527. štev.
Posamezna številka 6 vinarjev.
n AN* Izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in
ErazniUih — ob 1. url zjutraj; ▼ pondeljkih pa ob . uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v npravnlštvn mesečno K 1*20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s poSto celoletno K 20*—, polletno K 10*—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 80*—. ~■ Naročnina so k	pošilja	upravmštvu.	a
o:	Telefon številka 118.	st
V Ljubljani, sobota dne 14. junija 1913.
Lei o !!,
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
tn	Uredništvo in upravništvo:	si
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulic: št. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice poslana •« Zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju >o-k:	pust. Za odgovor je priložiti vr nit"),
s:	Telefon številk?! '!"
Pred odločilnim trenotkom.
PISMO IZ BELGRADA.
B e 1 g r a d , 29. V. (11. VI.)
»Vse si nam dal. o Gospod, kar si nam mogel dati, ali brez nas samih ti nas ne moreš rešiti!«
Svetopisemski psalm.
Narodno-politična neodvisnost.
Nesporno je. da ie rešitev — ne samo balkanskega, ampak tudi zahodnega — vprašanja v rokah balkanske zveze, ker sl ne moremo misliti. da bi vsa ta vprašanja mogla rešiti ena država, pa naj bi to bila Velika Srbija, Velika Bolgarska, ali pa _ če bi se zgodil čudež — celo Velika Avstrija.
Že leta 1718. mislilo se je, da sl Je Avstrija naložila nalogo »osvoboditi« balkansko rajo izpod turškega Jarma, ko je razširila — s pomočjo princ Evgena Savojskega — svoje meje celo tja do Niša.
A dalekovidni Srbi so takoj spoznali »kam pes taco moli« in so se uprli z zobmi in nohti takemu »osvo-bojenju«, v svesti si, da bi prišli le z »dežja pod kap«.
Srbski parijarh in bolgarski metropolit izrazili so svoje želje, da so pripravljeni balkanski kristjani odreči se svoje narodne pravoslavne vere in prestopitivkatoličanstvo, ako jih Avstrija osvobodi in jim prepusti popolno politično neodvisnost, povr-nivši jim sočasno Valahijo, Banat, Bačko, Belgrad. Smederevo in druge srbske kraje pod avtonomno politično oblast.
A »katoliška« Avstrija ni hotela o tem ničesar slišati in Je mislila celo nadaljevati svoje osvojevalno delo na Balkanu.
Srbstvo ni imelo dovolj moči, da ustavi avstrijsko prodiranje in je hotelo drago odkupiti zlato politično svobodo z izgubo verske svobode.
No, leta 1739., po belgrajskem miru, postala je Avstrija antipod Rusije. Interesi teh dveh držav so se tedaj začeli križati na vzhodu in ruski general Mlnih Je Prisilil Avstrijo, da Jo odstopila Sfblii vse one kraje, ki so danes v srbski državi, vse ostalo pa sl je obdržala zase.
Ta primer naj zadostuje, da je politična in narodna neodvisnost oni najvišji smoter, h kateremu streme ysi narodi in za katero se žrtvuje vse — pa tudi najdražje — na svetu.
Balkanska zveza.
Vi h tega moramo gledati na balkansko zvezo povsem iz drugega stališča.
Mislimo si mesto balkanske zveze kako drugo državo, ki je iz-vojevala osvobojenje balkanskih Slovanov izpod turškega jarma.
Čim je ta država izvršila svojo dolžnost, katero si ie nesebično in radovoljno naložila, bi ta država lahko zopet odstopila in prepustila sad svojega nesebičnega truda samemu sebi do ti§ti znani: »Der Mohr hat seine Pflicht getan, der Mohr kann gehen.«
Vendar temu nd tako.
Starši bi na ta način lahko prepustili novorojenca svoji usodi, čim so mu dali življenje, oni bi že s tem izvršili svojo dolžnost in dete naj skrbi samo za svojo bodočnost.
Balkanska zveza ni tedai cilj sebe same. pač pa le sredstvo, ki ie izšlo iz onih, ki so se hoteli osvoboditi. Brez volje balkanskih Slovanov bi ne bilo osvobojenja.
Rešitev njihovega problema leži tedai v njih samih.
Balkanska zveza izvojevala Jim je v pravkar minuli vojni le golo življenje, ni pa jim še dala sposobnosti za nadaljni razvoj.
Ako je bila potrebna balkanska zveza, da se razbije fiktivna enotnost turškega carstva, ni še rečeno s tem. da je glavna naloga zveze končana in je sedaj nepotrebna ista energija in moč — v neizpremenjeni ob-iki — tudi za bodočnost.
Balkanska zveza mora obstajati tudi nadalje vse dotlej, dokler vsi njeni deli ne dosežejo polnoletnosti.
Ako le en del zapusti svojo pravo, naravno mater — zvezo, razbije dedščino, sam pa propade za vedno pod jerobstvo — tujca in prej ali slej potegne za seboj tudi svoie brate in zada smrten udarec zvezi, ki mu Je dala življenje.
Velika Bolgarija.
Niti Kristus ni mogel delati čudežev v svoji domovini radi Galilej-cev, ki mu niso hoteli verovati.
Kako se tedai more zahtevati od Srbov, da žrtvujejo svojo ekonom, in politično neodvisnost za balkansko zvezo, ko jim vendar to nič ne pomaga? Bolgari ne verujejo v zvezo, v svoji kratkovidnosti ne vidijo njene potrebe in dero za fantomom Velike Bolgarije v la-stno propast.
Med balkansko zvezo in Veliko Bolgarijo ne more biti kompromisa, to sta dva pojma, ki sl eden drugemu nasprotujeta.
Balkanski zvezi }e nalo«a dovršiti do kraja osvobojenje vseh delov Iz politične, gospodarske in kulturne odvisnosti. Velika Bolgarija pa stremi za hegemonijo, za nadvlado onih, ki so se z njo vred bojevali za skupno in posamezno neodvisnost.
Ravno v tem vidimo neiskrenost bolgarske politike, ko zahteva junk-tim med balkansko zvezo in Veliko Bolgarijo, dasi mora vedeti, da je oboje nemogoče1 vse dotlej, dokler niso tudi ostali člani polnoletni.
S tem še ni rečeno, da so Bolgariji dani vsi predpogoji za samostojen in neodvisen razvoj, ravno na-
sprotno, dejanja njena govore, da obrača smer svoje politike v smislu Slovanstvu sovražnih vplivov, ki jo bodo prej ali slej popolnoma omamili in podjarmili.
Ravno vsled tega ie v interesu, ne samo Srbije in balkanskih Slovanov, pač pa celokupnega Jugoslovanstva, da varuje ugled balkanske zveze in odvrne od balkanskih Slovanov sum, češ. da Jim Je lakomnost in želja po osvajanju tujih narodnosti diktirala balkansko zvezo.
To je sveta in sakrosanktna dolžnost Srbije, da napne vse sile, da vzdrži na Balkanu prejšnje ravnotežje, da potisne Bolgare v one meje, v katerih so balkanski 7""zi in neodvisnemu razvoju balkanskih narodnosti neškodljivi.
Srbsko - bolgarska vojna.
Ako pride do vojne, kar je negotovo, bo ta vojna le boj proti bolgarski nespameti, dasi moramo iz stališča humanitete vsako klanje najod-ločnejše obsojati.
Ker pa sem prepričan, da se bo vročekrvnost in krvoločnost Bolgarov ohladila le v potokih srbsko-bol-garske krvi in v svesti si, da je mirno reševanje važnih vprašanj nemogoče na Orientu brez krvi, bo ta vojna opravičljiva in razumljiva.
Ta bratomorna vojna bo poslednja etapa na pohodu k lepši in skupni bodočnosti balkanskih Slovanov.
Iz skupne medsebojne prelite krvi mora vzkliti v novi generaciji trajno prijateljstvo in izbrisati vse žalostne spomine iz preteklosti.
Srbsko-bolgarska vojna bo boj proti tujini vplivom, poosebljenih v princu Koburškem, sedanjem bolgarskem kralju Ferdinandu in ubogi bolgarski narod bo moral s krvjo plačevati domišljavost nahujskanih činite-Jjev v usodi Bolgarske.
Ako Bolgarska noče rešilne roke balkanske zveze, katere dolžnost bo
postopno in z vsemi svojimi člani vzporedno razvijanje pospeševati po načelu: enakost med enakimi, potem ji pač ni pomoči in Kristus je zastonj umiral na križu za odpuščanje grehov.
Upravičeno lahko vzkliknejo Bolgari v slovo balkanski zvezi:
»Vse si nam dala, o zveza, kar si nam mogla doslej dati. ali brez nas samih ti nas ne moreš rešiti ponovnega robstva*«
Komu je potrebna balkanska zveza?
Bolgari niso v stanu hladno razpravljati svojo politiko in zagovarjajo svojo politiko s tem, kar jim pač prinese »slina na jezik,« češ, Srbiji edino je potrebna balkanska zveza.
Ti ljudje pozabljajo na vsak čut pravičnosti in pri tem seveda tudi na svojo korist.
Srbski narod ie še enkrat večji kot bolgarski in tudi kulturno in gospodarsko dospelejši in vendar je njegova politična svoboda za polovico manjša od Bolgarov. Dočim so Bolgari danes popolnoma zjedinjeni in imajo poleg tega v svoji državi skoraj tretjino nebolgarskega prebivalstva, živi Srbija obkoljena od vseh strani od samih sovražnikov.
Ako Bolgarija v Svoji zaslepljenosti izda Srbijo na milost in nemilost njenim sovražnikom, naj se pripravi Bolgarska, da ne bo dolgo trajalo. ko bo tudi njeni neodvisnosti zapel mrtvaški zvonec.
Srbiji tedaj ne bo težko ponovno osvoboditi se iz suženjstva z lastno močjo narodnega idealizma in požrtvovalnosti, kar se — žal — od malega bolgarskega naroda nc more pričakovati in kdo ve ali se ne bodo v bodočnosti vloge zamenjale. V tem slučaju naj se Bolgarska ne čudi. ako se ji bo vračalo z enako mero.
Od srbskega naroda, ki tvori vsled svoje ugodne lege posredovalen element med zapadno in vzhodno
Šišenski Neptun in vodovodna zadruga.
