10. POLITIČEN LIST Zfl SLOVENSKI NAROD. Leto XXXII. Uredništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. 2. (vhod čez dvorišče nad tiskarno). Z urednikom je mogoče govoriti le od tO.—12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefonu štev. 74. A. V Ljubljani, v četrtek, 14. januarja 1904. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob polu fi. uri popoldne. — Velja po po š ti prejeman: za celo leto 26 K, za polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2 K 20 h. V u-pflMiiAŠtvu prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. - Plačuje se vnaprej. Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2. Vsprejema naročnino, inserate in reklamacije — I n s e r a t i se računajo cnostopna petitvrsta (dolžina 72 milimetrov) za enkrat 13 h. za dvakrat II h, za trikrat 9 h, za več kot trikrat 8 h. V reklamnih noticah stane cnostopna garmondvrsta 26 h. — Pri večkratnem objavljenju primeren popust. A. Upravuiškega telefona štev. iSH. Goluchowski m Vatikan. Razprava v proračunskem odseku avstrijske delegacije o vnanji politiki je bila minoli ponedeljek nenavadno živahna. Kar deset govornikov je po vrsti grofu Goluchow-skemu, ministru za vnanje posle, v izbranih besedah izražalo svoje mnenje, ki ni povsem soglašalo ž njegovimi trditvami in nazori. Posebno odločno pa so dr. Šusteršič, knez Schonburg, grof Z e d -\v i t z in dr. T o 11 i n g e r grajali grofa Goluchovvskega, ki je pregovoril krakovskega kardinala Puzyno, da je v imenu Avstrije pri zadnji volitvi novega papeža vložil ugovor (veto) proti izvolitvi kardinala Rampolle. Vsi štirje imenovani govorniki so brez ovinkov izjavili, da je s tem korakom avstrijska vlada globoko užalila čuvstva katoliškega prebivalstva, ter izrazili željo, da se to več ne zgodi. Tej želji se je pridružil tudi grel Schonborn. Grofi Golucho\vskega nastop proti Vatikanu sta zagovarjala le nemški nacionalec dr. Sylvester in liberalec starega kopita dr. Pergelt. Zagovarjal se je tudi minister sam, toda v vidni zadregi jako nesrečno, in je tudi zdaj zamolčal vzroke svojega „veto". Skliceval se je na svojo katoliško vest, ki mu pravi, da ni žalil katoliških čustev. Verujemo, da je grof Goluchovvski kot zasebnik dober katolik, a poznamo mnogo t&kih mož, ki so predobri proti nasprotnikom cerkve. Tudi nočemo ugovarjati, da je delal »bona fide«, toda njegovo osebno prepričanje ni še sodišče, ki more razsoditi to preporno vprašanje. Grof Goluchovski se je skliceval v svojem zagovoru na dva razloga : prvič na to, da je Avstrija katoliška država, in drugič na pravico iz navade. Oba ta razloga sta ša-pava in ničeva. Istina je sicer, da so osobito v srednjem veku nekateri vladarji in njihove vlade vplivali na izvolitev papežev. Zgodo- vina pa tudi potrjuje, da se to ni vedno godilo na korist cerkvi in da nam marsikatere zgodovinske podobe ne ugajajo. Vsak zaveden katoličan gotovo želi, da bodi volitev papeža prosta, neodvisna, in da naj zasede stol sv. Petra oni, ki je najsposobnejši in najvrednejši. In iz te želje se je porodil običaj, da so si nemški cesarji prisvajali pravico, ugovarjati proti temu ali onemu kardinalu, osobito v času, ko so mogočne ple-menitaške družine v Italiji motile prosto volitev. Toda res pa ni da bi bila cerkev kedaj priznala kaki državi to pravico. Četudi so si posamezni vladarji v minolih časih prisvajali to pravico, ta vendar ni nikdar pravno obstajala, ker od cerkve ni bila nikdar priznana. Nasprotno, papeži v vseh svojih izjavah zahtevajo od vsake politike in osebnih koristi neodvisno volitev, in papež Gregor XV. je izdal celo bulo »Aeterni patris« proti veto-pravici. Tudi je dalje res, da more »narodni« kardinal, ki ne biva v Rimu, izraziti svo'3 mnenje, da mu ta ali ona kandidatura ne ugajs; toda res ni, da sme tak kardinal le kot pooblaščenec politične oblasti govoriti v k^nHavu ter z veljavo dotične države vplivati na izvolitev papeža. Ravnotako ni res, da je „veto« neka stara, reservatna pravica hat )'nrške vladarske krone. Take osebne pravice ni, ker so znani iz vseh stoletij ugovori rimske kurije proti izvrševanju te »pravice". Da so se kardinali zadnjič, pa tudi pri izvolitvi Leona XII. in Pija VIII. ozirali na željo Avstrije, je vzrok le ta, ker Vatikan ni hotel vznemirjati duhov. Iz istega naslova si tudi Francija prisvaja veto - pravico, dasi jo republika. To kaže, da ta „pravica" no more biti navezana na osebo. Avstrija in Francija pa si tudi kot »katoliški« državi ne moreta prisvajati to pravice, ker nobena ni katoliška v pravem pomenu besede; preje bi mogli trditi nasprotno. Ako to trdimo iz prepričanja, nam nihče ne more očitati, da nismo vsaj tako dobri avstrijski domoljubi, kakor grof Goluchcw-ski sam. Kdo pa je dokazal, da-so avstrijski diplomatje nezmotljivi in da njihovo »osebno prepričanje« vedno soglaša s koristmi države ? Ali smo že res sovražniki države, ako smo nasprotniki te ali one vlade, tega ali onega ministra ali višjega uradnika ? ! Da, dobro vemo in poznamo tudi može, ki nas črnijo na višjih mestih. — Toda mi gremo svojo pravo pot, ker kakor je neomejena naša udanost rimskemu papežu, tako trdna je tudi naša zvestoba presvetlemu vladarju. Sicer pa ima grofa Goluchowskega prevelika skrb to dobro posledico, da se rimska kurija rosno bavi s tem vprašanjem. Iz Rima se namreč poroča, da se kardinali Rampolla, V. Vannutelli in Cssetta pečajo s tremi vprašanji: 1. Ali je veto-pravica utemeljena v cerkvenem pravu, 2. ali je »veto« morda pravica iz navade, in 3. kaj naj ukrene rimska kurija. Prvi dve vprašanji so kardinali