ŠTEV. (No.) 4.
APRIL, 1925.
LETO (Voi.) XVII.
Naročnina za celo leto za Ameriko $2.50. Za Evropo $3.00
Naročnina za pol leta za Ameriko $1.50
Bratje, ali nimamo prav?
fAZLIKA med božjimi in satanovimi apostoli je glavna v tem, da satanovi pridigajo in kličejo človeškim srcem: "sovražite!" božji pa:
In to je naravno. Hudič je v peklu vekomaj zavržen ker sovraži; in sicer sovraži Boga in ker sovraži Boga, sovraži vse, kar je božjega, celo božje stvarstvo, vzlasti človeka. Zato je ves njegov evangelij zapopaden v besedici: sovraži!
In kako jasno in izrazito se vidi na celem delovanju njegovih apostolov ta znak.
Vzemi v roke časopis, ki ni krščanski. Iz Vsakega članka ti bo silil ven — duh sovraštva! "Sovraži tega!" Sovraži onega!" "Prokleti ta," "prokleti oni!"
Pojdi po organizacijah, društvih, jednotah, ki so v njegovi službi in našel boš enako. Sovraštvo ! Boj bratom, ki so drugačnega prepričanja! Sovražite! Preganjajte! Uničujte jih, ki so dru-§e vere, kot ste vi: ki drugače mislijo, kakor vi, ki so drugega stanu, kakor ste vi. Prostozidarsko v različnih svojih fazah in ločinkah. Kla-n^rji, takozvani "socijalisti" i. dr. le poglejte in Povsodi boste našli bistveni njih znak — sovraštvo!
Poznate rojaka, ki je odpadel od svoje vere ln postal "brezverec," ali "socialist." Preje je bil
miroljuben, dobrovoljen, prijazen. Poteze obraza so mu bile vedno smehljajoče. Poglejte ga sedaj, ko je odpadel! Kako ves drugi je. Mrke poteze obraza so nategnjene v vedno jezo! Prepirljiv je. Izziva, kjer more. Pri sejah bo strastno nagajal, da bo pobijal vse, kar je nasprotnega njegovemu prepričanju. Strastnost se kaže v vsem njegovem življenju, delovanju, nastopanju.
Duh božji je pa duh ljubezni, duh miroljubnosti. "Otročiči moji, novo zapoved vam dam," je govoril Gospod pri zadnji večerji, "da se ljubite med seboj. Na tem bodo vsi poznali, da ste moji učenci, ako se boste ljubili med seboj." In vseh dva tisoč let je bila ljubezen bistveno in izrazito znamenje krščanstva in vseh, ki so bili božji. Komaj je ta nauk božji le malo ogrel človeška srca, pokazali so se takoj krasni sadovi te ljubezni. Bolnišnice, sirotišnice, dobrQdeljni zavodi so pognali med narodi, kokor gobe po dežju. Da, vseh dva tisoč let je bilo izrazito znamenje vseh pravih kristjanov — ljubezen.
Med nami Slovenci so se satanovi apostoli precej razpasli in namnožili. Dobili so v svoje roke naše organizacije, naša društva, naše časopisje in našo javnost. In kaj se je takoj jasno pokazalo med nami? — Znamenje njih gospodarja satana, — sovraštvo! Da, vsi prvi naseljenci, kako se s hrepenenjem spominjajo lepih časov prvih let naseljeništva, ko še ni bilo teh "aposto-
lov" tukaj. Kako lepa ljubezen je vladala med rojaki. Kako smo pa razdvojeni sedaj!
Pa zakaj? Ima kdo kako korist od tega? Morda narod? Ne! Ravno naša slovenska skupnost je strašno trpela radi tega nauka. Nauk sovraštva je namreč kakor jetični tuberkul, ki se zaje v zdrava pljuča. Gloda in gloda tako dolgo, da jih ne razgloda in človeka ne uniči.
Da, kako globoko v naša narodna pljuča se je zajedel ta tuberkul tu v Ameriki.
Kar poglejmo v naše katoliško časopisje! Kako se je grizlo med seboj in razširjalo to gnji-lobo po celem telesu katoliškega dela naroda in zastrupljalo naše vrste, naše javno življenje po naselbinah, po jednotah, po društvih!
Da tako daleč je že napredovala ta naša je-tika, da se je tuberkul needinosti lotil deloma vsaj tudi že naših vitalnih delov narodnega življenja — naše duhovščine.
Toda komu je to koristilo? Nikomur. Pač pa je škodilo naši veri in našemu narodnemu napredku. Velikansko je delo, katero ima vršiti za povzdigo našega katoliškega prepričanja in našega društvenega napredka. Ali bi ne bilo žalostno ,ko bi se vspričo tolikega dela, ki nas čaka, med seboj prepirali, bili needini? Kako veselo znamenje novega življenja med nami je bilo članek Fathra Trunka v Edinosti, ki je sicer malo razburil duhove, vendar silno veliko pomagal, da smo se zavedli svoje "tuberkule." Enako so bili jako na mestu članki Very Rev. dekana Šavsa in (Fathra Černeta.
Vse to, dragi rojaki, resno premišljujmo te dni, ko se zbiramo okoli svetega Križa, žrtvi ljubezni, zlasti ko se zbiramo pri mizi Gospodovi pri jedenju velikonočnega Jagnjeta. Glejmo v preteklost in v žalostne posledice te naše narodne jetike. Objednem pa čujmo mili glas svojega Božjega učenika: "Otročiči moji, novo zapoved vam dam, da se ljubite med seboj! Na tem naj vsi spoznajo, da ste moji učenci, da se boste ljubili med seboj!"
Zatorej, narodni voditelji, možje, ki ste se s tolikim navdušenjem lotili velikega dela narodnega našega verskega preporoda — ne prezrite naših bolnih pljuč. Ne prezrite razdiralnega jetičnega tuberkula v naši javnosti. Ako v prvi vrsti ne ozdravite in ne zacelite te rane, vse vaše delo je od danes do jutri. V nekoliko letih boste opešali, tuberkul se bo pa zopet pokazal in ne samo vse vaše delo uničil, temveč razmere med nama poslabšal, slabše naredil, kakor so kedaj bile.
Zato vbrizgajmo v vse naše javno in zasebno narodno življenje predvsem protistrup proti tem tuberkulom, ki obstoji samo iz treh malih "krogljic" — odpustimo! pozabimo! ljubimo!
Ta protistrup naj pridno vživajo naši uredniki pri uredništvu svojih listov, naj ga pridno dajejo svojim organizacijam glavni uradniki jednot, naj ga pridno širijo uradniki krajevnih društev, naj ga pridno pijo cerkveni občinski uradniki, naj ga pa tudi naša duhovščina pridno rabi. Le ako bomo vsi, celo naše narodno telo kot tako, pokrepili svojo uporno silo proti temu bacilu, ga bomo premagali. Proti jetiki bo boj vs-pešen, ako se zdravniku posreči pokrepiti vse odporne sile telesa, da celo telo deluje. Zato svetuje sveži zrak, tečno hrano, dobro prebavo, zdravo vodo — gibanje.
Posvetimo tudi mi vsi vse naše nadaljno delo — delovanju za ljubezen med nami, v naših duhovskih in katoliških vrstah, v našem javnem* društvenem cerkvenem in zasebnem življenju.
V času preporoda smo med nami ameriškimi Slovenci. Ozdraviti skušamo rane, katere nam je ta nauk satanov vsekal v naše narodno telo. Vse hiti delati, zdraviti, popravljati. Hvala Bogu! Naš list se veseli tega, kajti sedemnajst let se je boril za to dobo, da jo je dosegel.
Vendar pa pri tem zdravljenju narodnega telesa ne pozabimo pred vsem na ta duševni je' tični tuberkul — na duh sovraštva, duh mržnje* duh zle volje eden do drugega, duh nevoščljivo-sti, kar vse je samo ena strupena, okuževalna družina očeta sovraštva. Nobeno rano na narod' nem telesu ne bomo prav zacelili, ako pred vse*11 ne ustavimo delovanje tega "jetičnega tuberkula" v pljučah našega naroda.
"AVE MARIA"
99
Le ako se nam posreči to rano zaceliti, tega tuberkula zadušiti, smo se rešili. Ako se nam pa to ne posreči — je sedanja doba samo malo reakcije jetičnega bolnika, ki ga navadno samo
premoti, da misli, da je ozdravel, da se zopet ne pazi, zato pa potem — toliko preje pogine.
Bratje, ali nimamo prav?

Vsem našim prijateljem in naročnikom!
Vsem naročnikom lista "Ave Maria" sporočamo, da smo pri-morani listu dvigniti ceno, ali pa list zmanjšati. Zato bo po 31. maju letos stal list "Ave Maria" $3.00 na leto. Do 31. maja pa stane še vedno $2.50.
Vsi ameriški katoliški "maga-zini," ki imajo nekateri po več sto tisoč naročnikov, so nekateri manjši, kakor "Ave Maria," pa stanejo po $3.00. — Mi smo mislili, da se bodo naši Slovenci ska-zali hvaležne za tako lep list, tako poceni, da se bodo žrtvovali in nam pridobivali naročnikov.
Ker pa ostane za list stara cena do 31. maja, pa pozivamo vse naše naročnike in prijatelje, naj porabijo ta dva meseca za marljivo delo za razširjenje lista, da bomo število naročnikov najmanj podvojili .
Za mesec maj bomo priredili slavnostno izdajo "Marije pomagaj !"
V nedeljo 24. maja, bo namreč
blagoslov Marijine brezijske slike "Marija pomagaj," v samostanski cerkvici v Lemontu in začetek Marijine božje poti tam. To pa pofnenja, da je dosežen cilj, za katerega je bil pravzaprav naš list "Ave Maria" ustanovljen in za katerega je deloval zadnjih sedemnajst let. Naslovna slika prvega letnika lista "Ave Maria" je Predstavljala slovenskega ameri-skega izseljenca, kako se jokaje
na Brezjah pred Marijino cerkvijo poslavlja od svoje jokajoče družinice. Toraj z Brez j ami se je začelo naše delo. Letos pa je prišla Marija k nam. Dosegli smo lastne, ameriške Brezje. Poskrbeli smo popoln posnetek Marijine slike na Brezjah, katerega nam je poskrbel naš sobrat, P. Blaž, akademični slikar. Ta slika je bila dotaknjena slike na Brezjah, predno je bila sem odposlana in na dan 24. maja bo ta slika blagoslovljena in postavljena na svoje mesto, kjer upamo, da bo nebeška Mati za nas ameriške Slovence in za vse katolike odprla nov vir milosti in pomoči v stiskah in nadlogah. Tako smo dobili nove, ameriške Brezje. — "Marija Pomagaj."
Zato bo letošnji maj, mesec našega veselja in radosti in je toraj pravilno, da bo list Ave Maria izšel v slavnostni in povečani obliki. Objednem bo pa ta mesec tudi mesec hvaležnosti do Marije, za vso pomoč, katero nam je Marija skazovala vsa ta leta, nas podpirala, nas branila. Kajti vse, kar se je doseglo iz naše strani za katoliške Slovence, je vse samo delo božje na njeno priproš-njo. Za vse se moramo samo njej zahvaliti.
Zato prosimo:
1. vsak naročnik naj nam pridobi za letošnji maj vsaj enega novega naročnika;
2.	vsi naši zastopniki naj vodijo ta dva meseca živahno agitacijo za pridobivanje novih naročnikov.
3.	Posebno pa prosimo slovenske trgovce in slovenska podjetja, da bi oglaševala v listu "Ave Maria. Naše zastopnike prosimo, naj gredo okrog vseh trgovin po svoji naselbini in naj nam pridobe kolikor mogoče oglasov za to našo slavnostno izdajo.
Vsi naročniki, ki so naročeni na list "Ave Maria" prav od začetka naj se priglasijo in naj nam pošljejo tudi svojo sliko.
Glede podrobnosti bomo pa sporočili vsem naročnikom pismeno.
List Ave Maria je bil pijonir katoliške misli med ameriškimi Slovenci. Rojaki, ne pozabite tega.
Ali ni bil katoliški duh in katoliško prepričanje med nami a-meriškimi Slovenci že na tleh? Da bil je! Toda naš list ni bil na tleh. Boril se je kot junak. Velike, napol zaceljene rane, katere je sprejemal tako junaško, so dokaz tega. Do sedaj največ nasprotniki divjajo proti njemu, ali ni to dokaz, da vedo, kedo jim je zadal smrtni udarec? Da, naš list je bil! Da, meseca maja bo prilika, da boste, katoliški veljaki, pokazali če poznate hvaležnosti.
$
OGOCE da bi prizanesli Vašemu Veličanstvu, pustili Vam morda celo prestol in krono. Vi bi, bil kralj po milosti
Hugenotov,--
toda samo toliko časa, kolikor bi se ljubilo Hugenotom; kolikor časa bi Vi delali tako in vladali tako, kakor bi Vam ukazovali Hugenoti. — — Istočasno Vam pa grozi nevarnost od druge strani. Francosko ljudstvo, razkačeno vsled podpiranja Hugenotov, ki so sovražniki njegove katoliške vere, se pripravlja k uporu. Ljudstvo ne mara hugenotskega kralja. Ljudstvo že vpije, da treba krono sv. Ludovika iztrgati o-nečaščenju in voliti novega kralja. Edino le hiter, odločilen korak more preprečiti nevarnost in pomiriti ljudstvo. In tak rešilen korak je umor Colignyja in vseh hugenotskih voditeljev. Boljše kratko klanje, boljša mala vojna v Parizu, kakor pa dolgotrajna meščanska vojna, ki bi Francijo popolnoma uničila.--Odločite se, Sire!"
Toda kralj je molčal, kakor da ga je omamil strah.
"Niti trenutka ne smemo izgubiti," je rekel Florentinec Gondi.
"Uro za uro zapuščajo Huge-noti mesto, in edinole naša zani-karnost bo kriva, če nam nekateri voditelji utečejo. Tudi Coligny-ju se je pričelo že muditi, da bi šel naprej. Zakaj se torej obotavljati? Hugenoti so se odločili za maščevanje, meščanska vojna je
neizogibna---, preprečimo
jo, preprečimo novi upor, in to bomo storili, če jih prehitimo.
"Toda moja čast, prijatelji moji, moj admiral!" vzkliknil je kralj ves iz sebe.
"Vaša čast je, da vršite pravico nad izdajalci,--vaši prijatelji so sovražniki Hugenotov, --admiral je pa že davno zaslužil vislice," odgovorila je Katarina.
"Se bode pa načrt tudi posrečil?" vprašal je kralj. "Hugenoti so močni. Vaš načrt jih bo še veliko bolj razkačil in podivjal."
"Kak strah imate, Sire," je rekel zaničljivo Nevers.
"Poslovimo se!" je rekla Katarina in vstala iz sedeža. "Francija potrebuje kralja, ki se ne bo bal,--in tega bomo lahko našli."
Karel je skočil na te besede po koncu. Stal je pred kraljico popolnoma izpremenjen. Njegov do-sedaj bledi obraz je žarel. Iz njegovih očij je izginila vsaka bojazen. Krčevito, divje je stiskal svoje pesti.
"Pri Bogu!", je vzkliknil, kakor da bi bil pijan. "Kdo govori
o bojazni? Maščevanje,--ne
pa strah!--Strah ? ha, ha,
ha!--Samo admirala hočete
umoriti?--Ne,--vsi morajo umreti!--Čujte,--
vsi, pravim,--vsi! Nobeden
ne sme ostati, da ne bodo meni mogli ničesar očitati! Za Boga, naprej! Naprej! Ukrenite hitro vse, kar je potrebno!"
Po teh besedah je divjal iz dvorane.
Krvni svet je pa še ostal vkup, da bi se posvetoval o nadaljnih korakih. Krvno delo so razdelili po mestnih okrožjih. Montpensier je prevzel krvavo delo in klanje hugenotskih plemičev v Louvre,
vojvoda Henrik Giz umor Colig-ny-ja.--In ker je kralj želel, da se pomore vsi Hugenoti v Parizu, to je, vsi hugenotski voditelji, ki so se ta čas zbrali v Parizu, so sklenili, da se posvetujejo z voditelji meščanstva. Prisega, da bo vsak čuval skrivnost, naj bi vezala vsakega.
Mej tem je Karel kakor nor divjal po svojih sobanah.
"Novega kralja voliti? Ha, —-— ha! Kralja, ki se ne bo bal?
Ah,--Sire, vi se bojite! Kaj
praviš, ti prokleti vojvoda ? Lopov, --kralja boš dolžil, ga
nazival strahopetcem? Ce more edinole kri rešiti prestol in žezlo, potem boste videli, česa je Karel zmožen! Vso kri za prestol! Ne eden naj ne ostane pri življenju,
--vsa uporna zalega naj se
pokonča! Kaj,--niso li uporniki že tisočkrat zaslužili smrt? Ni li bilo moje prizanašanje slabost, --moja milina, moja
dobrosrčnost zločin nad pravičnostjo? Ne mrmra in godrnja li ljudstvo proti hugenotskemu kralju, katerega hoče pahniti s prestola? Le počasi, — — počasi moje dobro ljudstvo, tvojega boječega kralja boš še imelo priliko spoznati! Kar smo zamudili, bomo vse popravili, z enim udarcem bomo poplačali vse. Po celej Franciji naj zadene meč pravice
upornike,--ne eden naj ne u-
teče!--No, kaj pa je? Kdo
pa se bo kralju upiral? Kralju, ki hoče braniti svoj prestol ? Kdo si ti?", je vzklipnil in se pričel
trkati na prsa. "Vest ?--Vest
se imenuješ? Lažeš,--strah
si, ne pa vest! Kaznovati zločince ni greh, ni nikaka krivica, ni-kak zločin! Mevers ima prav: —-
AVE MARIA
101
Boljše kratko klanje, mala vojna v Parizu, kakor meščanske vojne brez konca in kraja. In jaz pravim in prisegam: Smrt vseh Hugenotov bo življenje, mir in sreča mojega kraljestva!"
Vendar se mu ni posrečilo, da bi bil pomiril svojo vest. Bolj ko je premišljeval o vsem, bolj je divjal po dvoranah gori in doli. Da bi se nekoliko pomiril, podal se je na lov.
Prihodnje jutro je vstopil k kralju maršal Tavannes, da bi mu poročal o položaju.
"Na ukaz Vašega veličanstva smo ukrenili vse potrebno in istočasno sklenili, da bomo o ukrepih do zadnjega trenutka vestno molčali. Edino le voditelji, ki se bodo podjetja udeležili, vedo za vse. Druga ura po polnoči prihodnjega dne je odločena za izvršitev našega načrta. Veliki zvon justične palače bo dal znamenje. Vojvoda Lotarinški prične z admiralom. Montpensier je prevzel Hugenote v Louvre. Kraljevim princem, svaku Vašega Veličanstva, kralju navarskemu in njegovemu bratu Conde bomo prizanesli."
"Nevarno,--jako nevarno !" ugovarjal je Karel. "Navar-ra in Conde bosta kovala nove spletke. Edino mrtvecev se nam ne bo bati."
"Če morajo umreti tudi Huge-noti kraljevega rodu, o tem odločujete Vi, Sire!"
"O tem si hočem premisliti. — — Nadaljujte, maršal!"
"Prvotno smo hoteli pomoriti samo voditelje Hugenotov. — Vaše Veličanstvo je pa odredilo, da dobro pometemo. Da to dosežemo, pa naša sredstva ne zadoščajo. Potrebujemo sodelovanja meščanstva. Toda voditelji raznih Zadrug nočejo o tem ničesar slišati. Pravijo, da je krvavo klanje Proti njihovi vesti."
"Ha, ha,--prokleti bojazljivi psi!" zdivjal je Karel. "Jaz sem jih pa slišal peti drugo pesem! Za Boga! Sedaj ko treba Peti drugo pesem, jih bo treba
pobesiti. Pošljite po Marcela, načelnika trgovcev. Takoj naj pride k meni!"
Uro pozneje stopila sta maršal Tavannes in Marcel pred kralja. Resno je vzprejel načelnika pariških trgovcev.
"Vi ste predsednik trgovskega stanu našega mesta Pariza?"
Marcel se je priklonil.
"Poznate li mišljenje Vaše zadruge, in zadrug sploh?"
"V koji smeri, Sire?"
"V smeri naše politike in naše osebe."
Marcel je obledel in molčal.
"No." silil je Karel.
"Mišljenje posameznih trgovcev mi je morda nekoliko znano, ne pa ono zadrug.
"Ni vam znano, dasi Vam je bilo znano oni večer pri oni veliki okrogli mizi "Pri nebeški lestvici?" Ni znano mišljenje zadrug?"
Marcel je še bolj prebledel in molčal.
"Odgovorite, Marcel, odgovorite! Kako mislijo in sodijo pariški trgovci o našem razmerju do Hugenotov?"
"Prosim, da mi Vaše Veličanstvo odgovor odpusti."
"In zakaj ?"
"Ker nočem žaliti svojega gospoda in kralja."
Nevoljno se je ozrl kralj na Marcela.
"Izgovori,--prazni izgovori! --Kralju povedati resnico
v obraz, je hvalevredno,---
zmirjati pa za njegovim hrbtom, je pa moža-poštenjaka nevredno, je grdo!" Karel je vzel iz mize nek papir in nadaljeval: "Govorimo kratko!--Predvčerajšnjim zvečer rekli ste, Marcel, v gostilni "Pri nebeški lestvici" sredi svojih tovarišev sledeče: "Ne, Hugenotom ne smemo in ne moremo prizanesti, edino le maščevanje je na svojem mestu. In katoliško ljudstvo zahteva pravičnost. Zahteva, da se zločinci kaznujejo. In kaj vidimo ? Naši smrtni sovražniki žive v največjih časteh, uživajo največje zaupanje na dvoru. Tisoče in tisoče Huge-
notov se šopiri z orožjem po pa-rižkih ulicah, so gospodarji naši, se vedejo tako, pa so tudi, kajti Coligny, njihov glavar, ima brezmejen vpliv pri kralju. Kako naj to razumemo? Ali se kralj boji Hugenotov? Ali misli, da še ni storil dovolj, ko je izročil izdajalcem domovine najmočnejše trdnjave, izročil njihovemu poveljevanju najmočnejše vojaštvo? Ali misli vladar Francije, da ni večje sramote za njega, kakor da ravna s Coligny-jem kakor s kakim suverenom, ki sme nekaznovano sklepati zveze z inozemskimi sovražniki ? Kdo naj to razume? --No, prijatelj, ali niste
tako govorili?"
Kljubujoče in trmoglavo se je vzravnal Marcel.
"Da, Sire, to sem rekel, in še veliko več! Niti besedice ne pre-kličem, kar sem rekel!"