B « M
OBOJNA
'
Geslo:
Ljubim te kot jamstvo sovražim te kot članstvo.
kulturo, more Bolgarska kulturno in gospodarsko črpati novih moči za svoje življenje.
To je pa mogoče le tedaj, ako bodo Srbiji dani povoljni pogoji za uspešen in neodvisen vsestranski razvoj.
Srbiia ne želi nadvlade, kar ie jasno pokazala s sporno pogodbo, ko se je odrekla Macedonije, dasi ima do nje isto pravico, samo zato, da uresniči osvobojenie svojih bratov, sebi oa pridobi neodvisni državi in svojemu narodu dostojno mesto ne le na Balkanu, pač pa tudi v Evropi.
Ta blaga njena misel se ni uresničila z ozirom na obnašanje Bolgarov. ki jo niti diplomatično niso hoteli podpirati v obrambi njenih napadenih interesov,	\
In danes naj bi Srbija prepustila od nje zavzeto turško ozemlje Bol-
0000000000000000000000
g Za birmo SE H. SUTTNER
D LastnaPr°- D Mestni trg št 25 O Lastnapro:
| tokollrana W	^	(	^
SS „r SS in sv. Petra cesta 8
tokolirana
tovarna ur Švici
„ ---------- mm
«Lhbum ^
D tovarna ur
najcenejše in najboljše ”5 " v švici:: 55 :	ure, verižice itd. : ^ooooooj^
0000000000
LISTEK
M. ZEVAKO:
V senci jezuita.
(Dalje.)
»Rekla sem. da privedem v park pet oboroženih mož,« je dejala z nasmehom. »Z mano vred nas je šest. In česa ne premore Šest odločnih ljudi, ki so pripravljeni umreti! Ah, ko bi vedeli, koliko moči da človeku to, da je pripravljen umreti!«
Margentina jo je gledala z občudovanjem, ki se je družilo z grozo.
Zdelo se ji je povsem naravno, da vidi Magdaleno Feronovo v moški obleki.
»Pojdite z mano,« je dejala Magdalena. «Kako je z vašo rano?«
»Niti ne čutim je!«
Magdalena je stopila na prosto, in Margentina je šla za njo.
Zavila je takoj proti skritim vra-ticam.
Svoje bodalo je držala v roki.
Toda ni ji ga bilo treba rabiti.
Ura je bila udarila deset, ko je 'dospela do drevesne skupine, od koder je opazovala prejšnjo noč vedenje straže.
»Ne genite se od tod!« je šepnila Margentini v uho.
Ta ji je stisnila roko v znak, da jo uboga.
Zdaj je stopila Magdalena na-rav, pst proti stražniku; ne le, da ni
pazila, da je ne bi zapazil — še pomnožila je slišnost svojih korakov.
»Stoj!« je kriknil vojak.
»Oficir!« je odgovorila Magdalena. kakor prejšnji večer.
In šla ie dalje proti stražniku, ki jo je pustil priti bliže, misleč, da je v resnici oficir ki mu hoče sporočiti kako povelje.
Ko na je stala pred njim. so ga očividno popadli dvomi, zakaj nastavil je svojo heleparto.
»Prijatelj,« je dejala Magdalena in odrinila orožje z malomarno gesto, »kaj bi rekli, če vam ponudim tisoč liver...«
»Rekel bi. da mi jih ponujate nedvomno zato, da se izneverim svoji dolžnosti. Odstranite se, gospod oficir ...«
»Tisoč liver. ako molčite samo eno uro, naj se zgodi karkoli.«
»Proč!« je odgovoril vojak. »Drugače vas aretiram, če ste prav oficir!«
»Hotela sem poskusiti drugo sredstvo,« je siknila Magdalena, »če pa nočeš drugače — n&!«
V	tem hipu je planila na vojaka in mu porinila svoje bodalo v grlo.
Vojak je padel kakor gruda.
»Sam si je kriv!« je zamrmrala Magdalena, nekoliko bleda... »Sicer pa utegne okrevati!«
To rekša se je obrnila proti vratom.
Zdajci pa je zagledala v dalji luč, ki se je zibala in se pomikala Droti njej.
Hkrati se je oglasil stražnji klic.
»Ako tukaj nihče jie ponovi artražnjega klica.« je pomislila Magdalena s tesnobo v srcu, »je vse izgubljeno! In tam — tam pjihaja okrožnica! Ako ta okrožnica ne najde pred vrati straže...«
Stražnji klic se je bližal od stražarja do stražarja.
Preteklo je par kratkih trenot-kov...
Stražnik, ki je stal najbliže malim vratom, to je. dvesto korakov na levo, je ponovil klic.
Magdalena se ni obotavljala...
Nevidna v senci, kjer je stala, se je obrnila proti desni straži in kriknila :
»Straža^ ču-vaj!...«
V naslednjem trenotku je slišala vojaka ponoviti klic, ki se je oddaljil zamiraje ob parkovem obzidju.
»Eno je opravljeno!« je zamrmrala Magdalena.
Mala luč se je bližala bolj in bolj.
Bila je očividno okrožnica.
V par minutah bo tu! Videla bo truplo ubitega vojaka... Hrup se dvigne po vsem parku...
Magdalena se je naglo sklonila k mrliču, prijela ga za noge in ga zavlekla v grmovje, kjer je bila pustila Margentino.
Tam mu je spretno snela plašč in se zavila vanj.
Pokrila se je tudi z njegovo težko čelado.
Nato je vzela še njegovo hale-rtarto, vrnila se k vratom in začela
stopati počasi sem ter tja, ne da bi se preveč oddaljila.
Dve minuti nato je bila okrožnica pri njej.
Tvorili so jo štirje arkebuzirji, eden seržant in mož,, ki Je nosil svetilko.
»Stražite dobro!« Je vzkliknil seržant mimogrede. »In ne oddaljite se od vrat...«
Magdalena je zagodrnjala nekaj nerazumljivega in si oddehnila globoko.
Bala se je bila, da izvrši seržant svoj posel po vseh službenih pravilih, to je, da se ustavi pri njej in jo po-praša. kako in kaj.
Na srečo pa je bil ta seržant podoben vsem drugim podčastnikom tistega in poznejših časov: njegova edina skrb je bila, opraviti obhod čim najhitreje in se vrniti nato po-smrčat na svojem ležišču.
Luč svetilke, je kmalu izginila v dalji.
Magdalena Je tekla poiskat Margentino, prijela jo za roko in jo vlekla naglo proti vratom.
Ko jih je odklenila, je takoj zagledala kočijo.
Istočasno jo je obkolila naša pe-torica.
»Ena je že tuj« je dejala z veselostjo, ki se je zdela v takšnem trenotku skoraj zlovešča, Drugo pa si morate vjseti!«
»Zileto!« je zamrmralo 'dvoje dasov tesnobno.
»Tiho!« je šepnila Magdalena, »drugače nisem porok za nič.«
Osupli so jo ubogali možje.
Magdalena je bila odvedla Margentino. h kočiji.
»Stopite noter!« je velela. »Ali mi obljubite, da se ne ganete nikamor?«
»Počakam vas tu!« je odgovorila Margentina trdno.
Onemogla od izgube krvi in bolečin. ki jih je povročila rana, se i« spustila brez sil na kočijine blazine.
»A mi na vrt!« je rekla Magdalena.
Vstopili so; srca so jim bila kakor kladiva. Ona pa ie mirno zaklenila vrata.
»Vzemite ključ, gospod vitez,« je deiala in pomolela Ragastanu ključ, ki je odpiral vratca. »Tod se vrnete! potem na prosto. Jaz ostanem kakor; veste ... In zdaj — za mano!«
Ubogali so molče. Zdelo se jim je popolnoma naravno, da poslušaje oni _ ,jet mož! — povelja ene same ženske s slepo pokornostjo. Magdalena je rastla pred njihovimi očmi v tej tesnobni minuti do nečuvene veličine; v njej je bil vtelešen angel sovraštva in maščevanja.
Kaj je neki napravila s straža ki je morala stati pred vrati?« je zamrmral Ragastan.
Ravno v trenotku, ko si le zasta«* /il to vprašanje, pa mu je zadela noga ob mehak predmet.
Sklonil se je naglo in otipal nekaj mlačnega in vlažnega.
gar*kl, da sama sebi zapre pot do Egejskega morja?
Ne! In stokrat ne!!!
Srbiia še ni obupala nad svojo usodo in ji ni treba napraviti samomora.
Balkanska zveza bo začasno Suspendirana, a ne odstranjena, ker si ne moremo misliti take bolgarske trmoglavosti, da bi bistvo njihove (vratolomne politike tudi v bodoče oviralo iskrene srbsko - bolgarske odnošaje.
Ogromne žrtve v krvi in denarju obeh narodov bodo odprle Bolgarom oči, da spregledalo in vidijo nastavljeno past — tujih mešetarjev in intrlgantov.
Srbski Macedonec pa, kateremu odrekajo Bolgari pravico, da se zje-'dini s svojo državo, pa bo žalostno prepeval ob Vardaru:
»Kraj Vardara stajaše, sitne puške frljaše...«
Mars.
Mariborski jubilej.
Kadar vstaja cvetna pomlad, kadar prihaja rožni maj, vzdrhti narava nalik človeku, ki se je otresel težkih morečih sanj. Vse je oživljeno. vse preveva nova, jaka sila, vse se raduje in poveličuje...
Novo življenje vstaja v mogočni rasti, neizrabljene sile teže naprej, naprej preko številne, mogočne zadržke. Ovire padajo za ovirami. Za in pred njimi pa rase novo življenje!