soglasno zanikali. Glede tretjega vprašanja pa so sklenili, naprositi svetega očeta, da določi posebne cerkvene kazni za vsakega kardinala, ki bi od svoje vlade prevzel kako navodilo glede papeževe volitve. Papež Pij X. je odobril ta nasvet ter bode izdal dotično naredbo, s katero se konča tudi navidezna veto-pravica Mažuronska kuk«iv-ščina. Iz Zagreba, 12. januarja. Zadnji govor Ugronov v ogrskem saboru je silno vznemiril javno mnenje na Hrvatskem. Hrvati so sicer navajeni na razžalitve od mažarske strani, toda v taki obliki, kakor jih je izgovoril poslanec Ugron, presegajo pa vendar že vse meje dostojnosti in političnega poštenja. Ugron kar očitno pove, da Hrvati nimajo kralja, niti ustave, niti držav, prava, niti državne oblasti, niti svojega teritorija. Vse to jo le v mažarski državi, v kateri so Hrvati le toliko bolji od drugih narodno-stij, da smejo rabiti svoj jezik v avtonom- nih uradih. Hrvatske, po Ugronovi trditvi, sploh ni več, nego je ona le del in sicer so-stavni del velike mažarske države. Žito naj se Hrvati ne domišljajo, da bi mogla nastati med njimi in Mažari kakšna iederacija, kajti Mažari hočejo eno državo in sicer le mažar-sko. Hrvati pa naj bodo Mažarom zahvalni, da so jim oni pustili več slobode nego ostalim mažarskim narodnostim. Vsi hrvatski opozicionalni časopisi so odbili najodločneje ta grdi napad od mažarske strani na hrvatsko samostalnost. Storili so svojo domoljubno dolžnost, kakor tudi občinstvo, ki je javno ugovarjalo proti tem nezaslišanim razžalitvam. Žalostno pa je, da se za Hrvate v celem ogrskem sab ru ni zavzel nobeden poslanec, niti član vlade. Mi-nister-predsednik Tisza je sicer Ugronu odgovarjal, ali se ni niti z besedico dotaknil onega odstavka, s katerim je bila Hrvatska tako ponižana. Iz tega se vidi, da je ogrski vladi prav, če se na ta način Razi državni temelj in zakon iz leta 1868. Vlada ogrska misli ravn:> tako kakor opozicija o Hrvatski ter prepušJa opoziciji, da vrši mesto nje nepošteno delo. Ša žalostneje pa je, da se za čast Hrvatske ni oglasil niti hrvatski minister, niti kateri hrvatski poslanec, katerih je vendar nekoliko bilo v saboru. In to je naj-bolji dokaz, kako gnilo je naše mažaronstvo. Za hrvatskega ministra ao postavili človeka, ki je bolj Mažar nego Hrvat, in ki sploh ni sposoben za to službo, saj do zdaj ni še besedo izpregovoril za Hrvatsko. Vsa njegova služba je, da pobira mastno plačo in da podpisuje za Hrvatsko škodljive postave. Maža-ronski hrvatski poslanci pa tudi niso nič bolji. Molče že leta in leta na grozno škodo Hrvatske, kar so sami priznali pred nedavnim v hrvatskem saboru. Omenjeni dogodek v ogrskem saboru pa je dokazal, da naša stvar ne gre na bolje, marveč da nam preti vedno večja nevarnost iz Ogrske. Ali narod je spregledal; v njem je velika moč. Tudi glasoviti Košut je rekel leta 1848, da ne more najti na zemljevidu Hrvatske. Kmalu pa se je prepričal, da Hrvatska ni propala, nego da se je vzdignila vsa ko en mož, da obrani svoje pravice. Kar je bilo nekdaj, ni izključeno, da se ne bi moglo ponoviti. LISTEK. Pisma s pota. Poljski napisal H. Sienkiewicz. Posl. Podravski. (Dalje.) Ameriške naselbine. Vlak je drdral sedaj po odprtem tiru, po ravnini, na katere koncih so bila videti drevesa brez listja. Okolica je bila obljudena. Na obeh straneh železnioe so bile »farme« s čednimi hišicami v švicarskem slogu. Krajina je bila zelo podobna poljski deželi. Kmetije, kolikor mi je bilo mogoče oceniti pozimi, se ne morejo kosati z nemškimi, belgijskimi ali francoskimi, slaba gospodarska poslopja, pomanjkanje plotov, pomanjkanje jarkov: vse to te spominja zahodne strani Podlesja ali Pinščine. Zemlja je videti rodovitna; ker pa je le slabo obdelana, je nekako punta in otožna za oko, privajeno na bujno kulturo v zapadni Evropi. Povsod se vidi v snovanju kmetij neka naglica; človek Bpozna takoj, da na-Bolniki še čaBa niso imeli, nastaniti se in okrasiti svoje domovje. Dasiravno smo se vozili neprestano po nevvjorški pokrajini, ki je najbolj obljudena in najbolje obdelana izmed vseh, so ponekje »farmerske« hišice, stoječe na planoti sredi gozda, videti še povsem nove, kakor bi bile šele ravnokar prišle izped sekire. Naokrog ni videti niti senčnatih dreves, niti sadnih vrtov, marveč samo gozd ali, kakor daleč oko sega, cele vrste posekanih smolnatih debel, visoke kupe vej in iverov, tupatam zopet velike mlake, polne temne, blatne vode, katero obdaja kakor okvir umazan sneg. Tu je gozdovja dandanes še toliko, da delajo pijonirji, ki trebijo gozde, kraju pravo uslugo. Večkrat se vidijo osamljene hišice, stoječe sredi gozda in okrog hiše že obde-lano polje, katero je šo pred letom pokrivala lesna goSčava. Podnevi in ponoči se čujejo v teh okolicah udarci sekir; prestra šene zveri in ptico se umičejo čimdaljo bolj na zapad, in skoro vsakega dne se pojavi iz gozdnega mraka nova ravan,'na beli dan, čakajoča samo rok in plugov, da se spremeni "v rodovitno polje. Po vsem tem, kar sem poizvedel ali videl z lastnimi očmi, morem smelo trditi, da Američani-domačini sploh niso vzgledni gospodarji. Proveč so živahni, ne žive radi dolgo na enem mestu ter so preveč naklonjeni trgovini. Zaraditega ne'; kupi', Američan zemljišča, ako ga že kupi, da bi so na njem nastanil ter ga Kapustil ctrokom in vnukom, marveč vsled spokukcije. Speku lant pridobi kos gozda ali puste stepe, kar ga stane malo, včasih celo nič, ogradi ga s plotom, postavi hišo, razgrebe nekoliko naokrog zemljo in potem proda to kot gotovo »farmo« (kmetijo) mnogokrat z velikim dobičkom izselnikom ali domačim kapitalistom. Treba