"Dobro, dobro, Marcel, sedaj se mi dopadete," je rekel kralj smehljaje. "Brez dvoma tudi ne boste preklicali tudi tega, kar ste še sicer rekli, namreč: "Kralj naj pokliče na pomoč svoje zveste Francoze proti izdajalcem domo-, vine, proti morilcem naših bratov, proti sovražnikom naše vere. Vsak pravi domoljub bo stal kralju v tem boju ob strani. — — No, Marcel, ostanite še pri teh besedah?"
"Da, ostanem, Sire!"
"Če hočem vršiti pravičnost nad Hugenoti, če hočem ustreči željam svojih podanikov, — — mislite, Marcel, da me bodo Pa-rižani podpirali?"
"Bodo, Veličanstvo, in to z
vsem navdušenjem !--Smrt
Hugenotom, bo vpil ves Pariz", odgovoril je Marcel.
"Dobro,--Vaša beseda mi
zadošča," nadaljeval je kralj. "Danes po noči bo umorjen admiral Coligny, in z njim vsi Hugenoti, ki se nahajajo v Parizu. Vse je pripravljeno. Ko bo začel po polnoči veliki zvon justične palače biti plat, tedaj se klanje prične. Na vsa okna vseh hiš treba postaviti luči. Preko cest tre-
ba potegniti verige. Da bomo ločili sovražnika od prijatelja, bodo nosili naši somišljeniki na levi roki belo prevezo in bel križ na klobukih in čeladah.--Delo ni majhno, vprašanje je le, koliko mož nam morete dati na razpolago."
"Veličanstvo! Pred vsem hvala celega meščanstva za ta korak, kojega izvršitev bo napolnila celi Pariz z zadovoljstvom in ki bo rešila našo domovino. Vse zadruge bodo stale z vsim svojim članstvom na l-azpolago, da iztrebimo hinavske in skrajno nevarne sovražnike naše domovine. Jaz se zavezujem, da postavim donašnjo noč najmanj dvajset tisoč mož Vašemu Veličanstvu na razpolago.
Vprašujoče je pogledal Karel na maršala.
"To bo zadoščalo," odgovoril je ta.
"Zahvaljujemo se vam, Marcel, in vašim tovarišem za britke in pikre besede, ki ste jih govorili v gostilni "Pri nebeški lestvici ;" zahvaljujemo se vam za vašo gorečnost, da rešite domovino. Vse nadaljne podrobnosti o naših načrtih vas bo poučil maršal Tavannes."
Z migljajem roke je odpustil kralj maršala Tavannes-a in predstojnika trgovcev.
NOČ.
Kralju so prepustili na izbiro, da se odpove ali prestolu, ali pa odobruje zločin, kojega je smatrala Katarina v smislu svoje politike in po načrtih stranke kot neizogibno potreben za rešitev krone in Francije. Karol se je sicer pričetkoma upiral takemu zločinu, ne sicer toliko iz nravnih vzrokov, ampak ker ga je jezilo, da so vsi njegovi načrti popolnoma izjalovljeni. Ko se je pa enkrat odločil, da se naj zločin izvrši, ker je bil itak precej krvoločne narave, je zahrepenel po krvi moža, katerega je še nedavno imenoval "očeta" domovine in največjega vojskovodjo takratne-
ga časa. Spomini na preteklost, ponovni upori Hugenotov, zavrat-ni naklepi in spletke proti njegovi osebi, strah pred bodočnostjo so ga tako razjarili, da je sklenil, da odredi mesto posameznih umorov splošno klanje. Sicer se je poskušal pomiriti z izgovorom, češ da je smrt vseh hugenotskih plemičev zaslužena kazen za vse njihove pregrehe in zločine. Mirno je pričakoval osodepolne u-re, jahal je celo s svojim naravnim bratom, bastardom Angou-lemskim, po ulicah mesta Pariza, in pozdravljal Hugenote, ki so ga srečavali, z največjo prijaznostjo.
Ko se je pa pričelo mračiti, se je pa Karol popolnoma izpreme-nil. Pri večerji je bil tih in čme-ren. Niti dovtipi njegovega ljubljenca, šaljivca grofa Rochefou-calda, mu niso izvabili najmanjšega smehljaja. Proti svoji navadi vstal je hitro od mize in se podal v svoje sobane. Nikdo si ni mogel tolmačiti čudnega kraljevega vedenja, ugibali so na vse strani. Ko so nekateri dvorjani pripisovali to kraljevo vedenje njegovim muham ali napadu na Coligny-ja, bilo jih je le prav malo, in to so bili ti, ki so za zločin vedeli, ki so videli v Karolovo dušo. Skrivnost so tako skrbno vedeli varovati, da niti kraljeva sestra Margareta ni ničesar slutila o nameravanem klanju.
Nežno navdahnjene in čiste duše imajo pa navadno nekake slutnje o bližajočih se nevarnostih in nesrečah.
Tudi grofica Blanka Autre-montska je bila ena takih duš. Ko se je vrnila v svoje sobane, obšel jo je nekak dušen nemir, nekak srčen nepokoj. Hodila je po sobanah gori in doli, postala pogosto pri oknih in zrla v temno noč in prislužkovala, ne bo li slišala kaj nenavadnega in groznega. Roke je položila na prsa, da bi si umirila svoje nepokojno srce. Proseče je povzdignila svoje oči proti nebu. Njena sobarica je opazila stanje svoje gospe.
"Ali se ne počutite dobro, mi-lostljiva grofica," jo je vprašala polna sočutja.
"Moj Bog,--tako me je
groza, — — neizrečeno groza! Bog ve, kaj li vse to pomeni?"
"Razburjenje krvi in živcev, grofica!"
"Ne,--ne! Še nikoli v svojem življenju nisem kaj takega čutila. Kakor iz daljave bliža se nekaj grozovitega. Gre skozi mojo dušo, kakor jok in zdihovanje. Pred očmi moje duše se dvigajo
in vstajajo grozne pošasti,--
krvave, ostudne, gnjusne! Poglej
ven,--kako grozna današnja
tema! Nekaj groznega se bo zgodilo to noč.--Tiho,--ali
nisi slišala ničesar?"
"Ne! Vse je tiho in mirno kakor v grobu!"
"Zopet,--slišala sem prav
natančno! Jokanje in zdihovanje !"
"Rijasta veternica ropota, katero goni veter!"
Grofica je sedla na stol, prisluškujoča, njene oči so se svetile prav pošastno. Naenkrat je skočila iz stola.
"Grozno mi je pri srcu! Kaj vendar me straši danes? Kaj me napolnjuje s tako grozo? Zdi se mi, da prihaja nekaj groznega nad nas, ki bo nas vse pokončalo. S svojimi telesnimi očmi vidim, kako se dvigajo v daljni daljavi grozne pošasti! Moj Bog, usmili se nas!"
"Grofica, vse to so le posledice napada na Colignyja."
"Hedvika, — blaga Hedvika, si li videla danes markiza?"
"Danes ne in včeraj ne. Bržkone ga zadržuje služba pri admiralu. Kakor sem slišala pripovedovati, videli so ga včeraj pri kralju."
"Ali mu grozi kaka nevarnost? Kaka nesreča? Zakaj ga ni bilo včeraj, ga ni bilo danes? Naj si je služba še tako stroga, za kratek pozdrav bi se bil vendar lahko oglasil. Da, Hedvika, tu tiči moja bojazen. Hugo je v nevarnosti, --morda je nanagloma
obolel,--morda na strupu, ki
3e bil namenjen iColigny-ju."
"Oprostite, grofica, vse to so edino le domišljije. Kdo bi hotel tako prijaznega, tako ljubeznji-vega moža, kakor je ravno Hugo, ki nima nikakega sovražnika, pokončati?"
"So slučaji, Hedvika, zamenjave, --raznovrstne možnosti.
Moj a dušna bol in bojazen ima svoj vzrok. Nekaj se bo žgodilo, — ■— o tem ne dvomim, — zgodilo se bo nekaj strašnega. In kaj bi bilo za me hujšega, kakor če se primeri Hugonu kaka nesreča, --če bi on umrl ? Moj
Bog, Ti ga čuvaj, Ti ga varuj!"
Bila je bleda ko zid. Zastonj se je trudila sobarica, da bi jo pomirila. Blanka je postajala vedlo bolj razburjena.
"Ali naj pokličem vašega očeta?" vprašala je Hedvika vsa Prestrašena.
"Koliko pa je ura?"
"Ravno deset je odbila."
"Deset?--Da, je že deset.
Ne bi bilo dostojno in bi se ne spodobilo, da bi sedaj pošiljala po njega."
"Ob vsaki uri v noči sme poklicati otrok svojega očeta."
"Da, očeta more poklicati, —
toda ne njega, kateremu grozi Nevarnost, ki se nahaja v Colig-ny-jevi hiši! Sama bi rada pohitela tja, sama bi ga rada videla, sama bi rada vprašala, kako je. Kako hude so vezi, verige tako-zvane spodobnosti in dostojnosti, ki me vežejo, da ne morem pohiteti k njemu! Jaz moram ven, —
' moram na zrak,--sicer se
zadušim!"
"Ali vas smem spremljati, grofica !"
"Ne! Ostani tu! Meni bo odleglo na hodniku,--v prostem
Zraku! Prepričati se hočem, da Je ves strah edinole v moji domišljiji. Ostani tu,--v kratkem času se vrnem."
Odprla je vrata in stopila na hodnik, ki je bil slabo razsvet-
Jen. Naenkrat je obstala in pokušala. Imela je tak posluh, da je
slišala najmanjši šum. Slišala je drdranje vozov, slišala težke korake vojaške straže pred palačo. V gornjih sobanah in dvoranah je bilo vse mirno. Toda od onega dela palače, kjer je bival kralj, je bilo slišati zatajene glasove. Smrten strah jo je pričel obhajati, zdelo se ji je, da se tam nekaj strašnega kuje in pripravlja. Vsak trenutek--tako je mislila --se bo zgodilo nekaj
groznega, odprl se bo grozen prepad, z meči bodo planili nad njega, katerega ljubi z vso svojo dušo. Vedno je prislužkovala in vstopila v eno predsob, koje vrata so bila na stežaj odprta. Na steni je visela svetilka, toda tudi žar te luči je bil nekako teman, in je napolnjeval Blankino dušo s še večjim strahom. Zopet je obstala in poslušala. Soba je bila prazna, nobenega sluge ni bilo videti. Naenkrat je čula neko mrmranje. Biti je moralo prav blizo.
Kaj je neki bilo ? Hotela je spoznati pretečo nevarnost, da bi jo odvrnila od svojega ljubljenca. Strahoma je prestopila prag sosednje sobe. Vse je bilo mirno in tiho, tudi mrmranje, koje je se prej slišala, je naenkrat utihnilo. Toda ta grobna tišina se ji je zdela še bolj strašna. Toda še vedno je bilo vse mirno. Najmanjši šum v Louvre bi bila slišala, vsako stopinjo, vsako šepetanje, tako ojster je postal naenkrat njen posluh. A še vedno se ni nič ganilo. Prebivalci v gradu so se podali k počitku, tudi dr-venje in šumenje na pariških cestah je utihnilo, ves Pariz je spal. Le ona je stala in čula tu in se ti*esla po vsem životu. Kaj, če me najdejo, zalotijo tu, se je vprašala? Tu, njo samo. blizo kraljevih soban? Njo kraljico vseh kra-
sotic?--Hotela je pobegniti.
Toda naenkrat je slišala možke. Dva moža sta se bližala po hodniku. Eden izmej njih je bil kralj, Blanka ga je spoznala po njegovi hoji. Tako je korakal, kadar ga je gnala lovska strast na lov.
Grofica se je hitro skrila za o-kensko zaveso temne sobe. Kralj in njegov spremljevalec sta namreč ravnokar vstopila v sobo.
"En sam trenutek!" slišala je kralja reči, ko so se zaprla vrata, skozi katera sta vstopila.
Ko bi se bil kralj sedaj ozrl, bi bil moral zapaziti Blanko.
"Je li kedo tu?" je vprašal na glas.
"Je li kedo tu?" vprašal je kralj še glasneje.
A zopet je bilo vse tiho. Karol je zaloputnil vrata za seboj in se vrnil v prednjo sobo.
"Vedel sem, da ni nikogar tu,
--vsaj sem vse poslal danes
večer proč," se je obrnil proti ba-stardu Angoulemskemu. "Nikdo naju ne sliši. Razodeti ti hočem skrivnost, katero mogoče izgovoriti edino le v temni noči. Skrivnost, brat, skrivnost,--ki me
tlači kakor težak kamen! Skrivnost/ ki me sili, da govorim, ako nočem, da mi razžene prsa, da mi ne poči srce! Nikdo ne sme za njo vedeti, razun teh, ki so pri tej
skrivnosti udeleženi;--tudi
ti moraš biti tega čina deležen.
Ha,--da bi tako reč skrival
v svojih prsih,--stvar, ki je
tako velikanska, tako strašna! Stvar, ki raste z vsako minuto
glede velikosti in groze,--ne,
ni mogoče, da bi mogel to obdržati v svojem srcu, ne da bi mi ga razgnalo. Zato sem odpustil vso spremstvo, da me ne bi kaka mojih besed, kaka nepremišljena kretnja izdala."
"Vendar nisem pri večerji o-pazil ničesar posebnega na vašem obrazu."
"Nič posebnega? Potem si pa jako slab opazovalec. Nekaj groznega, nekaj strašnega bi bil moral opaziti. . . . Čuj!"
"Sem res radoveden,--torej prični," je rekel Angouleme, ko se je kralj pričel nekako obotavljati. "No, Sire, vsaj nisem kaka baba ali kak otrok. Vsaj poznate moje živce, katerih ne more nobena stvar na svetu spraviti iz ravnotežja."
Rev. P. Evstahij Berlec, O. F. M
Aleluja! Hvalite Gospoda!
Šle so učencem naznanit žene, Kristusa srečajo v blaženi slavi, Jezus presunjene milo pozdravi: "Nič se nebojte! Saj verne ste ve! Rane žareče sedaj si oglejte, potlej apostolom bratom povejte: Grem v Galileje priljubljeni kraj, precej ne dvignem se v mil jeni raj!" -— "Aleluja! Hvalite Gospoda!"
V temni se noči zasveti okrog, Križani v beli se halji prikaže,
v prah na kolena se zgrudijo straže, kriknejo: "Kaj je to? Veliki Bog?!— Kdo naj prenese krasoto sijaja?! — Pojdimo brzo od svetega kraja!" — V mesto novico povedat hite. — Pesmi skrivnostne v višavah šume: "Aleluja! Hvalite Gospoda!"
Velika noč! — Poveličanja dan! V mili lepoti Zveličar zasine,
dvigne nad grobom se v jasne višine Zmaga dobljena je, boj dokončan! Bil je v človeški naravi ponižan, bil je razbičan, ves ranjen in križan . . Zdaj pa mu Oče podelil je čast, dal mu v vesoljstvu najvišjo oblast. — Aleluja! Hvalite Gospoda!
Nova prevzame apostole moč, h grobu korakata Janez in Peter kakor da nese ju upanja veter! • Ogenj ljubezni, v nebo plavajoč, iskrice vere v svetlobo razžarja: gledanja skrivnega nežna ju zarja v duši z nebeško sladkostjo poji . V blagor je božjega Jagnjeta Kri!
Aleluja! Hvalite Gospoda!
Solnčno sijajno duhovno Telo šlo je skoz skalo zaprtega groba kakor skoz steklo prelepa svetloba, angel odvalil je kamen nato, prte spoštljivo pa zvil in položil, svetim ženam je skrivnosti razložil: "Vstal je Zveličar iz lastne moči, v božjem veličju na veke živi!
Aleluja! Hvalite Gospoda!"
Bodi pozdravljen, Zveličar Gospod! Zmagal sovraštva in zlobe si zimo, vigrednih tvojih se rož veselimo: Ti si Življenje, Resnica in Pot! Sebi in vernim zaslužil si slavo, Žrtev brezmadežna Večnemu v spravo, kadar poslednjič prikaže se Križ, Cerkev s Teboj pohiti v paradiž: Aleluja! Hvalite Gospoda!
"AVE M A R I A"
105



AVNO so Lazarja pripeljali domov. Ko je prišla iz Nazareta tudi Jezusova mati Marija.
Veselila se je z dobrima ženskama, s svojima prijateljicama njiju sreče, ko sta jej pripovedovali, kaj se je zgodilo z bratom Lazarjem, vendar to ni bilo pravo veselje. Globoka otožnost je ležala na tem milem materinem obrazu. Sredi veselja in slave — ji je namreč že svetlikala ■— strašna Kajvarija, od katere jo loči komaj dobrih deset dni. In ravno to veselje Lazarjeve hiše, bo zadnji — uzrok te Kalva-rije.
Ko je namreč ljudstvo izvedelo o tem velikem čudežu, je kar norelo za tim velikim prerokom. Posebno številni berači in reveži, ki so dobivali toliko podpore in miloščine od Lazarja, so kar noreli veselja. Saj so dobili nazaj tistega, ki bo sedaj še nadalje njih oče in dobrotnik. Zato ni čuda če je mesto govorilo samo o enem — o Lazarju in o velikem preroku.
"To je očitno Mesija," so rekli nekateri.
"Tu ni več dvora, da bi on ne bil novi kralj Izraelov, ki bo rešil svoje ljudstvo," so agitirali drugi.
"Njega moramo proglasiti za svojega vladarja," so govorili zopet drugi.
"Da, takega vladarja potrebujemo, ki tudi bolnike, ozdravlja in mrtve obuja."
To navdušenje ljudstva je na-rastlo do prave revolucije, ko je drugi dan Lazar sam prišel v mesto in šel v tempelj molit.
Vse to navdušenje zanj, vse te govorice, ta hvala, ta ljubezen ljudstva, pa ni Jezusu nič koristila, temveč mu nakopala samo strašno jezo njegovih sovražnikov.
Ali ni na svetu vsikdar bilo in je še tako?
Kako požrtvovalno in navdušeno srce si pridobi ljubezen ljudstva. Ker stori veliko javnega dobrega, ga ljudstvo vzljubi in čisla. Ali se ne ponovi vsikdar i-sto, kar se je godilo v Jeruzalemu? Ali se ne vzbudi v srcih tistih, ki misiijo, da mora narod imeti rad samo nje, dasi ne store nič zanj, da jih mora rad imeti že zato, ker so oni ? In posledica je — preganjanje in uničenje osebe, ki si je zaslužila s svojim delom ljubezen naroda.
Da, taka je človeška narava.
Kolikor bolj je tedaj ljudstvo kričalo slavo preroku iz Nazareta, toliko bolj so se v nevoščljivi jezi stiskale pesti, se nategavali obrazi, se krčila srca farizejem,
židovskim pismarjem, duhovnikov in voditeljev ljudstva.
In ko je veliki duhoven čul o vsem tem, je takoj sklical veliko posvetovanje vseh najodličnejših narodnih voditeljev in jim v sveti jezi razlagal pomen tega najnovejšega gibanja med ljudstvom, katerega je povzročalo obujenje Lazarja od smrti.
"Kaj naj storimo? Ta človek dela mnogo čudežev!" je kričal pred zbornico. Človek bi mislil, da tu ni vprašanja, kaj naj stori cel narod in vsak posameznik, toraj tudi voditelji naroda vspri-čo teh veliko čudežev. "Za njim tudi mi," to bi bilo edino dos-lednjo. Vendar strast je slepa. Nevoščljivost je posebno grda in posebno zaslepi naše srce. Ko je nekoliko prenehal da bi dal vsakemu časa, da pripravi svoje misli, da bodo mislili, kakor on, veliki duhovnik, želi.
"Ce ga pustimo, bodo vsi verovali vanj," je nadaljeval in hli-nil globoko skrb za narod, pod katero je skušal skriti svojo grdo nevoščljivost. "In prišli bodo Rimljani, ter vzeli našo deželo in naš narod."
c«-.: : •:♦> •:♦> •;♦> <♦> <♦> <♦> m
Meseca maja bo velika agitacija za pomnoženje naročnikov na list "Ave Maria". Pripravi se tudi ti, da nam pridobiš vsaj enega novega naročnika.
Veliki teden.
NEKOČ je naš Zve-ličar govoril, svoji služabnici Marie La-taste sledeče besede:
Moja hči! Ta teden med cvetno nedeljo in velikonočnim jutrom se imenuje sveti teden, veliki teden, teden trpljenja, ker je bila ta teden svetost vrnjena človeškemu rodu. Ta teden sem storil največje čudeže, katere je človek kedaj videl, ker sem ta teden pretrpel trpljenje na križu.
Sveti teden je. Svetost! Ali se nam ne zdi čudno? Božja svetost se ne spravi s človeškim grehom; zato mora biti človek večno ločen od Boga ali pa mora Bog uničiti greh. Kaj boš videla ta teden ? A-li ni Sin Božji Bog, kakor njegov Oče, svet, kakor njegov Oče? Sin božji, kateri je postal človek, je vzel na sebe grehe celega sveta in jih s svojim trpljenjem in smrtjo pribil na križ.
Veliki teden je. Ta teden so se zgodile večje skrivnosti, katere more človek kedaj videti ali premišljevati. Združita se pravica in usmiljenje. Pokaže se ljubezen Božja do ljudi in človeška slepota proti Bogu. Bog in človek umrje in da življenje za ljudi in človek umori Boga. Bog umrje in zopet vstane ; Bog umrje, ker Bog hoče, da se njegova smrt in zasluženje njegove smrti vsak dan znova darujejo, da tako Bog prejme vsak dan zadoščenje, človek pa usmiljenje in odpuščanje.
Ta teden je teden trpljenja, v katerem sem največ pretrpel, v katerem sem prelil svojo kri, v katerem sem umrl in bil pokopan. Ta teden sem postal žrtev Bogu, žrtev usmiljenja in pravice. Žrtev usmiljenja, ker me je Bog dal človeku v zadoščenje za grehe;
Rev. J. Plaznik.
žrtev pravice, ker pravica zahteva svoje, četudi Boga, ker vse človeške žrtve ne zadostujejo; žrtev usmiljenja, ker Bog rajše vidi, da umrje njegov Sin, kakor pa, da bi se človek za vedno zgubil; žrtev pravice, ker mi ni prizanesla, četudi sem Sin Božji.
O veliki teden, sveti, teden, teden smrti Sinu Božjega, teden sprave za greh, teden popolnega zadoščenja za greh pravici Božji, teden človeške rešitve in sprave z nebesi!
Moja hči, večkrat premišljuj o tem tednu, kateri je bil po večnih sklepih določen, da proslavi človeštvo s tem, da se Bog do skrajnosti poniža.
Premišljuj večkrat; ničesar ne
moreš storiti, kar bi mi bolj do-padlo. Jaz sam sem od vekomaj premišljeval, kako bom spravil človeka z Bogom po svojem trpljenju. Ko sem bival na zemlji, sem vsaki dan mislil na ta teden. Odkar sem se vrnil v nebo, ponavljam na oltarju vsaki dan, kar sem storil na križu. Posnemaj me, moja hči, in misli na to, kar je vedno pred mojimi očmi!