In njemu poje vse naokrog iz tisoč in tisoč grl, iz cvetnih poljan, iz šumečih gozdov, iz mogočnega va-lovja voda, iz duše človeške, silen, neodoljivs
»Hosana!«---------
Petindvajsetkrat je vstala pomlad nad mariborskimi Slovenci od onega dne. ko so narodnim svojim vzorom zgradili novo trdnjavo, postavili nenasitnemu, vedno prodirajočemu germanstvu nov jez: Moško podružnico Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Vedno hujši je postajal pritisk, vedno večja je bila nevarnost za obstoj mariborskih Slovencev, kajti od onih časov sem, ko so se pojavile prve razlike narodnostnih idei v Mariboru, je bilo nemštvo in posllinemštvo z vsem; sita mi na delu, osvojiti si čim le mogoče veliko število onih nezavednih slojev
—	sebi v večno sramoto! — v katerih je zamrl spomin na uro rojstva, bodisi, ker jim je bil zasiguran kot ponemčencem prijetnejši družabni obstanek, bodisi, ker jim je kazalo odpadništvo več — dobička. A kakor že koli! Vsemu temu je bilo treba priti v okom in ustanovila se je podružnica — prva — C. M. D., kateri ste potem sledili še dve, ženska In železničarska.
Leta 1888 je začela podružnica pod vodstvom svojega predsednika, stolnega vikarja Frana Borsečnikai Svoje narodno delo. V njej se je zbralo kolikor toliko častno število mariborskih Slovencev, v katerih vseh je živela želja, odbijati potujčujoči naval nemštva, reševati po možnosti one. ki so odpadli in — braniti pred nadaljnim odpadništvom one. ki so še vztrajali. Napori v tem smislu so postajali vedno večji in od leta do leta je postalo tudi število narodnih borcev vedno večje in že pod drugim svojim predsednikom dr. Jernejem Dlančnikom (od leta 11891 do 1893) je štela podružnica lepo število članov vseh slojev. Tretjemu podružničnemu predsedniku, 'dr. Antonu Medvedu, c. kr. gimnazijskemu profesorju v Mariboru, pa je bilo dano, da si je v dolgih letih svojega predsedovanja (od leta 1893 do 1910) zbral naravnost ogromno aimado. Njegov nikdar uklonljivi duh, njegova mravljična marljivost, ki oba nista poznala nikakih ovir. sta dvignila podružnično delo na ono Višino, ki lo zavzema danes. Vemo, da govorimo vsem iz srca, če mu kličemo na tem mestu: Mi, Tvoji sodobniki, znamo ceniti delo 1n zasluge. Bodočnost bo šele pokazala uspeh Tvojega dela in napora! Gotovo pa je, da si ohranilo zanamci Tvoje ime
V	spominu, kot Je imamo ml. Tvoji soborci, v naj večjem spoštovanju!
Pod vodstvom profesorja cfr. (Medveda pa je pričel tudi boj za (slovensko, narodno šolstvo z vso odločnostjo. Danes imajo vsaj naše deklice preskrbUen šolski uk v materinščini. dočim je že za nalbližjo bodočnost preskrbljeno za otroke slovenskih staršev v Studencih tik Maribora. Studencem pa ima slediti še sam Maribor, ki dobi istotako slovensko narodno šolo, za katero so predpriprave tudi že v teku. Z odložitvijo predsedništva pa profesor dr. Ant. Medved nikakor ni prenehal z delom v podružnici, pač pa se še danes posveča njenemu delovanju z vso vnemo. Vernega in marljivega p.aslednika si je našla podružnica za prof. dr. Ant. Medvedom v gimnazijskem profesorju dr. Dolarju. Če kje jv našem društvenem in družabnem
življenju, se je baš tu pokazala srečna roka v izbiranju vodilnih mož. Ni lahko nadaljevati tako obsežno delo, kot se je zasnovalo pod prof. dr. Medvedom, a vse kaže, da sme podružnica svojemu sedanjemu predsedniku zaupati v polni uieu, kajti delo napreduje na vsej črti in to — je najboljši in najlepši dokaz!
Nehvaležnost pa bi bila, pozabiti na vse one, ki so istotako z vsemi močmi na delu za povzdigo in na-daljni procvit podružnice. Hvala ne gre le predsedniku — sedanjemu in prejšnjemu — marveč tudi odbornikom, članom in prijateljem podružnice! Med odborniki naj bode dr. Rosini, dr. Medvedu in g. J. Voglarju v prvi vrsti. V dr. Rosini ima podružnica vedno čuječega pravnega zastopnika, v g. Voglarju pa neumornega. vedno marljivega blagajničarja, o katerem bi si le želeli, da nam ostane zvest še nebroj let! Z njim bi zgubila podružnica eno svojih najmočnejših opor. čast pa gre tudi ostalim odbornikom, od katerih vidimo vsacega na svojem mestu.
V boju za svoje narodne ideale pa moška podružnica nikakor ni osamljena. Kot zvesta in marljiva družica Ji stoji ob strani ženska podružnica, ki se od leta do leta bolj razvija in s svojo požrtvovalnostjo bodri vedno iznova. Tudi mlada železničarska podružnica dobro uspeva in upati je, da že v najkrajšem času pokaže, kako potrebna je bila. Obe pa sta nastali Iz moške podružnice, iz nle je izšla inicijativa. Kaj pa se to pravi, ve le tisti, ki živi med mariborskimi Slovenci in oni, ki ve, kako ljut in težak je boj mariborskih Slovencev nasproti dednemu sovragu Slovenstva.
Doba petindvajset let pomeni za moško podružnico dobo petindvajsetletnega neumornega dela v blagor in procvit mariborskega Slovenstva. S ponosom se lahko jutri, dne 15. ju-, ni ja, ozirajo vsi Slovenci širom domovine na Maribor. V zgodovini našega naroda nimamo baš mnogo svetlih trenotkov, a eden takih je gotovo jutrišnji dan. saj je usoda našega naroda hotela, da pomeni Maribor za Slovenstvo severno stražo. Kolikor je še bilo navalov, toliko jih ie udarilo — skoro brez izjeme — najpreje nanj in na ono manjšino, ki ne biva le v njem za to, da narodno čuti. marveč, da tudi narodno dela. Ob to manjšino se je valovje od nekdaj zaganjalo in se bode tudi še v naprej. Dokler pa bo stala tamkaj na straži le še peščica, preveta onega duha, kot ie sedania manjšina mariborskih Slovencev v podružnici In
podružnicah D. C. M., je nemštvo z vsemi svojimi prodirajočimi silami neprestano ovirano, le-te popolnoma izkoriščati. Čim pa ostanejo obe že omenjeni novi trdnjavi mariborskim Slovencem, je opravičeno upanje, da bode prihodnja petdesetletnica videla v Mariboru čisto novo situacijo. Takrat bo mariborsko Slovenstvo mogočen faktor, preko katerega vse re-negatstvo In vsa izprijena kri ravno tako ne bo mogla, kot to ne more preko Slovencev v Trstu.
V hvaležnih slovenskih srcih pa bo ob spominu predhodnega dela ostal mogočen slavospev njim, ki jih bo morda že davno krila hladna gruda, o katerih pa bodo pričala dela, dela, ki jih tudi najzlobnejši narodni boji ne bodo zamogli odstraniti in izbrisne ..
Dnevni pregled.
Liberalni časnikarji še nimajo toliko dostojnosti, da bi ne napadali urednikov, ki so pri sporu najmanj prizadeti. To je pač žalosten dokaz olike. Ako bomo iskali »svinjarij«, ne bo ^eba iti daleč od gospoda, ki je nap.odl notico v »Slov. Narodu«. Tn taki možje govore: clara pacta? Se bomo še videli 1
Dr. I. L.
»Slov. Narod« se v nas zaletuje, češ, da smo rekli, da je dr. Triller podkupljen. Zaradi tega prinašamo še enkrat, kar je pisal »Dan«: »Nam se že danes po vsi pravici vsiljuje misel, odnosno vprašanje: Gospoda, koliko pa boste prejeli za to svojo najnovejšo galantnost.« — Prosimoj. We,se tu pravi, da je bil dr. Triller podkupljen? — Vprašanje ie vendar, kpj bo od tega imela stranka?
»Narod« preti — preti z vsem mogočem, s tožbami in z drugimi forumi. Ker pa so mu uredniki »Dneva« premalo — proti »Tiskarni«. Iz tega naša javnost lahko vidi, koliko je vredna t. zv. naprednost, ako se upa povedati o naprednosti nekoliko resnice!
Nekateri strelci grozno napačno streljajo. — Ker menda krivo vidijo
—	drugi pa nalašč merijo čez cili, ker bi rgdi zadeli to, kar jim Je bolj na poti nego navaden cilj. Tako se je »Slov. Narod« zopet zaletel v »Učiteljsko Tiskarno« prav po nepotrebnem. Vemo, da mu ni ljubo — ampak toliko bi bdi gospodje lahko prijazni.
da bi se ne zaletavali v zavod, kakor se tudi mi ne zaletujemo v »Narodno Tiskarno«. — »Dan« je zase neodvisen dnevnik in kot tak je odprt vsem, da povedo svoje mnenje. Tiskarna za liberalne grehe ne more biti odgovorna, vedni napadi pa so le znak nepotrebne zavisti.
Ali je osebna nedostojnost dolžnost funkcijonaria liberalne stranke. »Slovenec« je hotel na vsak način pokazati korak dr. Trillerja v najlepši luči in vprašuje sedaj, če je osebna nedostojnost dolžnost funk-cijonarja nar. napr. stranke oz. ali je dostojno za funkcijonaria napredne stranke, da glasuje proti zaupnici dež. glavarja, tudi če ta slavi svoj jubilej.
—	To si upa spraševati organ one stranke, ki je proglasil proti političnemu nasprotniku brezobziren bojkot!! Klerikalci naj govore o dostojnosti. Vprašamo: Kaj bi se zgodilo s klerikalcem. ki bi si upal glasovati za napredni predlog? Vrgli bi ga takoj ven. — Kaka »osebna dostojnost« je n. pr. to, ako klerikalni odbornik kljub svojemu boljšemu prepričanju mora glasovati proti imenovanju poštenega učitelja, ker ta slučajno ni Slomškar? Kje je dostojnost? Kje je tista klerikalna dostojnost, po kateri bi se glasovalo za zaupnico kakemu naprednjaku? Ako bi bil dr. Triller glasoval proti zaupnici, bi s tem — posebno v sedanjih časih ne storil nič nedostojnega! Imel je dovolj vzrokov, da bi glasoval proti — in vsi bi ga lahko imeli za dostojnega človeka. — Klerikalci naj najpreje sami sebe, pouče dostojnosti — to je gotovo lepa lastnost v pol. življenju, ampak pri naših klerikalcih se ie ne bomo naučili.