je namreč vedeti, da kolikor je v Ameriki, zlasti v nekaterih državah, še puste neobdelane zemlje, da jo vlada prodaja za nezaslišano nizko ceno, ali jo more človek dobiti celo zastonj; nasprotno pa imajo že obdelana posestva, ležeča zlasti v obližju velikih mest, tako visoko ceno, kakor nikjer v Evropi. Marsikateri srečen človek, kateri je dobil zastonj toliko zemlje, kolikor mu je ugajalo, jo je prodal potem za pet, šest sto, celo za tisoč dolarjev, ako je vzraBtlo v bližini naenkrat in nepriča- kovano veliko mesto, kakor se pogostoma pripeti v Ameriki. Prigodi se, da nastane mesto kje v puščavi ter raste nekaj časa kakor goba, potom pa se pokaže, da je ta prostor nepriličen, da nima zdravega podnebja, ali se izčrpajo prirodna bogastva, in prebivalci se ne pomišljajo dolgo, naložijo na vozove ženo, otroke, hišno orodje ter odrinejo tjakaj, kamor jih oči neso. Mesto, broječe nekoliko tisoč prebivalcev, so spremeni v revno naselbino, ali pa povsem izgine z zemeljskega površja. Kdor pa ne vzame zemlje na špekulacijo, marveč da jo obdeluje tor ima nekaj sredstev, naredi pri tem le redkokdaj izgubo. Pogostoma si kupi izseljcnec, ki je vse svoje življenjo trpel revščino v Evropi, ali kak ponesrečenec na morju, želeč si tišine in samote, voz, nekoliko hišnega orodja in gospodarskih strojev, vzame ženo in otroke ter odrine na daljni zapad v pustinjo. Izbere si prostor, ki mu najbolj ugaja, navadno v obližju gozda ali reke, si postavi hišo, ogradi kos polja in se naseli stalno. Od tega časa je zemlja, katero je posedel, njegova last. Vsakega, kdor bi se drznil seči po njej, ne Avstrijska delegacija. Prihodnja plenarna aeja avstrijske delegacije se vrši zopet v četrtek, 21. t. m. Na dnevnem redu je razprava o zunanjem ministrstvu. — Proračunski odsek je včeraj nadaljeval razpravo o vojaškem etatu, in sicer najprej o ogrskih vojnih i a h t e v a h. Prvi je govoril Derschat-t a, ki je imenom nemških strank stavil predlog, naj delegatje državnega zbora izjavijo, da ao vse naredbe glede vodstva in notranje organizacije skupne armade izključno vladarjeva pravica, ki jo izvršuje brez sode lovanja odgovorne vlade, ne da bi prišla glede tega splošna določila o sodelovanju merodajnih liktorjev v poštev. — O izjavi vo|nega ministra glede službenega in poveljnega jezika je dejal, da je popolnoma zadovoljiva zlasti za nenemike narode. Popolna novotarija je, da se znanje nemškega jezika več ne zahteva za podčastnike. Grof Schonborn je povedal, da je ministrov govor napravil nanj prav ugoden vtis. V armadi pa je za vse enako vojaško pravo, a z upeljavo madjarskega jezika v vojsko bi nastali v njej narodnostni prepiri, zato ga veseli, ker po ministrovih besedah ostane vse pri starem. Dr. Susteršič je govoril: Ako bi sa šlo samo za to, da izrečemo vojnemu ministru zaupanje o njegovih poštenih namerah, da vzdrži skupnost in enotnost armade, katera naCela priznavam tudi jaz brezpogojno, bi glasoval za to zaupnico. Ogrski dovoljene koncesije bi v slučaju, da se izpeljejo, omajale enotno sestavo v armadi in njihova posled ca bi bila samostojna madjarska armada. Glede zunanjih znakov bo nedvomno prišel samostojni značaj ogrske armade do veljave. — Največjega praktičnega pomena jepremeščenje madjarskih častnikov k ogrskim polkom, kakor tudi preosnova vojaškega pouka na Ogrskem. Tekom časa bo nedvomno prišlo do tega, da bodo v avstrijskih polkih bIu-žeči ogrski častniki postali izjeme. Na izobraževalnih zavodih bo korak za korakom prodiral madjarski narodni duh, in ta ma-djarski duh ne bo duh Deakov, ampak Ko-šutov, Barabasov ali Ugronov. Cislitvanija plačuje dandanes za vzdržavanje skupne ar made znatno večjo kvoto, kakor bi bila ona, ki bi odgovarjala razmerju števila ogrskih in avstrijskih novincev. Ža 1 1904 plačamo z ozirom na carinske dohodke 75 milijonov kron več. Ker pa je vsled koncesij postala skupnost armade dvomljiva, nastanejo za ljudskega zastopnika najresnejšt pomisleki, ali naj glasuje za zahtevana sredstva za armado. 70 mil. kron bi v Avstriji znali dobro porabiti. Popovski se strinja z izvajanji dr. Dersohatte. Grof Kottulinskyses hvaležnostjo spominja ministrskega ekspo-zeja. Ogrske vojaške preosnove po njegovem mnenju ne morejo imeti za posledico razdelitve armade, ali pri raznih okolnostib bi to bilo mogoče, ako bi vojna uprava glede koncesij šla predaleč. Knez S c h o n -b u r g se popolnoma strinja z vojnim mi nistrom. Grof Dzieduszycky in ostali Poljaki stavijo popolno zaupanje v modrost najvišjega vojnega poveljnika. Na rodne in politične zmešnjave se ne smejo zanesti v armado, ker to je zanjo največja nevarnost. Poljaki bodo glasovali za potrebne vojne zahteve. Dr. Kramar ne taji, da so ministrove besede glede narodnostnih pravic v armadi ugodno nanj vplivale. Ako bi bila armada res ljudska, skupna armada vseh na rodnosti, potem ne bi na Ogrskem nikdar prišlo tako daleč. Vojni minister Pitreich seje zahvalil za priznanje in je zatrdil, da bo gledal na to, da se ohrani skupna vojska. Ne gleda pesimistično v bodočnost. Stabšše vojne čaka pravda pred sodniki, marveč kroglja iz rok lastnika, ali pa, ako se nahajajo v obližju v puščavi druge naselbine, poslužujejo se prava lynch, kije še strašnejša obsodba iz rok regulatorjev ali izvršiteljev tega razbojniškega prava. Takšni naselniki si kajpada redko pri-gospodarijo milijone, pa tudi izgub nimajo nobenih. Ker nimajo komu prodati žita ali livine, ne dobe seveda denarja, toda čemu bo človeku denar v pustinji ? Imajo dovolj hrane, imajo potrebno obleko, otroci vzrastejo kakor hrasti, starejši