Premišljuj to in našla boš moč v tem premišljevanju. Premišljuj in našla boš tolažbo in veselje v težavah. Premišljuj in to premišljevanje ti bo prineslo veliko milosti in blagoslova.
Premišljuj večkrat! Nikoli ne boš zadosti premišljevala te skrivnosti. Vedno boš našla nove misli. Ko najprej premišljuješ moje
<0>
telesno trpljenje, potem premišljuj tudi moje duševno trpljenje. Ko si premišljevala moje telesno in duševno trpljenje, premišljuj, kako je je Bog sprejel.
Spominjaj se moje zadnje večerje, moje molitve in trpljenja na Oljski gori, beg mojih učencev, Judovo izdajstvo, kako me je Peter zatajil, krivično obsodbo. Misli, kako je ljudstvo rjulo proti meni, kako so me vojaki zaničevali, kako so me bičali in s trnjem kronali, kako so slekli mojo obleko, prebodli moje roke in noge na križu, mojo smrt, kako so prebodli mojo stran, moj pokop. Take misli bodo napolnile tvojo dušo s hvaležnostjo in ljubeznijo do tvojega Zveličarja, kakor tudi s strahom do greha, z željo po trpljenju.
Vtopi se v teh dneh v duh svete cerkve, katera se odene z žalostjo vsled trpljenja ženinove-ga. Cerkev se joka zaradi trpljenja onega, kateri ji je dal življenje; žaluje zaradi žalenja, katerega kopičijo grešniki; joka se, ker ve, da bo moje trpljenje zastonj za mnoge. Joka se in moli, kakor sem jaz molil na križu. Moli za svoje uporne otroke, kakor sem jaz molil za svoje morilce. Moli za svoje otroke, kateri jo skrivoma izdajajo in zapuščajo, kakor so me izdali in zapustili moji učenci. Moja hči! Zapustim ti svoje trpljenje, zapustim je tvojemu razumu, tvoji duši in tvojemu srcu."
Marijina slika.
aVECNEM mestu Rimu je živel mlad slikar Giovani. V ubožni hiši kraj mesta je prebival, mislil in ustvarjal. Mati ga je vzgojila v pobožnosti in mu preskrbela umetniško izobrazbo. Od ust si je odtrgala, lastno kri bi mu dala kot pelikan svojim mladim. In ko je umrla, mu je zapustila kočo in kopico dobrih naukov in svoj blagoslov. Kmalu po njeni smrti je hudo o-bolel. Pripravil se je že na dolgo, dolgo pot v večnost. Po nikomur mu ni bilo težko, ker ni maral za svet, le zaradi umetnosti se mu je zdela neprijetna zadnja ura. Tako rad bi naslikal kaj velikega, lepega, nad čemer bi svet strmel. In obljubil je Mariji, da napravi njej na čast sliko, krasno sliko, če mu izprosi zdravje. In glejte, ozdravel je čez teden dni in hodil tam zunaj po polju in gledal Kampanijo in dela prvih umetnikov po cerkvah. Zamislil se je globoko v skrivnosti verskega življenja in resnic, da bi naslikal Marijo. Ali naj slika, kako jo je obiskal angel Gabriel, ali kako stoji na zemeljski obli z Zve-Hčarjem v naročju, nogo na kačji glavi, ali naj slika zaroko z Jožefom, ali beg v Egip, ali njeno žalost na Kalvariji? Nemiren je bil, nezadovoljen sam s seboj. Kar je naredil čez dan, je strgal zvečer in vrgel v ogenj.
Obiskali so ga prijatelji, polni veselja, razposajenosti, polni načrtov in vere v bodočnost. Govorili so kakor vedno o njegovem talentu in ga vabili s seboj.
"Giovanni, zakaj vedno samo-tariš? Cemu zmerom tuhtaš in Premišljuješ nepotrebne stvari? Ladoma čepiš ali pa laziš po cerkvah in skrivnih potih. Nikdar nisi vesel. Poglej nas! Dobro vemo, da je življenje kratko. Zato Pijemo in okušamo v polni me-
ri. In naše misli so prožne. Giovanni, mladost izgine kakor morska pena. Zaženejo se vanjo valovi, ni je več. Pij iz kupe življenja, Giovanni! Zdaj je zlati čas!"
Zahrepenel je za hip po življenju, kakor so mu ga slikali, a kmalu je prepodil nadležne misli in se nasmehnil.
"Prijatelji, prijetne so vaše besede, a življenje, kakor ga vi živite, ni življenje. Nocoj se omamite, jutri spite. Cemu živite! Za umetnost? Morda, a močna mora biti vaša duša pri večni omami, da umetnost ne ponižate v blato in jo ostavite v njem. Jaz ljubim vrvenje in drvenje po rimskih u-licah, ljubim Kampanijo in tiho noč nad njo, ljubim jo in opazujem. In ko stojim v katedralah pred slikami velikih mojstrov in se zamislim vanje, se mi dviga srce v mogočnem hrepenenju, da bi mogel naslikati kaj tako lepega. Čutečo dušo mi je dal Stvarnik, a moči nimam za velika dela."
"Za nami pojdi! V vinu dobiš moči za velika dela. Rokodelstvo dobro znaš, talent imaš, ideje pridejo same."
"Nikamor ne grem, dokler ne naslikam Marije. Ne da mi miru, dokler ne izpolnim obljube, še v spanju mi ne da miru. Kvišku hočem med izvoljene duhove. U-metnost smatram za svoj poklic, svojo nalogo, ne za rokodelstvo. Sram me je, kar sem napravil v kruhoborski sili brez velikega poleta in navdušenja. Zdaj hočem dati svetu celo delo. Marijo bom naslikal, kakor gre črez goro k teti Elizabeti, da ji ponese veselo naznanilo, da je Mati božja."
"Giovanni, le sanjari dalje! Lahko noč! Glej, da bo slika iz-gotovljena, ko te zopet obiščemo."
Ves teden je Giovanni mislil, kako bi naslikal Marijo. Nemirno je hodil po atelju, rimskih ulicah in cerkvah. Mogočnega navdih-njenja ni bilo od zgoraj.
Legenda. Spisal Dr. Ivo Česnik.
"Model moram dobiti."
In hodil je po Rimu, po katedralah, po polju zunaj mesta. Ni ga našel.
Tedaj je šel neko popoldne v Sikstinsko kapelo, da bi ogledoval poslednjo sodbo. In tam je našel živo podobo Marije. Globoko zamišljena v molitev je klečala rimska plemkinja pred oltarjem. Take lepote še ni videl Giovanni v svojem življenju. Tiste črne, nežne oči, milina na obrazu in ustih, pravilen nos in ljubek vrat, tisti mični stas, drobne roke in srebrno bela obleka. Kot začaran je zrl nanjo, in ko je odšla lahnih korakov, jasnih lic kot nadzem-sko bitje, je vzkliknil veselja v duši.
"Našel sem model. Marija bo naslikana v tednu dni."
Vtisnil si je v spomin vso njeno postavo, njene kretnje, njeno obleko in odhitel domov. In vzel je v roko čopič in paleto in slikal z zanosom, kakor še nikoli v življenju. Vstajala je na platnu Marija, lepa kot nevesta v Visoki pesmi. Cez goro je šla, da obišče teto Elizabeto.
Vsak dan je- šel Slikar v Siks tinsko kapelo in vselej je ob isti uri videl rimsko plemkinjo pred oltarjem. In vsakokrat se je vrnil domov z novim navdušenjem do dela in lepote.
"Krasna mora biti Marija, da bodo strmeli ljudje nad njo, da bodo s pobožnostjo poklekali pred njo."
V osmih dneh jo je dogotovil in bil zadovoljen sam s seboj prvič v svojem življenju.
"Izpolnil sem obljubo Mariji."
Zavriskal je, da so boječe po-sluhnili ptiči pred oknom na smokvah, pokleknil pred Marijo in pel zahvalnico.
Obiskali so ga prijatelji. Začudili so se in razveselili.
"Prijatelj Giovanni, to si ti naslikal? Ali je to mogoče? Velika umetniška duša se je razodela
svetu kot Bog očakom v starem testamentu."
"Ne vriskajte in ne vpijte tako!"
"Kje si dobil model, kje misel?"
"Misel se je rodila v duši, a negotova, brez jasnih obi-isov. Dolgo sem jo nosil s seboj, a nisem je mogel izročiti platnu. Kar sem naslikal, je bila slaba skica, ki sem jo raztrgal in vrgel v o-genj. Pred osmimi dnevi sem pa šel v Sikstinsko kapelo, da si o-gledam 'Poslednjo sodbo'. In takrat sem videl plemenito gospodično. Rečem vam, da je bila kakor nevesta v Visoki pesmi, čista, krotka, sramežljiva. Z njeno podobo v srcu sem šel domov in sem pričel z delom. Vsak dan sem jo hodil gledat zatopljeno v molitev, vsak dan z večjim veseljem sem slikal. In danes sem dogotovil Marijo. Ali jo vidite, kako lahko stopa čez goro, kot bi se njeni nogi ne dotikali zemlje. Ali vidite veselje v njenem obrazu? Svete misli jo prešinjajo, ker bo rešen človeški rod. Zdi se, da poje Bogu veličastno pesem: Magnificat anima mea. In angeli v nežnem spevu pojo z njo in ptiči in cvetke in redko drevje, vsa pokrajina."
"Giovanni, danes si rojen drugič. Doslej te ni poznal svet, od zdaj te bo. In gospodična te bo vesela, ko vidi svoj portret. Ali veš, kdo je?"
"Iskal sem Marijo in ne gospodične. Za njeno radost mi ni. Tudi ne vem, kdo in kaj je. Vselej jo je čakal pred cerkvijo voz in jo odpeljal bogvekam."
Prijatelji so razglasili njegovo delo in njegovo slavo po mestu. Čez noč je postal neznaten umetnik imeniten. V njegov atelje so prihajali visoki dostojanstveniki, slikarji in tujci.
In nekega dne stopi v atelje kdo? Rimska plemkinja, pobožna signorina iz Sikstinske kapele in njen oče, star grof s prijaznim dobrohotnim obrazom. Ogledovala sta sliko, in starčeve oči so pri-
merjale Marijo in hčerko Heleno.
"Ali ti ni Madona zelo podobna, draga Helena."
"Menda vendar ne. To se vam le zdi, oče. Saj me ni še nikdar videl mladi slikar."
"Kaj veš, dragica, če bi jaz dal delati večjo sliko za našo galerijo?"
Stori to, papa! Mladi slikar ti bo gotovo vse življenje hvaležen."
Starec je pohvalil slikarja Gio-vannija in naročil pri njem veliko sliko po vzorcu dogotovljene Marije. Komtesa Helena se mu je nasmehljala in ga sladko pogledala. Njegove oči so se v zadregi povesile in njegovo srce je zatrepetalo, lica so zardela.
"V veliko čast mi bo, gospod grof."
"Povejte mi mladi, oblagodar-jeni umetnik, katera krasotica vam je služila za model pri slikanju Madone."
Giovanni je prebledel in jeclja-je priznal, da je opazoval signo-rino komteso v Sikstinski kapeli.
"Ali rabite tudi pri novi sliki model ? Zdaj bi Vam ne bilo več treba hoditi v Sikstinsko kapelo."
"Kaj pa vendar misliš, papa?"
"Rafaelu so bile prve plemki-nje za model. Zakaj bi ti ne bila mlademu možu?"
"Gospod grof, jaz nisem Rafael. Ker gospodični komtesi ni ljubo, bom delal po vzorcu. Trudil se bom, da boste z menoj zadovoljni."
"Če bi me ravno potrebovali, se udam v svojo usodo."
Nasmehljala se je iznova, Giovanni je pa boječe odklonil njeno ponudbo.
"Ko dogotovite, nam pridete povedat, gospod Giovanni."
"Z največjim veseljem, gospod grof."
Poklonil se je nalahno grofu in komtesi Heleni in ju spremil do vrat.
Novo življenje je od tistega dne zaplulo v njegovih žilah. Nekaj tako sladkega in skrivnost-
nega se je plelo v njegovi duši, česar še ni okusilo mlado neizkušeno srce. Odkar je stopila pre-denj komtesa Helena, je bil ves izpremenjen, kot bi bil začaran ali kot bi mu zarekle vile. Tako goreča čustva so vstajala v njegovih prsih. Ni se jih mogel otresti, saj so mu bila prijetna in sladka. Zakaj je odbil komtesino ponudbo? Ni si mogel odgovoriti na to vprašanje. Preveč je bil zmeden tisti trenutek. In morda je bilo prav, da ji je odklonil. Čopič mu ne bi hotel drsati po platnu, če bi stala ona pred njim. Sicer jo je pa videl vedno pred seboj s smehom na ustnicah, melodi-ozno govorico na jeziku, v lahnem srebrnobelem krilu. In slikal je z veseljem in zanosom, lica so žarela, oči so mu blesketale.
Življenje je vlival na platno, svojim čuvstvom je dajal duška. In ko je v mesecu dni dokončal sliko, jo je pogledal s ponosom. A čudno! Čim bolj jo je gledal, tem bolj je spoznaval, da ni naslikal Marije, ampak Heleno, in da ni naslikal angelov, ampak a-morje. Marija je visela na steni, — ona mala slika, ki jo je delal s tako ljubeznijo in ji vdihnil tolikega duha in lepote.
Solnce je lilo zadnje žarke skozi okno v atelje. Vetrič se je nalahno igral š smokvami in žoltimi oranžami.
Slikar Giovanni je stal zamaknjen pred dokončanim delom.
"To ni Marija. A vendar je lepa. Tudi v njej je ljubezen, zrna-gonosna pesem prve ljubezni. Kako si lepa, Helena! Kako so lepe tvoje ustne, kako živo gledajo tvoje oči, kako fin, nežen je tvoj stas! Komtesa Helena, jaz te ljubim. Zdaj čutim, kaj je ljubezen, ki me povzdiguje do nebes. Lju-> bežen je lepota. Prerojen sem po tebi, gospodična komtesa. Bog me je oblagodaril, izmed tisočev me je izbral, da slavim najlepšo cvetko v Rimu."
Pokleknil je pred sliko, se zamislil in utrujen zaspal na tleh.
Zjutraj se je odpravil k grofu.
t
Srce mu je trepetalo veselja, da bo videl njo, ki jo ljubi z vsem žarom mlade duše. Prišel je v palačo, veliko, lepo poslopje, sezidano iz rezanega kamna v renesančnem slogu. Na vratih so ga sprejeli sluge in peljali pred gospodarja. Grof se mu je nasmehnil in zahvaljeval za trud in u-kazal služabnikom, naj ga peljejo h komtesi. Helena ga je nagovorila s svojim nežnim drobnim glaskom. Nobeno petje na svetu se ni zdelo slikarju tako melodi-ozno. Pogledal je njene črne oči in fine ustne, sveža bela lica, vz-plala je kri v njegovih žilah, pokleknil je pred njo in ji poljubil roko in ji priznal svojo strastno, vročo ljubezen.
"Dogotovil sem sliko, gospodična komtesa. Radi vas sem jo delal z ljubeznijo in čuvstvom, najčistejšim ognjem svoje mlade duše. Očarali ste me s svojimi pogledi, zarekli ste mi s svojim smehom, da vas ljubim brez meje."
Komtesa je stala pred njim presenečena in užaljena. Oči so bile črne kot noč in so jezno merile slikarja, lica so ji žarela v ne-volji. Odtegnila mu je roko in pokazala na vrata.
"Proč, proč od tod ! Ne dotikajte se mojih rok! Proč, proč!"
Kot kerub z ognjenim mečem se je zdela slikarju, ki je bled in brez življenja odšel domov.
"Zaprta mi je pot v raj, za vselej zaprta! Moje življenje nima več pomena," je mrmral po ulicah' in zrl v tla.
Doma so ga pričakovali prijatelji. Žalosten in potrt je stopil v svoj atelje, brez besede in pozdrava, kot bi ne videl svojih znancev, sedel na posteljo in se razjokal.
"Kaj se je zgodilo? Zakaj jo-češ, Giovanni?"
Dvignil je pogled na veliko sliko, v srcu mu je kipel srd do kom-tese. Skočil je k stojalu, v bes-nosti zagrabil napeto platno in ga pretrgal na dva kosa.
"Kaj počenjaš?"
(Dalje.)
Cekin.
Sredi pretečenega stoletja je živel na Angleškem anglikanski škof, ki je slovel v visoki cerkvi po svojih finih manirah in veliki govorniški sposobnosti. Ni bil ravno eden izmed najbogatejših anglikanskih škofov. Njegova škofijska stolica mu je nesla povprečno kakih 6000 funtov šter-lingov na leto; s tako svotico se da celo v dragi Angliji še vedno prav udobno živeti. Njegova milost je imela soprogo, poleg nje pa sina, ki je študiral v Oksfor-du bogoslovje, da postane nekoč naslednik svojega očeta v službi ter da cvetoči hčerki pri 18. in 20. letih, ki sta po pravici upali na sijajne ženine.
Mylord Newbridge je tičal v najboljši veri v zmotah svoje veroizpovedi . "Reverend" Newbridge je bil mnogo čital in študiral, imel je mnogo praktičnih izkušenj, toda vse je gledal skozi barvana očala svoje cerkve. Krivico bi mu delal, kdor bi trdil, da ga je razjedala gorečnost za blagor ljudstva in vernikov, ki jim je bil pastir, tudi mu ni nikoli prišel na misel sklep, da bi hotel za božjo čast kaj več prenesti in trpeti. Svetnik ni bil, a splošno je veljal za poštenega moža in dobrega kristjana.
Od "reverenda" je napredoval do "right reverenda" in od "vikarja" do "His Grace Lord Bishop of Saint Leonard." To stopnjevanje mu je delalo veliko veselja, posebno ker so mu dali dohodki na razpolago dovolj sredstev, da je lahko skrbel hčeram krasno balo. Tudi misel, da pride tem potom z največjo lagodnostjo, z nekakim ekstra-ekspresnim vlakom v nebesa, mu je bila močno po godi. Ponavljam pa še enkrat: gospod je imel tanko vest in da si ohrani svoje življenje tako prijetno kot je bilo doslej ali si ga pa še bolj osla-di, v ta namen bi ne bil hotel
Prof. F. Penkov.
zagrešiti najmanjše napake, da niti ne majčkene nepopolnosti. Takih misli vsaj je bil gospod
Newbridge. —
* * *
L. 1845. so priredili jezuitje misijone po Angleškem. Pet ali šest patrov je prišlo tudi v škofijo našega mylorda in celo v mesto, kjer je stolovala njegova milost.
Pater Natanael ni bil samo izvrsten pridigar, ampak tudi nad vse ljubeznjiv družabnik. Vse mesto je hitelo k njegovim govorom. Slednjič pride celo lord Newbridge in je bil kar očaran nad tako zgovornostjo, ki sicer ni bila nadevana z lepo dehtečim cvetjem govorniških fraz, kakor njegova lastna, a je bila zato zgovornost polna moči in evan-geljske priprostosti.
V eni izmed nejuglednejših družin Sv. Lenarta, kjer je bil pater ravno na obisku pri katoliških damah družine, se je srečal s škofom, ki je bil v prijateljski zvezi, s protestantskimi moškimi člani te družine. Lord Newbridge se je ves razvnel za redovnika, ki je poznal tako fin takt in umel tako sijajno zabavati. Ta pa je nasprotno opazil, ne brez notranje ginjenosti, kako je sledil imenitni član visoke cerkve z blagohotno pozornostjo razgovoru, ki se je sukal, ne popolnoma brez namena, okoli verskih zadev in imel skoraj značaj prozelit-stva.
"Pa kaj bi porekla Vaša milost, ki bi se mi posrečilo, Vas izpreobrniti," je ugovarjal jezuit, ko mu predlaga nekega večera škof, ki je želel biti večkrat in dalje časa v družbi redovnika, da naj priredi v njegovi škofijski palači daljšo vrsto konferenc (predavanj).
"Moja škofovska milost bi Vam bila zelo hvaležna. Ali želim mari kaj druzega kot resni-
CO?"
Posledica tega je bilo mnogo pogosteje občevanje mej o-bema. Vsaki dan sta disputirala v škofijski knjižnici dolge tri lire — ki so potekale kot tri kratke minute — Rim in Oksford. Pri prvem uvodnem razgovoru sta sestavila program in postavila 15 stavkov ali tez, glede kojih se razlikujeta nauka katoliške in anglikanske cerkve. Vsaki dan sta obravnavala po eno tezo in nista šla narazen tako dolgo, dokler nista obdelala od vseh strani jasno in določno in prišla do soglasja: to se pravi, dokler se ni udal eden izmed njiju, češ, da je premagan.
Naši cenjeni prijatelji gotovo ne bodo presenečeni, ako jim od-krijem, da je bil ta premaganec redno gospod škof. Jezuit ga je prekašal v dialektiki (zgovornosti) in v bogoslovskem znanju, to priznamo. Toda, kar de>a te neprestane zmage še bolj umlji-ve, je pa okolnost, da je resnica izključno le dedščina katoliške cerkve in nobene druge ne. Naš borilec za resnico pa je imel s čudovitim taktom vedno prizanašati osebi svojega nasprotnika na tak način, da se mu ni bilo treba priznanja svoje zmote nikoli sramovati, ampak da je vselej sam naznanil poln veselja svoje odkritje, da se je doslej motil. Njegova škofovska milost se je upirala prav spretno in vestno; toda v isti meri, v katero je pobijal jezuit njegove dokaze s svojimi neoporečnimi argumenti (dokazi) se je udajal in kadar je bil ovržen njegov zadnji ugovor, se je podvrgel s plemenito preprostostjo, brez najmanjšega situ j a-renja ali olepšavanja samega sebe. Vsakikrat je podal ob koncu razgovora patru roko in mu rekel:
"Resnica je, prijatelj moj. Vi imate prav in jaz sem bil v zmoti. Resnica je pri Vas in Vaši cerkvi — in proti meni in moji cerkvi."
Tako je šlo dan na dan.
Ko je šel pater petnajsti dan v škofovsko palačo, je srečal ob vhodu krasno kočijo. Soproga in obe hčerki lorda Newbridgeja so se peljale na deželo, kjer so jih pričakovali v neki graščini na kosilo. Toalete dam so bile krasne in na moč izbrane. Služabni-štvo s'e je lesketalo v finih livre-jah. Konji so bili knežji. Kot kamen leže ta krata našemu patru na srce.
"Bog pomagaj ubogemu škofu!" je vzdihnil. Vstopil je v palačo. Razgovor se prične; in če je pater vselej ob pričetku dis-putacije poprosil Boga s kratko molitvijo blagoslova: — je '»pa prosil danes z vso prisrčnostjo, da naj razsvetli njegovega nasprotnika. Izid razgovora je bil is-sti, kot vselej: škof je moral priznati, da je bil v zmoti.
Obravnave so bile vse mogoče dvomljive točke.