NI kompetentno preprečiti izstradanja kranjskega ljudskošolskega učiteljstva, ki je tako značajno, da ne proda svojega najsvetejšega: svoje vesti in prepričanja terorizmu deželnega odbora. Napredno učiteljstvo, samo značajno, vzgaja značajne državljane — za to pa dobiva le brce ne le od dežele temveč tudi od države. Tudi upravno sodišče ni dovolilo, da bi se onim ljubljanskim učiteljem, ki jih je klerikalno mogotstvo deželnega odbora krivično prešlo, dobilo podporo stolnega mesta Ljubljane. Torej: ne le. da nam se ne da krvavo zaslužene podpore, tudi onega, ki nam jo hoče nakloniti, tudi onega se ovira, tudi onemu se prepove podpirati značajno učiteljstvo, ki ceni svojo vest in svoje prepričanje. Življensko eksistenco ogrožujoče stradanje naprednega učiteljstva preprečiti je nedovoljeno — tako je razsodilo upravno sodišče. Napram At-
bancu gojiti humanost je čin za katerega te čaka zaslužni križec, napram značanje državljane vzgajajočemu slovenskemu učitelju gojiti človekoljubje je — prepovedano.
Slabe dovtipe si je dovolil včeraj »Slov. Narod«, ko piše: Kmečko pisarno narodno-napredne stranke vodil je dosedajdr. Triller, in sicer čisto brezplačno. Čujemo, da se Učiteljska tiskarna z vso vnemo poteguje, da dobi to dobičkanosno podjetje v svoje roke. — Hvala lepa — prepuščamo jo Narodni tiskarni. — Dalje: Predsedstvo »Domovine« je vsled Trillerjevega odstopa izpraznjeno. Pri »Dnevu« se že med sabo tepo. kdo si pribori to mesto. Srečni dijaki! — Tudi to mesto iz srca privoščimo onim pri »Slov. Narodu«. (Op. »Domovina« je podporno, nepolitično društvo.)
Kakor se vidi so se »vici« iz sobotnega »kotička za zabavo« včeraj v »Slov. Narodu« preselili med prve dnevne vesti.
Hinavci brez primere so naši klerikalci, na Dunaju pasje ponižni kadar se gre za važne stvari in se ne strašijo niti izdajalstva, če jim nese; doma pa kažejo radikalnost in bobnajo dobremu slovenskemu ljudstvu s »Slovenci proti vladi.« To kar se je te dni zgodilo v parlamentu je škandal prve vrste. Iz Dunaja se poroča »Slov. Narodu«: »Kar se ie sno-či zgodilo v proračunskem odseku, to prekaša vse meje. Silni slov.-hrvaški »opozicionalci« Susteršičevega kluba so bili predlagali prehod na dnevni red preko proračunskega pn>-vizorija in dr. Verstovšek je stavil resolučni predlog, ki izreka justične-mu ministru »Hochenburgertu, temu največjemu nasprotniku in Zatiralcu vsega kar je slovensko, nezaupnico. Prvega predloga seveda ni smatrati
resnim. Glede nezaupnice pa je bila situacija silno ugodna. Delovanje Ho-chenburgerjevo izziva v vseh slovanskih strankah čimdalje več ogorčenja. njegovo reakcijonarno postopanje pa vzbuja tudi med Nemci vedno ostrejši odpor. V budgetnem odseku so pričela zaupna pogajanja, ki so dognala, da je večina odseka za nezaupnico, ozir. se ji vsaj ne protivi. Natančno je bilo izračunjeno, da bo Verstovškov predlog sprejet. Poljaki so obljubili, da so-absentirajo, socijal-ni demokrati, Rusini, nekateri dunajski liberalni Nemci, vsi Cehi in Jugoslovani bi bili glasovali za nezaupnico in Hochenburgerjev stolen
ki se že dolgo maje, bi se bil morda na mah podrl. Čim pa je videl dr. Verstovšek, da bo nezaupnica prodrla — kaj menite, da je ta veliki bojevnik za pravice slovenskega naroda, ki je še . red par dnevi obešal Hochenbergerja na svetilnik, storil? Umaknil je svojo resolucijo in sicer tako, da niso imeli drugi slovanski poslanci niti časa jo prevzeti za svojo!« To se je zgodilo v parlamentu. Ni samo dovolj, da nas avstrijska vlada zatira: pred celim svetom nas sramote klerikalni veljaki in nas postavljajo v luč. da izgledajo Slovenci kot brezznačajneži. korumpirani podkupljena. In pred takšnim naj bi imel kdo spoštovanje?! Res lepe voditelje ima slovenski narod in lepe zastopnike. Pa še ne spregleda — temveč koplje sam sebi grob.
Opozicijonalnost soc. demokracije je trdna samo tako dolgo dokler taiste ni treba izvajati napram italijanskim liberalcem. Pred temi pa pade opozicijonalnost socialistična ponižno v prah in se tam povalja, kjer je hodil buržoa ter se spremeni v opozicijonalnost proti slovenski opoziciji — tako uči nastop ital. socija-listov v Trstu.
Ogrski ministrski predsednik Tl-sza je razvil svoj program in ta je: zatreti z vso silo težnje manjših narodov na Ogrskem, zato, da se ohrani neoskrunjena hegemonija madžar-stva. Glej ga šmenta: Ali ni bilo mar mažarstvo oskrunjeno s tem, da mu ie stal na čelu: največji goljuf sveta?
Slavnostna otvoritev »Gasilskega doma« v Zagorju ob Savi, se bode vršila v nedeljo dne 27. malega srpana t. 1. »Prostovoljno gasilno društvo« prosi tem potom vsa bratska društva, da naj se blagohotno ozirajo na našo slavnost, ter ne priredijo omenjeni dan nobene slavnosti. Naše gasilno društvo je eno skoraj med najmlajšimi društvi na Kranjskem in v tem kratkem času smo si z vso-stransko požrtvovalnostjo že sezidali svoj lastni »Dom« s stolpom vred. Da se bode slavnostna otvoritev tem častnejše vršila apeliramo na vsa bratska društva, da pohite 27. malega srpana v Zagorje. Zveze so jako ugodne, glede prihoda ali odhoda. Natančnejši vzpored bodemo v kratkem priobčili. Na pomoč! Odbor.
Razredna loterija. Skoro so končane priprave za uvedbo razredne loterije, katera je bila nedavno sank-cijonirana in se bo prvo žrebanje vršilo že v mesecu novembru 1.1. Prva loterija v novembru sestoji iz 100.000 srečk s 50.000 dobitki, je razdeljena v pet razredov in prosta vsakega davka ali odbitka. V vsakem prvih
štirih razredov bo izžrebano 2500 do-bobitkov, med tem ko bo v petem, t. j. v glavnem razredu izžrebanih ostalih 40.000 dobitkov. Od vseh vplačil je namenjenih 75 odstokov za dobitke t. j. K 14,250.000; in sicer K 347.000 v prvem razredu, K 488.000 v drugem razredu, K 679.200 v tretjem razredu. K 860.000 v četrtem razredu, in K 11,875.200 v petem razredu. Glavni dobitki prvih štirih razredov znašajo K 60.000, 70.000,
80.000. in 100.000. Oni petega razreda pa od K 300.000 do K 500.000. Razen tega je dodan petemu razredu še en dobitek v znesku K 700.000, kateri pripade oni srečki, katera je zadnja dobila najmanj K 2000. Tu odločuje žreb, kateremu izmed najvišjih dobitkov, (med K 2000 in K 300.000) izžrebanih v petem razredu ima prjpasti ta dopolnilni dobitek. Majmanjši dobitki znašajo v vseh razredih K 80. 120, 160, in 200. Vsak razred šteje 100.000 srečk, opremljenih s tekočimi številkami od 1 do
100.000. V vseh razredih se bo izdajalo: celo četrtinke in osminke srečk. Njih cena je za vsako žrebanje K 40, oziroma K 10, in K 5. Cene so veljavne za 2., 3., 4. in 5. razred, v kolikor more kupec dokazati, da je kot posestnik srečke prejšnjega razreda tudi sodeloval v prejšnjem razredu. Kdor hoče kupiti srečke po žrebanju prvega razreda, mora doplačati vse one zneske, kateri odpadejo na prejšnje razrede. Srečke, izžrebane v enem prvih štirih razredov ne sodelujejo pri igri v petem razredu. Dobitki se bodo izplačevali, kakor že navedeno, brez vsakega davka ali odbitka; če dobitek presega K 2000 pri glavnem ravnateljstvu državnih loterij, ako pa ne dosega K 2000 pri uradu, kateri je naveden na srečki. Vsi, ki se zanimajo za to loterijo, naj se obrnejo direktno na Jadransko banko v Trstu, ali pa na kako njenih podružnic, kjer se lahko že sedaj priglasi za nakup srečk in kjer tudi dobi pravočasno vsa tozadevna pojasnila.
Redka sreča. Državna srečka od leta 1864., serija 1633, št 7. kupljena pri Jadranski banki v Trstu in
istotam deponirana, je bila 1. t. m i-žrebana z glavnim dobitkom od K
300.000,	kateri znesek se je imejiteiju srečke takoj izplačal. Oziraje se na noyo uvedeno državno razredna lo-' terijo. katera prične delovati dne 1. novembra t. 1. in o kateri smo že na drugem mestu današnje števMke lista poročali, opozarjamo naše cenj. čita-telje, da Jadranska banka v Trstu* kakor tudi yse njene podružnice že danes sprejemajo prijavo za nakup teh srečk, pri katerir želimo našim cenj. čitateljem isto srečo, kakor pri gori omenjeni državni srečki od leta 1864.