zlete iz gnjezda ter se nastanijo v obližju. Tako jim teče življenje sicer nekoliko divje, toda mirno, brez skrbi kaj bode jutri, in človek se še dobro ne ozre, že napoči večer in zahod solne ^njegovega življenja, lep kakor na stepi. PogostoiDR so pripeti, da zaide v obližje takšne naselbine v pustini drug nastlnik, potem tretji, deseti, stoteri; zemlja, ki jo je dobil prej vsak zastonj, jame pridobivati ceno, ki raste nenavadno urno, in čez nekoliko let naraBte cena takšne kmetije, ki lastnika poprej ni ničesar stala, do sto tisoč dolarjev. uprave je, da morajo ? vojski vse narodnosti imeti isto stališče. — Bil je vrorejet resoluoijski predlog dr. D e r s c h a t t e ; začela se je generalna razprava o rodnih stroških za armado. Popovski je govoril za odpravo triletne vojaške službe in drugega službenega leta enoletnih prostovoljcev, in pa premembo § 31. brambe-nega zakona. — Vojni minister je odgovoril, da so zakonski načrti za dveletno službo ie izdelani. Aato pa bo število novincev zvišano. — Dr. Susteršič je spravil v razgovor vprašanje o dvoboju. Glede nasilnega dvoboja, ki nasprotuje načelom slobode vesti, se je položaj v armadi poostril. Ljudstvo najstrožje obsoja to stališče vojne uprave, in govornik vpraša vojnega ministra, kako hoče opravičiti sovražno postopanje vojne uprave napram zvezi proti dvoboju. Vojni minister se je v svojem govoru strinjal s človekoljubnim ciljem te lige, vendar častnikom ne more biti pristop dovoljen. Prihodnja seja je jutri. Avstrija na delu v — Makedoniji. Avstro ogrski poslanik v Carigradu, baron C il ce, ie znal pripraviti in navesti sultana Abdul-Hamida, da js privolil v željo Avstro-Ogrske, da more ta poslednja zgraditi v Makedoniji tiste železnične proge, ki naj bi bile po njenih željah koristne toliko Turčiji (?), kolikor Avstro-Ogrski, Makedoniji in Albaniji I Vse te nove železnične proge bi imele izhajati iz Monastira v Ma kedoniji. Njihova smer bi se smela raztezati z ene strani proti E^ejskemu morju, z druge strani proti Jadranskemu morju, a s tretje strani proti Drini in Limu. Glavna proga bi bila torej vsekakor ona strategična in merkantična železnica, ki bi vodila iz Monastira proti Jadranskemu morju v Drač (Durazzo) spajajoča že obstoječo progo So-lun-Mitrovica, dočim bi se iz Mitroviee hitro potegnile železne proge do Sarajeva. Proga Drač Struga-Ohrid-Monastir bi imela posebno veliko strategično važnost, ker bi direktno vezala Egejsko morje z Jadranskim morjem, to je Solun z Dračem. V dopolnilo, ali ka kor v strategično železnično zaledje, bila bi proga Valona Gorica Kostur-Verija Solun. K temu bi se zgradila še prekrižna železnična proga Veles (Kjuprili), Prilip (Perelepe), Mo-nastir (Bitoljj Vse te železnične proge bile bi ozkotirne, kakor so vobče tudi državne železnice v Bosni in Hercegovini. Ostal bi torej isti železnični tip v Bisni, Hercegovini, v Makedoniji in Albaniji! A to je tisti tip, ki ravno in najbolj zanima avetro-ogrsko vlado, da bi ga izvela v teh deželah ne samo iz strogo strategičmh, ampak tudi prometnokomerci-jalnih in političnih razlogov. Da se Avstro-Ogrska močno žuri v tem pogledu, temu je najboljši dokaz ta, da baron Calice vsak dan obiskuje Yldiz-Kicsk. Vse kaže, da je že dobil dovoljenje v tem pogledu. Pred pri-četkom spomladi stojimo torej na pragu ne samo velikih narodno-gospodarskih meta-morfoz, ampak tudi ob žrelu močnih političnih d godkov. Ogrsko. Džavni zbor je v včerašnji seji dokončal v eni uri razpravo o zakonskem načrtu glede števila vojaških novincev. Grof Tisza je namreč le pod t^m pogojem dovolil zvišanje uradniških plač, ako pride tozadevni zakonski načrt že kot včeraj na dnevni red. Ker je določeno število novincev, je prišel danes na dnevni red drugi zakonski načrt o dovolitvi kontingenta novincev. Nadrobna razprava je bila s tem za kake tri dni okrajšana, ker tiko dolgo bi obstrukcija še lahko zatezala razpravo. Potem je zbornica preSla v posvetovanje zakonskega načrta o uradniških plačah in je vsprejela zakonski naSrt. Predvčerajšnji dolgi govor vojnega ministra Pitreicha v avstrijski delegaciji je vzbudil med poslanci živahno pozornost. Liberalno in Košutovo stranko je govor popolnoma zadovoljil, le Ugronova stranka ima gotove pomisleke, ki jih bo v zbornici tekom rekrutne razprave gotovo Se spravila y razgovor. Položaj v monarhiji. Za kulisami delajo pridno priprave, da bi omogočili bodoče zasedanje. Ali bo delo i vspešno? Težko, ker Čohi kar brez vsega I ne b do opustili obstrukcije, ker bi se sicer > onemogočili pri svojih volilcih. Kaj bo pri 1 neslo novo leto in kaKo se bodo razvijale stvari v prihodnjosti? Prorokovati je teiko, a še najtežje v državi, ki nosi historično ime-: država neverjetnosti, in kjer ee razmere hitrejše menjajo, kot vreme. A eno je gotjvo: A jstrija in češki narod s a tako tisrio združena, da je zastonj vsak napor, napraviti red v državi, ne da bi bilo rešeno češko vprašanje. Pogovor s Sarafovom. N k. 'opis.nk »Giornale d' Italia« je ' imel * Rimu pogovor s Sirafovom, ki je ■ priznal sledeče: ^Makedoncem se ne zde ' nameni Avstrije in Rusije odkritosrčni. Ti dve velesili imati skrivno pogodbo, nič preje ne storiti, dokler ni prišel čas, da se dežela razdeli. Dalje skuša druga drugo prevarati, ker nobena ne ve, kaj bo druga storila v kakem slučaju. t*r tako manjka medseboj« nega zaupanja Raje imamo, da ostanemo pod turško vlado, ker ee nam tako nudi upanje na svobodo, ki bi pa bila pod rusko »li avstrijsko vlado nemogoča. Le Angleška, Francija in Italija, katerim edino zaupamo, ker ne mislijo na osvojitev Makedonije, morejo spomladi preprečiti nov® vstajo in vojno med Bolgarijo in Turčijo. Te naj imenujejo evropejskega guvernerja pod turško nadvlado z avtonomijo, kakor jo ima Kreta. Rusija in Avstrija se ne bosti drznili temu nasprotovati, kor je to le izvršitev borolin-ske pogodbe in ker imati še drugod čez glavo nujnega opravila.