53
Mnogovrstne novice.
* )}Slo vensko bralno in podporno društvo*1 se je osnovalo v Gorici. Kakor odbor razglaša, je društvu namen duševna in materijalna podpora udov. Ona ima sedež v Gorici, kjer bode imelo svoje primerne prostore; v njih se bodo društveniki shajali, zabavali z branjem časopisov in raznoterih knjig, vdeleževali se podučnih govorov in veselic. Zraven tega pa bodo imeli redni podporni udje, mestni in vnanji, pravico podpore dobivati ob času bolezni, in mestni udje tudi oskrbljevani biti z zdravniško pomočjo in z zdravili na društven račun. Slednjič se bode tudi delila o smrti domačih in unanjih udov podpora za pogrebne stroške. V društvo se sprejemajo pošteni državljani vseh stanov: trgovci, posestniki, rokodelci, delavci itd.; „to med bralne ude 181etniki do vsake starosti, med podporne ude pa od 18. do 50. leta. Pristopnina domačih in vnanjih bralnih udov
54
»naša 50 kr., vplačnina na mesec za domače bralničarje 20 kr., a unanje po 10 kr. (Bra!ni udje, ki so bili v društvu čitalnice pred ustanovitvijo podpornega društva, ne plačajo pristopnine.) Bralni udje nimajo nobene pravice do podpore. Podporni (redni) udje plačajo a) domači po 1 gold., unanji pa 50 kr. pristopnine, b) domači 50 kr., unanji pa 30 kr. meaečnine. — ,,Rojaki!" — kliče odbor slednjič — »blagi ta namen bodi Vam v spodbudo, da pristopite v prav obilnem številu; kajti čem več nas bo združenih, tem večo veljavnost bo imelo novo društvo in s tem večim vspehom bode moglo delovati. Za sprejem oglasiti se je pri 09novalnem odboru v prostorih goriške Čitalnice na Travniku nad kavarno „Ali* Europa", kamor naj se blagovoljno pošiljajo tudi pismeni oglasi."
* Amerikanska dobrotljivost. Nekaj posebnega je napravil bogat Amerikanec v Novem Jorku, namreč parni voz, ki se ves dan počasi po mestu vozi in na posebnih krajih postaja. Spredej na vozu je posoda s kavo, ob straneh pripete sklenice; vsak, kdor hoče, si sme zajeti iz posode kave in je piti; zadej pa je koš s kruhom, da si ga tudi vsak lahko vzame. Na vozu je prapor z nemškim in angleškim napisom tako se glasečim: ,,Kava in kruh za vaacega brezplaČDO (zastonj)." Kavo kuha sproti isti ogenj, ki dela par in goni voz. Ta Amerikanec mora silno bogat biti, drugače ne bo dolgo tako po mestu vozaril. V Evropi dozdaj nima še posnemovalca.
*   Pravodsodje v Ameriku V amerikanskih listih je brati ta-le dogodba: V nekem kanadskem mestu je stal pred porotniki morilec, ki je svoje hudodelstvo popolnem obstal, a porotniki so ga vendar oprostili. Sodnika je ta krivična sodba grizla, zato reče ob koncu: „Dobro, gospodje porotniki, vi ste spoznali, da zatoženec ni moril. Zdaj ima sodnija naznaniti mu razsodbo, ali po postavi ima sodnik pravico , naznanjen je razsodbe preložiti za več dni, najdaljši obrok je 99 let. Jaz danes ne utegnem razglasiti sodbe, toraj preložim dan na danes čez 99 let. Do razglašenja razsodbe mora po postavi zatoženec ostati v ječi, — se ve da". Zatožencev zagovornik pa je tudi tič, hitro si ve pomagati. ,,Danes čez 99 let bo ravno nedelja (v Ameriki je postavni praznik za vsakega, toraj tudi za sodnije)" — se oglasi naglo. „Vrlo" — reče pa sodnik ravno tako naglo — „če bo nedelja tisti dan, potem bote imeli vi pravico oglasiti se, pa se razglašanje sodbe preloži še na 99 let, če bote hoteli". Š tem je bila sodba končana. — Za resnico tega prepuščamo odgovornost, se ve da, amerikanskim listom.
*    Koliko je v Avstriji tvjcev. Pri ljudskem števi-Ijenji se je pokazalo, da je v Avstriji (brez Ogerske) v primeri z drugimi deželami število tujcev, ki nimajo še domaćinske ali državljanske pravice, silno veliko, znaša namreč 350.013 (i. 1869. jih je bilo le 204.950); za 21 milijonov in 794.231 prebivalcev naše polovice je to silno veliko. Največ jih je na Dunaji, kjer je med 726.105 prebivalci 87.989 tujcev. Dalje se kaže, da je med tujci prišlo jih največ iz nemških dežel, namreč 99.327 (38.795 samo Prusov); ni čuda, da je toliko pru-saškega duha pri nas. Tudi ogerskih judov je veliko. Iz Laškega jih je 40.152, iz Kusije 11.654. Drugi so iz vseh evropskih dežel in celo iz Amerike jih je 1306. Naseljajo se posebno tam , kjer se jim nova pota , na pr. železnična, odpr6, iz Nemčije pa najraje tam, kjer je kaj dobička ah lahkega zaslužka upati. — Iz tega je razvidno, da je Avstrija še zmiraj lepa dežela, ki z vseh strani ljudi na-se vleče , kajti le redki so, ki so prišli sem svoje bogastvo puščat.