Iz naredbe ministrstva za javna dela z dne 7. maja 1913 glede civilnih tehnikov. § 1. Razdelitev in naslov. Po državni avtorizirani privatni tehniki, v bodoče imenovani V skupnem civilni tehniki, se dele v nasledne kategorije: a) civilne inženirje za gradbenstvo ceste, mostove, železnice, in druge podobne stavbe); b) civilne inženirje za arhitekturo in stavbenstvo; c) civilne inženirje za strojništvo; d) civilne inženirje za elektrotehniko; e) civilne inženirje za ladjedelstvo in ladijsko strojstvo; f) civilne inženirje ‘za kulturno tehniko talne melioracije, vodne in cestne zgradbe); g) civilne inženirje za šiv marstvo; h) civilne inženirje za teh-' nično kemijo; i) civilne zemljemerce. Po potrebi, zlasti v slučaju nadaljnih izpopolnitev studijske organizacije visokih šol tehničnih smeri, se bo povzročilo z naredbo, po zaslišanju inženirskih komor izpremenibo pričujočih kategorij, eventualno njihova označba, ali vpeljalo nove kategorije civilnih tehnikov.
Tržaška inženirska komora Na-
redba ministrstva za javna dela z dne 14. maja 1913 (XXXIX. kos. 87), ki tolmači zakon o inženirskih komorah z dne 7. aprila 1913, določuje v § 1.. da se ustanavlja za kronovine. Dalmacijo, Kranjsko, Istro, Goriške in Gradiščansko ter Trst; dokler si te dežele ne osnujejo svojih komor, skupna inženirska komora s sedežem v Trstu. Komorno načelstvo obstoja iz 9 članov in 4 namestnikov. Za volitev se razdeli komora v 3 nacionalne sekcije: italijansko, slovansko in nemško. Vlada bo pozvala vse civilne tehnike, da se tekom 14 dni izrečejo, kateri sekciji hočejo pripadati. Poznejše menjave volilne sekcije niso dovoljene. Za volitve za prvih 6 let se določuje, da voli italijanska sekcija 5 članov načelstva in 2 namestnika, slovanska 2 člana in l namestnika in nemška istotako 2 člana in 1 namestnika. Po 6 letih bo ministrstvo. ako se že preje ne razdeli
komorno okrožje, izdalo nova določila o volilnih sekcijah. Vsaka volilna sekcija voli njej določene funkcionarje in celote komornih članov. Revizorje in njih namestnike volijo vsi člani skupno. Voljeni morajo pripadati različnim strokovnim kategorijam. Voli se lahko tudi pismeno, to pa velja samo za člane, ki ne stanujejo v Trstu. Take glasovnice je pošiljati
v	zaprti kuverti, ki mora biti označena z uradno štampilijo dotičnega tehnika, namestništvu v Trst do en dan pred volitvami. Namestništvo odda na dan volitve zaprte glasovnice predsedniku skupščine. Nadome-stovanje pri volitvah ni dovoljeno. Skupina voli le tedaj samostojno, ako je pri volitvah zastopanih vsaj ena četrtina vseh glasov (glasovnic)! Sicer voli celota, toda samo člane do-tične sekcije, ki ni dovolj zastopana Načelništvo voli iz svoje srede predsednika in prvega in drugega podpredsednika. Ti trije funkcijonarji morajo pripadati različnim volilnim sekcijam. Izvzemši •»volitve, postopa komora jednotno. Ako fungira kot častni ali disciplinarni sod. predseduje predsednik ali podpredsednik iz dotične nacijonalne skupine. Tržaško namestništvo je bojda1 ukrenilo vse potrebno, da se prve volitve čimpreje izvrše in komora konstituira.
Tatvina. Posestnikovemu sinu Jerneju Novaku iz Male Ligonje pri Vrhniki je pred nekaj dnevi neznan storilec ukradel iz nezaklenjene podstrešne sobice denarnico, v kateri je bilo 82 kron denarja. Na sumu tatvine je bil takoj neki sobni slikar, katerega je orožništvo aretiralo v Sent Juriju in ga izročilo okrajnemu sodišču v Ljubljani.
Aretacija dolgo iskanega postopača. Pretekli torek je aretiralo orožništvo na Grosupljem pomožnega delavca Ivana Jazbeca, katerega je že od leta 1910. zasledovala tiralica, katero je izdalo okrajno sodišče vi Podkloštru. Jazbeca, ki je doma ix Sv. Križa pri Kranju, je orožništvo izročilo okrajnemu sodišču v Ljubljani.
Tatvina premoga. V drugi polovici meseca maja t. 1. so doslej n©»
Danteja božanstvena komedija wpekel“
Ta največji kinematografski senzadjonelni tunotvor se bode predvajal samo 4 dni.
Od danes do ponedeljka 16. junija v „KINO IDEAL*4. Z vi Sane cene vsled visokih nabavnih stroškov. Predstave 3-4'/*,	6-P/t,	V/t-9,	9-10*A	Zadnje
predstave na prostem. Šolskim otrokom dostoji pidovoljen!
znani storilci odnesli s postaje Sent Peter devet vreč premoga v skupni vrednosti 36 kron.
Nesreča. 211etni železniški delavec Anton Krainer iz Tolmina je popival dne 7. t. m. v neki gostilni v Lazih. Okrog 11. ure ponoči ie zapustil gostilno in je šel proti Uršnim selom, kjer je stanoval. Medpotoma je vsled teme zgrešil pot in je taval po gozdu okrog. Nenadoma mu je zmanjkalo tal in Krainer je padel v neki štiri metre globok železniški presek. Pri tem si je zlomil desno stegno. Drugi dan nato so Krainerja našli in so ga morali takoj odpeljati v bolnišnico usmiljenih bratov y Kanci; jo.
Napad. Preteklo nedeljo je popival hlapea Ivan Medja v neki gostilni v Rudniku. Kmalu sta se mu pridružila dva domača fanta, ki sta se začela z njim brez vzroka prepirati. Prepir ni imel nikakih posledic. Ko pa se ie Medja napotil čez nekai časa domov, sta ga oba fanta zasledovala, ga na cesti napadla, vrgla v neki jarek in ga začela pretepati. Medja je zadobil več poškodb na glavi in na desni roki.
Kadar gredo fantje u dekletom v vas. V eni izmed zadnjih noči sta pišla okrog ene ure ponoči dva fanta pod okno neke posestnikove hčerke v Lučni. Dekle je spalo v čumnati na podstrešju. Ker se punca ni hotela oglasiti, je eden izmed fantov prislonil k zidu lestev, splezal je po nji navzgor in je hotel šiloma vdreti skozi okno v čumnato. Dekle se je ustrašilo in je zbežalo iz čumnate. Na njeno mesto pa je prišla neka druga punca, ki je fanta s krepkimi in energičnimi besedami podila strani. Fant pa se na noben način ni hotel ugnati v kozji rog. To pa Je punco tako razjezilo, da je zagrabila gnojne vile in je sunila z njimi fanta, da je štrbunknil z lestve na tla. Poškodoval se ni. Kmalu nato pa sta začela oba fanta hišo bombardirati s kamenjem. Bombardma je trajal dalj časa in tudi več kamnov je priletelo
v	čumnato. Zadeli niso k sreči nikogar.
Tatvina. Pretekli ponedeljek okrog 12. se je priplazil nekdo v kuhinjo gostilničarke Ivane Jager v Šent Vidu nad Ljubljano in je ukradel iz neke steklene omare usnjato torbico za denar, v kateri se je nahajalo petnajst kron in štirje ključi od blagajne. Oškodovana je videla storilca iti iz hiše. toda tatvino je opazila šele pozneje, ko Je bil tat že bog ve kje. Bil je okrog 50 let star, precej velik, oblečen je bil v rjavo obleko in pod suknjo je nosil belo beraško malho.
Vlom In tatvina. Pred nekal dne-
vi	— bilo je ponoči — je bilo vlomljeno v gostilno posestnika in gostilničarja Antona Pezdiča v Posavcu pri Kropi. Tatje so ukradli puško dvocevko z znamko firme »A. An-tonitsch, Ferlach«, poleg tega neki predal, v katerem je bilo 50 K, gramofon in več škatelj cigaret. Predal so pustili izpraznjen ne daleč od mesta tatvine. Tudi gramofon so vrgli proč v neko grmovie. Kakor se sodi, §0 bili tatovi cigani.
Velika železniška nesreča. Kakor se iz Prage poroča, se je dne
10. t. m. pripetila pri postaji Lutice na Češkem velika železniška nesreča. Vlak št. 777 je skočil okrog šestih zvečer s tira. Deset voz je bilo popolnoma razdejanih. Vlakovodja Fabian je bil na mestu mrtev, manipulant Parbas smrtno nevarno in strojevodja Novotny težko ranjen. Promet je bil ustavljen skoro dvanajst ur.
Učiteljlščnlk umoril radi slabih klasifikacii svojega profesorja. Na
moškem učiteljišču v Lvovu je dne
11. t. m. 181etni učenec Elija Dzegala ustrelil profesorja poljske literature dr. Karola Gutkovskega, ker ga je ta baje sekiral. Učenec Dzegala le priznal preiskoval, sodniku, da je sklenil že pretekli petek, da ustreli profesorja, ker ga je slabo klasificiral. Strel iz brovinga je zadel profesorja Gutkovskega zadaj na glavi. Dzegala je nato sprožil še več strelov na padajočega profesorja. Profesorja so odnesli najprej v ravnateljevo pisarno, kjer je kmalu umrl. Deželni šolski svet je uvedel preiskavo. Kakor poročajo poljski časopisi ima umor ru-tenskega študenta Dzegale politično ozadje.
Velika avtomobilska nesreča. V
bližini Tešina je zadel dne 11. t. m. avtomobil tovarnarja Honiga, ki ga je sam vodil, vsled megle ob cestni kanton. Honig je zadobil tako težke poškodbe na glavi, da je bil na mestu mrtev. Neki tovarnar, ki se je vozil skupno s Honigom v, avtomobilu, si je zlomil obe nogi.
Zopet nesreča na gorah. Kakor $e iz Ischla poroča, je dne 10. t. m. jšel 181etni Karol Gossinger, ki se Je jzdravil v tamošnjem kopališču že išest tednov na gorovje Redtenbach jn je padel tam raz neko skalo v Ibrezdno. Bil je na mestu mrtev.
Samomor zakonske dvojice. Dne [10. junija tj. .so našli v Curihu za-
konsko dvojico Maggi mrtvo na njenih posteljah. Kakor se sodi, sta se zakonska prostovoljno poslovila od sveta. On je bil nečak znanega izumitelja juhne dišave »Maggi« in je bil star dvainštirideset let.