« Iz brzojavk. Pariz. Ii socialistiške radikalne skupine je izstopilo 50 poslancav. Doslej je štela ta skupina 115 poslancev. Tudi še več drugih poslancev izstopi. S tem zgubi ta skupina mnogo veliave. Praga. Kardinal Skrbensky se je včeraj popoldne vrnil i i Berolina. Genova. Neki tukajšnji list poroča, da bo sv. oče v kratkem na vladarje in na čelnike držav poslal pismo, v katerem bo uradno naznanil svoj nastop na prestolu- sv. Petra ter pridejal opazke o razmerju med državo in cerkvijo. Carigrad. P orta je naznanila poslanikoma Rusije in Avstrije, da bo izdala splošno amnestijo, od katere bodo izključeni le napadalci z dinamitom na železnicah in v Solunu. V makedonskih krogih se govori, da je notranji makedonski odbor sklenil umoriti vso pristaše Zankova. Dunaj. Avstrijska delegacija bo imela v četrtek, 21. t. m. plenarno sejo. Beigrad. lOO!etnico oslobojenja Srbije po Karagjorgjevicu bedo letes slovesno praznovali. Budimpešta V Nensohlnu na Ogrskem umrli škof Karol Rimely je bil vzgojitelj umrlega prestolonaslednika. R i m. Saralov so hoče tu sestati z Ric-siotti Garibaldijam, ki namerava sestaviti četo prostovoljcev, katera bi šla na pomoč makedonskim vstašem. Praga. Odbor mladočeške stranke je naznanil v „Narodnih Listyh", da naj volijo mladočeški volivci kmetskih občin Jaromer- ! Kraljevi Gradec pri dopolnilni volitvi agrarca f Kolensky V tem okraju namreč kandidira » tudi gref Adalbert Sternberg, toda njemu ; zelo nasprotujejo Mladočehi in tudi druge [ češke stranke. Ko je pred kratkim sklicil [ shod, so ga nasprotniki prisilili, da je moral j zapustiti shod. Zagreb. Ža dva dni se neprenehoma j vrše demonstracije. Mnogo razfcuqenia je I povzročila vest, da je prišel poslanec Ugron j som. Ponoči so bila razbita vsa okna na ! kolodvoru, j Dunaj. Zadnja vojaška konferenca pod j predsedstvom cesarjevim se je bavila pred* \ vsem z osebnimi zadevami. V kratkem bo ; več višjih poveljniških mest izpraznjenih in izpopolnjenih z novimi močmi. Beigrad. Skupščina je sprejela točko tiskovnega zakona, ki določa varstvo častnikov. Štajerske novice. s Iz St Jurja ob jui. železnici. Slov. kat. bralno društvo je v minolem letu raz-posodilo 2900 knjig. Gotovo lepe število v poldrugem letu obstanka. Ker društvo nima zadostnih denarnih sredstev, so nam precej knjig podarili razni prijatelji, katerim se iskreno zahvalimo. Posebno se zahvalimo: Dež. odboru, Blaznikovi tiskarni, g. kaplanu Potokarju, g. M. Aš cu, gspdč M. Orač, gg. A. Kristanu in A. Robuzi in drugim. Odbor udano prosi vse, ki imajo odveč knjig, naj jih blagovole podariti društvu, ki bode jako hvaležno. 8 Divja krava 11. t. m. je bil semenj menj je prignal kravo hlapec Martin Forstaer, jala, bodla in drvila po bežali na vse strani. Hlapcu je raztrgala vso obleko, da je bil bolj strašilu podoben nego človeku. Čimbolj so kravo mirili, tem lju-teje je divjala. Končno se hlapec ojunači, zgrabi vrv ter si jo ovije okrog roke. Krava pa ga podere na tla, stopi mu na roko ter jo prelomi. Kravo bo vendar spravili v hlev, hlapca pa, ki je služil pri tem gospodarju šele teden dni, v celisko bolnišnico. š Poštna vest Poštar g. Emil Svišay v Pristavi je na laBtno prošnjo prestavljen v Rogatec. š Pri ptujskih obč. volitvah je bilo \ v II. ra^radu oddanih le 15 do 28 glasov. s Bralno društvo pri Kapeli imelo . je dne 10. t. m. o b č n i z b o r. Po pre-! gledu računa in odobrenju istega vršilo se je vpisovanje novih udov, katerih bs je ogla- Z e m 1 j i č , V ponedeljek dne na Planini. Na bb-posestnika Perčiča Krava pa je zdiv-trgu, da so ljudje silo 63. V odbor so voljeni: Jurjevič, From, Mešk G o 1 o b in H o r j a k. Naposled je gospod po- tovalni učitelj Bele razlagal1 o novih trtnih nasadih v lahko umljivemgovoru, zakar mu izreka najiskrenejo zahvalo — odbor. š Ormoško učiteljsko druitvo. V »Slov. Narodu« z dne 12. januarja je bilo v poročilu o izidu volitve v odbor zgoraj navedenega društva čitati, da je dosedanji načelnik Ernestalanc vsako zopetno izvolitev odklonil. Ta trditev je neresnična in treba jo ie v toliko popraviti, da »e je gospod Slane šele tedaj odpovedal načelništvu, ko nir dobil po* voljnega števila g'!asov. Njegovo samooblaetno postopanje v društvu, pa tudi izven društva, zlasti pa njegovo cika-nje na nemško narodno strm' je nagnilo navzoče učitelje-volilce, da se pri volitvi na njegovo osebo niso mogli oairati v toliki meri, kakor bi to on sam želo!. Toliko v pojasnilo, » b I o v. Narod« pa naj dotično svoje poročilo resnici na ljubo v tem s m i- s 1 u p o ~ pravi. š Slovenščina v uradih. Poročali ste, da so pred novim letom Bktanile vse občine kozjanskega okraja slovensko urado-vati in le slovenske dopise sprejemati. To je res hvale in posnemanja vredno. Kar se tiče naših uradov v Kozjem, smo s c. kr. sodnijo lahko zadovoljni. Pripoznamo, da nam je blovencem dokaj pravična. Nerazumljivo nam je Je, zakaj kazenski Bodnik, Slovenec g. dr. S , v najnovejšem času zahteva od župnih uradov »ex off o Taufsshein-e« v blaženi nemščini. Kaj pa c. kr. davkarija ? 