"Dobro torej, Vaša milost," je odgovoril jezuit, ko je bil dokončal škof, kakor običajno, svoje spoznanje ein priznanje.
"Kaj pa sedaj?"
"Kaj sedaj ? — Ne razumem Vas!"
"Toda, Vava milost, če ste uvideli, da je resnica pri nas, ali ni potem tudi Vaša dolžnost, da se obrnete tja, kjer je resnica? Ali morete še naprej zmoto ne samo priznavati, ampak celo propove-dovati?"
Nobenega odgovora.
Sin svetega Ignacija nadaljuje:
"Nikari ne mislite, Vaša milost, da Vam hočem nastaviti revolver na prsi; toda prosim in po-zivljem Vas, premišljute in če treba, zahtevajte še ne daljnih pojasnil. Vi ste bili doslej v zmoti "bona fide," t. j. "dobri veri; ali morete biti to tudi zanaprej, ko ste vendar sami priznali, da je resnice treba iskati vse drugje, nego v Vaši cerkvi?"
"Ja, moj ljubi prijatelj," odvrne škof, "Vam je lahko govoriti, Vam, ki niste razven od svoje vesti in svojih predstojnikov od-
visni od nikogar drugega; o Vi srečnik, ki imate srečno obljubo uboštva! Pri meni je stvar drugačna. — Kar sva delala in modrovala doslej, je bila gola teorija. O ta praksa! Ali mar ne veste, kako težko, da, kako naravnost nemogoče je mnogokrat, spraviti v soglasje teorijo in prakso?"
"Le predobro vem to," izjavi pater, "toda dovolite mi, da Vam predložim zadnji dokaz."
"Škoda za trud! Mene ne boste z njim prepričali še bolj, nego sem že. Saj veste, da nisva zapustila nobenega stavka tako dolgo, dokler ni izginil zadnji dvom."
"Dovolite mi, da izvršim predlog," prosi poter; "sicer je pa moj argument bolj praktičen nego teoretičen."
In jezuit vzame s pisalne mize škofove list belega papirja in napiše nanj z drobno, a razločno pisarno tri črke: G o d.
Nato poda list škofu in pravi: "Ali vidite to?"
"Da, prav dobro: God; toda kaj hočete s tem'?'
"Počakajte za trenotek!"
Pater potegne zlat sovereign (cekin) iz žepa in ga položi na pisano skledico. Potem pokaže papir zopet škofu in vpraša:
"Ali vidite sedaj tudi kaj na papirju ?"
"Ničesar razun cekina.
"No, glejte, ravno tu tiči korenina vsega zla!" . . .
In pater zapusti sobo.
* * *
Cekin leži še vedno pred njim in ga ovira, da ne more videti, kar je bil gledal štirinajst dni tako jasno in razločno. — Ako bi mu bil ljubi Bog naklonil neza-služeno milost, da bi bil postal nenadoma danes ubog, morebiti bi bil postal naslednji dan — katoličan.
Kako grozno se izpolnjuje še danes beseda Zveličarjeva:
Vae divitibiisj (Gorje bogatinom !).
"AVE M A K I A"
111
IF Častna straža pred Najsvetejšim. aS

/
t
DOBRI pastir velikokrat dolgo išče izgubljeno ovco in ko jo najde, jo ne tepe, ampak jo ljubeznjivo dene na rame in jo nese nazaj k čedi. Če pride ta ovca blizu njega, ali, po pomoti zaide v njegov šotor, jo dobri pastir sprejme s podvojeno ljubeznijo in jo ne izpusti. Tako se pogosto zgodi s protestanti, če slučajno postanejo katoličani. Veliko spreobrnjenj se je pričelo pred najsvetejšim zakramentom. Navesti hočem samo nekaj zgledov.
Kordula Woeler; katera je znana kot pesnica pod imenom Kordula Peregrina, je hči protestan-tovskega ministra. Sama pripoveduje :
"Bila sem v najlepši mladosti: imela sem vse, kar sem poželela; živela sem v krasnem kraju, vendar sem čutila v srcu veliko praznoto. Na nikak način nisem mogla napolniti te praznote in sama nisem vedela, česa mi manjka. Ko sem bila šestnajst let stara, sem Prvič prestopila prag katoliške cerkve. Prvič sem stala v odsevu Večne luči in čutila sem svetost Prihajati od oltarja. Tedaj sem prvič spoznala, česa želi moja
duša. Spoznala sem, česa nisem i-mela, kljub vsemu bogastvu in svetnemu veselju. Potrebovala sem resnične pričujočnosti božje, o kateri protestantje ne vedo ničesar.
Rev. P. Evstahij, O. F. M.
MISLI ZDAJ NA TO! (Mrliču zvoni . . .)
Rahlo tožno se iz lin spev zvonov oglaša, v srca vliva naša resen opomin . . .
Trudi se! Sedaj je čas setve za nebesa . . . Tvojega telesa skoro pride mraz!
Duša, vso prešinil bo tebe žar čistilni
tamkaj, ogenj silni--
Misli zdaj na to —!
Od tistega časa me je vedno nekaj vleklo k oltarju. Brez kakega nauka o resnični pričujočnosti, sem dobro razumela nauk o Jezusovi pričujočnosti v najsvetejšem zakramentu, moja vera
Rev. J. Plaznik.
je bila trdna in moja ljubezen goreča, kakor bi bila rojena in vzgojena v katoliški veri."
Kordula Peregrina je postala goreča katoličanka in spisala mnogo pesmi o večni luči in O-nem, katerega predstavlja.
Neka druga spreobrnjenka nam pripoveduje v svojem životopisu :
"Neko nedeljsko jutro sem bila s svojo prijateljico na potu v cei'-kev. Meni se ni ljubilo, pa moja prijateljica je zahtevala, da greva, ker jo bodo doma spraševali, kaj je slišala.
'Pojdiva v to cerkev, potem bo-ve pa lahko rekle, da sva bile res v cerkvi," sem opomnila.
'Zadnjič sem bila tam s svojo sestro, pa bi bile kmalo obe smeha popokale," pravi moja tovari-šica.
'To bo boljše, kakor pa poslušati kak suhoparen govor. Veliko sem že slišala o katoliški veri. Katoličanstvo mora biti prava tema. njegov začetek človeški in še kak! Malikovalske navade, praznoverje, hinavski duhovniki, kateri vzgojujejo vernike v praznoverju in nevednosti!'
Tako sem prvič prišla v katoliško cerkev, da se do dobra nasme-jem. Maša se je že pričela. Veliko ljudi je bilo v cerkvi; nekateri so klečali, nekateri sedeli, drugi pa stali. Ostala sem nekako boječe pri vratih. Morda spoznajo nevernike in nama pokažejo vra-
112
ta. Kaj se je godilo pri oltarju, ni bilo mogoče veliko videti čez množico.
Duhovnik je pel latinsko, kar se je čulo impozantno. Orgije so lepo donele. Vse je kazalo mir in pobožnost. Začul se je zvonček in vsi so pokleknili. Mene je postalo strah. Kako težko je stati, kadar vsi klečijo. Nekateri so kmalu vstali in odleglo mi je. Vendar je lepo. To ljudstvo je vse ene misli in skupno pade na kolena v počeščenje.
Težko mi je bilo; mislila sem, ali bo zopet pozvonilo? Res, pozvonilo je. Vsi so zopet padli na kolena. Vse je bilo tiho in svečano. Zopet se je začul zvonček in verniki so se globoko sklonili. Tudi me sve pri vratih pokleknili. Nevede sem prvič v svojem življenju klečala pred Bogom, premagana. Kakor v sanjah sem vstala. Da bi ta zvonček še pozvonil ! Pozvonil je. Kmalu potem je bil konec službe božje.
Ljudstvo se je vsulo iz cerkve. Midve sva bile tiho. Končno sem omenila: 'Jaz nisem opazila ničesar smešnega.'
'Jaz tudi ne,' je rekla moja prijateljica nekako tiho.
Prihodnjo nedeljo me je kar ne-
"A V E MARIA
kaj vleklo v katoliško cerkev. Tedaj sem šla sama. Hotela sem čutiti božjo pričujočnost in ničesar drugega. Šla sem še večkrat, enkrat tudi popoldne. Klečala sem in željno gledala na oltar. Menda sem tudi molila.
Ovca je čula glas svojega pastirja. Ni imela miru, dokler ni prišla k njegovi čredi.
"Ta svetna dekle je postala katoličanka in stopila v dominikanski red. Večkrat je rekla: "Ta zvonček je bil glas dobrega pastirja, kateri je rekel: 'In slišali bodo moj glas.'
John Verkade, mlad nizozemski umetnik, je tudi našel pot v šotor dobrega pastirja po sveti evharistiji. Lepo je opisal svoje spreobrnenje. Iz njegovega pisma navedem sledeče:
"Krščen sploh nisem bil, ker je moj oče spadal k menonitom in je zelo sovražil katoličane. Ko sem bil na Angleškem, me je neka katoliška deklica pregovorila, da sem prvič naslikal Marijo. Ko sem slikal, me je deklica vypra-šala, zakaj ne grem nikoli k maši?
'Jaz molim po svoje,' sem rekel, na kar je deklica takoj odgovo-
rila: 'Tvoja usta ne kažejo, da si kedaj molil.'
Nikoli niso nobene besede napravile takega vpliva na mene. Kmalo na to sem res šel v cerkev, da vidim mašo. Duhovnik, sklonjen vsled starosti, je pristopil k oltarju. Tam je bil v belem, z zlatom obrobljenim oblačilom. V njegovih rokah ni bilo krvi in ko jih je dvignil, bi rekel, da ne spadajo na ta svet. Sem in tja je šel ob darovalni mizi, počasi in slovesno. Nekolikokrat se je obrnil proti ljudstvu z razprostrtimi rokami in izgovarjal besede, katere nisem razumel.
Čul se je zvončkov glas. Vsi so pokleknili. Za trenotek sem se o-botavljal. Pričel se je notranji boj. Kaj, ali naj jaz pokleknem! Moj napuh se je temu protivil. Moja glava je zmagala, nisem mogel drugače. Z drugimi vred sem pokleknil. Kako dolgo sem klečal, ne vem. Menda zelo dolgo, ker so me kolena bolela. Slednjič je ljudstvo vstalo in jaz z njimi. Nisem bil več tisti, kakor prej; bil sem katoličan. Moj napuh je bil premagan; klečal sem.
John Verkade je postal katoličan, duhovnik in sin svetega Benedikta.
Apostolstvo molitve.
Žensko sodelovanje pri katoliškem delu.
Katoliška cerkev je vedno pri-poznavala, da imajo ženske v rokah važno vlogo in da potrebujemo njihovega sodelovanja, če hočemo, da bo njihovo delo za zveli-čanje duš koristno. Če niso ženske čiste, zveste, verne in ljubez-njive, tedaj je pravi vir življenja omadeževan.
V prejšnjih časih je bil žen-skin delokrog omejen samo na dom in vzgojo otrok, na skrb za sirote, bolnike in na druge podobne zavode. Dandanes so razmere drugačne. Katoliški delokrog rabi njenega sodelovanja
ne samo doma in v katoliških zavodih, ampak tudi zunaj v svetu in za to zadnje hočemo moliti ta mesec. Katoliški škofje so pripo-znali potrebo njihovega sodelovanja, ko so ustanovili narodni svet katoliških žen.
Četudi je ta Svet zelo mlad, ven dar si je pridobil že veliko vspe-hov. Pripravil in vzgojil je že veliko izvežbanih delavk na raznih družabnih poljih in pomagal rešiti razna socijalna vprašanja. Otvorili so že štiriintrideset škofijskih, pokrajinskih svetov in
vsak tak svet ali oddelek je ob-
ljubil, da bo deloval pod vodstvom svojega škofa ali nadškofa. Za njihov vspeh hočemo moliti. -o-
Molitev vsakdanjega jutranjega dobrega namena.
O presveto srce Jezusovo! Po rokah prečiste device Marije, ti darujem vse molitve, dela in trpljenja današnjega dne; prvič, v spravo za vsa razžaljenja, katera trpiš v zakramentu presveteg*1 Rešnjega Telesa; drugič, za žensko sodelovanje pri. katoliškem delu.

Rev. J. C. Smoley.
IVEL je na svetu izprijen sin, kateremu je neznan mož obljubil kopo denarja --za materino srce. "Prine-si mi materino srce, pa ti dam zlata Polne pesti," je rekel hudobni mož.
Izprijeni sin se ni dolgo obotavljal. V temni noči se je približal natihoma k materini postelji m jo z enim samim udarcem ubil. Izrezal in iztrgal je potem materino srce in hitel potem k hudobnemu kupcu. Srce materino je nesel v robcu zavito.
Pot ga je vedla skozi teman gozd, steza je bila slaba, korenine, odpadle veje, kamenje siroma •— prekoma. Strah, še bolj pa lakomnost, da bi čim preje dobil obljublj eno zlato, ga je gnala, da Je tekel skozi gozd. Bolj pa ko je tekel, bolj se je vpehal, da je že komaj dihal in se spodtikal nad koreninami in kamenjem in padel. Vstal je in tekel, in tekel . . . .
je kakor nor . . . Naenkrat Pa se je oglasilo iz robca, katerega je brezsrčni sin trdno stiskal
v svoji roki ,materino srce. Ta
glas je bil tako mil, tako ljubez-njiv.
"Sin moj dragi," se je oglasilo materino srce, "ne hiti tako, lahko se spodtakneš in padeš in se poškoduješ."
Nato je pa materino srce u-molknilo, sin je dospel kmalu d° svojega cilja in pograbil zlato za --materino srce.
Tako francoski pisatelj.
Kako velika je materina ljubezen ! In velikost materine ljubezni bomo še le razumeli, če stopimo pod križ. Solnce se je na Veliki Petek zatemnilo. Pod križem je utihnilo grozno vpitje in bogokletno preklinjanje. . . Bliža se smrt Božjega Sina. Še ne-liko besed izgovarjajo umirajoča usta. In ena teh besed velja nam nehvaležnežem, ki smo skupno z Judi križali Kristusa. Na nas ne-hvaležneže misli še na križu, predno umrje, vsakega izmed nas je izročil svoji Materi, ko je rekel: "Glej, tvoj sin!"
In molče nas je sprejela Ona za svoje otroke. Kar ji je bilo najljubše, najmilejše na svetu, njenega edinega Sina, smo ji z grehom ubili, v njeno srce smo zasadili najbridkejši meč, kri njene-
ga Sina teče raz križ na zemljo, a vendar nas ona sprejema za svoje otroke. Ljubezen vseh po-zemskih mater ne dosega ljubezni Božje Matere! Nam, slabim ljudem ostane nerazumljiva Gospodova beseda: "Oče, odpusti jim !" Nerazumljiva nam ostaja beseda, ki jo je Marija molče izgovorila pod križem: "Ti si moj sin, ti si moja hči!"
Zgoraj smo videli, kako je sin poplačal ljubezen svoje matere. Z nehvaležnostjo, z umorom! Kako pa mi poplačujemo ljubezen naši nebeški Materi?
Oče, mati, ni li to umor, če trgaš otroku iz srca ljubezen do Matere Božje, kadar po nemarnem, med kletvami izgovarjaš njeno ime? Ni li to udarec v Marijin obraz, ko se norčuješ iz njenega deviškega Materinstva? Mož, ki si odpadel od vere in zapeljal i ženo k odpadu, nisi li morilec? Ne prodajaš li materinega srca za pest zlata kakor ga je prodal brezsrčni sin? Tresel si se groze, ko si čul o brezsrčnem sinu, o njegovem zločinu nad lastno materjo, in glej, sam nisi nič boljši! Odpadel si od vere, povej mi, sj li sedaj bolj srečen? Mol-
V
Zen in Mater.
Žalostna Mati Božja.
čiš, žalostno me gleda tvoje o-ko . . . Sreče ni ... A ne čudi se! Vsak otrok, ki ni zvest svoji materi, je nesrečen . . . Brez matere ni mogoče mirno, zadovoljno živeti. Poglej okoli sebe po svetu. Zdi se, kakor da bi živeli v dobi polni radosti . . . Zabava na zabavo . . . Toda ravno te pretirane zabave nam pričajo, da človeštvo ne pozna prave radosti. Srce se krčevito krči, duša je ranjena, svet ne ve, kako prikriti notranjo bolest in omr-zelost. Ne goljufamo se, če trdimo, da živimo v dobi, kateri manjka resnično, pravo veselje . . . Poglejte blede obraze, poglejte žujave roke, gubaste čela .... Povsod si-ečavamo trpeče, nesrečne ljudi ... V palačah bogatašev, v revnih kočah delavcev, povsod bolest in hrepenenje po nečem, po sreči, ki je bila in ni več . . . Človeštvu nekaj manjka.
V spomin mi prihaja stara podoba, ki predstavlja Mater božjo, kako drži v eni roki božje De-
te, v drugi pa drugo dete, ki potrebuje materine pomoči in predstavlja človeštvo, slabo kreh-ko. In Jezus razprostira svoji ročici proti temu detetu "človeštvu," kakor bi hotel reči:
"Pridi, ubogo človeštvo, k srcu, na srce moje ljube Matere. S teboj hočem deliti materinsko ljubezen." Slabo, krehko, žalostno človeštvo potrebuje podpore, o-pore materine roke, potrebuje materinega srca.
Mnogo se stori na svetu, da se odpomore bedi, revščini potom zakonov. Toda vsem takim zakonom nekaj manjka; manjka jim srca, manjka jim ljubezni. Še le ko se jim pridruži ljubezen, potem še le pride prava pomoč. In kje bomo našli to pomoč? V materinskem srcu Device Marije. Koliko ljudi je našlo pomoč, tolažbo v njenem srcu ! Žalostne vdove, sirote otroci, trpini vseh vrst . . . Vsem, vsem je bila Marija Mati pomoči in tolažbe. Človeštvo jo potrebuje, zato pa po nji vzdihuje. Brez nje ni sreče,
brez nje je vsaka radost, vsako veselje samo navidezno.
Slišal si pod križem besede: "Glej, tvoj sin!" In ta, kateri so veljale te besede, te je vzela za svojega sina, za svojo hčer. Sliš' še drugo besedo: "Glej, tvoja mati !", in vzemi Marijo za svojo mater, pa ti bo pomagano. Na križu nam jo je dal Kristus za mater, in od te dobe zavzema ona v nas materino mesto, od te dobe smo s krvavimi črkami zapisani v njenem srcu. Kam pa hiti otrok, kadar kaj tišči in tlači njegovo srce : K materi! Storimo tudi mi tako! Potožimo ji svoje boli! Od-primo ji svoje srce! Vse, celo človeštvo, kliče in vabi Kristus k srcu svoje Matere. Če smo nesrečni, pomoč je pri materi, in Mati je blizo. Pozdravi jo pobožno: "Če-ščena si Marija !", pa bo takoj slišala tvoje prošnje. O ko bi vse človeštvo zahrepenelo po Materinem srcu, pa bi spoznalo, kako prazno je življenje brez matere, bi spoznalo, kako krasno se počiva na sladkem Materinem srcu
Po resnični dogodbi napisal K.
te zagate ? si je mislila, kajti čim bolj je premišljevala vso stvar, tem bolj se ji je Mr. Steward dO' padel.
Proti jutru je že bilo, ko je zaspala.
Lep šopek "ameriških krasotic" je našla zjutraj na svoji pisalu' mizi, tako da so jo dekleta nevoščljivo pogledovale po banki-Mr. Steward je bil še veliko boli prijazen do nje od tega večera-Videlo se mu je, da zna dobro i" grati svojo vlogo v ljubavni igri-kjer pošteno dekle le prevečkrat
izgublja in — izgubi.
* * *
Trije meseci so pretekli po nem razburljivem večeru. Mr-Steward si je celi čas pripravlja' pot do Mary-nega srca, oziroma do Mary-ne roke, ker v srcu je že bil. Šlo je samo za roko. Težko
Na poti v življenje.
(Dalje.)
"Nič hudega. Le toliko mislim, da bi si ti raje poiskala kako drugo službo, kjer te ne bodo tako preobkladali z delom. Saj nam sedaj že boljše gre."
"Toda, mama, ne pozabite, da moramo to hišico izplačati. Mr. Steward nam je res posodil potrebni denar, vendar je še precej dolga. Sama še zaslužim."
"Če ne bo drugače, bom šla pa še jaz nazaj delat. Kaj pomaga, če dobro služiš, ko boš pa zbolela," je govorila dalje mati, katero je 'Mary-na razburjenost sicer malo osupnila, vendar pa je kot vsaka mati takoj obžalovala, da jo je sumničila. Ljubezen pač vse verjame.
"Bomo videli, mama," je rekla in odšla se pripravljat spat.
Zelo pomirjena in potolažena je šla spat tudi mama.
Mary ni zatisnila skoraj celo noč očesa. Prizori in besede iz hiše poslovodje so ji plesali pred očmi. Kaj naj naredi? Omahovala je. Na eni strani je videla, kako lepo prihodnjost se ji obeta, na drugi so jo pa motili zadržki. Ko bi sama ne ljubila poslovodje, ne bila bi težka odločitev. Toda tako pa . . .? Prvič v življenju se ji je zbudila miselj proti naukom katoliške cerkve. Ali ni katoliška cerkev prestroga? "Katoliški duhovniki lahko tako uče, ko sami niso oženjeni" te besede Mr. Stewarda so ji šle po glavi. Če bi se poročila s Stewar-dom, saj ni treba da bi zatajila vero? In vendar na drugi strani se je prav dobro še spominjala, kaj se je učila v šoli v katekizmu o zakramentu sv. zakona. Morda bi se pa dal najti kak izhod iz
/
delo je bilo, vendar zaklel se je, da ga mora izpeljati, naj ga stane kolikor hoče. In Mary . . .? Da, Mary je pa izgubljala bitko za bitko. Govorjenje Mr. Stewar-dovo proti katoliški cerkvi, njegovi premeteni govori proti njenim naukom, proti duhovnikom, knjige, katere je dajal čitati Maty, so precej omajali prejšnjo trdno vero v Mary-nem srcu. K shodom Marijine družbe ni več šla. Po mali sestrici je poslala svoj mesečni prispevek, to je bilo vse. Mr. Steward se je že veselil svoje zmage, če tudi še ni dobil odločilnega odgovora. Vendar tudi ni Preveč pritiskal zanj, ker se mu ie to zdelo tolikanj bolj romantično in zanimivo.
"Saj bo gotovo moja!" si je rekel. "malo romantičnega boja za nevesto tudi ne bo škodilo." In res Mary je bila skoraj že popolnoma odločena, da bo rekla "da."
In zakaj bi ne? Od cerkve ne misli odpasti.Če se bosta pa šla Poročit v episkopalno cerkev, ji Pa Bog tudi ne bo tako zameril, kakor ji bo katol. duhovnik, je lahkomiseljno sklepala. Tu gre za ljubezen in — za prihodnjost.