Milijon frankov za Rembrandtovo sliko. Dne 9. junija se je prodala na javni dražbi v Parizu Rembrandtova slika »Bethsabe« za en milijon frankov. Prva ponudba je bila 100.000 frankov. Nato se je cena silno hitro dvigala in to v jako visokih zneskih, dokler ni dosegla višine enega milijona. Leta 1871. se je prodala omenjena slika v Parizu za 1200 frankov.
Samokres v oblasti blaznika. Kakor se iz Solnograda poroča, je dne 11. t. m. delavec Andraška streljal z vojaškim samokresom in z lovsko puško na neko vdovo po nekem tamošnjem kovaču in na več delavcev, katere je dobil v neki gostilni. Dva delavca je smrtno nevarno ranil. Nato je izprožil iz samokresa še več strelov, ki pa k sreči niso nikogar zadeli. Andraška, ki je najbrže slaboumen,- so slednjič vendarle prijeli in ga izročili sodišču.
Velik požar. Dne 12. t. m. je izbruhnil v Oberndorfu na Gorenjem Avstrijskem velik požar, ki je uničil šest poslopij. Vsled silnega vetra je bil celi okraj Oberndorf kakor tudi mesto Schwanenstadt, ki leži v neposredni bližini Oberndorfa v veliki nevarnosti, da pogori. Ogenj so slednjič vendarle pogasili.
Zopet smrtna avtomobilska ne* sreča. V Brederisu pri Feldkirchnu na Tirolskem je padel 12. t. m. neki avtomobil v potok Trutz. Ena oseba je bila na mestu mrtva, ena je bila težko ranjena.
Maščevalec zakonske nezvestobe. Kakor se iz Rima poroča, je dne 12. junija v cerkvi sv. Petra v Sol-moni mestni uradnik Stoppa ustrelil župnika Martinija pred oltarjem. Stoppa je imel Martinija na sumu, da ima poslednji ljubavno razmerje z njegovo ženo. Ko je ustrelil župnika, je hitel domov, umoril je tudi svojo ženo in se je nato sam Javil sodišču.
Skrivnosten umor. Večkratnega milijonarja Cadeva Kachona, ki je živel sam v svoji vili v Ligovu z veliko trumo služabnikov, so našli dne
12.	t. m. zjutraj umorjenega na njegovi postelji. Vzroki zločina so skrivnostni, ker se je dognalo, da ne gre tu za roparski umor.
Ruski knez ubil ženo. »Morgen-post« poroča iz Kijeva, da je knez Svjatopolk Mirskij dne 12. t. m. ubil svojo ženo. misleč, da ima dokaze o njeni nezvestobi. Ustrelil jo je v njeni spalnici, potem pa se je sam Javil pollcifi.
Ljubljana.
—	Letno poročilo mestnega tržnega nadzorstva za leto 1912. V preteklem letu je mestno tržno nadzorstvo v smislu službenega navodila in obstoječih zakonskih predpisov v pr-
vi	vrsti gledalo na zboljšanje tržnih razmer v Ljubljani, posvečujoč posebno pažnjo prometu z živili, po-trošninami in drugim tržnim blagom. Razen stalne dnevne revizije na tržnih prostorih je tekom lanskega leta tržno nadzorstvo natančnejše nadzorovalo: I. 166 obrtovališč in sicer: 35 špecerijskih trgovin, 11 delikatesnih trgovin, 13 mokarij in žitnih trgovin, 18 gostiln, kavarn in žganja-rij, 3 slaščičarne. 2 drogerije, 45 mesarij, 3 izdelovalce klobas. 23 mlekarn, 9 pekarij in 4 zeljarije. Pri teh nadzorovanjih se je obrtnike opozarjalo na nedostatke ter jih poučevalo, kako ravnati z živili in drugimi potrebščinami v smislu zakona o živilih. Ob tej priliki se je odvzelo 14 različnih poskušenj, oziroma vzorcev n. pr. moka, koruza, rozine, ka-vin ekstrakt, tehtnica, uteži in lijak, pekovska posoda in orodje, rjuha za pokrivanje mesa, nogavica, s katero se je tlačilo zelje. II. Pri preiskavi mleka na ljubljanskih mitnicah se je odvzelo 58 vzorcev ter 5 vzorcev pri nadzorovanju mlekarn. Od teh se je poslalo 28 c. kr. splošnemu preiz-kuševališču za živila v Gradec ostalo se je preiskalo tukaj. Nesnažne, rjaste in okrušene mlečne posode se je odvzelo 83 strankam in sicer 133 komadov. III. Zaplenilo se je na trgu in v prodajalnicah ali obrtovališčih naslednje: a) 173 kg 44 dkg mesa in mesnih irdelkov in sicer: sveže goveje meso, prekajeno svinjsko meso, različne klobase, telečje meso, goveji vampi, koštrunova pljuča, telečja pljuča, slanina, goveja jetra, koštrunova glava, koštrunova jetra, telečje ledice. prašičja jetra, prašičja pljuča in srce. b) 595 kg 50 dkg nezrelega in gnjilega sadja in sicer: jabolka. hruške in češplje, c) 230 kg 87 dkg neužitnih, gnjilih črvivih gob. d) 2 kokoši. IV. Jajec se je preiskalo 11.292, izmed katerih je bilo pokvarjenih 80. V. Ovadb in poročil so tržni organi napravili 227 in sicer:
25	radi prekupovanja, 106 radi drugih prestopkovJržnega reda, 19 radi
prestopkov obrtnega reda, 22 radi prestopkov cestno-policijskega reda,
7 radi prestopkov zoper nedeljski počitek, 20 radi tatvine. 2 radi goljufije,
2 radi poškodbe tujega imetja, 3 radi trpinčenja živali, 8 radi izgubljenih stvari in 13 radi najdenih stvari. VI. Meroizkusnih revizij se je izvršilo 32. Pri tem je bilo 106 strank ovadenih in kaznovanih.
— V Magdičevi trgovini so bili nekaj dni razstavljeni dobitki za najboljše strelce-častnike, seveda s sa-monemškimi nadpisi: »... der Stadt-gemeinde Laibach«, »... des krain. Landesausschusses«. To sicer v Ljubljani ni nič čudnega, a da se je med temi dobitki nahajalo največ, namreč kar šest potovalnih kovčekov, to ne more biti več slučaj, to bo pripisati najbrže hudomušnosti darovalcev. Videti je bilo tudi več dobitkov z dvajsetkronskimi zlati (cekini). Dov-tipneži so trdili, da so to zadnji cekini, ki so se še dobili v Avstriji.
— Deželna zveza kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani priredi v ponedeljek, dne 30. junija t. 1. ob 9. dopoldne v posvetovalni dvorani mestnega magistrata v Ljubljani svoj redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor načelnika. 2. Poročilo o zveznem delovanju v 1. 1912. 3. Čitanje zapisnika. 4. Blagajniško poročilo. 5. Poročilo računskih preglednikov. 6. Predlog o ustanovitvi podružnice zavarovalnice proti nezgodam v Ljubljani. 7. Predlog o ustanovitvi meščanskih šol na Kranjskem. 8. Imenovanje častnih članov. 9. Raznoterosti. O predlogih, ki niso na dnevnem redu, se razpravlja b tedaj, če tretjina navzočih zastopnikov prizna nujnost (§ 11 c zveznih pravil). — Če sklicani občni zbor ob 9. dopoldne ne bo sklepčen, se isti vrši eno uro pozneje. Po občnem zboru ob 11. dopoldne se v isti dvorani vrši povodom lOletnice obstanka zveze slavnostno zborovanje. Po slavnostnem zborovanju ob 1. popoldne banket na vrtu hotela »Tratnik«. Za udeležbo k banketu se je zglasiti do dne 26. junija in stane kuvert brez pijače 3 K, katero vsoto se naj istočasno pošlje po poštni nakaznici ali osebno izroči načelniku zveze g. Eng. Franchettiju, Ljubljana, Sodna ulica 2. K slavnostnem« zborovanju in k banketu bodo. vabljeni tudi ^zastopniki obrtnih zadrug s Spod. Štajerskega, Primorskega, Goriškega in obrtne organizacije iz Hrvaškega. Vabila se prično te dni razpošiljati.
Če bi se komu prezrlo, dostaviti vabila in da bi se te prireditve rad udeležil, naj se blagovoli zglasiti pri načelniku zveze.
— Vesela vest za naš športni svet. Kakor slišimo, so pogajanja med I. S. K. Ilirijo in S. K. Slavia v Pragi končana — in se vrši tekma dne 13. julija. Tekma s Slavijo bo pač največji športni dogodek pri nas. Za Ilirijo bo čast, da bo imela na igrišču take goste.
— Nogometna tekma. S. I. K. »Ilirija« priredi jutri, v nedeljo, na igrišču ob Lattermannovein drevoredu revanche - tekmo med svojim I. in II. moštvom. Kot znano, je II. moštvo zgubilo pri prvi tekmi, dne 22. maja, samo v razmerju 1:2 in bo pri jutrišnji tekmi nedvomno poskušalo, zmanjšati še to neznatno razliko. I. moštvo nasprotno pa bo svoje stališče kot I. moštvo na vsak način odločno varovalo ter bo hotelo doseči zase ugodnejši rezultat. Tekma se vrši le ob ugodnem vremenu. Začetek ob 6 uri popoldne. Vstopnina: sedeži 1 K, stojišča 40 vin.
— Preiskava mleka. Včeraj zjutraj je tržno nadzorstvo z ozirom na zasirjenost in snažnost na Karl. cesti preiskalo mleko. V 15 slučajih se je mleko precedilo in je bilo le v par slučajih snažno, sicer pa smetno. Ker je bila včerajšnja noč bolj hladna, m bilo mleko v nobenem slučaju zasir-jeno.
— Pobegnil je že sedaj tretjič Colja Josip, 39 let star. prisiljenec, velike in močne postave, skrajno nevaren tat, pristojen v Gorjansko, okraj Gorica. Pobegnil je iz drevesnice kmetijske družbe pri Šiški v smeri proti Klečam.
— Umrli so v Ljubljani: Marija Stanovnik. pomožna usmiljenka,
26	let. — Ana Platušek, hči zidarskega pomočnika, 3 dni. — Marija Pristov. hči posestnikove vdove.