1 Tam pa so skoraj sami Nemci (I), Slovenskemu uradovanju in slovenskim težnjam nasprotni. S iovenske davčne uradnike pošiljajo na Zgornje in Srednje Štajarsko, k nam pa ljudi, ki so nezmožni uradovati slovenski. — Pa, g. urednik, o tem bomo še govorili drugokrat in gotovo tudi na drugem m(,stu! š Zaslužen učitelj. Prihodnjo soboto praznuje na Pilštanju velezaslužni, vpoko-jeni nadučitelj g. Jožef Čižek v krogu svojih ožjih prijateljev svojo 701etnico. Rojen je bil dne 16. januarja 1834 pri Sv. Križu na Murskem polju. Čez 40 let je neumorno deloval na pilštanjski šoli, dolgo vrsto let sam, kjer je podučeval do 150 otrok. Razun tega je opravljal prav marljivo crgltarsko službo ves čas tukajšnjega bivanja. Pred poldrugim letom je praznoval 501etnico učiteljevanja in s to slovesnostjo zaključil svoje plodonosno - trudapolno delovanje ter stopil v pokoj. Skoraj eno leto preje je prosil krajni šolski Bvet pilštanjski za višje odlikovanje priljubljenega in od-vseh čislanega nadučitelja; isto je storil župni urad in vse tri občine : Pilštanj, Dren sko rebro in Zdole. Prošnje je podpiral tudi okrajni šolski svet kozjanski, a od onega časa preteklo je že poltretje leto, vendar zaprošenega odlikovanja ni od nikoder. Obtičalo je v »prijaznem« nam Gradcu, kjer zna vse preprečiti znani »prijatelj« Slovencev, Ambrožič. Ko bi bil g. Čižek nemškutar in nekrščanskega duha, zdavno bi mu že kako odlikovanje dičilo prsa, ker pa je zvest svojemu narodu in cerkvi, ne dobi ničesar. Pred par tedni dobil je le kolajno za 40-letno zvesto službovanje. A nič za to I Gosp. nadučitelj, Vaša plačilo je ljubezen mnogih hvaležnih učencev, ljubezen Vaših prijateljev, največje plačilo pa Bog, kateremu ste bili vedno zvesti. š Drevo ubilo je v gozdu pri sv. Je-derti na pošti v bt Petru uslužbenega hlapca Petra R e p i č a. š Umrl je v Mariboru posestnik tovarne za usnje Anton N a s k o v 61. letu svoje dobe. — V Vuzenici je umrla posest-niča gospa Marija R o 11 n e r, rojena Pa-chernig, v 66 letu svoje dobe. — V Gradcu je umrl inšpektor c. kr. priv. juž. železnice g. Franc Kautzner. Dnevne novice. V Ljubljani, 14. januarja. Premogcva žila. Poroča se nam: V Jazbini, občina sv. Gregorja, med Laščami in Ribnico, so zasledili dve žili premoga, ki je najboljše vrste, znan pod imenom antracit. Ker sta žili precaj debeli, je upanje, da je premoga mnogo. Radi zime sa je delo v jeseni prekinilo. Kopanje bodo nadaljevali, ko nastopi lepo vreme. Po sedanjih izkazih morajo biti v zemlji veliki zakladi premoga, katere je treba vzdigniti. Ker pa je treba za kopanje precej denarja, zato lastnik prosto-sledov išče tovarišev. Naslov: Franc Jontea, posestnik in podobar v Vel. Laščah. Ne v Ameriko 1 Ministrstvo za notranje poBle je razposlalo na vse deželne vlade to le svarilo: V Ameriki so mnoga industrijska podjetja ustavila delo. Zato imajo industrijski delavci jako nizke plače in mnogi so odpuščeni. Te razmere utegnejo trajati oelo leto. Mnogi izseljenci bo prisiljeni, da se vračajo v domovino. Vsled tega pa imajo vsi parniki že za mesece naprej oddane svoje prostore za potnike, ki morajo torej čakati. Od 1. oktobra do 10. novembra se je preko Novega Jorka vrnilo v Evropo 27 000 izseljencev, prejšnje leto v istem času le 13 000. Kaj več se vrača Italijanov, Poljakov, Slovakov, Hrvatov in Ogrov. — Lovi v ljubljanski okolioi. Lov občine Moste je bil včeraj na dražbi. Dosedaj so imeli lov mestni kavalirji, včeraj je pa dobil lov za 480 kron gostilničar gospod D o 1 n i Č a r. Lov se bo dobro izplačal, ker so prejšnji najemniki dobro zaredili žival. Prihodnje leto pride na vrsto Vič. Kmetje, pozor! Lov ljubljanske mestne občine je oddan za 860 gld. in je bila najemnina iz-vestnim gospodom kar pod roko podaljšana. Ako bi se tudi lov dal na dražbo, ki gotovo mestna občina imela večji dobiček. — Zahvala. Društvo slov. in brv. dijakov upodabljajočih umetnosti „ Vesna" na Dunaju hvaležno naznanja, da mu je poklonila slav. »Slov. Matica« 32 znanstvenih in beletrističnih knjig. — Vivat setjuens! — Razpisane službe. Pri 'predstoj-ništvu občine Volcska je razpisanih troje mest redarjev. — Razpisano je mesto poštnega odpravi, ika pri o. kr. poštnem uradu v Zagorju (polit, okraj Postojina); letna plača €00 K, uradni pavšal 150 K, letni pavšal 140 K za lokalno dostavljanje poštnih po-šiliatev in eventualno tudi letni pavšal 1320 K za vzdržavo ysakdanje poštne vožnje med Knežakom in St. Petrom. Prošnje v teku treh tednov na poštno in brzojavno vodstvo v Trstu. — Hrvatske novice. Shodi. Shoda v Hercegovacu se je udeležilo 4000 — 5000 ljudi. Srbska samostojna stranka je priredila shod v Ivankovem — Umrla je v Zagrebu stotnikova soproga gospa G i z e 1 a Mraz. — Deželno zadrugo pekov Bnujejo v Zagrebu. — Gozdove prodaja knez Thurn-Taxis. — S o 1 n c e so včeraj v Zagrebu prvič videli po dveh mesecih — Demonstracije proti Madjarom so se v Zagrebu zopet ponovile. — V Hrvatskem časopisju je živahen boj. Dr. Gustav Gaj očita dr. Josipu Franku, da je dobil od grofa Khuena 20.000 gld., da mu je v znani bošnjakovinski aferi pomagal iz zadrege. — Umrla je v Jeličnem Vrhu pri Idriji veleposestnica gospa Marija Likar, rojena Grošelj v 71 letu svoje dobe. — Novi društvi. Na Slapu pri Vipavi se je ustanovilo ^Katoliško slovensko izobraževalno društvo«. — Dne 11 t. m. je imela ustanovni shod nova podružnica »Slovenskega planinskega društva" za idrijski okraj. — Na begu prijet. Dne 4. t. m. po noči je bilo ulomljeno v hišo posestnice Antonije Zele v Hrastju. Ukradenih je bilo 330 K. Orožniki s? izsledili storilca v osebi delavca Antona Čjpirlo iz Malega Otoka. Aretirali so ga v trenotku, ko je v Posto-jini hotel stopiti na brzovlak, da pobfgne v Trst. — Pri Čepirlu so dobili še 311 kron 98 vin. — Redek slučaj Občina Hudo, v sodnem okraju Višnja gora, letos k naboru iz vseh treh nabornih letnikov ne bo postavila nobenega mladeniča. Save je Hudo najmanjša občina v litijskem okrajnem glavarstvu in šteje le 158 duš. Ljubljanske novice. Umrl je hišni posestnik i n izdelovatelj pohištva, gcspod Jakob Naglas, v 86. lotu svoje dobe. N. v m. p.! Selitev. C kr. okr. glavarstvo v Ljubljani naznanja, da se dne 14., 15 in 16 t. m. seli v novoprenarejeno poslopje v Hrenovih ulicah hiš št. 11, vsled česar se v tem času more občevati s strankami samo o zelo važnih in nujnih zadevah. Poštni tat Florjanič ie pripoznal da je ukradel v noči 12. na 13. nov. 1. leta tudi poštnemu slugi Gmeinerju na južnem kolodvoru poštno vrečo, v kateri je pa našel samo srebrno žepno uro. Florjanič je misli), da bo tudi to pot dobil v vreči kaj denarja. Ukradeno uro je policija našla mej Florjani-čevimi stvarmi. Ples natakarjev se vrši danes v — kazini. Slovenci menda niso vabl,t-ni na ta ples, ker so vabila samonentiška. S sekiro in gnojnimi vilami. Ivan Ko-relec in Franc Rastobar, hlapca pri Schiff rerju na Dovozni časti št. 4, sta so včeraj zvečer v skladišču za premog sprla, ker je prišel Rastohar pijan domov in ga je Ko-relec radi tega oštel. V prepiru je Korelec zgrabil Rastoharja in ga vrgel na tla. Ko je ta vstal, šel je po Bekiro, da bi napad*! Korelca, ta pa je vzel gnojne vile, da bi »o branil. Nastal bi bil nevaren pretep, da ni to preprečil Ivan Zupan, ki je pijanemu Ra-stohariu vzel sekiro in ju razmiril. Rmt h ir je potem čakal Korelc* na dvorišču, ta pa je vzel revolver in šel v hlev. Mejtem je bil že prišel policaj, ki je oba hlapca vzel seboj na rotovž. Pomožno osobje tvrdke Maks Samassa priredi v soboto, dne 16 jan. t. 1. v veliki dvorani puntigamske pivnice, Turjaški trg št. 1, plesni v e n č e k. Vabijo se vsi prijatelji! Začetek ob 8 uri zvečer. Vstopnina 80 v. Nezgoda na elektr. železnici. Včeraj do-poludne je na Dunajski cesti pred uhodom na dvorišče Mediatove hiše električni voz zadel ob Ranzingerjev tovorni voz. Hlapec Simon Oberthaler namreč ni videl, da pri vozi po progi električne železnice motorni voz in je zavil s svojim vozom čez tir. Na tovornem vozu bo bili zaboji, ki bo popadali na tla, ko sta vozova trčnila skupaj. Jeden Ranzingerjev konj je bil na zadnjih nogah poškodovan. Na električnem vozu so se strle šipe in se je voz odrgnil. D.uge nesreče ni bilo. V Ameriko se je odpeljalo včeraj odtod 6 izseljenoev. Iz Amerike je doSlo danes zjutraj v Ljubliaoo 25 oseb. Na Vestfalsko sa je odpeljalo včeraj zvečer 30 delavcev. Izgubljeno. Na poti odČsrnuč do L;ub-ljane je izgubil včeraj popoldne trgovski potnik Maks Černivec denarnico z vsebino 26 kron. Tatvine. Hlapcu Antonu Kralju, v službi pri Schiffterju na Dunajski ceBti štev. 4, je bila včeraj zvečer na Rimski cesti z voza ukradena zelenkasta konjika odeja. — Mariji Sitarjevi, kramarici v Prešernovih ulicah št. 12, je včeraj popoldne neznan tat ukradel izpred prodajalnico par nogavic. Ponarejene krone. Po mestu krožijo ponarejene krone. Včeraj zvečer je dobil tako ponarejeno krono blagajnik na Dolenjskem kolodvoru od nekega pasažirja, kateri pa jo je dobil v mestu. Smeti so se vnele danes dopoldne v veži Kordtnove hiše v Lingerjevih ulicah, Gorele so s plamenom. Ogenj je pogasil po licaj, ki je ravno mimo prišel. Trgovski ples priredi, kakor smo že poročali, slovensko trgovsko društvo »Merkur« dne 6. februarja v veliki dvorani Narodnega doma. Danes smo prejeli še naslednje sporočilo : Za to plesno prireditev, ki se bo vršila v velikem slogu, bi di.lajo že sedaj najmarljivejše priprave. Olbor, na čelu mu gg. Alojzij Lilleg in Josip Perdan, hoče storiti, da Be trgovski ples izvrši sijajno v vsakem oziru. Spričo dejstva, da že nekaj let v Ljubljani ni bilo velikih plesnih zabav, se je trgovsko društvo »Merkur« odločilo za prireditev trgovskega plesa v velikem slogu. ; Ztnimanje za letošnji trgovski ples je vae-; stransko in se je zategadelj nadejati, da se j na trgovskem plesu sestane najodličnejša | družba našega mesta, to pa tembolj, ker I slovensko trgovsko društvo »Merkur« uživa po vsej pravici splošne simpatije. Odbor prične v kratkem osebno vabiti dostojanstvenike, vabila se razpošliejo prihodnji teden. Vojna nevarnost — odvrnjena. V Rusiji je prevladalo mirovno razpoloženje. Skoro vsi merodajni listi narodno-šovinistične smeri izjavljajo, da je želeti po-mirjenja z Japonsko, seveda ne smejo trpeti pri tem ruski življenski interesi. »Novy Kraj« piše: »Mi smo priča izvan-rednega svetovnega dogodka, ko je na ču dovit načm zadela duševna krščanska kultura belega plemena ob duševno pagansko kulturo žoltega plemena. Nobene dvojbe ni, da bi moralo zmagati belo pleme, ali ne z mečem, temveč s svojo dušavno močjo. V žoltem plemenu zori panazijatska zveza pod vodstvom Japonske. Ali ni čas, da sa ji po stavi po robu vsa evropska zveza?