Mami pa o vsem tem ni še nič Povedala. Mama je slutila vedno bolj, da se nekaj plete, vendar pa ni vedela prav,ali je res ali ne. Vedela je že, da hodi poslovodja za njo, toda ni pa vedela, da ni katoličan, da je celo razporočen. Večkrat je Mary izpraševala, pa ni mogla ničesar iz nje spraviti, ^ato je pa marsikako uro prejokala. Posebno jo je bolelo, ko je opažala, kako postaja Mary mrzla do cerkve in službe božje. K sv. zakramentom je ni mogla več spraviti. To so bile grenke ure Za njo. Vendar pomagati si ni mogla. Mary Je sama zaslužila, družina je bila velika, sedaj tre-še hišo izplačevati. Zato je Molčala, zato pa toliko več moli-in toliko več šla k sv. zakramentom.
. "Mary, kaj misliš?" vprašal nekoč poslovodja Mary, ko je
bila zopet pri njem. "Sedaj pa hočem odgovor."
"Saj se še ne mudi," mu je odgovorila.
"Za me se mudi," je rekel odločno. Bil si je že tako svest svoje zmage, da je nastopil odločneje kakor prvič.
"Daj mi še tri dni odloga. Govoriti moram še z mamo. Mama pa vem, da ne bo dovolila!"
"Saj si že 18 let stara. Če bi ti ne dovolili, se bova poročila pa brez matere."
"O, to pa ne gre!" je ugovarjala.
"Zakaj ne? Stariši nimajo pri zakonski zvezi odločevati."
"Pa vendar nočem ničesar storiti ne da bi vprašala mamo!" je rekla.
"Dobro, v treh dneh hočem odgovor!" je rekel odločno.
Mary se je teh besed ustrašila.-Bala se je tudi matere in vedela je že naprej, da ji ne bo dovolila.
Toda vpljiv poslovodje je že tako daleč razjedel njeno srce, da bi se Mary prav nič ne obotavljala, storiti ta korak celo proti mamini volji. Vedela je, da bo mama strašno žalostna. Vendar v svoji mladi lahkomišljenosti je bila prepričana, da se bo slednjič tudi ona potolažila in se udala, posebno, ko bo videla, kako je Mary srečna, kajti bila je že skoraj prepričana, da bo srečna z Stewardom. Brala je že v tolikih romanih o popolnoma enakih slučajih, ki so se srečno izšli.
"Mary moli!" ji je govoril an-geljček varih. Pa Mary ni molila. Pozabila je na to. "Saj molitev nič ne pomaga! Človeku se tako godi, kakor si sam uredi," si je govorila.
Mr. Steward je bil z njo še bolj prijazen. Drugi dan ji je poslal po pošti krasno, dragoceno zlato verižico s križcem za na vrat. Ta dragoceni dar je pa Mary tako preslepil, da se je že skoraj popolnoma odločila: "Vzela ga bom! Sama moram poskrbeti za se. Taka prilika se ne ponuja vsaki dan!"
Tako je prišel prvi in drugi dan.
Tretji dan je bila pa izvanred-no razburljiva. Danes se mora odločiti za gotovo. Poslovodja jo je povabil zopet na večerjo in na konečni razgovor. Dasi je bila že odločena, da bo sprejela ponujeno srečo, če tudi z mamo še ni govorila, ni si upala, vendar je bila pa vedno bolj razburjena, kolikor bolj se je dan pomikal proti koncu. Popoldne je bila že tako razburjena, da ni mogla več zbrano misliti, zato tudi ne vršiti svojega dela. Ob treh že se je opravičila, da mora iti malo ven.
"Dragica, le pojdi!" ji je rekel poslovodja. "Ob sedmih pridem pa po te!"
Odšla je iz banke. Toda kam? Domov? Kaj bo povedala materi, zakaj je prišla tako zgodaj ? Povedati ji resnico? "Da, Mary, povej dobri mami za kaj gre danes!" ji je govoril svarilni glas vesti.
Pa če bo rekla ne ? In to bo gotovo, kaj potem ? Ona sama se je že odločila, da bo sprejela ponujeno "srečo."
Šla je na poulično karo in se odpeljala proti domu. Kolikor bližje je bila doma, toliko težje je bilo srce.
"Ne, v park grem malo na iz-prehod. Zbrati moram misli, kako bom povedala mami in jo pridobila, da morda vendar dovoli." Odšla je res v park. Toda misli so ji šle po glavi kakor mravlje na mravljišču v spomladnem jutru.
Tudi vest se ji je začela oglašati vedno glasneje .
"Mary, pomisli, da to pomenja za te pustiti svojo cerkev. Ti Marijina hči pa odpasti od vere." Govorila ji je vest. "Pomisli, da je ta človek razporočen, da se katoliško sploh ne moreš poročiti! Naj za denar prodaš svojo vero? Kaj če s teboj ne bo naredil, kakor je s prvo ženo? Kaj potem?"
Toda na vse te ugovore je imela opravičila, katera ji je šepetal zapeljivec Posebno jo je streslo,
ko se je spomnila mame! Kako bo žalostna! Pa tudi proti temu ugovoru je zapeljivec našel pro-ti-ugovor. "Ti si stara dovolj, skrbeti moraš za se. Ali nisi dosti pomagala materi? Sedaj boš lahko še več!"
"Mary, ne!" je pa stanovitno klical drugi, boljši klic.
O, ko bi se Mary spomnila v tem boju samo na molitev, na svojo nebeško Mater, kako lahka bi bila zmaga.
Pa, Mary je pozabila na molitev. Pa saj tudi ni hotela zmage. Ljubezen do lepega in bogatega poslovodje jo je že zdavno premagala.
Več ur je blodila po parku. Večkrat je sedla na kako klopi-co, pa zopet šla dalje in kmalu sedla na drugo. V njeni duši je pa divjal boj . . . vihar . . . U-boga Mary!
"Nič ne bom mami povedala! Poročila se bom tajno, da mama še vedela ne bo kedaj. Odšla bom z njim za nekaj dni na potovanje, pisala bom pismo mami in ji pismeno povedala in jo prosila za odpuščanje. Stewarda ljubim in Bog mi bo odpustil," je bil končni sklep. Poiskala je zopet "karo" in se odpelala domov, veliko mirnejša vendar odločena za "da."
Toda materina goreča molitev za Mery pa tudi ni bila zastonj. Marija je uslišala solze in te goreče klice matere in posegla vmes s svojo pomočjo. Saj je bila Mary njen otrok, njen po družbi, njen po materini molitvi.
V veži hiše, ko je prišla domov je srečala zdravnika.
"Mary, mama je zelo bolna. Ni še smrtne nevarnosti, vendar bolezen je nevarna," rekel je resno. "Dal sem navodila, kako ravnajte ž njo. Ako bo slabje, me gotovo pokličite takoj!"
Kakor strela iz jasnega neba je zadela ta novica nesrečno Mary. Prebledela je ko zid. Ni čakala, da je zdravnik končal, stekla je po stopnicah k materi.
In res huda vročina je tresla mamo. Da, bila je smrtno nevarno bolna. Ko je Mary videla svojo mamo v hudih bolečinah, je pa pozabila takoj na vse, kar se je vršilo v njenem srcu celo popoldne. Ljubezen do matere je prišla zopet do popolne oblasti nad njo. Zajokala je, ko je stopila v spalnico in objela mamo.
"Kaj pa je, mama? Kaj se je pa zgodilo?" je prestrašena vpraševala. Drugi bratci in sestrice so jokali ob postelji.
"Ne vem, kaj mi je prišlo tako hitro!" je govorila s pojemajočim glasom. "Mislim, da ne bo hudo. Pokličite Fathra Cirila, naj pridejo hitro. Ne vemo, kaj se zgodi," je prosila.
Ravno je delil Father Ciril materi sveto poslednje olje, ko je prišel Mr. Steward po Mary.
"Ne morem iti," mu je odgovorila objokana. "Mama so nevarno bolni. Ako ne bodo boljši, me tudi jutri na delo ne bo."
Razočaran in jezen je odšel u-siljivi človek. Jezilo ga je, da se je moralo to zgoditi ravno danes, ko je mislil, da bo slavil svoje zmagoslavje.
In res, bolezen je mater privedla na rob groba. Več dni je visela med življenjem in smrtjo. Več kot teden dni Mary ni mogla in ni hotela pustiti mame in ostala je doma. Vsaki dan je pa dobivala na dom šopke cvetlic "s poklonom od Mr. Stewarda."
Toda mamina bolezen je spremenila Maryno mišljenje. Stara ljubezen do nje se je zbudila in potisnila ljubezen do poslovodje v ozadje, ki itak ni bila prava ljubezen, temveč samo čutno nag-nenje. Velik greh je itak tako "čutnost" imenovati z vzvišenim imenom ljubezen. Ko bi se bila Mary prav trezno in resno samo sebe vprašala, če je res to, kar čuti do Mr. Stewarda, ljubezen, posebno če bi bila primerjala to z ljubeznijo do mamice, bi gotovo sama spoznala, da to ni bila ljubezen, temveč samo "čutnost," ki
izhaja deloma iz sebičnih namenov .deloma iz prikupljivosti osebe.
Zato se ni nič kaj veselila teh šopkov. Poleg tega se jih ni upala vseh mami pokazati. Mama bi se gotovo razburila.
Tudi so jo spominjali na težke boje, v katerih je že omahovala, da, dala se premagati, da bi bila nekaj storila, s čimur bi bila gotovo smrtno užalila svojo dobro mamo. Zato se ji je še neka mržnja začela vzbujati do njega v njenem srcu.
Zato je bila precej hladneje do njega, ko se je črez več dni vrnila v banko na delo za svojo pisalno mizo.
(Dalje.)
:• <♦> <♦> •:♦> <♦> <♦> •:♦> •:♦> •:♦>
List Ave Maria je trpel in prinašal dolga leta velike žrtve za sedanji katoliški naš preporod. Ameriški Slovenci, ali ne boste pokazali listu sedaj svojo hvaležnost s tem, da ga boste sprejeli v svoje družine ?
Ako danes katoliška Jednota tako napreduje, ali ni veliko zasluga našega lista, ki se je izpostavil dolga leta ne j sramotne jšir« napadom v obrambo mož, ki so njeno zastavo sedaj tako krepko dvignili med nami?
Članstvo in uradniki K. S. K. J-ne pozabite kaj je list Ave Ma* ria storil za napredek vaše organizacije. V mesecu maju letos boste imeli priliko, pokazati svojo hvaležnost in priznanje listu za veliko delo.
Majeva številka bo izšla v p0' večani in polepšani obliki. Naročite si takoj več številk, da boste lahko poslali tudi svojih prijateljem in v domovino. Sta«e po 15c iztis ali deset iztisov $1,00,
Zapel je zvon. Bandero pod nebo in baldahin — vetrovi spev neso v poljano.
Velika noč.
Velika noč duše svet spomin, kot letos bel lz jezerskih globin prihaja.
Nad božji grob prisije jasen svit:
Velika noč! Iz groba Bog častiti nam vstaja.
Silvin Sardenko.
Naš pot po njej: skoz rajski vrt sprehod
in blaženstvo rosi na ves sprevod svečano.
V boju za resnico in pravico.
(Dalje.)
Piše Prof. Rev. F. Pengov.

PROGNANEC V PARIZU.
MORENO je prišel 1 1852. v Limo, kjer mu je prijateljska družina posodila svoto denarja. Skromno preskrbljen odpotuje v Evropo in se naseli v Parizu. To mesto je imelo zanj posebno privlačno silo; ne sicer kot središče gledališč; saj gledališča ves čas tamošnjega bivanja ni videl od znotraj! — ampak Pariz znanosti in molitve. Star 32 let je jel znova študirati, dobro vedoč, da mora biti človek, ki hoče vladati, vladati zlasti kršč. državo, učen, na vso moč izobražen. Zato se je še v teh poznih letih vrnil v šolske klopi in se učil.
Najbolj je cenil med znanostmi cerkveno zgodovino; trikrat za povrstjo je prečital Rohrbacherje-vo Cerkveno zgodovino, ki je bila ravno tedaj izšla v 29. zvezkih v folio obliki in si narejal izpiske iz nje. Z gorečnostjo je študiral tudi naravoslovje in zlasti kemijo, ki mu je bila najljubša stroka. Obenem se je skušal orientirati o vsem napredku v znanosti in tehniki in se je seznanil z najrazličnejšimi učnimi zavodi v Parizu. Pozorno je zasledoval politično gibanje v Evropi in ni zamudil nobene prilike, da se izobrazi kolikor mogoče univerzalno, vsestransko. Z največjim zanimanjem je proučeval tudi francosko vojaštvo.
"Po 16 ur na dan študiram," je pisal prijatelju, "ako bi imel dan 48 ur bi študiral po 40 ur.
A še nekaj lepšega nego praktične kemije se je priučil Moreno v tem času; da je namreč jel iskati moči in blagoslova in vspe-ha za svoje velike načrte ne v sebi samem, ampak v Bogu. V "modernem Babilonu" je postal Don Gabrijel tudi praktičen in vnet katoličan. Sicer je tudi dotlej vedno izpolnjeval svoje verske dolžnosti in nastopal v vseh politič-
nih bojih za religijo in njene pravice. Vendar, pa verska mlačnost njegovega okoliša, zlasti v poslednjem času, ni šla mimo njega brez učinka. Svoj duševni preobrat opisuje sam tako-le:
Nekega dne je bil v družbi znancev in prijateljev iz Ekvado-ra, ki so bili tudi v Parizu. Govorili so o nekem rojaku, ki je bil pred kratkim umrl, a odklonil celo na smrtni postelji pomoč duhovnika in prejem sv. zakramentov. Dočim so bili ostali mnenja, da lahko počne vsakdo, kakor hoče, je Moreno edini temu ugovarjal in rekel:
"Ne, to ni prav. Dokler je živ in zdrav, se pač vtegne marsikdo izgovarjati, da je bil lahkomišljen in da je imel preveč drugih opravkov; toda če kdo vpričo gotove smrti odklanja duhovnika in sve-totajstva, dela veliko krivico." Tedaj pa se obrne eden izmed navzočih k Morenu in ga vpraša zasmehljivo: "Tako! Ti, ki znaš tako lepo braniti katoliške nauke, povej nam vendar, kdaj si bil zadnjikrat pri spovedi?" Kot kol je zadela ta beseda Morenovo srce, kot blisk jasno mu je stopila pred oči njegova nedoslednost. Res že precej dolgo ni bil pri spovedi. Molče je odšel domov, z velikim samo-premagovanjem je začel moliti, s še večjim izpraševati vest o celem življenju in je opravil še isti večer dolgo spoved, drugo jutro pa prejel sv. obhajilo. Zopet se je vselil v njegovo dušo popolen mir. Sv. Sulpicij in Zavod za vnanje misijone sta bili odslej priči Morenove vztrajne in globoke pobožnosti. Sv. rožni venec je bil njegov vsakdanji oddih in krepčilo, po možnosti je šel vsak dan k sv. maši. Tudi je daroval odslej vse svoje študije, napore, želje in načrte v čast božjo in v blagor svojih sodržavljanov in to je bil čarovni ključ, s katerim je odprl tako neveroje-
ten zaklad blagoslova in vspeha za vsa svoja poznejša podjetja.
V Parizu je ostal G. Moreno 3 leta. Bil je zrel mož, na vse strani izvrstno opremljen, da se loti titanskega boja, kojega podrobni načrt mu je že davno bdel jasno pred očmi in kojemu so bile služile vse dosedanje politične praske le kot nekak uvod. Vse dosedanje življenje Morenovo je samo dobro preračunjena priprava na ta gigantski boj.
Ce že o prvem delu Morenove-ga življenja nismo mogli poročati natančneje, bomo zamogli 0 drugem delu še mnogo manj obširno, zakaj to življenje je ena sama dolga veriga slavnih junaštev, silno mnogovrstnih in neznansko pomembnih v svojih posledicah-Težišče osebne veličine Morenove pa leži vendarle v dosedaj opisanem življenju. Kajti Garcia G-Moreno je mogel v drugi polovici svojega življenja pokazati vso veličino svojega duha samo zato, ker si jo je znal pridobiti v prvi polovici življenja pod vidnim božjim varstvom in vedno popolnoma udan božji Previdnosti in samega sebe s svojim junaški^1 stremljenjem in nevtrudnim delom.
Dočim je koval Bog v daljn1 tujini kladivo, s katerim je hotel nekoč zdrobiti strupeni plevel-ki je bohotno preraščal in duši! prelepi Ekvador, je ugajal radikalni uzurpator Urbina, brez zapreke svoja zlodejstva. Po poročilih iz 1. 1851.—1855. ni besnel diktator samo proti sovražni mU konservativni stranki, ampak tudi v lastnem taboru proti vsefl1 tistim, ki niso brezpogojno odobravali vseh njegovih nasilsteV-Bil je vreden predhodnik razni'1 Pašičev, Pribičevičev in Žerjavov. Konfiskacije premoženja« pregnanstva in smrtne obsodbe so bile na dnevnem redu, vlada J® zistematično razširjala družbe, W
t
•"h je Cerkev prepovedala in pod-P^ala uvoz najbolj umazanih romanov iz Francije. Proti opravilni nevolji oskrunjene dežele ga morala varovati druhal solda-teske, kateri je pa zato dovolil vsako tolovajstvo. Državne dohodke je nesramno razmetaval, 2a občni blagor nesrečne države
Največji zaklad.
V	prvih časih krščanstva, ko Je bilo preganjanje pogosto in ^udo, so verniki smeli imeti do-•^a presveto Rešnje Telo, da so
lahko prejeli, .kadar je bilo Njihovo življenje v nevarnosti, kadar so bili poklicani pred sodišče ali kadar so jih peljali v Srnrt. Sveti zaklad so imeli spravljen v posodi, katero so imenovali piks, kakor še sedaj imenujejo malo posodico, v kateri maš-^ik prinese sveto obhajilo bolniku.
V	taki zlati posodi je hranila §voj zaklad Mirjam, plemenita ar>tijohijska deklica. Vsak dan je klečala pred njim in opravljala svojo pobožnost; zaradi velike daljave je mogla le redko kedaj iti v cerkev.
Ko je prišla Mirjam nekega •Jutra, da opravi svojo pobožnost, •1e našla piks odprt in prazen. Vs-'ed velike žalosti se je vrgla na
pa ni storil ničesar, prav ničesar.
Z grenko bolečino in žarečo nejevoljo je moral poslušati Moreno poročila o vseh teh dogodkih. Pa poročila so razjedala njegovo domoljubno srce. Kako rad bi bil poletel preko morja, da reši, kar se je še dalo rešiti. A ni še smel. Upal je, da pride čas, ko
kolena in prosila Boga pomoči. Še ni skončala svoje molitve, ko je stal pred njo poslanec s sledečo notico: "Sestra, s tem ti dajem na znanje, da imam jaz, česar pogrešaš in lahko je odkupiš. Tvoj brat Oracij."
Ta njen brat je bil še pogan. Zapravil je očetovo dedščino in je živel le ob tem, kar mu je sestra dala. Pobožna dekle se je brez obotavljanja podala k svojemu bratu. Našla ga je v družbi nekega hudobnega sorodnika, njegovega tovariša. Pripoznal je, da je zvršil tatvino, ko se je odstranila za nekaj časa in lahko zopet vrne zaklad, če ga sestra dobro plača.
"Vrni mi moj predragoceni zaklad in zahtevaj, kolikor hočeš," mu je velela.
"2e dobro," je rekel zgubljeni brat; "glej, da držiš besedo."
Napisal je nekaj vrst in ponu-

Sursum Corda!
prime nov predsednik za krmilo, in ni upal zastonj.
L. 1.856. je stopil na mesto zločinskega Urbina zmernejši Frančišek Robles. Prvo njegovo delo je bilo, da je podpisal odlok o splošni amnestiji političnih pregnancev. G. Moreno se je smel vrniti v domovino.
dil sestri, da podpiše. Sestra je prebrala in podpisala brez vsake opazke .Zaklad je dobila nazaj, pa za kako ceno? S tem, da je podpisala dotične vrstice, je podpisala, da hoče izročiti svojemu nehvaležnemu bratu, vse svoje i-metje; še več, podpisala je, da jo sme takoj prodati kot sužnjo.
Deklici se je zdelo, da to ni ni-kaka cena za zaklad, katerega je odkupila. V brezmejnem veselju je poljubila neprecenljiv zaklad in zaklicala: "Našla sem njega, katerega ljubi moja duša." Ko je bila na ladji na potu v Rim na trg za sužnje, je bila vesela in pritiskala zaklad na svoje srce.
Kako mora ta zgled osramotiti take, katerim je denar, premoženje, zabava in razveseljevanje več, kakor Jezus Kristus v najsvetejšem zakramentu, največja dobrota !
Rev. P. Evstahij, O. F. M.
"Kvišku srca!" — Cerkev nam kliče. — "Kvišku srca: k Bogu navzgor!" — vabijo k sebi vere nas priče, kliče v nebesa blaženi zbor.
Vekomaj v raju praznik obhaja, družba izvoljena gleda Boga: vedno se blagor na novo poraja, zmiraj cvetoča je slava neba! —
Čednost prejema ondi plačilo, konec je bojev, truda, težav: vse se je v sladko radost prelilo tistih, ki vredni so večnih višav .
Vdano oklepaj, duša, se križa! Kakor veleva Kristus Gospod — Vrata nekoč se odpro paradiža, trda končana bo romarska pot!
120__"AVE M A R I A"
Bog ne plačuje vsako soboto.
Bela Ljubljana črn je Kranj, pisana Loka, Kamnik krasan.
Narodna.
1SANA Loka, starodavna, imenitna. Okolica je še lepša in na obzorju na vse strani slikovite gore. Grad, ki stoluje nad mestom, nudi na vse strani prekrasen razgled, katerega se nikoli ne nagledaš, če si ga že tisočkrat videl. Proti jugovzhodu zapira pogled Osovnik, najvišji hrib, katerega prijazna cerkvica se ti smehlja, ako se voziš z vlakom, notri do Medvod. Vse druge griče nadvlada ne samo po svoji višini, temveč tudi po svoji imenitnosti. Legenda pripoveduje, da je tam pridigoval sam sv. Fortunat, ko je spremljal svojega škofa Mohorja v te kraje — in ljudje trdijo, da se njegove stopinje po pobočju še sedaj poznajo. Nikoli jih ne zaraste trava.
1.
Pred nekako štirimi leti je bilo, Na našem gričku Osovniku, pri sv. Mohorju in Fortunatu je od-zvonilo poldne. Na to pa se oglasi navček, mrtvaški zvonček ter naznanja, da imajo v bližini mrliča. Pri Lužarju, pol ure pod Osovnikom so ravno južinali. Ko se začuje zvonček, naglas zajokata dekleti, fantje povesijo glave in oče Lužar, krepak mož — si otrne solza. Vsi odlože žlice. Kaj bi ne! V hiši leže mati na mrtvaškem odru, kako bi jim teknilo? Katra pobere in pospravi po mizi ter gre v. kuhinjo pomivat, starejša dva odideta na dvorišče, Metka in Lovrenc pa se stisneta k očetu, ki je stopil iz "kamre" v hišo, in žalostno gledal pokojno ženo. Tolažil je otroke, a ni šlo lahko. Cel dan so se potikali o-
koli, niso imeli obstanka v hiši. Bali so se trenutka, ko jim odne-so mater.