— »Pekel« po Dantejevi nebeški komediji se Je včeraj predvaja! v »Kino-Idealu«. Zanimanje veliko. Mnogo občinstva ni dobilo prostora'. Slika je umetniško dovršena in nam kaže v 60 posnetkih potovanje Danteja v fantastično deželo Luciferja. Kazni grešnikov v 'deželi groze in strahu so v filmu mojstrsko insceni-rane. Film vzbuja napeto pozornost in pretresa živce kakor dosedaj še noben film. Obiskovalci so zapustili Kino jako zadovoljni. Predprodaja listkov zjutraj ob pol 11. do 12. ure.
V	torek »Zuma« (ciganska drama). Drugi teden v petek velika detektivska igra »Skrivnost iz Chateau Richmond«.
Deželnožborske volitve
v Trstu.
DEMONSTRACIJE.
Trst, 13. Junija. Laški razgrajači, ki so bili v pretečeni noči tepeni, ker so hoteli Slovence pri plakatiranju volilnih plakatov po mestu ovirati in so mazali njih plakate, so bili še včeraj, do polnoči zelo razburjeni. Pred Chiozzo so se zbirali že na podvečer in se pripravljali, da pojdejo demonstrirat pred »Narodni Dom«. Mazzinijanski mlečnozobeži so kričali in svoio kulturo kazali s psovkami »ščavi«. Pred »Narodnim Domom« je bila zbrana precejšnja množica Slovencev, ki je mirno pričakovala italijanskih kulturonoscev. Policija, pomnožena z orožništvom ie štirikrat razgnala z alarmom Italijan. druhai pred Chiozzo in je ko-nečno, ko še ni bilo miru, izpraznila kavarno in jo ukazala zapreti. Nato je razgnala tudi Slovence pred »Balkanom«. Do večjih spopadov ni prišlo, ker je ob polnoči pričela burja in padati dež. — Dasi je policija zelo korektno nastopala, bi bilo želeti, da pred »Narodni Dom« pošlje v prihodnje vsaj načelnike straž, ki znajo tudi slovensko, ker izgleda to zelo izzivajoče, če pomirujejo Slovence v italijanskem jeziku.
Izid volitev v tretjem volil, razredu.
Trst. 13. junija. Volilna borba v tem razredu, dasi nič manj važna od četrtega razreda, je bila le mirnejša od onega. V četrtem razredu smo merili na kvantiteto, v tretjem in v drugem razredu pa merijo Slovenci tudi kvaliteto svoje politične moči. Vendar tudi v teh razredih Slovenci napredujemo, ker se vrši še vedno naraščajoče koloniziranje slovenskih volilcev za te okraje: obrtnikov, trgovcev in uradnikov. Kandidate so postavile razen Nemcev vse politične stranke; Nemci podpirajo laške nacionalce.
Trst 13. junija. Izid volitev v tretjem razredu je sledeč:
Prvi okraj: Slovenci: Dr. Slavil 50, Kovač 49; socialisti: Blasizza 127, Perez 126; italijanski nacijo-nalci: Lucatelli 349, Nordio 349.
Druel okraj: Slovenci: Ivaniševič 15; socialisti: Doff-Sotta 94: italijanski nacionalci:	Carmelich
250.
Tretji okraj:	Slovenci:	Pintar
159, Rybaf 171, Slavik 166; socialisti:	Brattina 99. Giacomini 98,
Podgornik 94; Italijanski nacionalci:
Chiaruttmi 546, Liebmann 550, Rut-ter 544.
Četrti okraj: Slovenci: Kravos 149, Muha 149, Černe 149, Rybaf 149; socialisti:	Errat 139, Nasci-
guera 139, Puecher 139, Suber 139; italijanski nacionalci:	Mot	purgo
749, Rodella 748, Savorgan 747, Vidacovieh 748.
Peti okraj: Slovenci: Cotič 109, Gulič 109, Kotnik 109, Wilfan 112: socialisti: Caligaris 326. Paulicl’ 326. Ritossa 327, Senigaglia 331, italijanski nacionalci: Ara 1041, Bal dim 1031, Fiamin 1038, Prešel 1038
Šesti okraj: Slovenci: Štancar 168, WIlfan 168; socIaHstl: Cerniutz 528, Simoneta 514; Italijanski nacio* nalcl: Rizzardi 391, Scampichio 391
Rezultat.
Trst 13. junija. Socialisti so v ožji volitvi z italijanskimi nacijonalci v VI. okraju. Italijanski nacijonalc> so zmagali v I., II., III., IV., in V okraju. Slovenci so tudi v tem volilnem razredu dobro napredovali in so z izidom za sedaj lahko zadovoljni.
Društva.
Politično društvo »Vodnik« v Spodnji Šiški priredi v soboto dne 14. junija 1913 zvečer ob 8. uri v salonu pri Kankertu v Spodnji Šiški javen ljudski shod. Na dnevnem redu so važne občinske zadeve. Na shodu govori ljubljanski župan g. dr. Ivan Tavčar. Šiškarji! Udeležite se shoda polnoštevilno! Odbor.
Telovadno društvo Sokol v Stepanji vasi priredi v nedeljo, 15. Junija. II. javno telovadbo na krasnem, obširnem vrtu brata Antona Novaka. Mlado društvo, ki se zaveda svoje naloge in ie potrebno podpore, hoče v nedeljo pokazati, koliko je napredovalo v tem letu. Na sporedu so proste Vaje naraščaja, proste vaje članstva za leto 1913 in orodna telovadba članstva. Nato se vrši velika ljudska veselica. Njen program je jako obširen; paviljoni za cvetlice, slaščice in turška kavarna. Šaljiva loterija, šaljiva pošta in petje. Plesišče je na prostem. Igra »Mestna društvena godba«, ki jo tvorijo člani »Slov. Filharmonije«. Začetek ob 3. uri popoldne. Br. Novak bo postregel cenj. goste z izvrstno pijačo in okusnimi jedili, da bo vsakdo prav zadovoljen. Vabimo tem potom vse prijatelje Sokolstva, da pohite v nedeljo v prijazno Štepanjo vas ter izkažejo svoje simpatije našemu društvu. Predvsem pričakuemo obilne udeležbe iz Ljubljane, saj je dolžnost Ljubljančanov, podpirati napredno okolico. Na zdar!
Proslava 25letnlce obstoja novomeškega »Sokola«. Dne 10. avgusta t. 1. proslavi novomeški »Sokol« svojo četrt stoletnico, združeno z zveznim zletom In župnim zletom v Novem mestu. Ker naj bi bilo to slavje najlepši narodni praznik in manifestacija sokolske misli, se bratska društva uljudno prosijo, da se ozirajo na to prireditev, ter se je v čim častnejšem številu udeleže. Na zdar 1 Odbor.
Telovadno društvo »Sokol« v Komnu priredi v nedeljo dne 15. junija 1913. poletno veselico na dvorišču »Vinarskega društva v Komnu. Po veselici ples. Med vsporedom m pri plesu svita godba iz Proseka. Začetek veselice točno ob 4. uri pop. Odbor.
Pevsko "društvo »Zvon* v
Šmartnem pri Litiji priredi 6. julija »gozdno veselico« z raznovrstnim vsporedom, kateri se objavi pozneje. Sosednja društva se prosijo, da se ozirajo pri svojih prireditvah na ta dan. Odbor.
Slovensko akad. društvo »Ilirija« v Pragi. Prvi redni občni zbor slov. akad. društva »Ilirija« v Pragi se vrši dne 14. junija 1913 ob 8. uri zvečer v prostorih »Narodnega doma« m Vinogradih. Slovanski gostje dobrodošli
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Gotovega ni ničesar.
ODGOVOR KRALJA CARJU.
Be/grad, 13. junija. V odgovoru kralja Petra na carjevo brzojavko se opozarja na to, da se Srbija ne more odpovedati desnemu bregu Var dar a
BURNA SEJA V SKUPŠTINI.
Belgrad, 13. junija. Danes }e v skupštlnl odgovoril ministrski pred< sednik Pašič na Interpelacijo mlado-radikalca Boskovlča in naprednjaka Marinkoviča sledeče:
Dosedaj še Velesile niso izvedle pri balkanskih državah demarše glede demobilizacije, toda napovedana je že. Glede srbsko-bolgarske-ga spora Je izjavil Pašič, da stoji srbska vlada slej kot prej na stali-šču znane resolucije, ki je bila sprejeta v skupštlnl. Ako bi se pojavila potreba, spremeniti znano stališče one resolucije, storila bi vlada to ie v sporazumu z skupštino. Mladora. dikalec Boskovič je izjavil: Odgovor min. predsednika Pašiča na interpelacije je nezadovoljiv. Stališče je sicer ostalo nelzpremenjeno, toda vladi manjka energije in odločnosti. Le pomislimo: njena nota glede revizije zavezniške pogodbe poslana Bolgariji je ostala 20 dni brez odgovora. Ravno tako Je ostalo brez odgovora vprašanje glede sestanka min. predsednikov. In bati se je. da ostane brez odgovora tudi najnovejša nota, ki se tiče demobilizacije. Da Srbija ni Izzivalna, to vendar dovolj Jasno dokazuje dejstvo, da srbska armada, ki je nastanjena v svrho vodstva srbskih interesov na desnem bregu Vardara v vseh dolgih mesecih ni zagrešila tudi enega izpada ne. med tem, ko so jih bolgarske pozicije zagrešile prav mnogo. Cilj srbske politike ne sme biti le ohranitev evropejskih simpatij, temveč predvsem obramba vitalnih Interesov srbskega naroda V aneksijski krizi se je morala Srbija pomiriti » simpatijami, toda sedaj ne more biti s tem zadovoljna. Vlada naj se podviza. Nihče ni opravičen žrtvovati žlvUenske interese hi jih zaupati tujim rokam. (Soc. dem: Torej malo nezaupanja na ruskega carja. Odobravanje na levi.) Naprednjak Marinkovič:	Odgovor na telegram
kaže, da so srbske zadeve prešle v tule srbske roke; zopet naj bo o srbskih Interesih odločeno pri tujcih, kakor se je to že tolikokrat zgodilo. Marinkovič nadaljuje: Vlada se na-haia v strašnem položaju la zato. Je
»listala na rntervenciio carja. Toda $kupština ne bo pripustila, da bi bila Srbija vodjena od Rusije. In predlaga resolucijo: Če bi že prišlo do posvetovanja radi obmejnega spora, tedaj naj ne bo predmet obravnave le spor. temveč celi kompleks vprašanj, ki se tičejo osvojenega ozemlja, tvorečega kondominium Balkanske zveze. Pašič je odgovoril: Predgovorniki prihajajo na druge točke, ki niso predmet dnevnega reda. Vlada je delala vedno le srbsko politiko. Oziri na Evropo in njene simpatije jo silijo k previdnosti. Če skupštini ni všeč. se celotna vlada takoj umakne in napravi prostor drugi vladi, ki bo sposobnejša voditi srbsko politiko.