« »Nov. Vremja« pravijo na to: „Jasno je kot dan, da nimamo nič izbirati in da moramo ostati pri svoji pravioi: Tega očitno na Japonskem ne razumejo, in četudi raz umejo, se d&lajo, kakor bi ne razumeli. Ali to je njihova stvar. Mi nočemo vojske, ali naša miroljubnost ima tudi svoje meje. Na Japonskem tudi nočejo vojslie, pa vendar zahtevajo takšne koncesije, ki jih ne more d »voliti niti ena močna država, ki razume sv«.jo zgodovinsko nalogo. Ako se Japonci prepričajo, da so popolnoma brezvspešni njihovi računi, so mir ne bo kalil. London. Vest, da namerava Japan seči po oružji, ako Rusija na spremeni svojega odgovora, ni resnična. Nikakor ni res, da hi bila vojna gotova stvar. Japan hoče vzd Mti mir. Berolin. Tukajšnja japonsko n^sla ništvo j« pesimističnega mnenja. Ako Rusija Jdporcsm boli ne ugodi, no bo preteklo do izbruha vojne četrta leta Iz jako zanesljivega vira pa je bilo sporočeno, da so japonska p"sLništva od vlade v T b dobila navodilo tako pesimistično cjfl <> p )-ložaju. Peking. Na tuknjšija poslaništva je došln vest, da sta so dve diviziji ruskih čet odpeljili no sibirski ž«lt»znici proti vzhodu. Petrograd. Kitajska v:nda jo poslala mi.og" vo>h čet proti Tibetu. London. „Standart" poroča: Rusi so zasedi. Hsitimintan, železniško postajo, ležečo 75 milj severno od Ninčvanga. Peking. Princ Čing je japonskemu poslaniku naznanil, da OBtane Kina v slučaju vojne nevtralna. London. Poročila iz daljnjega Iitoka si nasprotujejo. Gotovo je samo, da ruski odgovor Japoncev ni zadovoljil. V zadnjem ministrskem svetu je bil sestavljen odgovor na Rusijo. Ta je bil takoj izročen ruskim poslanikom. London. Iz Tokia poročajo: Posamezni udeležniki zadnjega vojnega sveta so izjavili, da je vladalo pri posvetovanju jako pomirljivo razpoloženje. Peking. Združene države so obnovile trgovinsko pogodbo s Kino. Isto je storil Japan. Luki Mukden in Anting sta odprti Bvetovnemu prometu. London. Sadanji mir v rusko-japon-ski zadevi se tu smatra kot mir pred viharjem. Rtdi datuma začetka vojske je mnogo stav. Tu bo splošno mnenja, da Rusija ne more več nazaj. Pariz. Francoska vUda je Rusiji posodila 30 podmorskih ladij. Ruske priprave na morju so tako malenkostne, da v 1. 1004 ni misliti na izbruh vojne. Petrograd. Ch.| obl. , .1 7. ijUtr. I 732 4 I 5-3 I sr. zah. i obl. |2.popol.| 730*41 7*0 f , I ebl. | Sftdnja včerajšnja temperatura - 2 0', nor male — 2 6' f\linnto hnwp v kositarnih škatljicah za lllt:- l/t li tc- razprodajalce in lastno uporabo se dobč pri tvrdki BRATA EBERL v LJubljani, Frančiškanske ulice 524 5 12—4 Vnauja naroČila proti povzetju. Javna zahvala. V Lovranu smo več časa čutili potrebo, da so premene stare cerkvene orgije, ki niso več ustrezale svojemu namenu. Nove orgije smo naročili pri znan', vsega priporočila vredni firmi bratov Zupanov v Kamni Gorici. Dobili smo jih te božične praznike. Orgije odgovarjajo svoji svrhi v vsakem oziru : radi milozvočnega glasu, ki more v vernikih vzbujati pravo pobožnost, radi števila in vrst registrov, iz katerih se more izvesti raznovrstna glasbena kombinacija, pa tudi radi vnanje sestave. Vse to vzbuja za-dovoljnost pri domačinih, pa tudi pri vnanjih gestih. Tudi jaz čutim dolžnost, da se tvrdki bratov Zupanov javno zahvalim za tolik trud in skrb. V Lovranu, 12. jan. 1904. 59 l-l Ivan Dragovina, župnik. 1568 1—1 Potrti globoke žalosti naznanjajo podpisani vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest o smrti svojega iskreno ljubljenega nepozabnega očeta ozir. deda, tasta in brata, gospoda Jakoba Naglas, hišnega posestnika in izdelovatelja pohištva, ki je danes, dne !4. januarja ob pol 9. uri zjutraj, po kratki bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v S6. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal. Zemski ostanki dragega pokojnika bodo v soboto, 16. jan. ob 4. uri popoldne v hiši žalosti, Turjaški trg št. 7, slovesno blagoslovljeni in nato na pokopališču pri svetem Krištofu položeni v lastno rakev. Sv. zadušne maše se bodo brale v raznih cerkvah. Dragega pokojnika priporočamo v pobožni spomin. Ljubljana, 14. jan. 1904. Viktor Nagla«, izdelovatelj pohištva, sin, Marija Bervar, Jakoblna Naglas, Ana Meyer, Adela Kubln, Frlda Naglas, hčere. Helena Naglas roj. Ulrih, sinaha. Martin Bervar. Albin Meyer. tovarniški ravnatelj, Josip Kubln, c. kr. nadporočnik zetje, Gašpar Naglas brat. Any Meyer, Viki in Helena Naglas. Fepl Kubln, vnuki. 64 1-1 Potrtega sna naznanjamo vsem znancem in prijateljem pretužno vest, da je Vsegamo-gočni v svoji neskončni modro-li našo pre-Jjubljeno, nepozabno mater Ano Tomšič roj. Petkovšek, vdovo posestnika in trgovca z lesom po dolgi mučni bolezni večkrat prevideno s sv. zakramenti za umirajoče v 75. letu ijene starosti, danes ob 10. uri popoldne poklical k sebi v boljše življenje. Pogreb predrage rajone bo v soboto ob 9. uri dopoldne po opravljeni sveti masi za-dušnici v farni cerkvi sv. Pavla na lamo pokopališče. Druge sv. maše se bodo brale v več cerkvah. Nepozabno rajneo priporočamo v molitev in prijazen spomin. Na Vrhniki, dne 14. jan, 1904. Ivan Tomšič, posestnik in usnjar. Karol Tomilč, občin, tajnik, sinova. — Marija Tomšič, Ivana Javomlk roj. Tcmšlč, Elizabeta Ogrin, r. Tomšič, Antonija Tomšič, hčere. li X' ki bi rad postal samostojen, iiče v ljubljanskem mestu pekarijo v nakup ali v najem. Zadevne ponudbe naj so do»ta\ljajo pod šifro »B. B.« upravništvu tega lista. 55 3—2 (]§) Tovarna za Mi In flrno pecivo fjl KantZ, Ljubljana 1728 9 priporoča pristni rženi Krul}, melon in črn. Ta izdelek si je zbok prijetnega okusa in sočnosti pridobil priznanje vseh slojev prebivalstva. Dosegel je z ostalimi izdelki te tovarne najvišjo odliko : častni križ z zlato svetinjo in diplomo na mejnarodni razstavi živil v Bordeaux-u. Prodajajo se hlebci in štruce j Naročila z dežele se izvršujejo po 40 in 20 vin. najtočnejše. Največja izbera najfinejšega luksus-peciva biškotov in prepečenca. ti> Vsak dan zadnje sveže pecivo ob pol 6. uri zvečer. Dvanajst filijalk in prodajaln. Higijenični prevozni vozovi za kruh in drugo pecivo. Št. 392 Razpis. 58 3—1 Podpisani deželni odbor razpisuje iiptaa©^® za 1600 K za pripadnike slovenske narodnosti, ki nameravajo hahilitovati se na modro* slovni ali pravoslavni f.kulteti kak