Milo so doneli zvonovi drugi dan, ko so pokopavali bogato gospodinjo. Še bolj žalostno je bilo doma — vse prazno — nikjer prijaznega materinega obraza.
2.
"Kam pa se tako mudi? Ali boš kar mimo vozil ? Menda boš dal za en liter!" Tako je hitela krč-marica pri Sv. Katarini ob Ločnici nagovarjati našega gospodarja, ko se je peljal iz doline po klancu domov.
"Niso časi, da bi litre praznili," se navidezno brani Lužar, ko pa pristopi še dekla Marijanca in se mu prijazno nasmeje, ni bilo treba dvakrat reči. Nategne vajeti in konjič jo zavije k gostilni.
Precej dolgo se je zamudil. Za prvim pollitrom je prišel drugi, konjič pa je zadovoljno zobal o-ves pred hišo in čakal svojega gospodarja, ki je bil bolj željan družbe, kot kislega vina.
Beseda da besedo. "Kaj se ne boste nič ženili pri Vas?" vpraša krčmarica gosta.
"Saj še ni dolgo, kar smo pokopali ranjco Miciko," odvrne Lužar. "Pa tudi ni sile, saj imam dekleta do vrha."
"Tisto že. A ti, Lužar, si še trden in brhek; lahko se še postaviš !"
"O, kaj to! Imam preveč družine. Ni da bi mislil na kaj' takega. Katera bi pa vzela vdovca pri petdesetih s sedmimi otroci?"
"Pa ti vendar manjka gospodinje. Micika je že omožena. Katra ne zna kuhati, Milka je pa še premlada."
"To je res, dekleta kuhajo in delajo vse vprek. Sedaj je prismojena kaša, — skipi to in ono — pa kaj se hoče? Z otroci je treba potrpeti."
"Vidiš, kako je potrebno, da
dobiš gospodinjo, ki bi ti znala postreči in bi skrbela za tvoje zdravje. Glej, tale naša Marijana bi bila kot nalašč zate. Zna dobro kuhati."
"Kaj pa bi ljudje rekli?"
"Da si pameten in si znaš pomagati. Po ranjci ženi žalovati, ne 'pomaga nič. Pomisli, dva gruta imaš, vse brez dolga in tako zalo ženo. Kot klavec zaslužiš toliko, da skoro živiš od tega. Ti se pa tako nepotrebno staraš na Lužci."
"Ni samotno! Otroci mi delaj" prijetno družbo, pridni so. Vse opravimo."
"Tisto že! Ali Tebi bodo šli zaporedoma od hiše in Ti ostaneš sam, Kdo ti bo stregel na stara leta? Zdaj si pomagaj in se oglej« ko si še krepak !"
Tako je šlo dalje. Lužar se je vedno težje branil, posebno, ker mu je krčmarica tako spretno hvalila svojo Marjanco, 20-letno, čedno dekle. Skušnjava se je ponavljala, kadar je vozil mimo, tako, da je že govorica pričela med ljudmi. Dekle ga sicer ni maralo — njen oče ji je prigovarjal, čeŠ: dveh gruntov ne boš nikoli več primožila. Lužar pa ne bo vedno živel, potem se pa lahko možiš po svoji volji. Tako so se pregovarjali celo poletje.
3.
"Katra opremi mi nahrbtnik z3 cel dan, dva. Šel bom v gore." (
"Kaj neki lazite po skalah,' pravi Katra, "ko je toliko dela doma. Saj vendar ne prinesete drugega kot malo rož in kamenja. To vse dobite za našo hišo. Škoda dneva!"
"Ali ne veš, kako dobro mi pl3' ča profesor te rude, ali kamenje> kakor ti praviš?"
"Kako je neumen!"
"In lekarnar v Ljubljani mi vselej naroča za šentjanževe in taV' žent rože in druge rastline, ki r3'

P

stejo po naših vrhovih. Vrhutega mi naroča planinsko društvo, da Pazim na planinsko cvetje, da ga Preveč ne opustošijo. Od časa do časa moram vse pregledati. Milka ti greš z menoj !" Juhu, to bo prijetno! "Pripravi košek, saj veš, da ga vselej napolniva."
"Da, zadnjič je bil precej težak, ko sva se vračala z Otošca."
" "Jutri kreneva na Gromado. Nič ne maraj, če je strma pot, in košek proti večeru težak, ali veš, kako lepo "štruco" sem ti zadnjič Prinesel iz Ljubljane!"
"Vse kar hočete, atej," pravi Milka — "samo mačehe ne pripeljite k hiši."
"Kdo ti je to natvezil? Otroci tiho!"
"Ja, ja," pristavi Katra; Janez je tako hud, da preti, da pojde služit."
"Naj gre, saj je dosti star!" "Pa boste morali najeti hlapca."
"Ga lahko dobim." "In France bo šel spet k mizarju."
"Saj ga še domov ni bilo treba predno bi bil izučen."
"Ko so bili pa mama bolni in so ga želeli domov. Atej, atej — saj imajo vsi bratje čez glavo dela in kako dobro opravi Janez vse, kadar greste z doma. Kdo vas bo Potem nadomestoval?"
"Saj nobenega ne gonim, če pa sam hoče naj pa gre."
"Joj, samo mačehe ne k hiši," zajočeta obe deklici hkrati.
Lužar gre nevoljen iz hiše. Ni mu všeč, da otroci že vedo in predobro ve, da ima Katra prav. Lahko shaja z otroci. Dela in jela i-majo dovolj. Ko se je on priženil k hiši, ni bilo tako lepo; manjkalo je tega in onega. On je z varčnim in umnim gospodarstvom Povzdignil kmetijo in prikupil še eno na Gunteh. Obe posestvi zajemata ves hribec. Vozil je v mesto svoje pridelke, hodil klat Po hišah in gostilnah. Iz časopi-Sov» ki jih je pridno prebiral ob nedeljah se je naučil izrabiti in
v denar spraviti marsikaj, ko drugi nevedni in nerodni gredo mimo.
Na "Lužci" niso bili nikoli v zadregi za "fronke" in vedno je bilo kaj okroglega pri hiši. Otroci so dobri, kakor je bila ranjca žena, katero mu je Bog prezgodaj vzel. In sedaj mu hodi po glavi ono dekle, Marjana, ki služi na Trnovcu. —
Tako je šlo vse poletje. Marja-nico sta obdelovala krčmarica, pri kateri je služila in njen oče, ki jo je včasih obiskal. Ona se je privadila te misli, da ga vzame in če ne bo hotel kmalu umreti — mu malce pomaga. Lužar je bil vedno bolj gluh za svarjenje svojih otrok in na jesen so imel ina Luž-cah novo gospodinjo. , Janez in France sta res šla od hiše, Katro je pridobila nevesta zvijačno na svojo stran, enajstletna Milka se je pa še dala ugnati z grožnjami.
Deklica še brati in pisati ni znala, niti pri sv. izpovedi ni bila, ker je bilo tako daleč v Soro v šolo in k sv. maši.
4.
Mlada Lužarica ni nič kaj skrivala, da ne mara moža. Že na "ohceti" je mnogo plesala z drugimi in se ni brigala za to, da se je ženin čemerno držal. Na Trnovcu je imela zadnji dve leti prijateljico Katrico. Tej je vse zaupala in si zagotovila njeno pomoč. Katrica je bila omožena z ruskim ujetnikom Aleksijevičem, ki je res po nesreči zašel v to rodbino. Kadar je šla Lužarica k sv. Katarini k maši, sta se prijateljici sešli.
"No kako je kaj na Lužcah," vpraša Katrica.
"Oh nič upanja ni. On je trden, dela za dva, sne lahko za tri — ne bo ga še kmalu-kaj."
"Ali ti ni še nič prišlo na misel — pa mu vmešaj —."
"Mišice misliš?" kje naj jo dobim?
"V lekarni."
"Sem jo že iskala, pa jo ne do-
bim. Hotel je vedeti, čemu mi bo. Ko sem rekla, da za podgane, je odvrnil, da je nevarno, da poginejo lahko druge živali, ali ponesreči celo človek. Nič ni. Kaj piše tvoj brat?"
"Dobro mu je na Dolenjskem. Precej zasluži, le po tebi mu je dolgčas. Veš kaj, njemu pišem. On lahko preskrbi, česar ti ne moreš dobiti. A stoj, — ali ga gotovo vzameš potem, ko se stvar posreči ?"
"Gotovo, a počakati bo moral malo, da ne bo sumničenja in da dobim svoj del. On mi je že zapisal, da sem glavna dedinja, a otroci se bodo gnali za svoj del, — pravica je na njih strani!"
"Če tudi izpravdajo Lužce, ostane tebi Guntah in te krasne njive, travniki in gozd za hišo! Oh lepo bo, lepo!"
"Pomagati mi moraš, Katrica!"
"Bom! Pišem bratu. Proti Veliki noči bo prišel domov."
5.
Pri Lužarju so se večkrat sprli. Mož je brž spoznal, da ona raje drugam gleda. Svaril jo je, a vendar se je trudil, da bi jo pridobil z lepa. Od koder je prišel, ji je kaj prinesel, in ko je godrnjala, da je grd, ki je tako poraščen — je žrtvoval še to — najtežje ; svojo lepo črno brado, ki je slovela po vsej sorški dolini. A še ji ni ustregel.
Nekoč pride od težkega dela lačen in truden domov. Ona mu prinese "dobro" juho in on se je loti z veliko slastjo. Kmalu ga začne peči, in ker je bil nekoliko tudi zdravilstva vešč — je precej slutil, kaj je. Prosil je vode — mleka, pa mu ga ni dala. — Še le čez dalj časa je dobil malo mleka in je z velikim trudom in bruhanjem spravil strup iz želodca.
"Odslej ne bom več jedel, kar boš ti skuhaja, razun, da boš Ti vpričo mene použila svoj del."
Pri tem je ostalo. Lužarjeva sta odslej vedno skupaj jedla.
(Pride še.)
Katolicizem v Jugoslaviji.	st. Fr.Mag.
KER hočemo obveščati svoje čitatelje od časa do časa o cerkvenih razmerah, v prvi vrsti o katoličanstvu v Jugoslaviji, se nam zdi umestno, ako podamo za uvod nekoliko splošnega pregleda o današnji organizaciji katoliške cerkve v tej državi.
Cerkev je urejena po škofijah. Po več škofij pa je združenih v cerkvene provincije, katerim na čelu so nadškofije. V pokrajinah, kjer cerkvene razmere vsled vojnega prevrata še niso urejene, so namestu škofov nastavljeni apostolski administratorji ali vikarji.
V Jugoslaviji je katoličanov 4 in pol milijone, pravoslavnih pa 5 in pol milijona, drugo so moha-medanci in nekaj malega protestantov. Katoličani so vsi Slovenci, izvzemši kakih 20.000 slovenskih protestantov v Prekmurju. Te sirote so bile kmalu po Lu-trovi smrti prisili njihovi gospo-dovalci, ogrski grofje, da so morali sprejeti njihovo krivovero. Ti prekmurski protestantje prebivajo pomešani med katoličane, s katerimi pa živijo v lepi slogi.
Katoličani so dalje vsi Hrvatje, drugi glavni narod kraljevine S. H. S.	- i
Tudi med Srbi, ki tvorijo tretji bistveni narod države je nekaj katolikov, po večini pa so pravoslavni. Tudi nekaj Mažarov in Nemcev, ki so prišli pod Jugoslavijo je katoličanov, drugi pa so luterani.
-o-
Slovenci so v Jugoslaviji razdeljeni na 2 škofiji:
1.)	ljubljanska, s sedežem v Ljubljani na Kranjskem,
2.)	lavantinska, s sedežem v Mariboru na Štajerskem.
Ljubljanska škofija ima zdaj 18 dekanij. Štiri dekanije: Idrija, slavna po svojem živem sreb-bru, Postojna, po vsem svetu znana radi svojih podzemeljskih votlin in čudovitih kapnikov, Trnovo in Vipava so prišle proti vsa-
kemu naravnemu pravu pod nasilje Italije. Vladika je vzorni škof dr. Anton Bonaventura Jeglič, ki je obhajal že sedemdesetletnico svojega rojstva, a še vedno nastopa kot čil mladenič za prospeh katoliške ideje. Pomaga mu Kakih 400 dušnih pastirjev, ki pasejo 456.000 duš; na vsakega duhovnika pride torej 1100 duš.
Lavantinska škofija s pastirjem dr. Andrejem Karlin-om na čelu (bivši škof v Trstu, odkoder je bil pregnan po italijanskem šovinizmu) je razdeljena na 24 dekanij. Pridruženo pa ji je Prek-murje z 12 dekanijami, ki štejejo 64.000 katoličanov, potem jugoslovanski del Koroške s 17.000 katoličani. Po svetovni vojski se je povečala ta škofija za 90.000 duš ter je precej večja od ljubljanske.
Razven v teh 2 škofijah Jugoslavije pa bivajo Slovenci še po raznih škofijah republike Avstrije, kraljevine Italije in republike Mažarske. Menda ga ni naroda, tako visoko kulturnega in versko zavednega, ki bi ga bile t. zv. "mirovne pogodbe" po svetovni vojni politično in cerkveno tako grdo razmrcvarile kot so ravno Slovence.
Slovenci namreč prebivajo še v krški škofiji, pod škofom dr. Adamom Hefter. ki ima rezidenco v Celovcu na Koroškem v avstrijski republiki. Razdeljeni so na 10 dekanij.
Dalie prebivajo pod italilanskim bičem v nadškofiji goriški. Nadškof dr. Frančišek Borgija Sedej ima svoj sedež v nrelepi Gorici pri Sv. Gori, ki ie Slovencem eden izmed najbolj priljubljenih božjih potov. V tej nadškofiji, kakor je obstajala do svetovne vojne so porazdeljeni Slovenci na 13 dekanatov, v ostalih dekanijah pa bivajo Furlani pomešani s Slovenci kot manjšino. Goriška nadškofija se je poveča-
la po vojni za štiri že gori imenovane dekanije ljubljanske škofije, dalje za dekanije Trbiž v Kanalski dolini, ki je spadala preje k celovški škofiji. V kanalski dolini je kakih 3000 v petih župnijah.
Pod Italijo je pripala tudi tržaška škofija, koje nadpastir dr. • Alojzij Fogar je bil posvečen 15. oktobra 1923. in stolu je v Trstu. Slovenci tvorijo jedro v sedmih dekanijah te škofije, v drugih pa prebivajo Hrvatje, torej Jugoslovani pomešani s priseljenimi Italijani.
Tudi v videmski nadškofiji na Laškem živi lepo število t. zv. beneških Slovencev, kakih 50.000 pod nadškofom Rossi-jem.
Kakih 7000 prekmurskih Slovencev pa je moralo vkljub toliko povdarjenem načelu "samoodločbe" pod somboteljsko škofijo na Mažarskem s škofom Janezom Mikes.
Drugi državnotvorni narod v Jugoslaviji so katoliški Hrvatje. K hrvatskemu ozemlju spadajo:
1.) Hrvatska in Slavonija (ne Slovenija), 2.) Dalmacija, 3.) Bosna, 4.) Vojvodina, t. j. južni del predvojne Mažarske.
V Hrvatski in Slavoniji je petero škofij in sicer:
1.)	Zagrebška s sedežem v Zagrebu. Nadškof dr. Anton Bauer ima pomožnega škofa dr. Dominika Premuša. Nadškofija ima 1 milijona katoličanov, duhovnikov pa samo 660; na vsakega duhovnika pride torej po 3600 duš. |	*
2.)	Senjska škofija, tako i-menovano hrvatsko Primorje, i-ma 323.000 duš in 147 duhovnikov; na vsakega pride torej po 2200 duš. Škof je dr. Josip Maru-šič v Senju. — Mesto Reka, ki je pred vojno spadalo tudi k senjski škofiji je danes samostojen t. zv. "Pufferstaat" med Italijo in Jugoslavijo in ima lastnega apostolskega administratorja.
3.)	Djakovska škofija v Slavoniji in Sremu ima 317.000 duš ln 174 duhovnikov; na enega duš-nega pastirja pride po 2800 duš.
tega je razvidno, da je na Hrvatskem silno pomanjkanje duhovnikov, iz česar izvira mnogo zla na versko-nravnem, pa tudi na gospodarsko-političnem polju. ^ Djakovem stoluje škof Anton Akšamovič.
4.)	Krška škofija na otoku Krku in sosednjih kvarnerskih o-tokih. Italijanski šakal je raztrgal škofijo na dvoje, ker je ugrabil otoke zapadnega dela te škofije zase. Preje je štela škofija |8.000 duš, zdaj samo 35.000. Skof dr. Josip Srebrnič je bil posvečen 8. decembra 1923. v Ljubljani.
5.)	Grško-katoliška križev-*ka škofija obsega unijate, t. j. s katoliško Cerkvijo združene pripadnike vzhodnega obreda. Jih je 40.000 in so raztreseni po raznih krajih Hrvatske in Vojvodine. Škof dr. Dionizij Njaradi sto-luje v Križevcih, mesto ob železnici med Zagrebom in Ogrsko.
Hrvatje prebivajo tudi v pore-škofiji v Istri, ki je prišla pod 'talijanski jarem; med njimi pomešani so zlasti po mestih tudi ^alijani. Škof dr. Trifon Peder-2°lli zna hrvatsko in slovensko.
Hrvatska Dalmacija ima 6 škofij, ki so večinoma bolj majhne za to, ker je občevanje v Dalma-Clji, ki je dolga ozka dežela ob ^dranskem morju, težavno. Te škofije so:
1.) Nadškofi ja Zader. Mesto samo je pripadlo Italiji, dejstvo, ki'je za kulturno Evropo gotovo stokrat večji monstrum kot nek-danj a nemška posest Kiančana za
Azijo. Ostali del škofije bodo najbrže razdelili tako, da pride severni del pod krško, južni pa pod šibeniško škofijo.
2.)	Škofija Šibenik šteje 99.-000 duš s škofom dr. Jeronimom Mileta.
3.)	Škofija Split, največja dalmatinska škofija, šteje 210.-000 duš, postane najbrž nadško-fija namesto Zadra. Škof dr. Kvi-rin Klemen Bonefačič je nastopil svojo nadpastirsko službo 30. septembra 1923.
4.)	Škofija Hvar na otokih Hvar, Brač, in Vis šteje 65.000 duš, ki jih pase škof Luka Pa fava.
5.)	Škofija Dubrovnik ima 70.000 katoličanov. Staroslavno to škofijo vlada škof dr. Josip Marcelič.
6.)	Škofija Kotor v boki Ka-torski šteje samo 16.500 duš s škofom Frančiškom Ucelini.
Bosna in Hercegovina imata tri katoliške škofije:
1.	Nadškofi ja Sarajevo z 200.-000 katoličani. Nadškof je dr. Ivan Sarič.
2.	Škofija Banjaluka. Škof je P. Josip Garič, Frančiškan.
3.	Škofija Mostar v Hercegovini ima 144.000 katoličanov s škofom P. Alojzijem Mišič iz reda sv. Frančiška na čelu.
4.	Grško-katoliški unijati v Bosni, ki jih je kakih 8000 imajo svojega apostolskega administratorja v osebi gospoda Aleksija Bazjuk, ki je obenem župnik v Banjaluki.
Pridemo do Vojvodine, nekdanje južne Ogrske.
Katoličani današnje jugoslovanske Vojvodine so spadali v nekdanji Avstro-Ogrski pod ogr-
ske škofije: Pečuh, Kaloča in Canad (Temešvar). Zdaj sta u-stanovljeni dve novi apostolski administraturi, ki postaneta škofiji. Prva je Subotica v Bački s 480.000 katoličani. Apostolski administrator je Ludovik Buda-novič.
Druga apost. administratura pa je Bečkerek v Banatu z 234.-000 katoličani.
Preostaja nam še besedica o katoličanstvu med Srbi, ki so tretji državotvorni narod Jugoslavije. Tu imamo:
1.)	najpreje častitljivo nad-škofijo Bar v Črni gori, ki obstoja že izza apostolskih časov. Šteje 30.000 katoličanov, večinoma Srbov,, nekaj pa je Albancev. Nadpastir je dr. Nikola Dobričič.
2.)	je nadškofija Skoplje s sedežem v Prizrenu, ki šteje 17.-000 katoličanov. Ti so večinoma Albanci nekaj pa je Srbov. Škofijska stolica ima škofa v osebi Slovenca dr. Gnidovca.
3.)	Apostolska administratura Niš obsega celo predvojno srbsko kraljevino razven Belgrada. Katoličani so raztreseni po raznih krajih; jih je kakih 20.000, in jih bo vedno več. Katoliška župnija je v Nišu in Kragujevcu, v kratkem pa se imajo ustanovit? Še 4 nove župnije. Apostolski administrator je Msgr. Ferdinand Harry, župnik v Nišu.
4.)	V Belgradu, glavnem mestu Jugoslavije je samostojna katoliška župnija, ki šteje kakih 10.000 duš. Duhovniki so trije, vsi Hrvatje.
V Belgradu biva tudi zastopnik sv. Očeta apostolski nuncij nadškof Hermenegild Pellegrinetti.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Za letošnjo majevo številko kosimo vse svoje prijatelje, da napišejo par vrstic o listu Ave Maria," kar mislijo, da bi ^animalo druge naročnike in čita-elje. Kateri so zmožni peresa, vz-asti čč. gg. duhovnike prosimo,
da bi nam napisali kaj o Mariji, kar mislijo, da bi bilo primerno za šmarniško čtivo amerikan-skim Slovencem.
Letošnjo majevo številko bi radi naredili kolikor mogoče ljudsko izdajo, da bi bila zanimiva.
Kdorkoli more, ga prosimo, naj nam pri tem pomaga s sodelovanjem, s peresom in svetom. Za vsako pomoč se že naprej lepo zahvaljujemo.
Urednik.
__ A vrt velikega asiškega fe-I^I ubožca sv. Frančiška I-L N jih poj demo gledat, žarne ki-esnice njegove serafske duše. Življenje današnjega človeštva po svetovni vojni je vse preje nego veselo; zato potrebuje tolažbe in razvedrila. In Frančiško-vo življenje je polno melodij, solnčna pesem zveni iz njega, to revno življenje svetnika je ena sama prelepa harmonija.
Pa ne mislite, da je bilo Fran-čiškovo življenje brez viharjev in nevarnosti, brez trpljenja in bojev ! Kaj še! Le orjak more biti kos orkanom, le premetenost krščanskega Odiseja je vstanu ob-jadrati čeri, kakršne so ogrožale življenje sv. Frančiška. A preprostost svetnikova, ki ni videla nobene stvari manjše kot je v resnici, kateri se je zdelo v luči božje ljubezni vse zemeljsko le kot nekaj slučajnega in malenkostnega, tako da je zamogel vspri-čo reči, ki delajo nam cele mesece težko srce, veselo prepevati in se nad njimi prisrčno smejati. Ta sveta preprostost Frančiškova se ni dala motiti.
Pesem je življenje sv. Frančiška in tudi v nemuzikalični vrišč današnjega sveta prodirajo neumrljivi glasovi te čudovite pesmi. Domotožje se ti vzbuja, ko jih slišiš. Nehote se ti stega roka po nečem izgubljenem. Pogled se ti obrne navznoter, od tam pa navzgor proti tihim pokrajinam, kjer sveti žarno solnce in poigra-
vajo pobožne lučice nočnih zvezda. In roki se ti skleneta k prošnji, da bi postal drugačen, lepši, boljši, čistejši. Tudi ti bi bil rad ton v veliki frančiškanski harmoniji, četudi le majhen, slaboten ton v tem čudovitem, nebeškem koncertu, kjer tvorijo beseda in misel in dejanje en sam popolen akord. Tako vpliva asiški ubožec še danes na milijone src. Ce se zatopiš v to čudovito življenje ti prevzame dušo neznano zadovoljstvo, da pozabiš na ves šum in zo-pernost vsakdanjega življenja, in smehljaj ljubezni se ti prikrade na obraz, smehljaj, ki ga ne pozna suhoparno in mrko moderno človeštvo, ampak prihaja od zgoraj, od Njega, raz čegar ustnic ne zgine več nesmrtni nasmeh. Pričarati tak blažen smehljaj na tvoje lice je namen sledečih kresnic.
N
i.
eštetokrat je sedel^o trudnem dnevu sv. Frančišek sredi svojih sobratov v preprosti lopici ter se razgovarjal z njimi o rečeh. ki jih ne ume današnji svet.
Zopet jih sedi nekega večera skupaj šest ali sedem. Pa se oglasi premišljeni brat Maseo:
"Oče Frančišek, mi sedimo tukaj in poslušamo. Govori z nami!"
A svetnik ostane nem. Iz daljave se čuje šumenje gorskega potoka. Globoka tišina vlada na-okrosr.
"Oče Frančišek," se sladka zdajci brat Leon, "povej nam, ali nisi zadovoljen z nami?"
"Cesa nam še manjka, govori, oče! Mi moramo to vedeti. Kajti
prišli smo k tebi samo zato, da bi nam ničesar več ne manjkalo." Tako zahteva z vso gorečnostjo brat Bernard iz Quintavalle.
In Frančišek odpre, nalik usmiljenim durim, na koja so trkali vedno silneje, tako da je odsko-čilo vseh sedmero zapahov, ki si jih je bil zataknil, da bi imel mir v sobi, odpre svoja ljubezni polna usta in reče čudovito prijazno:
"Cim revnejši smo, toliko manj nam manjka. Ko bomo popolnoma ubogi, kakor je bil naš ljubi Gospod Jezus Kristus, takrat nam v resnici ne bo manjkalo ničesar več."
'Ponižno iii polni svetega soglasja prikimajo bratje.
"Toda," nadaljuje milo Frančišek, "pridržali smo si še toliko bogastva, da se moramo sramovati pred nebom tam gori."
Začudeni se spogledujejo bratje me dseboj.
"Frančišek," se oglasi slednjič Bernard, najpogumnejši med njimi, "ti si bil zraven, ko sem pred cerkvijo sv. Miklavža razdelil vse svoje premoženje, nazadnje tudi lepa oblačila in posebno mehke čevlje iz lombardskega usnja, ki sem jih "— pri tem se je poredno nasmehnil —" tako neizrečeno rad nosil.
"Toda," odgovori Frančišek i'1 resno zavrne smehljaj, "toda tj hodiš še vedno posebno rad gori proti gradiču, kjer se dviga tako ponosno tvoja rodna hiša in se šopiri veliki sadovnjak. Kdaj t' bodo vse osebe in strehe zemUe enakovredne? Kdaj bo samo §e eno stanovanje, po katerem se t1 bo tožilo?"
"O nebesa!" zastoče Leon in Potisne smejoč naprej svojo kodrasto glavico, da obsenči obraz Bernardu, ki je bil zardel.
2.
S svojo samaritansko ljubeznijo pa se je izpostavil brat Leon sam kritičnemu očesu svetega očeta.
"In ti, brat Jagenček božji," govori Frančišek, "skakljaš v cerkev naprej pred vsem drugimi in se pritiskaš prav tesno k Najsvetejšemu. Si mar ti več vreden kot brat Bernard ali kot naš stari dragi Silvester?"
"Oh oče," se brani Silvester, zardel do srebrnosive brade in tišči obe dlani sramežljivo pred oči.
"In morebiti je bil ubogi pohabljenec, ki nam je vrgel danes zjutraj iz svojega prosjaškega krožnika denar, saj veste pred mašo pri sv. Damijanu, in ki je obstal potem prav zadaj ob vratih in si ni upal niti utakniti pr-sta v kamen z blagoslovljeno vodo, ne, ne morebiti, ampak prav Zagotovo je bil on ljubemu Bogu mnogo bliže kot ti in jaz in mi ^si skupaj, ki smo šli prav do al-tarja. Kako, misliš o tem, Jagenček Božji?"
"Oče Frančišek, zares ti imaš Prav," jeclja brat Pecorella di (ovčica Božja) in prekriža ozki roki preko prsi. "Gotovo Sem bil jaz najdalje od Gospoda."
Blagor usmiljenim.
Sv. Vincencij Fererij piše o nekem trgovcu iz Valencije v Špa-mji, da je bil zelo bogoljuben člo-Vek in da je vsako leto na Božič opravil neko posebno pobožnost v čast sv. Družini. Povabil je nam-k sebi po enega reveža, eno lev° in eno mlado siroto; prepri-je bil, da Bogu samemu sto-lm°, kar storimo dobrega reve-
"Kaj torej pomaga, če capljam v svetišče Gospodovo z rokami in nogami, če pa srce ne gre z nami? Ali vidite, kako težavna in nepridna stvar je to naše srce še vedno?"
Zal, žal, da je tako," šepeče Leon in se bije po prsih, kakor da bi hotel razbičati to uporno in neumno bitje pod dlakavo kuto in ga ukrotiti za vedno.
"Rekel sem vam, govori nadalje sv. Frančišek," da nam je vsak gost poslanec božji, da mu odprite vrata na stežaj, umijte prašne noge in postavite predenj najboljše od kruha in sočivja, ki ga imamo. Ali nisem povedal tako, brat Egidij ?"
Brat Egidij, tako imenovani "vitez okroglega omizja," kakor ga je Frančišek rad imenoval v šali, ker je bilo vse njegovo ponašanje plemiško (bil je namreč po-preje plemenitaš), ki je opravljal v malem gospodarstvu službo vratarja in kuharja obenem, vztrepe-ta po celem životu.
"Toda ti si," nadaljuje Frančišek trdo in neizprosno, "ti si imel danes popoldne, ko smo bili drugi od doma, vrata zapahnjena in si vprašal: "Kdo ste?"
"Bili so roparji iz gorovja, oče! morda celo morilci!"
"Toda, če trkajo, so gostje za nas in nič drugega."
"In če imajo krvave roke?"
"Tudi če imajo krvave roke."
žem, in tako je pogostil v onih revežih Jožefa, v onih revnih ženah Marijo in v malih sirotah mladega Jezusa.
Mož je umrl. Več oseb je zanj molilo, in eni od njih se je prikazal pokojni trgovec. Povedal ji je, da so se mu ob smrtni uri prikazali Jezus, Marija in sv. Jožef in mu dejali: "Ker si nas v svojem življenju sprejemal v svojo hišo,
"Potem pa oče odpusti mi, da sem jih poslal proč nenasičene!"
"Ljubi brat, hiti z dvema skledama v rokah za njimi čez hrib v Gubbio in kliči: "Bratci roparji, bratci roparji, vzemite zdaj, kar sem vam bil preje odklonil, zavoljo usmiljenega Boga sprejmite to v ljubezni in če hočete še več, poj-te le z menoj! Radi delimo z vami!"
"Kdaj naj grem, ljubi oče?"
"Takoj v tem hipu !"
Smehljaje skoči orjaški, široko-pleči Egidij kviško in ko stopa z lončki skozi vrata, mu je žal samo tega, da ne more več prisluškovati ljubljenemu učeniku v lopi. * $ *
"In jaz?" zaprosi zdaj vitek menih kostanjevih las in velikih modrih oči.
"Brat dei Cattani," ga opominja Frančišek, "ti pridigaš neprestano le o veliki večnosti in o trdi sodbi in kako bode padalo soln-ce in zvezde na ubogo zemljo in kako treba urno poskakati vsem v pepel in raševino. Zraven pa gubančiš čelo kot mož in obraz ti je ko skala in divje oči. Ljudje se te morejo potem vedno le bati. Toda gospod, ki ga oznanjamo mi, ne mara, da bi trepetali pred njim. Zato ti povem, brat, v bodoče boš pridigal o bolj vedrih, veselih rečeh."
"Naštej mi kaj takih, da pridigam o njih, teh jasnih in radostnih božjih rečeh!" (Pride še.)
zato smo sedaj prišli, da te sprejmemo v našo hišo."
V sv. pismu je rečeno: "Delajte si prijateljev s krivičnim mamo-nom !" Ako imaš premoženje, daj, pomagaj revežem v tej ali oni obliki ! Kako zveličavna so taka dela, vidiš iz drugih Jezusovih besedi: "Blagor usmiljenim, ker bodo dosegli zveličanje!"
Dragi otroci. Veli-kanoč je tukaj. Ali ste pozabili, kaj sem Vas zadnjič prosil? Ali ste se me kaj spomnili? Ali mi boste storili, kar sem Vas prosil? Vi mi i tolikrat zatrjujete kako me imate radi.
Ali me imate radi samo z besedo? Ko je treba za me kaj storiti, se pa skrijete? Well, I'll see now.
Vaš striček Willard, Wis.
Dragi striček: — Tudi jes se bom enkrat priglasila na vaš corner.
Jast hodim v public šolo ker tukaj nimamo katoliške šole in sem v S. razredu. Father Novak nas učijo katekizem vsaki četrtek po šoli in v nedeljo. K sv. obhajilu gremo enkrat na mesec, kakor drugi otroci iz vašega kornerja, tako se tudi jast vas rada spominjam pri vsakem sv. obhajilu.
Poskusila bom tudi zastavice, če bom prav rešila.
Prvi je vaš striček. Druga bom rešila tako kakor vidim tukaj vsakidan, črna krava je zeleno travo in da belo mleko. Tret.ja je črka "j" John in Julija jo imata. Charles jo nima in Jurij ima dve.
Zdaj pozdravljam vse boys in girls na cornerju posebno pa vas ljubi striček.
Josephine Perovšek.
Draga Josephine: — Me veseli, da se je tudi kdo iz Willarda oglasil. Vsi te prav lepo pozdravljamo. Me veseli, da se me tudi ti spominjaš pri sv. obhajilu. Bog ti plačaj. Tudi jaz se bom tebe pri sv. maši. Zastavice si prav rešila. Povej doma vsem, da jih prav lepo pozdravljam.
Tvoj striček.
North Chicago, 111.
Dragi striček: — Jaz bi tudi rada prišla na vaš korner. Jaz sem deset let stara in hodim v "Mother of God School." Mi tudi imamo slovenske sestre. Jaz hodim v peti razred.
Jaz mislim da vaša zastavica je "Vaš Striček."
Best regards to all boys and girls on
the Corner.
Your loving Friend,
Frances Požek.
Draga Frances: — Zastavico si prav rešila. Le še večkrat se oglasi.
Tvoj striček.
-o-
Lillian Simonelič, Chicago. Ti si mi poslala rešitev zastavic. Vendar si nekoliko pogrešila. 2. je črna krava in 3. si pa prav rešila. Le še kaj piši.
Tvoj striček.
Letošnji majnik bo mesec lista Ave Maria.
Veliko nam pomagaš ,ako nam pošlješ naslove prijateljev in znancev, o katerih misliš, da bi se naročili na list Ave Maria. Pošlji nam jih!
Ave Maria je list ameriških katoliških Slovencev. Na delo zanj!
Pozdrav Materin: Ave Maria! se mora oglasiti po vseh slovenskih katoliških hišah. Zato mora list "Ave Maria" v vseko katoliško hišo!
Cleveland, Ohio. Dragi striček: — Ali me še ka)
poznate? Jaz sem bil že večkrat na Vašemu kornerju. Sedaj se'11 pa zanemaril, da bi mi pa oprosti' li to zamudo, pošljem vam check za $4.00 (štiri dolarje,) $3.00 za nov° naročnico, za "St. Francis Maga' zine" Helena Huth, 3546 E. 82 Sten dolar pa za knjižico za zlato uro.
Kaj ne da striček. da imate sedaj tudi mene radi. To je prva za-stavica. Vaš Striček, druga je P® "črna krava", tretja pa je črka ' )• Ker sedaj je pa postni čas, in1®' mo trikrat na teden lepo poboz-nost in križev pot.
Sedaj pa vas lepo pozdravim tu" ■J' di ata in mama in vsi moji bratje in sestre ker je nas samo 9 in ostanem Vas-Joseph Mervar.
Dragi Joe: — Seveda te poznam. Izmisliš, da jaz svoje prijateljčke, tak0 hitro pozabim? Da, moji mladi prU®' teljčki na cornerju me kaj radi pozab1' jo, jaz pa ne pozabim tako hitro nan)e-Posebno te imam seveda rad sedaj, k" si mi poslal celo novo naročnico na S*-Francis Magazine. Hvala lepa, dragi J°e'
Uganjki si tudi pravilno rešil. Bog te živi.
Tvoj Striček-
Northome, Minn.
Dragi striček: Mama je dobila uitiarc in jih je vse prodala, zdej jih bo pa nazal poslala in dolar. Čistitimu gospodu Jo'1" Mc Clancic je mama tudi umara nezi P0' svava in $1.00 upa da so jeh dobil.
Vošimo vam srečno novo leto in v»s prov lepo pozdravlamo vse častite g° spode Frančiškane invsi. Z Bogom.
Miss Annie Plemel-
P. S. Če imate še kaj uraar pa še bukvice pošlite.
Draga Annie: Kako sem bil vesel tv"; jega pisma. Posebno sem pa vesel, ko f mi tako lepo pismo napisala. Tako le prav. Le še kaj piši. Mislim, da si drug6 bukvice že dobila in tudi že
prodaj'
kajne. Prav lepo pozdravi vse domače ,rl reci, da jih čč. očetje Frančiškani tU lepo pozdravljajo- Posebno pa tebe 'e no pozdravljam jaz,
Tvoj striček.
d>
OTROŠKI
SKLAD
za en aker zemlje za naš Kolegij.
ROMARSKI GLASOVI
od naše Marije Pomagaj
H. B.
Zdaj se pa res skoraj že splača poročati k njej. In to iz dvojnega ozira. Prvič ker že spomlad previdno kuka na dan. Zadnje dva dni sem že vesla v roke Vzel in šel gori na jezerce, da si malo osvežim živce. Kako to dobro de enemu takemu, ki dan za dnem sklučen sedi pri Pisalnem stroju. Kakih marjetic ali tro-bentic sicer še nisem opazil. Morda jih sploh ni tod. Ali so pa kot stare far-marice bolj previdne, kot jaz novinec. Vedo, da je zima ena nabolj radovednih stark. Zdaj zdaj pogleda in malo poro-banti, če yidi Miss Vesno za seboj, ki komaj čaka, da bi ona postala "bos" v kraljestvu narave- Parkrat se zna starka v svoji onemogli jezi še zakaditi proti njej >n jo malo nazaj potisniti. Zato jo bo morala pa potem urnejših krač ubrati proti nebotičnim goram, kjer ima domovinsko Pravico. Da bi jo le kmalu odkurila, sicer jo bomo po "šub" poslali-
S spomladjo gre naš čas notri. Pozimi snio samevali in zmrzovali kar po notah. Skrivnostno tiho je bilo okrog hiše. Le tu pa tam so psi koga nahrulili, da ne pozabijo lajati. Tega miru, ki je navsezadnje tudi dobra medicina, bo kmalu konec. Kokoši že kokodakajo o-krog hiše in oznanjajo svoje vesele dogodke. Ptičji predpust se menda tukaj ne začne s sv. Gregorjem, kakor v starem kraju. Tja po velikinoči bo pa že kaka ohcet z njih muziko. Sicer je pa že zdaj v solnčnih popoldanskih urah prijetno gori na hribu. Seve naročje matere zemlje je še prehladno in prenevarno v niesecih z r- No pa nasedeli smo se itak Pozimi dosti. Človek je vesel, da se more malo sprehoditi, ne da bi mu bilo treba na vse strani gledati odkod bo kak avto pridrčal. Kdor se hoče tedaj mirno navžiti malo svežega zraka naj le pride, mu ne bo žal. Seve na marčevo in apri-Wo vreme se je toliko zanesti kot na c'Kanovo poštenje.
Pa tudi v drugem oziru se ne bo ke-sal. Marijo bo sicer še vedno našel v Provizorični kapeli, a ne več samo kot Prej. Dvajset do trideset src vsak dan Veselja poskakuje pred njo. Da me ne bo-ste napačno umeli, moram povedati, da Se godi to le v podobi zaobljubljenih
svečk. Vendar lahko rečem, da so to Ma-
rijo ljubeča srca. Saj vsak plamenček izraža neko srčno željo dotičnega, ki jo je naročil. Rev. Kazimir dobro pozna naš tukajšni narod. Ve, da je Materino serce še vedno magnet zanj. Toda Amerika, tudi slovenska Amerika ni Slovenija, kjer ni težko osebno poromati k Materi in ji predložiti svoje prošnje od srca do s.rca- Da bi pa tej želji po možnosti ustregel, je dal natisniti posebne listke, na kdtere lahko vsak napiše svojo prošnjo do Marije. Mesto svojega srca, ki Bog ve kako daleč bije, pa pusti goreti pred njo lučko. Mej tem ko ona plapola je njegova prošnja na oltarju.
Da je pravo zadel, pričajo obilna naročila. Te dni, kakor rečeno, gori po cel dan od dvajset do trideset lučk. In te prošnje, ki oznanjajo slovensko, slovaško in angleško ljubezen do Marije, kako so prisrčne, kako naravnost intimne. Ta modra trepeta mesto materinega srca pred Marijo za bolnega otroka. Ona, rdeča, je simbol objokanih oči žene za zgubljenim možem, ki bi ga po Mariji rada zopet privedla k lezusu. Druga, zelena, tajnostno šepeše skrito željo dekliškega srca po poštenem ženinu, ki jo je dotična z otroško odkritosrčnostjo na listku Mariji razodela. O toliko povedo te lučke in te prošnje, o človeški bedi, uou in strahu. Kakor otročički so, ki se gnetejo in skakljajo okrog mamice in nimajo nobene skrivnosti zanjo. Se zdi da je Marija .zadovoljna ko jih gleda in nima nobenega domotožja po stari domovini. Naj bije srce zanjo kjer hoče, samo da ni pozabilo nanjo. Kajpada smo tudi mi veseli, ker je s tem naša kapela vedno bolj podobna oni na Brezjah, kjer se isto godi, samo od srca da srca-
Kdor ima kako prošnjo do Marije in jo ne more osebno njej razodeti, naj se oosluži tega načina. Piše naj nam po dotične listke, kjer najde vse razloženo, kako si lahko pomaga. Ker bo vzelo precej časa, predno bodo vsi naši Marijini otroci znali v duhu romati k naši Mariji Pomagaj, naj način tega duhovnega romanja tu pojasnimo. Takole se glasi pisemce naslovljeno na našo Marijo Pomagaj :
"Marija Pomagaj"
Lemont, 111.
"O premila in dobra Mati Marija: Izprosi mi od svojega ljubega Sina Jezusa uslšanje moje zaupne prošnje, katero polagam z vsem zaupanjem na Tvoj sve-
t oltar. In sicer te prosim, da..........
(tu se napiše dotična prošnja.)
In ako bom milostno uslišana, obljubim, da bom v zahvalo daroval primeren darček za vzgojo slovenskih frančiškanskih misijonarjev v Ameriki."
Ime...............................
Naslov.
Srčno željo in prošnjo nadomešča lučka pred Marijino podobo. Kdor hoče, da gori en cel dan, plača 10c. Ako želi, da skozi devet dni $1.00. Če pa cel mesec $5.00. Ves ta čas je dotična prošnja na altarju Matere božje, kjer jo še mašu-joči duhovnik priporoča v uslišanje.
Kakor sta Edinost-Amerikanski Slovenec že objavila, bo na praznik Marije Pomagaj 24. maja, to je v nedeljo, slovesna, izključno slovenska otvoritev naših Brezij. Ta dan bomo Marijo prenesli v cerkvico m jo vstoličili v njej določeni kapeli na desni. Veliki altar bo samo evharistični altar, v kapeli na desni Marjin, oni na levi blažene Terezije. Veliki že stoji, treba samo prebarvati, ker je star, a lepo ohranjen, dar slovaške cerkve presv. Jezusovesa Srca v Chica-gi. Stranska smo pravkar naročili nova in bosta do velike noči gotova. Kapelice jih že čakajo. Ker ne bosta draga, samo $65.00 vsak, se bo gotovo kedo našel, ki bo tega ali onega plačal. Nekaj dolarjev že imamo v ta namen. Njegovo ime se bo na posebni tablici nabilo v spomin. Tiste, ki bi rade napravile kak prt zanju, bodi povedano, da bosta 7 čevljev in pol dolga, 39 inčev visoka in 33 inčev globoka oz. široka. V teh 33 inčah so pa zapopadeni tudi tabernakeljček in nastavka za sveče, kar naj se pri širočini prtov vpošteva. Tudi angeljska miza še išče dobrotnika. Načrt imamo. Štiri dolarje bo stal en čevelj. Dolgost bo 35 čevljev. Tudi na klopi mislimo, a ne na nove, so predrage. Morda kdo ve, ali lahko poizve, kje bi se dobile iz druge roke. Včasih se na ta način prav poceni pride do njih. Kdor bi kaj vedel, se mu priporočamo, da nas obvesti.
MEJ TEM ČASOM SMO PREJELI:
1.	KolektaMrs. Ane Gerchman, Forest City $50.00. Omenjena že zadnjič.
Danes naj priobčimo le imena in darove posameznih.
a.	$10.00: Joseph-Ana Ponikvar,
b.	$7.00: Frank-Margareta Pančar.
c.	$4.00: F. Zidar z druž.
d.	Po $2.00: Fr. Puc z druž., Joc Rozman, Anton Zeleznikar, Gregor Planin-šek, F. Gerchman, Uršula Oven.
e.	$1.50: Terezija Anžlovar.
f.	$1.00 Joseph Seiver, John Molek, Anton Božič, Frank Skube, Frank Lovs, Josephina Bucenely, Jos. Bucenely, Gre-gor-Mary Vrhovšek.
g.	$0.50: Fanny Seiver.
a.	$2.00: Joseph Planinšek.
b.	Po $1.00: Mike Peterka, Ciril Grum, Mary Svigel.
2.	Kolekta Mrs. Mary Mohorko, Milwaukee, Wis. $12.00. Tudi Milwaucani se zanimajo za našo stvar. To ni prva kolekta od tam, upamo, da niti zadnja-Saj tam je precej naših rojakov in zavednih katoličanov. Ker niso tako daleč od nas, upamo, da bodo večkrat prišli sem na božjo pot. Na našo otvoritveno slavnost 24. maja jih že zdaj vabimo. Mrs. Mohorko lepa hvala, da je šla okoli kolektatl
Darovali so:
a.	$1.50: Frank-Gertrude Urshič.
b.	Po $0.50: D. G. Comway, Rose Mohorko, Marv Mojorko, Frank Pere, Louis Martinčič, Mrs. Koprnik, Margaret Razbornik, Elizabet Nejžer, John Androjna, Antonija Zlavbernik, Tony Kutnar, Joe Volk, Geo Hejšek, Stefan Mohorko, P. Simontz, Anton Puhar, A-malija Sgadin. Antonija Marsel. Helen Smidt, Rose Spranger, Mrs. Gejzer.
3.	Kolekta Mrs. Barbare Globochnik. Chisholm, Minn. $9.50. Ravno tako zadnjič omenjena. Tu slede imena.
a. $9.00: Mary Wenišnik. $1.00 že prej.
b- 50c.: Katarina Baldn.
RAZNO.
REV. JOHN MIKLAVČIČ
nam poroča, da je dobil zlato uro z verižico Anthony Dressier iz Forest City, Pa., Box 148. Obenem se tem potom iskreno zahvaljuje vsem blagim dobrotnikom!
ZAHVALA.
Lepo se zahvalim Mariji Materi Božji, da so ozdraveli moji otroci, ki so bili hudo bolni prav posebno sem pa hvaležna Mariji, da je ozdravela moja sestra Frances Skulj. V znak hvaležnosti prilagam $3.00 v podporo lista Ave Maria.
Margaret Skoda, Cleveland. 1130 E. 68th Street.	E
Chicago, 111.
Bila sem jako bolna in sem obljubila, če še ozdravim, da se bom zahvalila v "Ave Maria" in ker sein bila uslišana.
Iz raznh krajev smo prejeli:
a.	Po $100.00: Neimenovana, La Salle, 111. Se bo po dogovoru obrnilo za lep Marijin mašili plašč, ki se ga bo rabilo za Marijine praznike in ob slovesnih shodih, Math Komp, La Salle, 111. drugi del ustanovnine.
b.	$12.75: Rajna Mrs. Mary Zelar, Chicago, 111. Darovala hčerka Mrs. Ko-renčan. Rajno smo vpisali mej člane Apostola ta.
c.	Po $10.00: Josephina Stark, Cleveland, O Ista za opravo ene sobe $7.00, Frances Zajec, New York, N. Y.
d.	$8.00: Math Gerscb, Chisholm, Minn.
e.	Po $5.00: Ivan Žagar, Dublin, Ga., Louis Benčina, od ist. Neimen. Ely, Minn-, Helen Pavli, New York, N. Y.
f.	$4.00: Albin Anžlakar, Dublin, Ga.
g.	Po $3.75: Ivana Habjan.
h.	$3.00: Mary Danič, New York, N. Y.
i . $2.00: C. Kovačič, Forest City, Pa.
j. Po $1.00: Tony Ruparčič, Dublin, Ga., Mary Calarich, Ely, Minn., Angela Zupančič, Ely, Minn., K. Majerle, E. Helena, Mont.
-o-
ZA KOLEGIJ.
v
$10.00: Ivana Oberstar, Cleveland.
$6.00: Antonija Zobec, Cleveland.
$5.00: Katarina Šercelj, Marjana Puc in Martin Pavlin iz Clevelanda.
$3.00: Rozi Glavan, Joliet. Iz Clevelanda:
$3.00: Louis Gerčar, Miss Stuber, John Kužnik, M. Flajnik, Franca Pinsolič, Franca Rus.
2.00: Urška Zobec, Franca Leban, Julija Adamič, Mary Zupančič, Gregor Smerdel, Mary Potočnik, Anton Hlabše, Frank Mivšek, Louis Perhne, Neža Bra-telj, Leo Furlan, Mary Cook, F. Košmrl. Frank Suhadolnik, Anton Lužar, J. Kranjec, Mary Beseničar, Mary Mirtič, Ana Pate, Mike Setnikar, Viktor Bernot, Ana Novak, Jerica Urbančič, Mary Kalister.
$2.00: iz Chicage Štefan Fojs.
ZA KNJIŽICE SO POSLALI: I. Joliet (dalje).
Po $2.00: Martin Juričič.
Po $1.00: Jakob Trlep, Frank Zupančič, F. Stalcer, Jos. Muhič, M. Papež.
II. Cleveland:
Po $1.00: Louis Zidarič, Frances Jenko, Ana Perše, Mary Hace, John Mesec. Terezija Narobe, Ana Novak, John Pis-totnik, Amalija Bombač, Frank Blatnik. Louis Srpan, Agnes Gričar, F. Salmič, Jos. Lunder, Thorn. Mervar, Mary Lazar, Mike Znidaršič, Jos. Škufca, Jos. Godec, Frank Šavelj, Anton Štefančič, Marj Blažič, Agnes Hribar, Mike Setnikar. Anton Žušt, Dr. J. M. Seliškar, Dom-Perko, Ana Žele, Jos. Hočevar, los. Beseničar, Magda Filipovič, Mary Železnik. Mary Janežič, Ivana Merkun, Louis Krall, J. Globokar, Frances Zakrajšek. John Ponikvar, Andrej Ule, Jos. Kenik, Anton Grdina, Frances Petrič, J. Petrin-čič, Jos. Lekan, Paulina Hace, Mary Zot, Anton Miklavčič, Jos. Kave, John Svete, Kati Novak, A. Zobec, L. Kostelic. Frances Suhadolnik, Jennie Kržič, Anto-nia Knez, Jennie Erjavec, Mary Smrekar. Mary Tekavc, Matt Mihelčič, Katarina Kuhelj, Mary Terček, Mary Darovec, A-na Kobe, Anton Vahčič, Franca Bučar, John Brodnik, Mary Princ, Frank Mivšek, Mary Planinšek, Frank Skul, Terezija Kmet, Josefina Stare, John Vi-dervol, Mary Petelin, Franca Baraga, Mary Klemenčič, Antonija Kresal, Ana Furlan, Frank Mervar, M. Rigler, Frances Gros, F. Stokar, Jos. Lavrič, G-Labusky, Johana Škul, Ivana Zaje, M-Zorman, C. Tabernik, Mary Hosta, Margareta Zupane, Mary Škrl. Margareta Škoda, Mary Vesel, M. Krajec, Mary Mirtič. Mary Mačerol, Jos. Ogrin, Družina Mulec, Apolonija Lončar, Mary Stravs, Kari Kral, Antonija Trepal, John Vuk, Marjeta Jakopič, Josefina Hrvatin. Antonija Črnelič, Amalija Marentic. Franca Cimperman, Agnes Gredenc, Mary Skul, Rudolf Otoničar, Kari Otoničaf. Mary Roje, Jennie Glicker, Mary Bolti. Mary Novak, M. Lenarčič, F. Korošec.
Dalje sledi):
spolnjujem zdaj svojo obljubo in prilagam mal dar za podporo Njenega Ista.
Mrs. Mary Anzelc.
ZA SV. MAŠE K NAM:
Ivana Kirn, Waukegan, za zdravje družine, Kirn in Ogrin 5 (5).
Agnes Jorga, Chicago, za umr. Zofijo Jorga 2 (2), za umr. Rozo Nečimer ( (1).
Katarina Štukelj, Joliet, za umr. Matija Štukelj 1 (1), za umr. sina Matija Štukelj 1 (1).
Ivana Varšek, Waukegan, na čast Mariji Pomagaj in sv. Valentinu 1 (1).
Marv Pugel, Pueblo, na čast Materi Božji 1 (1).
Marjeta Mestek, Cleveland, za bolno Franco Eržen 1 (1).
Tereziia Centa, Pueblo, za umr. stari-še 1 (1).
Marjeta Škoda, Cleveland, za umr. A-lojzija Knavsa 1 (1), na čast Materi Božji za zdravje in v zahvalo 5 (5).
Mary Kremžar, Cleveland, za umr. Mary Čufar 1 (1).
Marjana Puc, Cleveland, na čast Materi Božji 1 (1).
Fani Trpine, Cleveland, na čast sv. R°" ku in sv. Valentinu 1 (1).
Anton Lužar, Cleveland, na čast Materi Božji 1 (1) in za duše v vicah 1 (1)-Mary Grdina, Cleveland, za umr. Johna Grdina 1 (1).
Mary Mišič, Cleveland za družino M1" šič za zdravje 1 (1).
Ivana Merkun, Cleveland, za zdravje 1 (1).
Antonija Trepal, Cleveland, na cas1 Materi Božji 1 (1), in na dober namen 1 (D-	(Dalje prih.)
+ + * + * * + * + + * + * *
X
* * + * * * * +
AMERIKANSKI SLOVENEC & EDINOST
ATOLIŠKI LIST ZA SLOVENCE. — Ako ga še nimate v hiši, naro-
K
čite ga takoj. Izhaja Ikrat na teden stane $4.00 na leto.
ATOLIŠKA SLOVENSKA TISKARNA. — S tem, da dajete svoje ali društvene tiskovine nam v delo, si zagotovite dobro potrežbo.
KATOLIŠKA SLOVENSKA KNIGARNA. — Kdor veliko čita, vcli-ve. Dobra knjiga je najboljši prijatelj, tovariš in učitelj.
P*DINA SLOVENSKA TVRDKA za devocionalije in molitvenile domače in tuje zaloge, Slovenske, angleške, hrvatske. Agentura J. P. Daleiden, Benziger Bros., Hansen, Mac Miller etc.
PRESKRBI DRUŠTVENE REGALIJE, znake za slavnosti, svetinje, gumbe, pečate in druge enake potrebščine.
STEM, da naročate gori imenovane stvari pri nas, podpirate katoliški tisk, katoliške ideje in lastno podjetje, ki je last slovenskega katoliškega delavstva v Ameriki.
Slov. katol. tiskovna družba Edinost
1849 West 22nd Street, CHICAGO, ILL.
"AVE MARIA" H^^^f^5?
^f.	•s?!* •i?'^ ^^ ^^ •sS;* •s?;*	H?^	^^
A. LINHART & SON
Funeral
Directors & Embalmers
Licensed Lady Embalmer Chapel
Private A mbuiance A utomobiles
iS s $
1344 W. 19th St.
CHICAGO
Phone Canal 0915
5320 W. 25th St.
CICERO
Phone Cicero 42
* * * + * * * * * * *

"AVE MARIA" ^^^S^fSg?^
V službi svojih rojakov.
Nad 6 let točnega in poštenega dela.
Slovenska banka
ZAKRAJŠEK & ČEŠARK
70 Ninth Ave, New York, N. Y.
je meseca avgusta 1925. obhajala šestletnico svojega poslovanja
1.	v pošiljanju denarja v stari kraj,
2.	v odpremljenju potnikov v domovino,
3.	v dopremljenju rojakov iz starega kraja, ter
4.	v drugih poslih v zvezi s starim krajem.
V	tem času so šli številni miljoni denarja skozi to tvrdko, tisoči potnikov je potovalo z njenim posredovanjem v domovino in tisoči rojakov so prišli od tam sem.
Vsakdo, ki je imel opravka s to tvrdko, mora priznati, ako hoče biti pravičen, da je bil točno in pošteno postrežem Vsled tega si je tvrdka pridobila splošno priznanje kot točno, pošteno in postrežljivo slovensko podjejte.
V	VAŠO KORIST JE TOREJ, da sa v navedenih potrebah obrnete na to firmo.
Podpisana lastnika tvrdke ZAKRAJŠEK & ČEŠARK v New Yorku se zahvaljujeta vsem prijateljem in klijentom za dosedanjo naklonjenost in se priporočata vsem rojakom širom Amerike za obilna naročila.
LEO ZAKRAJŠEK ALOIS ČEŠARK.

f^HpS^H^ "AVE MARIA" tyUpXpUpKpUpKp

The International Building & Loan Association
6235 St. Clair Avenue
CLEVELAND
S STANJEM Z DNE 31. MARCA, 1925.
IMETJE:
Gotovina .................................................................................$	113,020.44
Posojila vknjižena na posestva........................................................967,408.62
Posojila na lastne delnico in druge varnostne listine....................62,061.39
Oprava v uradu .........................................................................................4,216.85
Zemljišče in lastno poslopje .................................. ........................70,716.85
Skupaj............................................................i...........$1,217,424.15
OBVEZNOSTI:
Vplačljive (neplačane) delnice ................................ ...........$	17,426.14
Plačane delnice ..................................................................................173,800.00
Vloge na obresti ......................................................................916.271.28
Odplačano na posojila ...............,................................................................................28,500.46
Menjice, še neplačane .....................................................................25,000.00
Denar naložen na kupčijo posestev ........................................................................14,115.48
Rezerva za podcenilno vrednost pisarniške oprave........................2,543.32
Rezervni sklad ..........................................................................................................10,000.00
Rezervna članarina delničarjev ....................................................................................40.00
Nerazdeljen dobiček ..................................................................................................................29,727.47
Skupaj................................................................. $1,217,424.15
Zgoraj navedeni račun nam jasno pokaže da v slogi je moč, pokaže nam tudi kako so se Slovenci in Hrvati v naši Metropoli Cleveland, Ohio za narodno denarno poduzetje The International Building & Loan Association zauzeli ktero poduzejte ali zavod je prvi in edini Slovensko-Hrvatsko denarni zavod ktero lastuje svoje lastno poslopje v vrednosti čez $100,000.00 in ktero plačuje svojem vlagateljem 5% obresti in katerega nadzorstvo je v rokah poštenih in zaupnih mož kakor sledi!
URADNIKI:
JOSEPH PLEVNIK, Pres.	MATT BRAIDICH, 2d Vice-Pres.	F. J. KREN, Sss't Secy.
ANTON KAUSEK, 1st Vice-Pres. PAUL SCHNELLER, Secy, and Treas. J. L. MIHELICH, Atty.
EXEKUTIVA:
JOSEPH PLEVNIK	A. KAUSEK	JOSEPH KMETT
PAUL SCHDNELLER	A. J. ZUZEK
SVETOVALCI:
JOSEPH ZELE	JOHN VIDENSEK IOSEPH KUNCIC	MATT SATKOVIC
JOHN ZULICH	LOUIS MERHAR	FRANK ZAKRAJŠEK
DIREKTORIJ:
ANTON KAUSEK	FRANK WIRANT	JOSEPH KMETT
THOMAS FUDURICH	JOSEPH PLEVNIK	JOHN ROSEL
JOSEPH SMREKAR	FRANK MOCILINIKAR	A. J. ZUZEK
GEORGE KAVRAN	FRANK MERVAR	FRANK CERNE
PAUL SCHNELLER	MATT BRAIDICH

W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA
t^^ft^p^t. "AVE M A R I A" ZpZptytyifptyty
Vi ne morete biti zdravi Človeka se sodi po druščini
s katero občuje
brez notranjega reda in čistosti
Družba, ki je spojena v KASPAR AMER1 CAN STATE BANK sestoji iz
tisočev varčnih in zadovoljnih ulagateljev; Več sto malih in velikih trgovcev, dobro poznatih tovarnarjev in profesionalnih lju-
Kaspar American State Bank
JOSEPH TRINER C6
1333-45 S. Ashland Ave
Chicago, 111.
s ponosom kaže na društvo, v katerem se nahaja, ponosna je tudi na one, katerim služi.
Zabasanost
Velik del telesnih bolezni lahko zasledimo do zaprtja. To stanje ne zanemarjajte.
1900 BLUE ISLAND AVENUE VOGAL 19. CESTE.
Imetje
je neprecenljiva pomoč v takem stanju želodčne in prebavne neurednosti in zaprtja-Sijajna tonika za oslabele ljudi.
Pot v naše društvo je tudi vam odprta
LUKASEK BROS
Cena 50c in tS.c.
PRESCRIPTION DRUGGISTS
200 W. 22nd, Corner Robey St.
I'lionc Canal-Dili -4201 W. 26th St., Corner Keeler Ave
I'lionc Lawndale 3258
Poakusite nnjprej pri ljekarju
J
Naznanilo.
Podpisani izdelujem vsake vrste zdravila in imam diplomo za to, da jih smem javno prodajati. Preiskana imam od najboljših državnih kemistov ali kemikov in profesorjev, kot od doktarja-profersorja John Sponzorja, Medical in Kemikal Laboratory, 646 Rose Bldg., Cleveland, Ohio in preiskane in potrjene imam od Cleveland City Laboratory, od mostnih kemikov in kemikov iz Washington,-!, I). C.
Potrdilo imam, da nobeden no more boljšega zdravila napraviti kot jaz, za želodec, za jetra, za golston, za gas in zaprtje želodca, za apetit, vseli vrst rematizma, za vse staro rane in fluse .kašelj in za pljučno bolezni.
Izdelujem tudi zdravilo za golše ali krof. Katera ga ima na vratu jamčim $1000.00 da ji moje zdravilo pomaga brez operacijo.
Toraj imam prodajam pravo Brinjevo olje, sladko Janezovo olje za krčo za otroke, da mirno in zdravi spijo.
Izdelujem za potno ali smrdlive noge in garantiram za dosot lot da no bodejo potne ne smrdele ali bolele.
Še enkrat opomnim, da so moja zdravila opravičena in da jih smem sam izdelovati in prodajati po celem svetu. Zatoraj, kdor boleha za te stare bolezni, naj se potrudi takoj, ko mu jo priložnost dana, da so narod prepriča da so dobi človek ki ima skušnjo iz starega kraja in tukaj, da se pomore človeku, ki je žo vos obupan.
Toraj priporočam čitateljem, da si naslov shranijo, kadar boste bolni, takoj pišite vašo bolezen, starost, delo in stan ter pošljite na me. morate priložiti znamko, ko mi pišete za pojasnila'.
I I I i i i i i I i i i i i i i i i l i i i i i i i i
Se priporočani,
FRANK STARC
Izdelovalnico sem odprl na 6202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Društvo Sv. Vida, št. 25, K.S.K.J.
CLEVELAND, OHIO.
Dolžnost vsake katoliške Slovenke je, da spada k ženskimu katoliškima društvu. Prvo in najmočnejše žensko društvo K. S. K. •Tednote v Chicagi .je
DRUŠTVO MARIJE POMAGAJ
ŠT. 78, K. S. K. J.
Zboruje v poletnem času vsaki tretji četrtek v mesecu v cerkveni dvorani Sv. Štefana. Rojakinje. Ta mesec je še čas se priglasiti, je še prosta pristopnina. Članice ki še nimate otrok pri društvu, upišite jih ta mesec, in agitirajte za nove članice.
MARY KOBAL, predsednica.
JULIA GOTTLIEB, tajnica.
MARY GREGORICH, blagajničarka.
Dne 24. maja se društvene članice kor-porativno udeležimo romanja v Lement, 111.
Opozarjamo že danes, ha bo društvo, priredilo vinsko trgatev dne 27. septembra, 1925, v šolskih prostorih, Lincoln and 22nd Streets.
"AVE MARIA" tytytyifplfpHpty fe-	■>	:	-S-	-
Dr. Sv. Vida, št. 25, K. S. K. J., Cleveland, Ohio je sklenil na mesečni seji da za-časa proste pristopnine za društvo in Jed-noto bo tudi zdravniška preiskava prosta za vse one člane in članice ki pristopijo do ;>(). junija t. 1. Kandidatje ki želijo pristopiti naj se zglasijo v sredo večer pri Dr. Omanu v Narodnem Domu od 6—7. Sedaj je prilika za vse one ki želijo pristopiti še v eno društvo in sicer zastonj. Zavaruje se lahko od $250 do $2000 posmrtnine. Za podpora se lahko zavaruje za sedem ali pa za štirinajst dolarjev na teden.
Za natančnejše pojasnilo se obrnite na
Na pred., ANTON STRNIŠA, 1001 E. 72 Pl.
ali pa na
tajnika, ANTHONY FORTUNA, 1003 E. 64th Street.
"AVE MARIA" tytytytytpitp**
|: JOSEPH PER K O	1!
Ji	j +
|! slovenska trgovina s črevlji	I*
j	i +
Se priporočam vsem Slovencem v Chicago in	I 4»
okolici s svojo bogato založeno trgovino.	I 4*
14»
Kadar potrebujete obuvalo tedaj se oglasite	j 4"
pri meni in dobili boste obuvalo, ki bo lepo tr-	I 4»
pežno in priležno.	|
*
*1 fc^ m,.	„	i *
^ j	____- ^agtiw	Crevlje, ki jih prodajam, so izdelana od naj-	( 4*
i	^^^WMjBy bolj zanesljivih tvrdk in so jamčena glede	j 4*
J	\ trdnosti in trpežnosti.	| +
j	Rojaki ne pozabite na geslo:	j
Ji	"SVOJI K SVOJIM!"	1 +
Ji	I4-
| j	2101 West 22nd Street - - - Chicago.	111. ||

i
4-
FRANK BANICH	j*
+ i	.	i J
+ j	Največja slovenska trgovina z	1 +
TI	-----I ^
$!	mešanim blagom v Chicagi.	[ +
I	Vsem Slovencem se priporočam, da kadar kdo potrebuje zlasti moške srajce, kakoršne-	I fr
+ j koli ovratnike, "nect ties," spodnja oblačila, raznovrstne hlače za delavce, ali karkoli, ki je	' 4»
f ! moč kupiti in dobiti v "DRY GOODS" store, da pridejo v mojo trgovino in si ogledajo moje	! +
■T \ zaloge.	I j, +!
Istotako imam veliko zalogo raznovrstnih oblek za dečke in deklice. Predpasnike za žene	' 4*
+ | in dekleta različnega tipa, kakor tudi vsakovrstno blago za šivilje.	' 4*
+ j	I4.
Kadar kaj takega potrebujete, oglasite se pri meni in videli boste, da je pri meni naj-	!
! bolje in najceneje.	' 4"
ti	i*
Rojaki ne pozabite gesla: "SVOJI K SVOJIM!"	| +
J j 1902-4 WEST 22nd STREET	CHICAGO, ILL.	\%
-ft I	......	lir
- «	Izvršujem tudi naročila po pošti točno in hitro.	j
i*