REVOLUCIONARNA ZAROTA V CARIGRADU.
Carigrad, 13. junija. Najnovejše preiskave so dognale, da se gre pri umoru velikega vezirja za velik kompiot, v katerega so zapleteni visokostoječi politiki. Dognalo se je, da se je atentata na velikega vezirja udeležilo več sto oseb. Kakor je znano, je moral avtomobil velikega vezirja radi nekega pogreba na ulici ustaviti. Sedaj je pa jasno, da je bil pogreb le flngiran in da v krsti ni bilo nobenega trupla. Udeleženci pogreba so bili vsi zarotniki. Tudi stranske ulice so bile v onem tre-notku zasedene od zarotnikov. —
Mali oglasi.
Beseda 5 vinarjev. Najmanjši zneseb 60 vinarjev. Pismenim vprašanjem Je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer.
Glasovirje. pianine, avtomate, gramofone, plošče prodaja, uglašuje, popravlja solidno Josip Oblak, Ljub-Ijana-Glince 92.
Cenjenim obiskovalcem Trsta
se priporoča prenočišče v hotelu H. Kosič, ulica Carradori št. 15. Cene nizke. — Skupno več dijakov, naj-nižfa cena.
Hiša z vrtom in gostilno se proda. Naslov v »Prvi anončni pisarni«.
495—3
Naš novi roman!
Usode junakov našega tekočega romana se bližajo koncu. Naš prihodnji roman, ki
začne Izhajati te dni
vzporedno z zadnjimi poglavji »V senci jezuita«, nas povede iz sive preteklosti bliže sedanjemu času, med žalost in veselje ljudi devetnajstega stoletja. Marsikaj se je izpre-menilo od dobe Franca I., Ragasta-na. Žilete in Manfreda pa do teh dob, a človeško življenje ima ravno tako svoje strašne rane m pretresljive zapletljaje. Naš novi roman se dotika najbridkejšega med njimi
in bo slikal v žarkih barvah nesrečo nezakonske matere in njenega otroka *— sadji prepovedane ljubezni.
Priprosto dekle s strogim očetom na eni — potomec ošabne ple-menitaške rodbine na drugi strani; nedolžno dete, ki se rodi iz njiju objema izgubi očeta preden ga je poznalo, mati mu umre v bedi in pomanjkanju sredi najnežnejše mladosti; pusti ga samega v velikem mestu, kjer je toliko slabih in tako malo dobrih ljudi.
Ali je temu otroku ljubezni mogoča,sreča? Ali mu je namenjena^
Tako se glasi vprašanje, ki si ga bodo zastavljali bralci našega od začetka do konca zanimivega romana
! Otrok ljubezni!
Hkrati pa bodo tudi sledili burnim dogodljajem, ki so jih j>ovzročill viharji
francosko-pruske vojne leta 1870—1871.
Roman »Otrok ljubezni« biča in slika z neizprosno resnicoljubnostjo vsa
nemška zverinstva za časa vojne med Nemčijo in Francijo
in kaže nečuveno početje teh »kulturnih« ljudi v kričeči, a pravi luči, ki mora pognati vsakemu čutečemu človeku rdečico ogorčenja v obraz,
Da ne zamudite nobenega poglavja tega velezanimF vega romana, naročite jsi „Dan“ pravočasno, ozir. obnovite naročnino takoj! Opozorite svoje znance!! Čitajte „Dan“!!
■
] Simon Praprotnik
Jenkova ulica 7.
u
S priporoča slavn. občinstvu svojo S veliko zalogo ledenikov, vrtnih S :: miz, stolov ::
S in sploh vsa v mi-
■ zarsko obrt spadali joča dela.
■
S Delo solidno, zmerne ■ cene, postrežba točna.
S Ceniki se pošiljajo S franko in zastonj.
Plošče preje K 4-—, sedaj samo K 1*95. Velikanska zaloga gramofonov!
Zahtevajte cenike.
Od
|>
»> <£
95
26 cm velike, dvo- H stranske, priznano L, najboljših znamk I« ^ prodajam radi velike	.jj^
zaloge pod last. ceno	^
4
w^Kavarna
JT ^\odprta celo
Gostilna
Florijanska ulica št. 6.
Laška kuhinja
■v X-o "u/folj
Od danes naprej se dobe vsak dan
sveže morske ribe
in najboljše vino Teran iz deželne kleti Parenco.
Na izbiro pošilja tudi na deželo: Krasne krila, kostume, nočne halje, perilo in vsako modno blago.
Solidna tvrdka:
M. Krištofič - Bučar
Ljubljana, Stari trg 9. Lastna hiša.
Neprekosljiva v
otroških oblekcah
::	in	krstni	opravi,	::
Lasne kite
najfinejše kakovosti po 5, 7, 9 in 12 kron — vse vrste lasne podlage In mrežice — barva za lase in brado »Nerll* po 2 In 4 K — toaletne potrebščine — lasulje, brade in druge potrebščine za maskiranje, vse po zelo zmernih cenah priporoča
Štefan Strmoli
brivec in lasnlčar
Ljubljana, Pod Trančo št. 1,
(vogal Mestnega In Starega trga).
Izdeluje vsa lasničarska dela solidno in okusno. Kupuje zmešane in rezane ženske lase.
FRAN KRAIGHER
Icrojasici znoj eter
GrOsposG-cet ulIIcsl štev.. S
se priporoča slavnemu občinstvu za naročila vsakovrstnih oblek po meri. — Inozemskega in domačega blaga veeno na izbero. — Sprejema tudi izdelovanje oblek in popravila. — Cene zmerne. — Izdeluje vsakovrstne svetovno znane gumbe iz svile In blaga, trpežne tudi za
eksport po morju.	229
Mednarodno spedieijsko podjetje
R. RANZINGER, Ljubljana.
Ustanovlj eno 1S7©-	Telefon,	štev-	eo.
Podjetje za prevoznino ces. kr. priv. juž. železnice. —- Carinska agentura c. kr. glavnega carinskega urada v Ljubljani. — Redni nabiralni promet na vse strani. — Reekspedicija Tn skladišča. — Ekspresni promet ovojev. — Transport in , • . • , shranitev mobilja. — Agentura avstrijskega Lloyda. .*.'■•. Pisarna v mestu: Šelenburgova ulica 3. — Centrala in skladišče: Cesta na južno železnico 7. — Podružnica: Glavni carinski urad, južni kolodvor.
Odgovorni urednik Radivoj Korene, Last in tisk »Učiteljske Tiskarne«
Otvoritev gostilne.
Slavnemu p. n. občinstvu vljudno naznanjava, da bova popolnoma na novo opremljeno, že staroznano gostilno
prej „pri Peklaju" v Novem Vodmatu štev. 61
v nedeljo, dne 15.junija tl. otvorila.
Na razpolago bodo dobra, pristna vina iz Milllerjeve vinske kleti v Domžalah, kakor tudi mrzla in gorka jedila.
Točna in solidna postrežba. Naprednim društvonrprostori na razpolago. Za obilen obisk se toplo priporočata
Janko in Anica Krušiš,
gost. in posestnik.
Slovenci! Spominjajte se naše prekoristne Ciril in Metodove šolske družbe!
m
Za K10
se dobi elegantni damski prašni mantelj ali
pralni kostum.
Ravnotako za 1 10’— listrasta ali pralna obleka za gospode Od K 6*— naprej pristni panaina klobuki do najlinejše vrste.
Angleško skladišče oblek
^ O« Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št.
■—M———WWIW—Mn—f—ll ■■■»IH. 1MI I m III. •
Izgotovljene obleke
površnike, pelerine za moške in dečke. Fine vrhne jopice, cele obleke (kostume) in posamezna krila za ženske v manufakturni in konfekcijski trgovini
„Pri Škofu" v Ljubljani,
na vogalu Medene ulice in Pred Škofijo št. 3 (nasproti gostilne „Pri Sokolu". — Podružnica tvrdke R. Miklauc.
Velika izbira. — — Stalne nizke cene.
Učiteljska tiskarna
; v Ljubljani	:
ima vedno v zalogi jako krasne
VZORCE zn DIPLOME
za častne člane, častne občane i. t. d. po zelo nizkih cenah. :
Preskrbi tudi okvirje.
•P-N
■s
fl O
S
►i
4> «1
e -s
> g ©&
4} 3
•m*
»M ed 4) .S
^ O
o«
o**
4)
•l«®5 >&
4)
>
...» **.
Cenike franko in zastonl!
Pozornost
vzbujajo nizke cene naših
elegantnih in trpežnih
čevljev
Tovarniška zaloga čevljev
znamka A. F. C. G. (Josip Hoč evarA ^
Ljubljana,
\	Stritarjeva	ulica	f y
P
P®
Del. glavnica: K 8,000.000.
Rez. fond nad K 1,000.000.
Llnblfanska kreditna banka v Ljubljani
Stritarjeva ulica štev. S, (lastna hiša)
Podružnice v Spijeta, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili
*\\'
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraz-novrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z
manjšajočimi sc vplačili.
,NLAVIJA“
Rezervni (ondi K 68,461.432*56. — Izplačane odškodnine in kapitaiije K 123,257.695*77. JJ*
vzajemno zavarovalna
V*, pojasnila daje
Po velikosti droga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo, banka v Pragi.
Generalno zastopstvo v Ljubljani eigar mIastni v Gosposki ulici št. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Pozor I Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte!